Inserati se sprejemajo in velja trist jpna vrsta
8 kr., če se tiska lkrat,
...... , 2 ,
'i ■> „ „ , 3 , P i vjShratnom tisknji sa cena primemo zmanjša.
R ok o pl ti
se ne vračajo, nefraakovana pisma se ne sprejemajo.
NaroČDino prejema opravništvo (administracija) in ehspedicija na Dunajski eesti St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politimi list za slovenski nerofi.
Po pošti	prejeman velia :
Z« ceio ieto	, . 10 ji. — kr.
ta Dol ieta	. . 5 ,, _ ,,
ca četrt ieta	. . 2 „ 50 „
V administraciji veliš:
Za ceio ieto , 8 gi. 40 kr
ea poi leta . . i ., 20 ta četrt ieta	2 ,, 10
V Ljubljani na aom pošil veiji 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je FlorijansSl ulice št. 44.
izhaja po trihra na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Dr. Herbst.
Veliko samozatajevanja je treba, na človek prebere celi govor Herbstov, ki ga je govoril 3Vojitn tolikem v Tečinu, veliko zitaje-vanja pravimo, ker govor je tako pust in prazen, vfakdaj-n in odljuden, da ne kmalo tacega. In vendar je to tisti govor, na kterega so nas dunajski listi štirnajst dni naprej opo-zorjevali, in od kterega fo pričakovali, da bo ustavovercem kakor evangelij pokazal luč in rešitev iz sedajne temote, ob enem pa morda celo razpihol Tasffejevo vlado na vse strani I Pričakovali so od Heibsta rešilnega programa, pa on jih pita s starimi f'azamil Priznati moramo, da smo tudi mi kaj več pr čakovali od Herbsta, čeravno ne tol;ko kakor nemškolibr-ralci; bili smo pa kar osupnjeni, ko nam je pred oči prišel ta neznatni govor, kterega b: bil lahko tudi kak ljubljanski nemškutar. Ceio liberalna„Morgenpost" priznava, dane najde v Herbstovem govoru nobene nove misli. Nasprotno pa stara in nova ,.Presse" v zvezde kujete Herbsta, vendar se vidi, da jima ne gre prav od srca. Že disciplina tem listom ukazuje, da iz tega neznatnega govora narede — važen dogodek. Nepristransk človek pa bo miloval Btranko, ki nima boljšega voditelja, da se mora takih izjav oklepati kakor zlatega programa! Vsak politik vendar vidi, da so ustavoverci močno zavozili, da se njih stranka drobi in krha, in to najlHj zavolj slabega vodstva Herbstovega , ki o spravi s Slovani neče nič slišati. Cela stranka že čuti, da bo treba druge
taktike, druzega vodstva, zato nikakor ne verujemo, da bi ustavoverni poslanci odobrili sodbo dunajskih listov, da je Herbstov program dober in zmago obetajoč. Jasno dovolj se je ustavovercem povedalo, da cesar ue bo več trpel take vlade, ki bi Slovane zatitala, n vendar se Herbst še vedno oklepa svoje nemškutarije, trdeč, da je in mora biti nemščina državni jezik! Če hočejo kteri iz usta-vovercev kedaj do vlade priti, kako bodo zamegli slediti Herbstu, ki j>m s srojo trmo to pot zapira? Znano je nadalje, da ljudstvo povsodi želi razširjenja vol lne pravice, posebno pa nemško prebivalstvo v mestih. Herbst pa pravi, da se volilni red ne sme spremeniti; ali si on pač upa misliti, da bo s tak;m programom ustregel nemškemu ljudstvu? Tu pač ni go\orii za ljudstvo, ampak za maloštevilno ustavoverno kliko! V enih rečeh se je Herbst podal; on namreč nič več ne nasprotuje zasedanju Bosne, tudi se je izrekel zoper pasivno politiko. Sploh Tai-Heja ni nič napadal naravnost. Videti je, kakor bi se mož hotel lepega delati pri merodajnih krogih, če pa misli, da ae mu bo kedaj vlada izročila na podlagi tega programa, ki ga je v Tečinu razvil, živi pač v veliki zmoti. Kdo mu bo pač zaupal, če on govori o dobrem gospodarstvu? Imel je kot minister in pozneje kot voditelj ustavoverne stranke časa in priložnosti dovolj, da bi bil skrbel za blagostanje ljudstva, za odpravo primanjkljeja, za redno gospodarstvo ; zakaj svoje zmožnosti ni že prej pokazal?
Predaleč bi nas peljalo, ko bi hoteli za-
vračati vse Herbstove trditve. Saj pa tudi nič novega ni povedal, in iste misli, ki jih je izrazil, se lahko bolje berejo vsak dan v nemško-judovskih časnikih. Brali smo govore in spise različnih avstrijskih državnikov, kakor Hohen-vvarta, Riegera, Palackya, Clam-Martinica, Thuna, Fischhofa, Schuselke in drugih; čeravno niso vsi enega mnenja , vendar se pri vsakem od teh nahaja nekaj državniške modrosti, zdravih nazorov, jedernatih besedi. Pa vsega tega boš zastonj iskal v Herbstovem govoru ! Tako je prazeo , tesnosrčen iu trmo-glavast, da nikakor ne moremo Herbsta med prave državn ke šteti, in za tacega voditelja pač ne zavidamo ustavoverne stranke! Možne brez talenta ptč pa brez srca se je tu povzdignil do časti, biti voditelj velike stranke, lepo svoji trmoglavosti, nespravljivosti in prepirljivosti. Napadal in spodjedal, obiral in podiral je on še vsako vlado, tako dobro svoje pristaše, kakor federalistične ministre. Njegove spletke, prepirljive besede in njegov večno zanikujoči duh pridobili so mu slavno ime, pravega državniškega pojma pa nikdar imel ni. Kdor tega do zdaj še ni vedel, prepričal ga je zdaj lahko Herbstov govor v Tečinu.
Za ustavoverno stranko nima ta govor nobene tolažilue misli ali besede. On jim položaja prav nič ni pojasnil, on jim ne ve nobenega dobrega sveta. Da morajo „nemštvo" povdarjati, to sami vedo in tako že v obilni meri delajo, druzega sveta pa Herbst ne vd dati ustavovercem.
Flavija.
Prizori kerŠSanskega življenja iz Četrtega stoletja.
A. Ilurel. Pred. Vilinski.
I.
A magno demissum nomen Julo.
Z dragocenimi marmornimi ploščami je bil atrium ozal šan ; tu so stale za lepoto ope-rane podobe in kipi, ki so dali spoznavati dleto velikih umetnikov Grecije in Rima.
Nekterim umotvorom je bilo včrtano ime Skopa ali Praksitela. Na drugih bilo je brati: Fidija delal. Mnogo j h je imelo kak latinsk napis ali pa samo to letnico: anno ab urbe condita DCC... Naj večjih je bilo brez imena.
Okus umetnih izdelkov in njih poznanje se je v teku časa jako dopolnilo. Bogati so mnogo čislali to, če so imeli spominke helen-ske umetnosti; v Rimu pa ni bilo skoro nobenega prostaka, ki ne bi poznal, saj po imenu, imenitneje umetuike iz časov Purikla in Avgusta.
Hiša Flavijev hranila je še mnogo v Greciji naplenjenih umetniških stvari, Nje imenitnoat, bogaBtvo, odličnost njenih prednikov, Mecč-nova naloga, ktero si je dajala — privedlo ji
je v naročje vse to, kar država ni znala varo vati ali pa hotela ni.
V sebični skrbnosti so Fiavijevi pokupili tudi imetja o državnih obratih propadlih družin in posestva v Atenah, Delfih pa Korintu; po vsej Italiji ni bilo slovečega umetnika, da ne bi se čutil povzdignjenega, če se je nahajal v zapisniku Flavijanskega museja.
Na dveh straneh je šlo rodoslovje Flavijev; na eni od Grakhov, Scipionov in njih posinovljencev Pavlo-Emilianov, na drugi pa od neverjetnih kraljev Arga, Miken in Sparte.
Obedve črti strinjale sta se takrat v osebi Emilije, ktere stari oče Viketa, Grk iz Ile-liopole, ae je hvalil, da je iz rodu Agamem-nona, nje soprog pa, ki ga je bila v kratkem zgubila, da je bil vnuk Enejev.
Eden njenih otrok, Flavijan, se je bil poročil z Leo, Albinovo hčerjo, višjega duhov-hovnika Včnere; stareja hči Pavlina je bila omožena k Reburjem, kterim glede žlahnosti in premožnosti ni bilo enakih. Mlajša hči pa je imela skleniti ne mauj sijajno zvezo. Med snubivci je bil celo potomec Julijev, pobra-tinec Avgusta in Oktavije, t. j. najvišjih zastopnikov plemenitaštva, od celega sveta za-vidanega in občudovanega.
Flavija — tako ji je bilo ime — stopala je lahuo po širnem atriju, tej sredini palače, kjer je bil blizo ognjišča postavljen oltar larov, domačih bogov. Zadovoljno je pasla pogled na osebnosti iz porfirja, oniksa, jaspisa ali vshodno-deželskega alabastra, ktere častiti in spoštovati je bila vajena kot istinite podobe svojih prednikov.
Ni vedela, še domišljala si ni, da bi na vsem božjem svetu kaj bilo, kar bi dosegalo njenih prednikov visokost in plemenitost. Pač so bile v Rimu imenitne rodovine Danijev, Gerio-nov, Terecijev in Farasijev v žaru kraBote, a kaj je bila ta žarna kraBnoat v primeri b slavo njenih bivših, ki so zmagoslavljali nad toliko ljudstvi, Rimu pridobili veličast, ki bo ves svet spremenili v eno edino državo pod enim žezlom enega vladarja!
In vendar jo je napadalo sitno dvojeuje, če je na to mislila in ravno takrat najbolj, ko je bila najbolj vesela te slave. Oblak ji je čelo otemneval. Vedno in vedno jo je težilo prašanje, ali je pa ta slava, ta veličast tudi resnična, ali ni ta Blava prazno dozdevanje> ta veličast gole sanje?
Flavija bila je postavna in resna. Bistrega
Kaka puščoba, kaka suša, kaka malenkostna trmoglavost nam zija nasproti iz Herb-stovega govora! In vendar se ustavoverni listi delajo zadovoljne ter pravijo „zopet imamo program, zopet imamo voditelja!" To da je program? in to da je vaš voditelj? Dobro, imejte oboje, mi vas ne zavidamo!
Vsa raklama za Herbstov govor zdi se nam uarejena, vsa navdušenost posiljena in hlinjena; ustavoverna stranka je v tako slabem stanji, da jo zamore Herbstov govor potolažiti le za kake dva dni; kmalo pa se bo pokazala potreba, da Bi izmislijo centralisti novih sredstev za dosego svojih namenov, in ker jim Herbst takih svetov ni vedel dati, ponovil se bo v kratkem tudi klic po novem voditelju „ustavoverne" stranke. Nam je pač vse eno, uaj vodi ustavoverce Herbst, ali Kopp ali Schmeykal, od nobenega teh mož ne pričakujemo zmerne spravljivosti in državniškega prevdarka, ker tega pri ustavovercih Bploh nikdar ni bilo dobiti; — čuditi se moramo le zadovoljivosti te stranke, ki na nas druge s takim zaničevanjem gleda, pa je Bama taka duševna reva, da v Herbstovem govoru vidi rešitev in program, ali Be mora vsaj delati, kakor bi tako bilo.
Mi pa imamo vsaj to za tolažbo, da Be nam ustavoverne vlade še ni kmalo bati; kajti dokler ne dobodo boljših voditeljev, kakor je Herbst, tako dolgo si tudi vladnih sedežev ne bodo z lepa priborili. En par dni bodo ta govor še sim in tje pretezavali in premlačevali, kedar bodo pa spoznali, da ni nobenega zrna v njem, ostali bodo v prejšnji mizeriji in čakali dneva in ure, kdaj se jim rodi boljši talent, da jih popelje iz Egipta v obljubljeno deželo nemškutarije in centralizma.
Tabor.
Vigilantibus jura. Iz Ptuja. Tukajšnji rodoljubi Blovenski Bklenili so glede na naše Bedanje narodne in družtvene politične razmere osnovati letos na
uma, ki je presegel njena leta, je znala Btvari si ogledati in druščino oceniti.
Kaj je opazila njena bistrookost? V šibre gredočo državo, v razvalinah ležeče verstvo, pojemajoče muogobogovje. Kaj je videla mesto tega? Vero, ktere mogočni, neustavljivi koraki so strašili Btanovsko družbo. Že se je polastil križ največjih poslopij, vzdignivši se iz sramote in prahu. Oua tako dolgo zaničevana inčrtena kristjanska ločina se je razmnožila v številno ljudstvo. To je bila zmagovita pridobitev, ki v prihodnje ni imela poznati nikake meje, zmaga, ki se je širila iz komaj poznane deželice na skrajnem jutru. Redka naključba: rim-ljanski orli sami so hiteli v svoje pobitje, zmagali so, a premagani bo bili. Ko so po Vespasianu razrušili jeruzalemsko zidovje, po drli bo ograje, ki bo zadržavale novo vero.
Ali pa ni bila ta vera očitno tajenje rin zametanje vse one poganske krasote, ktere se je veselila, obsodba tiste orožne slave in tiste državne modrosti, ki je vladala dosedaj? Ker je kristjanstvo pravice dajalo ubogim zatiran-cem, je bilo videti, da napada in taji vsa-koršno plemenitost, da pa veljati pusti plemenitost kreposti. Bogastvo, rod, vse svetne koristi in družbinske pravice se niso mogle držati, ker zabadavo so Be udirale neprestano rasoči sili novih nazorov in običajev.
(Dalje prih.
8. den Beptembra v Ptuju tabor, in na pospeh tega blagega kana vredil se je dotični odbor, kteri je določil predmete na razpravo in na-vabil govornike.
Vsi narodi v mnogojezičnej Avstriji pote-zujo se neopešano, dostikrat celo strastno, po različnih potih z vsemi mogočimi pomočki za svoja narodna prava, — smemo li mi Slovenci dremati in roke križem držati, ki vendar tudi v avstrijski cesarjevini živimo, ki smo od mnogih sovražnikov obkoljeni — posebno pa še mi štajerski Slovenci, kterim se je v graškem deželnem zboru od nekega nemškega poslanca ošabno in zaničevalno reklo: vam Slovencem ničesar ne dovolimo, če so tudi vaše zahteve pravične? Nikakor ne, to bi pomenjalo po gubo, grob, večno narodno smrt. Slovenci! vse žile nam je napeti, vse moči zbrati, vse daritve, da Bi tudi občutljive, polagati na sveti oltar prelepe naše — od nasprotnikov vedno nam zavidane — domovine, samo da si rešimo slovenski narod in narodnost, da si priborimo pravice, ktere nam pripadajo po Bogu in zakonu, po mnogokrat ponavljanem obetanji njegovega veličanstva, po jasnih besedah § 19. državnih osnovnih zakonov, da si pridobimo blagosti, ktere nekteri drugi avstrijski narodi uže dolgo in obilno uživajo, držeči bo poslo-vice: ,,enaka bremena, enake pravice"; kdor bedi, pravico dobi.
V takih za ves narod odločilnih borbah ni dovolje meč in trud posamnih rodoljubov in narodnjakov, še poslanci sami ne morejo toliko težavnega posla vspešno opraviti in do ovenčane zmage Blavno dognati, nego treba je zdatne pomoči in krepke podpore od narodove množine. Na tisoče pod vedrim nebom zbrani Slovenci naj soglasno pritrjujo taborskim skon-čatkom vsled gesla cesarjevega: „z združenimi močmi", in take skupne zahteve stavljene do vlade in dotičnih zborov, podobne so skupnej molitvi mnogobrojnih vernikov, kteri v imenitnih zgodah ali bridkih nezgodah združeni roke povzdigajo proti blagonosnim nebesom, časteči vsedobrotnika ali proseči vsemogočnika za pomoč, da odvrne težke nevolje.
Nas nasledujoči Nemci iznesli so narodno-politično delovanje iz soparnih soban in dvoran pod milo nebo, kder poučujo narod, kažo preteče mu nevarnosti, ga navdušujo za blažilne misli, delajo raznoterne skoučatke; — bodemo li mi toliko delavni in marljivi Slovenci za Giskrinega ministerstva 1868. in 18G9. leta budivši, uČivši in sokolivši zatirani in tlačeni narod Blovenski na taborih — mršili*) za Taaffeja, Dunajevskega in Pražaka? Den za dnevom sije jasno in prijazno solnce z modrega neba, napočila je lepša doba, in Slovenci bi je ne porabili? Ilajd na noge junaške, hajd na delo sveto, k čemur pomozi Bog in sreča junaška!
Živeli vrli in bistri Slovenci! na male meše den vidimo se v Ptuju iz vseh krajin in končin mile nam domovine slovenske!
Politični pregled.
V Ljubljani 20. avgusta, Avstrijske dežele.
Ustavoverni listi prinašajo še vedno članke o Herbstovem govoru. Kakor si boječ popotnik po noči in v temni hosti z glasnim petjem po gum daje, tako tudi ti listi z glasnim vpitjem, da je Herbstov govor rešitev iz sedajne njih zadrege, hočejo sami sebi in Bvojim bralcem pogum dajati; pa sami ne verujejo v to, da
*) lenjarili
bi bil Herbstov govor res kaj posebnega, za liberalce tolažilnega. Njih sodbe o tem govoru so tako različne, da en list druzega po zobeh bije; nekteri vidijo v govoru cel program, drugi zopet ravno tega pogrešajo in menijo, da Herbst ni nič novega povedal. Mi smo že izrekli svojo Bodbo, in vse, kar se viši ceni ta govor, je gola, prisiljena reklama, ki ne more niti nam škodovati, niti nemškutarjem koristiti.
Voditelji desnice državnega zbora so se že dogovorili z vlado o predlogih, ki pridejo prihodnjem -//.%*<>»lun}i na vrsto. Ti predlogi se bodo sukali večicoma okoli gospodarskega vprašanja. Upati je, da bo vlada izpolnila svoje obljube, ki jih je dala kmetovalcem, ter ta stan rešila iz pretečega mu pogina. Pa tuli obrtniki že težko pričakujejo boljših dni.
V solškem okraji v linkoviiii volili so te dni deželnega poslanca in voljen je bil avtonomist Styrza, Tudi v Bukovini zgubivajo nemškutariji vedno vtč tal.
Na Hrvaškem je velika volilna agitacija. Vlada pritiska na uradnike in jih Btra-huje. Mnogi pa ostanejo trdni.
Vnanje države.
Anglcžka gosposka zbornica se je vdala pritisku vlade, ter je sprejela Gladsto-novo irsko postavo po uačrtu spodnje zbornice. Tako je G'adstone rešen velike zadrege, naši turkoljubi pa so za eno upanje goljufani, kajti listi a.ia „N. f'. Presse" so že prerokovali padec njegov, če se ta postava ne sprejme.
Kar smo že davno pričakovali, namreč da se bo francosko ljudstvo naveličalo kri-čačev, kakoršen je Gambetta, to se je začelo zdaj spolnovati. Ljudska ljubezen je jako spremenljiva, posebno pa še na Francoskem. To mora okusiti tudi Gambetta! Te dni je sklical shod svojih v volilcev Beilevilskem okraji. Došlo je ljudstva okoli 10 000, pa ko je Gambetta hotel govoriti, začeli so vmes vpiti, žvižgati u ropotati. Gambetta je ves razkačen začel ljudi zmirjati, da so bojazljivci, najeti in podkupljeni hlapci, nevredni svobode, da jih bo že našel in kaznoval. Pa hrup je bil vedno veči, nihče se ni zmenil za te smešne grožnje lažicesarja Gambite. Skoraj je videti, da bo Gambetta v svojem lastnem volilnem okraji propadel, s tem pa bo pokopana njegova siava, njegova zaželjena in kolikor toliko že pridobljena diktatura. Mož, ki je nedolžne in mirne muihe in nune iz njih hiš in samostanov izganjati pustil, kmalo bo doživel, da bodo tudi njega čez francoske meje pogn-li. Tako se vedno zopet pokaže, da je še en Bog nad nami, kteri krivice ne bo pustil dolgo kraljevati.
Naši turkoljubni, judovskoliberalni in škan-dalni listi, kakor „N. fr. PeBse ', „W. Tagblatt" in še več tacih, so začeli zadnje čase pisati za to, da bi se Italija pridružila zvezi avstro-nemški. Vse hudobne nakane Lahov do naše države hočejo ti listi pozabiti, ker sploh nobenega avstrijskega domoljubja nimajo, in roko hočejo podati roparski Italiji, ki je nastala iz tega, kar je našemu cesarju, sv. očetu in dr. vzela?! Mi sodimo, da Avstrija ui še tako globoko padla, in živo protestiramo proti taki zvezi; rajši smo brez vsega zaveznika, ko da bi ga tam iskali!
Gambetta se hoče jfraiicoKOiii zopet prikupiti, zato je nedavno govoril, da Be mora Alzasija Nemcem nazaj vzeti. S tem je zbudil silno jezo na Nemškem, pruski listi ga hudo napadajo, pa lisjak Gambetta si je to ravno želel, ker v<5, da bo zabavljice nemških listov za njega le priporočilni listi pri Francozih, on
hoče, da bi ga Francozi smatrali kot svojega bodočega maščevalca.
Izvirni dopisi.
I« pori Nanosa, 15. avgusta. (Naše nadloge.) Skoraj od žalosti se bodeš jokal, dragi bralec, ako bi te kdaj pot pripeljala v našo pokrajino. Ne bodeš več videl obloženega sadnega drevja, kakor je bilo nekdaj, z obilnim sadjem; zastonj se bodeš oziral, kakor druge krati, po naših nekdaj zelo rodovitnih trticah; ne najdeš več košate koruze (dirka); terte bodeš videl skorej vse izumrte, tudi sadnega drevja ne zapaziš kakor nekdaj, košatega in še kar ga je, je tako, de skoraj bi reke), da ne bomo poznali za letos sadja.
S kakim veseljem, smo hodili pred nekimi tedni polje in njive ogledovat, ker nam je vse tako obilo lepo kazalo, a zdaj smo vBega ve-Belja in vse nade oropani, ia to skoraj vse v enem dnevu. Zadnje štiri ali pet tednov smo imeli strašansko sušo, katera pa nam ni toliko škode naredila kakor neizrečeno močna burja, ki pri nas vlada in nam naj več škode prev-zročuje. Večkrat smo se nadejali in že teško pričakovali potrebnega dežja, a zastonj; VBe je grozovita burja odpodila. Včeraj Bmo dobili, hvala Bogu, še precej dosti dežja, pa prej, ko je dež nam namočil naše izsušene njive, prišla je tako strašanska burja, ki je trajala do daues, nam je še tiBto vzela, kar je ostalo suši. Koruzo nam je vso tako polomila, da, ako bi ne bila prav n'č od suše vmorjena iu vstavljena, vendar ne bo dala po nekterih krajih clo Bemena ne, kje bo pa živež kmetiča, in tako veliki davki!? Žalost in velika skerb navdaja našega vbozega kmeta, kaj bo čez zimo, ki ga že zdaj na vse Btrani hudo stiBka.
Mx Celju, 18. avg. (Marijna cerkev. Povodenj.) Popravilo tako imenovane nemške, Marijne cerkve v Celji se bode v par mescih dovršilo. Ura, od nekega mojstra v Šleziji zgotovljena, je že v zvoniku. Od zunaj je popravljanje cerkve, izvzemši dvojnih vrat, skoraj vse pri kraju. Zdaj se prenavlja slika za velikim oltarjem. Delo je prevzel g. Sclnvach, ravnatelj slikarske galerije v Gradcu za 800 gld. Cerkev dobi tudi nov tlak iz cementnih plošč. Kedar bo vse delo dovršeno, bo cerkev najkrasnejše poslopje celega mesta.
Huda povodenj dne 18. augusta je napravila mnogo škode. Vzela je več plavov (flosov), raztrgala most poleg Levca; in kar je največa škoda, razjedla je gotovo zopet svoje obrežje ter poplavila mnogo rodovitne zemlje iz travnikov in njiv. Govori se, da je plavalo po njenih valovih tudi mrtvih živali in več hišue oprave. Popravljanje Savinjske struge je Btalo že mnogo tisoč goldinarjev; toda haska šo ti stroški niso obrodili.
Iz (« urice, 13. avgusta. (Pol. društvo „Sloga". — Volitev v Tolminu. — Š o 1 b t v o.) Narodno politiško društvo „Sloga" imelo je 11. t. m. občni zbor. Predsedoval je g. dr. Jos. Tonkli, kot politiški komisar pa Be je obč. zbora udeležil gosp. dr. Filip J. Zaplotnik, c. k. namestniški tajnik. Po živahni razpravi so bile enoglasno sprejete naslednje peticije do državnega zbora:
1)	za vpeljanje slovenskega kot učnega jezika na c. kr. gimnazijo, realko in pripravnico za učiteljice v Gorici;
2)	da bi bc odpravili ekBekutorji za pobiranje davkov;
3)	da bi odločila za plačevanje zemljiščnega davka dva obroka, prvi do 15. avgusta in drugi do 15. novembra VBakega leta;
4) da bi se kupčijska pogodba z Italijo tako prenaredila, da be prepovč ali vsaj z nalaganjem visokega daca oteži uvaževanje vseh poljskih pridelkov iz Italije v Avstrijo, posebno pa Badja, grozdja in krompirja. Ob enem je odbor pooblaščen, te peticije sostaviti in do državnega zbora poslati.
Potem Be je vršila volitev novega odbora, in ao bili enoglasno po vskliku izvoljeni:
G. dr. J os. Tonkli za predsednika, za odbornike pa gg.: dr. Ferd. Rojic, zdravnik v Gorici, ki je pa odborništvo odložil, Jožef Mašera, vikarij v St. Mavru; Štefan Klemenčč, likvidator pri zaBtavljavnici v Gorici; Jožef Faganel, posestnik in dež. poslanec v Oseku; Mihajlko Vuga, kaplan v Mirnem; Anton Fer-fila, trgovec v Gorici; Jožef Ilumar, posestnik in župan na Banjšicah; Vinko Gregorič, posestnik v Pervačini. Za namestnike: Gg. Ignacij Kovačič, veleposestnik, dež. poslanec itd. v bv. Luciji; Hmelak, posestnik in trgovec v Lokavcu ; France Peternel, posestnik v Cerknem ; Alojzij Zorč, posestnik v Bovcu. Na to je bila seja sklenjena ob 1 uri popoludne.
O volitvi deželnega poslanca na Tolminskem piše „Soča", da je priporočala g. Jos. Ivančiča, ker je želela in je bila prepričana, da bi bil ta vsaj na nektere strani vredno nadomestoval svojega prednika, g. Gorjupa. Namesto njega izvoljen je g. Jožef Devetak, župan tolminski. Dasi g. Devetak ne bo mogel na toliko strani raztezati Bvoje delavnosti, priporočale so ga volilcem njegove zasluge za ceste. „Upamo pa, pravi „Soča", da ne bo zagovarjal v dež. zboru samo materijalnib interesov, ampak da bo tudi vedno glasoval z narodnimi poslanci tudi v duševnih interesih našega naroda na Goriškem. Politične pravice so nam prve, še le vsled teh je mogoče narodu razvijati iu množiti tudi materijalno blagostanje. Zanašamo Be toraj, da bo imel novi poslanec politične in materijalne dobičke svojih volilcev in vsega naroda slovenskega vedno pred očmi".
Na naši gimnaziji končalo se je 30. julija šolsko leto. Učiteljev je bilo 17, učeucev koncem leta 336 in sicer 164 Slovencev, 1 '25 Italijanov, 147 (?) Nemcev) (I).
Spričevalo z odliko jih je dobilo 44, enojko 20, dvojko 38, trojko 9. Neizprašanih je bilo 5, skušnjo jih bode ponavljalo 40. Šolskim vestem je pridjan Bpis učitelja M. Majonica: „Aquileja zur Roinerzeit' (mit einer Tsfel).
Na realki končali so šolsko leto 27. julija. Program ima spis Prof K. Kleissl-a: „Theo-derich der Grosse in semen Beziehungen zum byzantinischen Reiche". Iz statističnega pregleda razvidimo, da je bilo tukaj s priprav-ljavnim razredom vred, kterega je obiskovalo 51 učencev, 193 dijakov, 28 Slovencev, 139 Italijanov 2G Nemcev, 10 je dobilo spričevalo z odliko, 132 prv. reda, 21 II. reda, 8 III. reda, 22 jih ima ponavljati izpit.
Domače novice.
V Ljubljani, 20. avgusta.
(C. g. deželni predsednik A. Winkler) podaril je o priliki cesarjevega godu 100 gld. za ljubljanske reveže, 50 gld, za otroško bolnišnico in 50 gld. za zavetišče malih otrok.
(Mestni zbor ljubljanski) imel je včeraj zvečer sejo, ter Be posvetoval med drugim o zidanji nove kosarne, o popravljanji pri škofiji in stolni cerkvi, ki se ravno vrši, o štipendijah za obrtniško šolo v Gradcu itd. Natančneje poročilo prinesemo prihodnjič.
(Invalidne Štipendije po 40 gld. vsak) so dobili na godni dan Nj. veličanstva Bledeči
dvanajsteri kranjski invalidi iz blagajnice ljubljanskega ženskega patriotičnega družtva: Fr. Adam v Petelinih, Janez Turn v Zlatempolji, Janez Zajec v Dolu, Matej Traven v Vodicah, Jakob Všeničnik v Karnicah, Jožef Herbst v Topli Rebri, Martin Stok na Bregu, Franc Pevec v Preski, Franc Dolenec v Železnikih, Janez Artač v Podpeči, Jur Pucelj v Logu in Matej Režen v Jelševci.
(Razpis dveh kmetijskih državnih Štipendij). Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je z dopisom od 10. junija t. 1. štev. 6392 za dva kranjska deželana dve državni štipendiji, vsako po 300 gld. na leto. za prihodnja 3 šolska leta, namreč 1881/2., 1882/3 in leto 1883/4, za obiskovanje kmetijske šole dovolilo; c. kr. družba kmetijska kranjska je pa z dovoljenjem slavnega c. kr. ministerstva kmetijstva za višjo kmetijsko šolo določila šolo v Dečin-Liebwerdu na češkem, za srednjo kmetijsko šolo pa šolo ,,Francisco-Josipinum" v Moilingu blizo Dunaja.
Za ti štipendiji smejo prositi na Kranjskem rojeni mladeniči. Prošnje se morajo glasiti na imč slavnega c. kr. kmetijskega ministerstva na Dunaji in zadnji čas do 10. Beptembra t. I. podpisanemu odboru družbe kmetijske izročiti, prošnjam pa priložiti Bledeče doklade:
1.	Krstni list: prošniki štipendije za šolo Dečin Liebvverdsko morajo biti vsaj 17, za šolo Modlinško pa vsaj 16 let stari.
2.	Šolska spričevala: prošniki štipendije za šolo DečinrLiebvverdsko morajo dokazati, da bo 6 razredov gimnazije ali realke, prošniki štipendije za Modlinško šolo pa 4 razrede takih šol z dobrim vspehom dovršili.
Poleg tega morajo dokazati znanje nemškega in slovenskega jezika.
3.	Pismo starišev ali varuhov, da privolijo vstop prošnika v kmetijsko šolo.
V poseb no priporočilo bode prošnikom to, če morejo izkazati, da so si na kakem večem kmetijskem posestvu nekoliko kmetijskih vednosti pridobili.,
Štipendisti niso oproščeni šolnine, ki se na eni ali drugi gori imenovanih šol odrajto-vati mora.
Centralni odbor c. kr. družbe kmetijske kranjske v Ljubljani 15. avgusta 1881.
(Oblak se je vtrgal) v Železnikih, napravil hudo povodenj, podiral hiše in mostove, pretrgal cesto, ter sploh veliko škode napravil. Tako se telegrafira ,,Narodu".
(Povodenj na ljubljanskem močvirji). Zadnje deževje je naše močvirje zopet tako preplavilo z vodo, da je uničen ves poljski pridelek ,,maharjev", tako krompir, repa, ajda, korenje. Voda teče v hiše. Prebivalci so vsi obupani. Tudi v logaški in planinski dolini je povodenj. Teh nesreč ne bo prej konca, da Be močvirje ne posuši. Treba bo toraj pri državnem zboru in pri ministru kmetijstva prositi in dregati, da se izsušenje močvirja vendar enkrat prične!
(O požaru v Kostanjevici) nemarno še nič poročil, tudi „Laibacher Zeitg" in ,,Narod" nič ne vesta še, koliko je pogorelo; le toliko Be je brzojavilo, da je ogenj velik in nevaren. Govori se, da je 14 hiš pogorejo. — LetoB je res pravo požarno leto.
(Pri včerajšni obravnavi o Vcstenekovej aferi) pred deželno sodnijo bil je vit. Veste-nek na svoj priziv zopet obsojen na 5 gld. kazni, eventualno en dan zapora, in v stroške. Tožnik g. Lapajne je bojda izvrstno govoril. Poslušalcev iz odličnih krogov je bilo precej. Obširneje poročilo morda prinesemo prihodnjič.
(Za obrambo proti trtni uši) hočejo nekteri gospodje iz Novega mesta podati se v Bizelj, da si žival iu nje pogubno delovanje
tam Bami ogledajo. Nek vinogradnik iz Dolenj-Bkega pa Bvari pred takim korakom s poslanico v „Narodu", ter meni, da bi znali ti gospodje ravno na obleki to žival na Dolenjsko seboj prinesti. To svarilo je vsakako pomislika vredno.
(Vožnjo v Borovnico) k Bvečanosti blago-slovljenja zastave narodnega bralnega društva prihodnjo nedeljo 21. t. m. je direkcija južne železnice blagovolila proti izkazu legitimacij za jedno tretjino znižati. — Legitimacije dobivajo se prej brezplačno pri gosp, Geba-tu, urarji v slonovih ulicah in v nedeljo popoludne ca kolodvoru, predno vlak odpelje.
Razne reči.
—	Javna skušnja deželnega zavoda gluhonemih goriško-istrskega v Gorici bo letos 1. dan Beptembra od 9—12 ure.
—	Od sv. V r bana na Ptuj em se piše ,,Slov. Gospod.", da je bil ondi pri kopanji peska zasut in ubit Jožef Ceh iz Strmca in Franc Poštark iz Gajov. Prvi zapusti ženo in 4 otroke, drugi ženo in 3 otroke.
—	G. C o dr i g, (Kodrič), Bodnijski pristav v Ajdovščini, pride za okr. Bodnika v Cerkno.
—	Umeri je 13. t. m. na'svojem domu v Kosezah blizo II. Bistrice Jožef Tomšič, dijak ljubljanske gimnazije. Po dobro izvršeni sedmi šoli je prišel zelo bolehen domu na počitnice ter je omenjenega dne na nagloma sklenil življenje. Bil je ranjki Tomšič blaga duša; mirnega, tihega značaja; vsakemu, kdor ga je poznal, se je prikupil. Za uboge stariše je smrt njegova britka rana. Priporočen bodi ranjki sošolcem v spomin in molitev.
—	Strela je zadela 13 ljudi pri Korneuburgu blizo Dunaja. Delavci so zidali kosamo in so ko se je nevihta bližala, zbežali pod kosarnske vrata, kjer je bilo mnogo že-Jezja. To je strelo na se potegnilo in vdariia je v tisti kraj ter omamila vse tam Btoječe delavce. Dva sta bila popolnem mrtva, drugih 11 pa so še k življenji obudili.
—	V Sarajevi so položili temeljni kamen za novo katoliško cerkvico.
—	Najstarši mož pod cesarjem je gotovo Martin Bači v Visoki na Ogerskem. Star je namreč 120 let. Najstarši ljudje Be ne spominjajo, da bi ga bili kedaj drugačnega videli, ko starega. Ko se je pred sto leti cerkev v Visoki zidala, delal je Martin že pri zidarjih.
—	V Marzilji pa se je podrla velika arena, kjer se biki bore, okoli so pa sedeži zidani za gledalce. Ti Bedeži so se podrli in mrtvih je ostalo 12 ljudi, 150 je pa ranjenih Tako slišimo nesreče od vseh strani.
—	Hiša se je podrla na Dunaji v sredi mesta. Več ljudi je posutih. Zidovje je bilo že staro, in se je toliko prej podrlo, ker so bližnjo hišo, na ktero se je ta naslanjala že prej odstranili.
—	Velika narodna uesreča je zadela Cehe: V petek se je vnelo in popolnem pogorelo veliko narodno gledišče v Pragi, katero se je deset let zidalo in bi moralo ravno letoB slovesno odpreti se. Stalo je več ko en miljon goldinarjev, zavarovano pa je bilo le za 400.000 gld., ker je ogenj škode naredil za en miljon, ostane toraj škode za gledišče 600.000 gl. Zanetili so bojda kleparji, ki so streho krili in pri tem ogenj rabili za krpanje plehastega pokrova. Hitre pomoči ni bilo blizo, požarna bramba je prepozno došla, ljudje so bili vsi zmešani, tako se je ogenj vedno bolj
širil in ni ga bilo več moč zadušiti. Žalost nad to neBrečo je na Češkem velika, ljudje so se glasno jokali o čaBU požara; še Nemcem je žal za lepo poslopje in nemški listi glasno izrekajo Bvoje milovanje. Princ Rudolf, ko je to zvedel, telegrafiral je iz Solnograda na pražkega župana, ter podaril za novo zidanje tega doma umetnosti 5000 gl. Med Cehi se kaže velika požrtovalnost, in na vseh krajih pobirajo vnovič doneske, da se bo zamoglo gledišče spet dozidati. Pražki mestni zbor je dovolil za ta namen 50.000 g'., po krčmah, družtvih in zasebnikih v Pragi pa se je že prvi dan po nesrtči nabralo 10 000 gl. Ce pojde tako naprej, upati je, da bodo imeli Čehi kmalo zopet toliko denarja skupaj, da bodo zamogli vnovič z zidanjem pričeti. Zdaj je nabranih že blizo 300.000 gld.
Naravno je, da je ta vest zabolela tudi nas Slovence, saj vemo, da se Cehi borč tudi za nas, ako se oni obdrže krepko nasproti nemškemu navalu, potem se njega moč že tam razbije, in pritisk na Slovence potem ni več tako hud; ako bi pa Čehi propadli in utonili v nemškem morji, potem se bomo tudi mi Slovenci le težko ubranili. Veliko novo gledišče, ki so ga Cehi letos dogotovili, bilo je izraz in dokaz narodne moči in narodne po-žrtovalnosti, in ako prav nas žali velika nesreča, ki je Cehe zsdela, služi nam vendar v veliko tolažbo čudna požrtovalnost in vztrajnost češka, ker po toliki nesreči niso za trenotek obupali, ampak še tisti dan začeli za novo gledišče krepko pob;rati in to z velikim VBpehom. Narod, ki kaže tako žilavo vstrajnoat, ima lepo bodočnost I
— češka domoljubna požrtovalnost za narodno gledišče je velikanska. ,,Po-litik" sama je nabrala v malih dneh 28.000 gld., „Narodni Iisty" nad 20.000 gld., nabira tudi „Pokrok" in drugi listi. Mesto Praga je je dalo, kakor smo že omenili, 50.000 gld., potem mesto Jaromer 8000 gld., mesto Kolin 15.000 gld., mesto Pribram 2000 gld., knez Lobkovic 2000 gld. Tudi drugi češki ple-menitaši dajejo na tisoča. Svetli cesar so pred-včerajnim podarili 20.000 gl.l Ta vest je vso Prago z veseljem napolnili. Bogatin in revež, vse hiti na pomoč, po vseh mestih, po vseh vaseh se nabira. Videti je, da bo drugo narodno gledišče še lepši od prvega.
IVIlli darovi.
1.	Za pogorelce v DobraČevi:
Preč. gosp. A. Alijančič, si. korar v Celovcu 12 gld. Č. g. A. Pečenko, vik. v Gabrijah 2 gl,
2.	Za pogorelce v Knježaku :
Preč. gosp. A. Alijančič, stolni korar v C. 12 gld. Preč. g. Lavrencij Potočnik, dekan v Gor. njem gradu 3 gld.
3.	Za pogorelce v Cirkljah:
č. g. Ant. Zupančič, m. kapi. pri sv. Jakobu 5 gld.
4. Za zapuščeno Ženo s 4 otroci; Čast. g. A. Pečdnko, vik. v G. 2 gld.
Listnica vredništva.
X Y Z ! G. K. je za nekoliko časa zapustil Ljubljano, ter Vam bode zamogel glede v zadnjem listu omenjene reči šo le odgovoriti, ko se zopet povrne nazaj. Mi iz mnogih ozirov, na ktere so nas zlasti opominjali gospodje iz Štnjarskega, nismo mogli drugače ravnati.
nsososneoeosoeostjet^isaoetjoasoafc
Dr. Jožef Schnell,
dosedaj advokat v Velikovcu, odprl je 9. avgusta svojo pisarno v Pliberku na
H spodnjem Koroškem.	(1)
Dober kup
ure.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in
ce komu ura ni všeč, dam mu denar nazaj,
toraj kupovalec ni v nobeni nevarnosti.
1 cilinder-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr.
1 anker-ura iz srebernega nikla z verižico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
i srebrna patent, anker ura poprej 25 gi, zdaj 11 gl. 25 kr.
i srebrna remontoir Washington-ura a
verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlate urice za gospe, prej 40 gi., zdaj 20 gld.	(4)
Zlate remontoir-ure, prej 100 gi., zdaj 40 gi,
i\a pet let dobri stojimo.
A. frVaisN,
Rothenthurmstrasse Nr 9. Gegeniiber dem erzbischoflichen Palais,
Wien.
Važno z a vsako hišo!
r© ©
rt ©
PH
Cela mina oprava h britanskega srebra
za Ie 8 gld.
Elegantno delo, ne zarujavi, in se vedno fako ohrani, v podobi in barvi pravega srebra, in je najboljša tvarina za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. se dobi cela mizna oprava iz najboljšega britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostane oprava vedno bela. 6 nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, C vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlie iz britanskega srebra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik iz britanskega srebra,
1	zajemalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika,
3	jajčne posodice,
6 tae, lepo izdelane,
1 posoda za poper ali sladkor,	C1®)
1 presejalnik za čaj, G tačic za nože in vilice
51 kosov. Naroči se
>13 ©
cs o _ S
M. M«
t= p-
©
CT-
proti poštnemu povzetji, ali Ipa da so denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra C. fiiangcr,
"VVien, II. obere Donaustrasse 77.
Opomba. Komur bi oprava ne ugajala, pošlje naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
Važno za vsako liišol