@
Političen list za slovenski narod.
---—---------------- -—•—-- ~--------
•■i.
Po pošti prejeman velja:	i
Za ielo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leSa i fld., ra jeden	Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedleija) v
mesec 1 fld. 10 kr. ^	„Katoi. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja: S	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 8 gld., ia jeden mesec 1 fld. I	„ ^ ... a ..... „ . „ .
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. |	Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Pcsamne številke po 7 kr. [	Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldae.
f^tev-	V Ljubljani, v ponedeljek 16. decembra 1895.	Letnilt XXIII
Pravic veliko, pravice malo.
Groza prehaja človeku dušo in srda trepeta srce, ako se ozira po svetu in vidi, kako vsemogočna krivičnost vlada v sedanjem javnem življenju. Zdi se nam pa, da toliko in tako siluih krivic se ne dc-gaja v nobeni državi, kakor na Ogerskem. Vsakemu je še gotovo v živem spominu, s kakimi kričečimi krivicami so brezbožnefci vvedli na Ogerskem nove proticerkvene zakone, s katerimi se tudi svetost družinskega življenja izroča javnemu brezverstvu. Krivičnost pri volitvah na Ogerskem je že v pregovoru. Vender si človek ne more misliti kaj tacega, kar se je zgodilo nedavno pri volitvi v Stupavi na Odrskem. Od 1200 volilcev katoliške ljudske stranke jih je volilo le dobrih 600, vsem drugim je volilna komisija po krivici odrekla pravico glasovanja ; katoliški volilci so morali prebiti 36 ur na prostem, izpostavljeni neprestanemu deževnemu nalivu in snegu brez hrane, ker jim je kordou huzarov zaprl vsako zvezo s svetom. Po volitvi so te volilce kar trumoma pod vodstvom huzarov odvedli na dom v posamezne vasi. —
Koliko da so v tem času ti spričevaici svojega poštenega prepričauja pretrpeli, kaže to, da je sedaj vsled tega nevarno bolnih 62 vojakov, ki so jih stražili, in 70 volilcev, večinoma na vročinski bolezni. — To pa še ni najhuje. Kar namreč stvar osvetljuje v najbolj žalostni luči je to, da je ogerski minister notranjih stvarij vse te škandalozuosti upal si zagovarjati v zbornici. Popolno opravičeuo zato piše slovaška „Narodnie Novinyu : Stupavska volitev je marsikaj pokazala. Jasuo je, kako hudo se nam godi, vidi se pa tudi, kako razpada naše politično življenje kakor mrhovina na pekočem solncu. Kjer je kaj tacega mogoče, to je, kjer postajajo nitranske in stupavske volitve nekako redni pojavi, tam se več
LISTEK
NovodolDiiosti.
Iz Rima, 10. dec.
V št. 269 .Slovenca" bilo je med drugimi novicami tudi brati iz Rima, da je policijski komisar tožil župnika šentpeter-ke župnije, ker je v osmini praznika vseh svetnikov slovesno nesel sv. popotnico k bolniku. Naj to stvar s sledečim pojasnim.
Starodavna iu lepa navada v R inu, da župnik ali kaki drugi izmed farne duhovščine, ponese štirikrat v letu presveto obhajilo onim boluikom svoje župnije, kateri vsled bolezni ali starosti sami v cerkev iti ne morejo, da bi se tam obhajali. To se je navadno z vso slovesnostjo godilo zlasti še, ko so t>ila ustanovljena posebna cerkveua društva, katerih udje so to doižuost spolnovali, da so skupno „iu corp >re" spremili duhovnika, kedar je nesel presv. R. Telo dotičnim bolnikom. Bile so to ginljive procesije; duhovnika, ki je pod nebom ali baldahiriom nesel nebeškega Zveličarja, spremili so mož|e, tudi go sposkega stanu z bakljami in svetili, sledila je velika množica vernih, otroci iu odraščeni, moški in ženske, ki so skupno molili sv. rožni venec in druge molitve v čast Najsvetejšemu. Tako se je pobožna
r ^ Vf
ne more govoriti o dolgem obstanku. To je prava politična agonija, začetek konca. Svoboda, ustava, zakon, državljanska pravica: vse to je samo igrača in humbug, kader se gre za osebne in strankarske koristi. Samo jedino še velja: Orožje žandarmerije iu sablja dragoncev. Zakon nima nobene veljave. — — Mi živimo v brutalni, brezpravni policijski državi, kateri strankarsko gospodarijo ljudje, kateri v svoji drzovitosti ne poznajo nobenih meja. — To volitev treba da Madjari izpostavijo na tisočletni razstavi. Kaj tacega bi se pač nikjer na svetu ne moglo videti na razstavi."
Drugi dokaz: Minoli teden je prišlo na Dunaj kakih 250 odličnih Rusinov iz Galicije z namenom, stopiti pred cesarja ter očetu iz oči v oči povedati, kako se njegovim podložnim godi v Galiciji, vkljub temu, da tudi ondi vlada ustava. Tudi v Galiciji so imeli nedavno volitve. In pri teh volitvah so se godile take krivice rusinskemu narodu, da so res vnebovpijoče. Na stotine volilcev protivladnih je bilo za časa volitev zaprtih, a po izvršenih volitvah takoj odpuščenih, ker ni bilo nobenega druzega vzroka imeti jih zaprte v ječah, razven da so volilci, ki bi radi volili po svojem prepričanju. Jsled takega postopanja seveda nimajo Rusini v gališkem deželnem zboru skoro nič svojih zastopnikov v primeri s številom prebivalstva, sploh imajo v gališkem zboru plemiči, katerih je 10 odstotkov prebivalstva v deželi, večino v deželnem zboru, 90 odstot. ljudstva zastopniki pa so v manjšini. Te kričeče razmere bi radi Rusini pojasnili svojemu vladarju, ker doma je v tem oziru pri oblastvenikih vsaka beseda brezvspešna. Ali se bo posrečila rusinskemu odposlanstvu njegova naloga, ne vemo, ali to iskreno želimo v imenu pravičnosti, katera to zahteva brezozirno. — To želimo tem bolj, ker je sedanja vlada uprav pravičnost razglasila za svoje geslo !
procesija pomikala iz ene ulice v drugo ter se ustavila pred hišo, kjer je željno pričakoval bolnik ali omahljivi starček, da Jezus pride pod njegovo streho. Tako je bilo do 1. 1870. Ko je pa v Rim prišla nova nepoklicana svetna vlada, kateri je ljubše kla-dvo in ometačka ali kela, kakor pa sveti križ, ni imela nujnejšega posla, kakor da je te slovesne sprevode strogo prepovedala in le dovolila, da se sveto obhajilo brez vsake slovesnosti, nekako privatno ponese k bolniku, ki to zahteva. Toda veruo liudstvo, katerega je pri vsem tem še dokaj v Rimu, se ni dalo motiti v tej svoji pobožnosti, spremljevali so duhovnika se svetili in molitvijo, kakor poprej in policija je to prezirala in k temu molčala. Meseca augusta t. 1. pa se je slavna policija zopet spomi-uial.t dane prepovedi ter jo ponovila in tudi do-t čnim župnikom strogo prepovedala enake sprevode. Pa tudi to še ni pomagalo; opustili so pač baldahin in žvenkljanje zvoncev, verniki pa so kanor poprej se zbirali okoli svoiega B >ga. Bližal se je praznik vseh svetnikov, v katerega osmini je navadno bilo omenjeno obhajilo bolnikov, in katoiiAki časopisi so prinesli naznanilo, da bode 3. novembra neseno presv. R. Telo k dotičnim bolnikom. Vse se je vršilo v lepem redu brez vsakega motenja; ljudstva se je mnogo zbralo, zlasti udje omenjenih društev so se vdeležili muogoštevilno sprevoda.
Državni zbor.
Na Dunaju, 14. decembra.
V začetku današnje seje je storil obljubo novoizvoljeni poslanec dr. Trachtenberg, državnozborski mandat pa je odložil poslanec Blažek.
Finančni minister je predložil proračunski pro-vizorij za čas od 1. januvarija do konca marca 1896.
Pri debati o prvem iu drugem poglavju proračuna, „najvišji dvor" in „kabinetna pisarna", je omenil posl. Lueger, da je bila v Avstriji od nekedaj hvalevredna navada, da je bilo občevanje mej vladarjem in ljudstvom popolno prosto in da je vsak lahko pri njem iskal pomoči in sveta, ter se tudi lahko pritožil zoper posamue vladne organe ali vlado samo. Ta opravičena prostost je pa v zadnjih letih nekoliko omejena. V potrdilo omenjenih besedij navaja govornik nekaj slučajev, ko se deputacije obrtnikov, ogerskih Rumunov in druge niso dopustile k cesarju v avdijeuco, ter izraža slutnjo, da se zato tako postopa, da bi krščansko ljudstvo ne moglo izraziti svojih želja.
Ministerski predsednik grof Badeni odgovarja, da je vsprejem deputacij posamnih oseb odvisen jedino le od cesaria samega. V imenu vlade pa izjavi, je i on, kakor tudi vsak kabinetni član, kadar je bil vprašan v tej zadevi, posebno pa kadar se je šlo za pritožbe proti vladi ali nje posamnim članom, vselej prosil, da se vsprejme dotična deputacija.
Poročevalec gruf P a 11 f y meni, da ta miuistrova izjava izključuje vsak dvom v tem oziru, na kar se sprejmeti omenjeni poglavji in se prične posvetovanje o .državnem zboru".
Posl. dr. B r z o r a d povdarja, da državni zbor kot tak nima trdnih tal. Nadalje obžaluje, da se ni že sedaj predložil načit glede volilne preosnove ter povdarja, da predloga, v koiikor je dosedaj znano,
Po dokončam slovesnosti pa pride policijski komisar se svojim spremstvom v zakristijo, kjer voditeljem sprevoda nazuaui, da so ravnali zoper postavo, ki prepoveduje slovesne sprevode, in da se bodo morali zaradi tega prestopka, motenja javnega miru, pred sodiščem opravičevati. Razven župnika, preč. u. Angelo Cjlettija, bila sta zato-ženca tudi še predsednik društva g. Andrej Pier-conii in njegov tajnik Felice Rossi. Pri obravnavi, katera se je vršila 16. novembra, ter so zatožene .zločince" zastopali katoliški advokati, bil je župnik uekrivemu spoznan, ona dva gospoda pa sta bila obsojena vsaki za 20 lir globe.
Enaki slučaj se je tudi zopet ponovil ta mesec. To je teda| tista prostost, katero roparska vlada daje svoiim podložnim, ki se še vedno raje ukla-njajo sv. križu kakor pa Crispiju in njegovim pri-sUšem.
Tekoče leto neprizanesljiva smrt dobro pobira svoje žrtve tudi v kardinalskem kolegiju; komaj je kardinal Bonivparte bil položen v hladno krilo zem-l|e. že je zopet eden padel pod smrtno koso, namreč kardinal Ignacij Persico. Rijen je bil 30. jan. 1823 v Neapolu ; titularnim škof m je bil imenovan leta 1854, s kardinalskim klobukom pa obdarovan v kon-zistoriju I. 1893.

ne bode ustrezala željam njegove stranke. Ako je izdelan načrt na podlagi pravičnosti, tedaj ni dovolj, da se dosedanjim nevolilcem dovoli volilna pravica, marveč je potrebno, da se odpravijo ali vsaj omeje prednosti veleposestnikov. Po vseh kurijah je vlada voljna uvesti kako spremembo, le v veleposestvu ue. Z ozirom na poslovalni red pripomni, da je ta potreben preosnove, toda ne take, ki bi omejevala govorniško slobodo, marveč take, ki bi razširila pravni krog ljudskih zastopnikov. Konečno omenja večkratnega nereda v zbornici, katerega je krivo ali zbornično vodstvo samo, ker omejuje jednakoprav-nost vseh zborničnih strank, ali pa nemška liberalna stranka, katera bi morala v tem oziru spremeniti svoj liberalen naslov. Proti zakonu je tudi dosedanja navada, da se nemški govori ne vpišejo v stenogra-fični zapisnik.
Pos*. Noske zagovarja opravilni odsek nasproti napadom predgovornika, ter predlaga, naj se bolje skrbi za položaj stenografov in ustanovi posebna akadem'ja po vzgledu stenografičnega zavoda na Saksonskem za izobrazbo stenografov.
Posl. Scheicher navaja, da stane državni zbor vsako leto jeden milijon, katere svote zbornica po njegovem mnenju ni vredna, kajti potrebna je celo vrsto notranjih in zunanjih preosuov, katere govornik v daljšem govoru pojasnjuje. Glede volilne preosnove želi, naj bi se ta pravično izvedla in omejile predpravice veleposestnikov.
Posl. K r a u s je mnenja, naj bi se pri volitvi v odseke oziralo tudi na onih 22 zborničnih članov, ki ne pripadajo nikakemu klubu. Konečno omenja nekaterih potrebnih preosnov in govori za zboljšanje položaja služabniškega osobja v zbornici.
Posl. S a m a n e k pritrjuje predlogu poslanca Brzorada glede nenemških govorov ter pravi, da se mora preosnovati gospodska in poslanska zbornica v jedno samo zbornico, kjer bodo zastopani samo ljudski poslanci. Konečno pripomni, da je zbornica vsem nemškim narodom sovražna in odtujena hiša.
Poslanec Kaiser pravi, da je zbornica zato pogostokrat prestopila opravilni red, ker ni sklepčna. Opoludne je večina poslancev odsotna, in po letu je več poslancev v letoviščih, kakor v zbornici. Prikažejo se samo koncem meseca. Gledč nenemških govorov je mnenja, naj bi se v zbornici govorilo samo nemški, ker sicer bi bila podobna babilonskemu stolpu. Dalje graja počasnost v poslovanju z interpelacijami in peticijami ter urgira predlogo o volilni preosnovi. Pri ti točki zagovarja odpravo volilnih predpravic veleposestnikov in trgovinskih zbornic ter uvedbo direktne volitve v kmetskih občinah.
Poslanec Palffy opozarja poslanca Brzorada gledd čeških govorov na izjavo ministerskega predsednika v budgetnem odseku. Gled^ nastavljanja zborničnih stenografov se vrš6 že sedaj pogajanja mej vlado in zborničnim predsedstvom. Nasproti poslancu Scheicherju omeni, da poslanci vsled tega ne morejo redno obiskovati zborničnih sej, ker so pogostokrat preobloženi z opravili v raznih odsekih in klubih. Na zahtevo poslanca Krausa odgovarja, da se bode v bodoče oziralo tudi na posamne poslance
Bil je ranjgi blagega in ljubeznjivega značaja ; ž njim je zgubila sveta cerkev neustrašenega bo-rilca, kapucinski red pa, kateremu je pripadal, zvestega in zglednega uda. Vsak, ki je imel srečo in priložnost, kedaj ž njim občevati, ni mogel prehva-liti njegove modrosti in učenosti, zraven pa tudi njegove skromnosti. Izdihnil je svoje blago dušo v soboto 7. t. m., v ponedeljek pa, 9. t. m., bil je njegov pogreb, in sicer, rekel bi, popolnoma pri-prost, brez vsakega posvetnega hrupa, brez zunanje nečimerne bliščobe. Spremljevali so visokega pokojnika mnogi tu navzoči kardinali: Martel, Galim-berti, Mazella, Bianchi, Graniello, De Ruggero, Stein-huber, Mocenni, Di Pietro, Ledohovski, Vanuttelli, Parocchi, Aloysi, vsi s spremstvom svojih tajnikov; potem mnogi škof|e. Tudi redovniki so bili v miio-gem številu zastopani, zlasti kapucini, frančiškani in dominiknni; semeniški propagande in mnoga druga katoliška društva.
V cerkvi sv. Andreja služil je msgr. škofGrossi veliko pontifikalno mašo, kateremu sta azistovala papeževa ceremonijerja msgr. Tani in Carinei. Peli so veličastui Palestrinejev »R> fjuiem". Po sveti maši je imel kardinal Oreglia »absolutino" in odpeljali so v vozu tretjega razreda pokojnika na skupno pokopališču „Campo Verauo". Tako je že sedmi kardinal v teku tega leta umrl.
pri volitvi v odseke, ker je to popolno opravičeno.
Na to se vsprejme poglavje »državni zbor" ter brez debate četrto poglavje »državno sodišče".
K nadaljni točki »ministerski svet" govori najpreje poslanec Biankini, ki se pritožuje gledd pisave uradnih in poluradnih dnevnikov proti opo-zicijonalnim poslancem.
Poslanec Schiicker pozdravlja izjavo ministerskega predsednika gled£ službene pragmatike ter priporoča zboljšanje uradniškega položaja, obžaluje pa, da se še ni preklical uradniški ukaz. Konečno odobruje tudi izjavo pravosodnega ministra gledd tiskovnih razmer.
Poslanec L a g i n j a izraža v temeljitem govoru dolgo vrsto opravičenih želj& isterskih Slovanov, pred vsem zahteva pomnožitve političnih okrajev, preosnove občinskih zadev in uvedbe narodne jednakopravnosti. Pritožuje se nad preziranjem hrvatskega in slovenskega jezika pri sodiščih. Konečno poudarja potrebo ustanovitve slovanske srednje šole v Istriji ter želi, naj bi vlada posredovala mej obema narodnostima, da se ugodneje spremeni razmere v deželnem zboru.
Poslanec Steiner zahteva predpisa gledd povišanja uradnikov ter pripomni z ozirom na liberalno časopisje, da to pokvarja ljudstvo in se torej ni čuditi, ako antisemitska stranka obsoja to časopisje in ljudstvu svoje priporoča. Na to se sprejme omenjeno poglavje in seja zaključi.
Prihodnja seja v ponedeljek.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. decembra.
Husinslea deputacija na Dunaju. V petek večer je prišla na Dunaj mnogoštevilna ru-sinska deputacija iz Galicije, da se pri cesarju pritoži zaradi mnog:h nepravilnostij pri zadnjih volitvah. V deputaciji so vačinoma duhovniki in kmetje v raznih mičnih narodnih nošah. Na kolodvoru je bilo nastavljenih do 60 redarjev, ki pa niso imeli nobenega posla. Tem povodom so dunajski krščanski socijalisti v Herualsu napravili thod, katerega so 8e vdeležili Rusini, od dunajskih vodij dr. Lueger, dr. Scheicher, Jax in Polzhofer. Ob prihodu so bili Rusini, ki na Dunaju iščejo pravice in varstva proti poljskemu zatiranju, burno pozdravljeni. — Shod je otvoril znani dr. Psener, dr, Scheicher je v govoru opisoval židovsko kugo v Galiciji, Jax krtovo delovanje prostozidarjev. Dr. Lueger opisuje slabo gospodarstvo v Galiciji in zatiranje rusinskega naroda ter zatrjuje, da on in njegova stranka ne bodo pozabili rusinskih kmetov. Rusinski poslanec Bomanczuk se zahvali na prisrčnem vsprejemu rekoč, da le največja revščina tira na stotine Rusinov v Brazilijo. Prišli so na Dunaj iskat pomoči, a našli je ne bodo pri galiških židib, in ministri so previsoki. Vodja deputacije se zahvali za vsprejem, posl. Polzhofer izjavi, da bodo tudi nemški nacijonalc< v zbornici zagovarjali rusinske pravice. Dr. Ozarkiewicz se v imenu Rusinov zahvali za sečutje krščanskega prebivalstva na Dunaju, kajti zatiran narod čuti naj-
Izmed kardinalov, kar jih je ranjki papež Pij IX. imenoval, jih je le še sedem pri življenju, druge je imenoval sedanji papež in jih je sedaj vseh skupaj 64. Francoska vlada nekako zavistno gleda, ker nima nobenega svojega kardinala v rimski kuri|i, Nemci pa imajo štiri, namreč : Hohenlohe, Melherz, Steinbuber in Ledohovski (katerega Francozi mej Nemce štejejo). V zadnjem času je tedaj francoski poslanik tri kandidate priporočal sveti stolici, naj bi jednemu ali drugemu podelila škerlat iu ga poklicala v rimsko kurijo, pa nič ni opravil. To je bilo nemara tudi vzrok, zakaj da je francoska vlada prezirala zadnji konzistorij in ni predlagala kandidate za šest škofij, katerih sedeži so sprazujeni; med njimi je tudi Toulose že sedem mesecev brez škofa.
Na dan praznika neomadežnega spočetja Marije Device bila je v naši cerkvi sv. Antona Pado-vanskega izvanredna slovesnost. Počastil nas je s svojo navzočnostjo kardinal Parocchi in je ob osmih služil tiho sv. mašo, mej katero je bilo mnogo obhaja-nih; ob 10. uri pa je bila pontfikalna sveta maša, katero je pel prevzvišeni nadškof Diomede Falconio iz Acerenza in Matera iz reda sv. Frančiška. Ker je v Rimu navada, da se o večjih Gospodovih in Marijinih praznikih razsvetljijo cerkve, samostani, katoliški zavodi, tako se je to tudi zgodilo na večer 8 decembra.
večje veselje, ako v tujini najde prijatelje. V soboto so voditelji deputacije drž. poslanec Teliszevvski, dež. posl. dr. Okuniewski in dr. Olesnicki prosili ministerskega predsednika, da bi pri cesarju izprosil vsprejem deputacije. Grof Badeni jim je odgovoril po posl. Barvvinskem. da jih ne more v zbornici vsprejeti, temveč naj pridejo v nedeljo ob 11. uri v njegovo palačo ter priues6 seboj natančen seznam vseh članov deputacije in ,'prepis spomenice, katero hočejo izročiti cesarju. Grof Badeni je tudi izjavil, da pojde le deset članov deputacije k cesarju.
Grof Thun. „Gazetti Narodovi" se iz Dunaja brzojavno poroča, da je ministerstvo že prišlo do prepričanja, da je gr^f Thun nemogoč na mestu češkega ces. namestnika. Stroga Mladočeška opozicija potemtakem ne bode brezvspešna.
Odlok glede zaplenjenja časopisov, katerega je pred kratkem izdal novi pravosodni minister, je v mnogih ozirih zelo ugoden in simpatičen, posebno še vsled tega, ker državnim pravdništvom na srce polaga, da ne smejo zapleniti listov, ako se v njih izraža nekoliko ostreja kritika. Nekaj pa je v tem odloku, kar diši po liberalizmu. Zakon namreč predpisuje zaplenjenje v naslednjih slučajih: Ako se v časniku žali Nj. Veličanstvo, ako se kaj piše, kar je škodljivo ugledu države, splošnemu miru, pravicam ali lastnini oseb in ako se pregreši zoper družabne interese. Kakor je iz tega razvidne, je v tem odloku popolno prezrto 13. poglavje kazenskega zakona, ki govori o »motenju vere". Morda se zna kedo izgovarjati, da je ta odstavek zapopaden pod besedo »družabni interesi", kar je pa popolno neopravičeno in nesmisel ? Zakaj se je prezrl ta dostavek ? Morda se meni, da je vera res, kakor trdijo naši nasprotniki, zasebna zadeva, ali kakor se mnogokrat čuje »policija nad maso ?" Ako je temu tako, potem moramo temu mnenju odločno oporekati in vsikdar zahtevati, da se zaplenjajo taki židovsko liberalni, so-cijalno - demokratičui iu jeduaki listi, ki na mnogovrstne načine blatijo vero in vse, kar je v zvezi ž njo.
Italija. Te dni so odšle nove vojaške čete v Afriko. Italija ima sedaj do 25.000 vojakov, in ker se hoče maščevati za svoj poraz, utegne ondi nastati še večja vojska. — V petek je italijanska zbornica pokopala znane goljufije pri rimski banki. Crispi se je bal, da pride tudi njegova umazanost na dan, in je razpustil zbornico. Vlada je stvar vedno odlašala in zbornica je sklenila, da preide o stvari na dnevni red. Kdo je več kriv, ali Giolitti ali Crispi, vesta menda sama.
Slovstvo.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1 1895.
Ocenili Cirilski.
6. Koledar družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1896.
Trojno nalogo si stavi koledar družbe sv. Mohorja: nadomestiti kmetu neobhodno potrebno pra-tiko, poročati o družbinem duševnem in gmotnem stanju, kamor spada tudi imenik vseh udov, in zabavati svoje čitatelje z vsakovrstnim mičnim berilom. Prvi nalogi, žal, vsled svoje nepriročne oblike ne more popolnoma zadostiti. Kar se tiče druge točke, moramo z veseljem poročati, da naša družba prav krepko napteduje; ne samo v naših deželah, marveč celo v daljni Afriki in Ameriki se jej odzivajo vrla slovenska srca. Ker letos družba ni izdala nikakih »Večeruic", moral je koledar sam prevzeti nalogo, podati družnikom leposlovnih stvarij. In tudi to zadnjo svojo nalogo je koledar, v kolikor je mogel, dobro izvršil.
Na prvi strani leposlovnega dela nam podaja koledar »našo sliko sv. Mohorja in Fortunata", »ki se v več ko desetih barvah na zlati podlagi in v nadčloveški velikosti blesti nad novim domom družbe sv. Mohorja (str. 2.)." Slika sama se nam razlaga na drugi strani. Takisto na prvi strani je priobčil tudi naš nadarjeni pesnik Anton Medved dvoje svojih pesmic: »Sv. Mohorju in Fortunatu" in pa »Pozdrav čitateljem Mohorjevih knjig". Misli so lepe, oblika dovršena.
Dr. Mih. Opeka nam kaj zanimivo opisuje Kar-pineto, rojstveui kraj sv. Očeta v svoji potopisni črtici : »Na rojstvenem domu papeža Leona XIII." Posebno drugi del je pisan prav mično, tu iu tam Cdlo dovtipno. Dobro jo je g. pisatelj pogodil, ko nam podaja tudi nekaj črtic iz življenja našega bv. Očeta, iz katerih odseva v popoini meri blagi njegov značaj. — Piod istega izleta je menda tudi sonet: »Karpineto, rojBtveui kraj Leona XIII.", katerega je zložil dr. A. Ušeničnili.
<
.Kdor ne ubog«, ga tepe nadloga". Povest. Po resničnih dogodkih spisal Zaljski.
Nežika, mlado, neizkušeno dekle, se da neki malopridni ženski pregovoriti, da vkljub vsemu prigovarjanju svoje ljubeče matere zapusti dom in si gre na tuje iskat službe. Po raznih dogodljajih jo ona ženščina dovede v Benetke, kjer jo izroči brezvestnim Židom, kupčevalcem z mladimi dekleti, katere pošiljajo v vshodne kraje.
Nežika izprevidi svoj položaj iu uskoči pri neki priliki skozi okno; pri tem si sicer zlomi nogo, vender pa s tem drzuim skokom pribori zlato svobodo sebi in svojim nesrečnim tovarišicam. Hudodelcem pridejo na sled iu jih strogo kaznujejo. Nežika pa se vsa skesana povrne k svoji materi, potem ko si je več tednov v bolnišnici lečila nogo. — Da bi si pač vsi otroci globoko v srce vtisnili zlato resnico, ki nam jo podaja ta spis : Kdor ne uboga, ga tepe nadloga I — Spis moramo le pohvaliti.
Kakor v povesti: .Na krivih potih" uam podaja g. pisatelj sliko iz današnjih žalostnih socijal nih razmer. Prav primerno !	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
v Ljubljani, 16. decembra.
(.Narodova" prevelika skrb.) Sobotni .Narod" v uvodnem članku kaže veliko skrb, ali bodo mogli deželni poslanci katoliško-narodne stranke kaj storiti za prospeh svojih volilcev, iu pride v svoji veliki skrbljivosti za kmetski stan do sklepa, da ne bodo mogli ničesar storiti, ker nič ne vedo in ker poleg tega niso jedini. — Za ta poklon in za to bratovsko prijaznost morajo .Narodovemu možu" seveda biti naši poslanci hvaležni, še bolj hvaležni pa bi bili, ko bi rajši ostal pri svojih poslancih somišljenikih, ker je za teh delovanje .Narod" bolj odgovoren, kot za naše, ki so bili izvoljeni proti njegovi volji. — Le nepotrebnih skrbij ne imeti, vsaj imate potrebnih v svojem taboru — čez glavo 1
(Zaprte šole.) Radi osepnic je ustavil c. kr. deželni šolski svet pouk v prvih treh razredih vainic in otroškega vrtca na tukajšnem moškem in ženskem učiteljišču do 1. jauuvarija 1896.
(Za pogorelce v Ambrusu) nam je poslal gosp. Fr. A v s e c , kaplan v Trebnjem 3 gold. — Bog povrni!
(Slovensko gledališče.) Sinočna peta predstava .Afričauko" je bila v veem podobna prejšnjim dobro vspelim predstavam, nekatere točke pa so se pele še dovršenejše. Dejanje na ladiji je bilo med vsemi dcsedanjimi včeraj še najtočneje. Miljencu našega občinstva, zaslužni gospici Se v či ko v i se je med viharnim ploskom izročil krasen šopek. — Danes se bode predstavljala burka .Ugrabljene Sa-binke".	=
(Iz Škofje Loke.) Na podlagi § 19 tiskovnega zakona prosimo, da se natisne glede dop:sa nahaja-jočega se v Vašem listu z dne 9. decembra 1895 štev. 283 pod naslovom .Iz Škof.jeloke": Občinske volitve — notar Lenček — glavar dr. Gstetten-hof<-r, — ta le uradni in stvarni popravek : .Ni res, da je pa dan volitve III. razreda jel notar Lenček pod-občane slepiti, da je sklenjeno, da bodo Zminjci dobili svojo posebno občino, da je tedaj brez zmi-sla, da bi z mestjani volili, ker bodejo v kratkem potem itak morali zopet voliti v novo ustanovljeni občini. Ni res, da je tako in še več lagal notar Lenček, ter odgnal poštene Zminjce". .Res pa je, da je gospod notar Lenček kot prvi občinski svetovalec in ud volilne komisije pred pričetkom volitve razodel vsem navzočim volilcem, da so dela glede ločitve podobčine od mesta v narboljšem tiru, da je taista toraj v kratkem pričakovati iu da so vsled tega meščanski volilci sklenili združeno voliti v občinski zastop samo mestjune in nobenih podobčauov, ki bi morali po dovršeni delitvi občine itak izstopiti iz občinskega zastopa, da je pa sicer volitev prosta in da sme toraj vsak voliti kogar hoče. Tedaj ni res, da je bil kdo ogoljufan za svojo volilno pravico." .Ni res, da je gospod glavar dr. Gstet-tenhofer povabil k sebi poleg tistih treh volilcev, ki so podpisali ugovore, notarja Lenčeka in celo trumo privržencev slednjega, ampak res je, da so bili povabljeni ua županstvo in pri obravnavi nav-
zoči samo oni trije možje, zapisnikar gospoda glavarja in člani volilne komisije III. razreda, drug pa nobeden". .Ni res, da sta od imenovanih treh pritožnikov dva natanko vedla, kaj je v ugovorih zapisano, ampak res je, da so vsi trije izresli, da jim je pritožbo podpisat prinesel gotovi Sever iz Pu-štala, da jim pa nje vsenina ni natanko znana, osobito, da jim ni bilo znano, dr. je v njej kaj žaljivega zoper osebo gospoda notarja Lenčeka in, Če je to res tako, tedaj prekličejo in obžalujejo žaljive besede". .Ni res, da se je pritožnikom po sklepu nemškega protokola napravilo nekaj slovenskega, ki se pa ni ujemalo z resnico, ampak res je, da se jim je od gospoda glavarja sestavljeni nemški zapisnik, pretolmačil dvakrat enako in pravilno s slovenskimi besedami". Županstvo mestne občine Skofjaloka in volilna komisija za občinske volitve III. razreda. — V Skofjiloki, dne 12. decembra 1895. — Janez Debelak, Lortnc Plauina, Janez Košir, kot člani volilne komisije. V. Sušnik, župan. A. Sušnik, občinski svetnik. Fr. Kašman, občinski svetnik.
(Zmrznili Iz Sent Vida nad Ljubljano, 15. dec. Danes popoldan sta dva fanta dobila na polji med Sent Vidom in Klečam zmrznenega 52 letnega Fr. Baharja, vulgo .Baharčeka" iz Sent Vida. Nesrečni je v petfk večer, ko je močno snežilo, gnal kravo v Sent Vid; bržkone je na planem zgrešil cesto, zašel na njive, tavajoč ckoli po njivah onemogel, obležal in zmrznil.
(Pri občinski volitvi v Gorenji Šiški) je bil dne 9. t. m. izvoljen županom gosp. Adolf G al le, graščak; svetovalci pa gg. Jakob Matjau in Janez J e r a s , posestnika v Gorenji Šiški; in Anton Tome ter Jakob Črnivec, posestnika v Dravljab.
(Za gozdarje.) V drža; ni gozdarski šoli v Beršlinu pri Novem Mestu boio prihodnje leto oddali 564.000 triletnih smrekovih sadik, tisoč po 1 gld. 50 kr.
(Ogenj) Dne 10. t. m. popoludne je na Ulaki v logaškem okraju posestniku Jak. Hitiju pogorela
hiša. Škode je do 400 gld.
*
* *
(Priznanje in zalivalo) je izrekel krajui šolski svet v Vojniku gospodu veroučitelju J. M. Kr-ž i š n i k u za vspešno in plodonosno delovanje njegovo v vojniški šoli. — Lepo odlikovanje za gospoda, ki v zadnjem času trpi toliko obrekovanja od strani liberalnih uemčurjev samo zato, ker je vestno svojo dolžnost spolnoval v šoli.
*
* *
(Osebne vesti.) Pravosodni minister je imenoval pristava dr. Antona Perišiča pri okrajnem sodišču v Lušinj u in dr. Cirila Giacomellija pri okrajnem sodišču v Pazinu sodnijskima pristavoma pri deželnem sodišču v Trstu ter pristava pri okrajnem sodišču v Bujah, dr. Antona Sbisa prislavom pri okrožnem sodišču v Rovinju. Okrajuim sodnijskim pristavom so imenovani avskultantje Jakob Sbisa za Buje, Edvard Strausgitl za Pazin, Ivan Guzelj za Buzet, dr. Pascoletto za Sežano iu Anton Vidoz za Tolmin. Premeščena sta pristava Martinelli iz Bu-
zeta v Tržič iu dr. Jsopp iz Tolmina v Lušinj.
*
* *
(Iz Prage.) 4. t. m. je umrl Frančišek Kol&r, režiser Narodnega gledališča, po daljši bolezni. Prvič je nastopil na odru 1. 1851 v veseloigri „Bram-bory na hmpačku" (krompir v oblicah), letos pa 8. marca zadujič. Bil je znamenit umetnik ; svojo spretnost je pokazal posebno v komponiranju živih podob. Pečal se je tudi s slikarstvom. — Igralca Slukova je imenovalo mesto svojim častnim meščanom. — Pri dopolnilni volitvi na Višjegradu je prodrl kauouik dr. Burian s 4 glasovi večine proti dr. Ceruohorsky-u. Staročehi imajo zdnj 49 svojih pristašev v mestnem zboru, Mladočehi pa 40, ker se ni razpisala volitev mestu umrlega odbornika Vi-limka, ki je uinrl v dobi volitev. Število starečeških zastopnikov je začelo zdaj rasti, vlaui so bili v nevarnosti, da bodo v manjšini. (Dalje se mora poudarjati, da se je za Starečehe z\išalo tudi število oddanih glasov, število mladočeških glasov pa je padlo, od vlanskega leta torej velika razlika.) — V Vltavo je skočil znani restaurateur Mayer. — Ceika akademija je podelila več darov za razne proizvode, med temi je dobil Vrchlicky 1000 gld. za „Nov4 zlomLy epopeje", katoliški pesnik Ksav. Dvif&k
200 gld. za .8ursum corda", Fibich 1000 gld. za opero .Boufri" in 250 gld. Musil za oratorij .Sta-bat Mater". — Volitev deželnega poslanca v Pfi-bramu je odločila za župana Mizo, znanega iz katoliškega shoda. Mladočeh dr. Kurz je ostal v manjšini za 40 glasov. — Dva dni je razsajala po Pragi huda vihra, ki je naredila na hišah precej škode. - Šolski proračun za leto 1896 znaša za Prago in okolico 894.570 gld., od tega pripade za češke šole 775.682 gld. — Gospod Eim je postal gorostasni državnik. Prinaša v „Nar. L," Članke o pokojnem Ta&ff.-ju ter piše v njih o svoji osebi, kakor bi bil desna roka nekdanjega ministerskega predsednika. Čuda, kaj je vse Taaffe zaupal Eimu! Čudno pa je, da ni doslej začel prinašati svojih korespondenc s pokojnim Cirnotom, carjem Aleksandrom itd. Gotovo je bil ž njimi v politični dotiki. — V Pisku so izkopali blizo samostana Človeške kosti, Sodi se, da so ostanki meuihov in da je bilo uelidaj na tem kraju samostansko pokopal šče.
Društva,
(Občni zbor slovenskega političnega druš'tva za Štajersko) bo v nedeljo 22. t. m , ob 3. uri popoludue v prostorih čitalničnih v Mariboru. — Isti in naslednji dan *e priredita božični veselici .katoliškega podpornega društva v Celiu* ob 3. in 7. uri zvečer v hiši šolskih sester v Celiu.
Telegrami.
Dunaj, 15. decembra. Delegatje rusin-ske deputacije so se podali danes dopoludne k ministerskemu predsedniku grofu Badeniju ter ga prosili za posredovanje glede vsprejema pri cesarju. Minister jih je vsprejel prijazno ter jim potem, ko je prebral prošnjo za vsprejem in nagovor na cesarja s spomenico, naznanil, cla je cesar voljen vspre-jeti deputacijo šestorih članov jutri dopoludne. Konečno jim je minister svetoval, naj sosta-vijo deputacijo iz dveh duhovnikov ter dveh zastopnikov meščanskega in kmetskega stanu.
Dunaj, 16. decembra. Cesar je vsprejel danes dopoludne 6 članov 220 mož broječe rusinske deputacije. V nagovoru je obnovil vodja deputacije zagotovilo neomejene uda-nosti in zvestobe hudo skušanega rusinskega naroda do svojega vladarja, ter izročil prošnjo, v kateri se zahteva, da se razpusti deželni zbor in odrede nove, popolno zakonite volitve.
Dunaj, 16. decembra. Na spomenico, katero je izročila rusinska deputacija, je odgovoril cesar, da naj bode rusinski narod zagotovljen, da se bode oziralo na njegove pritožbe. Udanost in zvestoba Rusinov je vladarju zagotovilo, da sme vsikdar nanje računati. Deputacija naj bode prepričana, da gori njegovo srce za rusinski narod ravno tako, kakor za ostale narode v monarhiji, in da mu iz srca želi vspešnega razvoja. Cesar si pa vendar ne more kaj, da ne bi izrazil začudenja nad tem, da je večjo število duhovnikov zapustilo Levov ob času, ko je došel novoimenovani kardinal. Konečno tudi ni umestno, da se je deputacije udeležilo toliko število meščanskih in kmetskih zastopnikov, ker je to v zvezi z ogromnimi stroški. Ravno tako neumestne in nečastne so razne demonstracije, ki nikakor niso sposobno sredstvo v dosego zaželjenega namena.
Dunaj, 16. decembra. Vlada je predložila poslanski zbornici načrt, s katerim se razširja zakon z dne 27. aprila 1887 glede pokojnin vdov in sirot umrlih častnikov tudi na one, katerim so možje, oziroma očetje umrli 30. aprila 1887. — Poljedelski minister je z dopisom naznanil, da je vlada z najvišjim dovoljenjem odtegnila vladno predlogo glede ustanovitve poljedelskih družb in rentnili zavodov.
Zagreb, 15. decembra. V včerajšnji seji je interpeloval poslanec Barčid bana Heder-varyja glede narodnostnih razmer v Reki ter poživljal vse opozicijonalne elemente, naj se zjedinijo pod geslom .,Proč s tujci!" in naj
>'ajboije priporočena	Menjalnica bančnega zavoda	>Vien,
za preskrbljenje vseh	v	0	I B ' k
LS5C Schelhammer & Schattera
visoko dvignejo hrvatsko zastavo, odstranijo pa mažarsko.
Rim, 15. decembra. Jutri popoludne bode kralj Umberto uradno vsprejel avstrooger-skega poslanika barona Pasettija.
Rim, 15. decembra. »Agencia Štefani" objavlja pismo poročnika Scale, v katerem naznanja, da se je podal general Arimondi v Massauah, koder bode pričakoval prihoda italijanskih vojakov ter vredil nadaljne priprave.
Carigrad, 15. decembra. Pomirjenje upornikov v obližju Zeituna je po poročilu veščakov združeno z mnogimi težkočami. Armenci imajo prav dobro stališče in so preskrbljeni z strelivom in drugimi potrebnimi sredstvi. Brez večjih vojnih močij je pomirjenje nemogoče pred spomladjo.
Kiel, 15. decembra. Danes se je vršila slovesna prisega vojaških novincev za pomorstvo. Pri ti priliki je imel cesar daljši nagovor, v katerem je povdarjal, da morajo ostati vojaki dobri kristijani, gojiti zvestobo do cesarja in domovine in se vedno pokoriti jedni volji, da ohranijo to, kar so storili pradedje.
London, 15. dec. „Reuters-Office" se poroča iz Carigrada, da je sultan izdal nov ukaz glede zasledovanja in kaznovanja ne-mirnežev. Vojakom je strogo naročeno, da morajo z orožjem v roki zadušiti vsak nemir.
Umrli ho:
14. decembra. Antonija Strazišar, posestnikova hči, 5 let, Krakovske ulice 1, ošpice. — Elza Perhavc, asekur. uradnika hči, 7 mesecev, Subičeve ulice 3, ošpice. — Marija Jeločnik, krojačeva hči, 4 leta, Rožne ulice 39, laryngitis eroup.
Tujci«
13. decembra.
Pri divt-u: Harmsen, Georger, Geiger, Gottlieb, Henkel, Baebman, Schwarz, Kominik, Lilles, Goldstein, Kassern z Dunaja. — Schwaeh iz Olomuca. — Šliber iz Selc. — Lloyd in Azzi iz Trsta. — Vrtovec iz Vipave. — Pebani iz Žužemberka. — Stern iz Hietzing-a. — Fischer iz Budimpešte. — Pauser iz Novega Mesta. — Marnheiz z Reke. — Polignac iz Po-nikev. — Westen iz Celovca.
Pri MfUiču: Kuben, Klein', Menz, Bolgeri, Schweig-hofcr, Kaufman, Ruckel, VVagner, Herzog, Schwarz in Kohn z Dunaja. — Turri iz Trsta. — Koppstein iz Siofok-a. — Langer, Stockmaver iz Gradca. — Sehvvabe iz Brna.
Pri hlotjdu : Marti iz Trbiža. — Weibl iz Zagreba.
Pri bavarskem dvoru: Hodi iz Beljaka.
Meteorologidno porodilo.
S o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-■a p.t •>
14	9. zvečer		-0-1	si. svzh.	oblačno	
15	7. zjutraj 2. popol	7251 7254	—1-2 +18	brezv si. svzh.	megla del. jasno	22
15	9. zvečer	726-9	00	si. svzh.	megla	
16	7 zjutraj 2. popol.	7256 7264	-2 8 —0-5	"si. sever sr. vzh.	megla oblačno	00
Srednja temperatura 14. in 15. ozir. za 1.9° iu 19° nad normalom.
deo. +0-4» in +0 2°,
753 l-l
Tužnim srcem javljamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodičina
Marija Zorman
nienka 4. razreda notranje nriullnake šole
po kratki, mučni bolezni, previdena z zakramentom sv. poslednjega olja, v 10. letu starosti dnž 16. t. m. ob */41. uro po polnoči mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb prerano umrle pojde v torek, dne 17. t. m., ob pol 5. uri popoldne iz hiSe št. 91 v Spodnji Šiški k sv. Krištofu.
Blaga rajniea bodi priporočena v pobožno molitev in prijazen spomin.
V S p o d n j i Š 1 š k i, dne 16. dec. 1895.
Janez Zorman, oče. — Marija Zorman roj. nolinar, mati. — Anica, Ivan, Vinko, Tonček,
sestra in bratjo.
B
f
I
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
8
I>oktftr pl. TriikdcjEyjev
protinski cvet
je olajšujoče mazilo sa roke in noge, za križ in za vsakoršne bolečine. Priporoča se za masažno zdravljenje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 qld. 50 kr.
Dobiya se pri 731 3
Ubcildii j)L Trnkoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
___)
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
f«l
(V K
l
£ B
\
Razprodaja.
Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in sicer:
1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idoio, s triletnim poroštvom ; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom; 1 krasno škatljico za smodke ;
1	krasno cevko za smodke;
3 komadi zel6 krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti;
2	krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 doublo gold gumba za manšete;
10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov;
Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem' prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2 gld.
Da izključim vsak dvom, izjavim, Ha je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalea >sak riziko izključen.
Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po	703 5—3
krakovski razpošiljavnici ur
F. WINDISCH,
Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F
TKADB-MARKE.
B^J^iiga
SCHUTZMARKE.
V«
Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
Marijaceljski liker
1 steklenica 20 kr.. 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
Dobiva se v	442 3
letol Ulito ni Moczrt
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vseK dan s prvo pošto razpošilja.
v * iU'j*'1	'
745 2-2
Advoli at
dr. Viktor Supan
v LJubljani
ima od danes nadalje svojo pisarno
v Gospodski ulici št. 17 a
(palača Auerstperg) nasproti c. kr. za mesto deleg. okr. sodišču.
V Ljubljani, dne 14. decembra 1895.
jfE _________ priznano neobhodno potrebno
Sarg-ovo
priznano neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje z6b je
mnogo milijoiikraf
preizkušen in potrjen zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo zu ohranitev zdravili in lepili zob.
-jtifT Dobiva se povsodi.	710 30—2 £
i——i iniiiiimi mi ..................ii.....um i■■■
O u. ii j «•* k a
o
Dne 16. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100 ,
Avstrijska zlata renta 4%......121 „
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron	100
Ogerska zlata renta 4%.......121
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	98
Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. .	1009
Kreditne delnice, 160 gld......367
London vista .............121
SemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59
tO mark........... .	11
i0 frankov (napoleondor) ..........9 „
[Ulijanski bankovci.......44 „
C- kr. cekini......................5 „
05	kr.
15	„ 25
Oi	„
45	.
56	.
75 30 40 88 „ 62 . 87
75 „
yJi«OM£>. J..:;- :
Dne 14. decembra.
4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne sreike 1. 1864, 100 gld. . .
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke b% Duuavsko vranavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta . . . 4% kranjsko deželno posojilo . Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4* Prijoritetne obveznice državne železnice , južni? železnice 3% , južne, železnice b% . ,	dolenjskih železnic 4 %
1-18 gld.	—
157	_
192 .	75
98	—
141	—
107	10
112	—
98	75
219	60
166	50
t-1 „	50
9lJ	50
kr
Kreditne srečke, 100 gld................202	gld.	—
t% srečko dunav. parobr. družbe, 100 gld.	130	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gld.	18	„	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—
Salmove srečke, 40 gld................68	„	50
St. Gendis srečke, 40 gld.......70	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld.....53	.	—
Ljubljanske srečke .................24	„	—
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	164	.	—
Akcije Ferdinandov«sev.železn., 1000gl.st.v. 3400	„	—
Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. , . .	4G5	„	—
Akcije južne železuice, 200 gld. sr. . . .	99	,	—
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	62	„	—
Montanika družba avstr. plau.....81	„	80
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160	„	—
Papirnih rubljev 100........129	„	75
kr .
i&g" Nakup tn prodaja TfcO«
vsakovrstnih državnih papirjev, «r»6k, denarju v itd.
/Ki;-varovanje za zgur > ari žrebanjih, nn izžrohanjv najMaiijsega dobitk. K k 1 a n t l a izvršitev naročil na borci.
M8ttMniiči;& tielnidka družba
„71 K IS C HJ
W□ lizBile il 19 Dunaj, larialiilferstrasse 74 li

a&SuSSftfrf/sf Mi,.
Izdajatelj : Dr. Ivan JaneilA.
Odgovorni vrednik : Iv«« Raksveo.

JKJS" Po,)a»nila v vseli gospcaar»kih in flnančnih »tvaroh,
potom o k ur« m h vrednostih v »en ipekulaoijtkih vrcdnontaih uapirjav m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega | icresiovanja pri popolni varnosti jj&r n n 1 o 4 o m 1 h (flavnlo.
I
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.