Ljubljana, sreda 14. marca 1928
Poštnina plačana v gotovini
Leto IX, it. 63
—i >!>■)■ ob 4, Kjatraj. ca
£tane mesečno Om »5-—, a too» lemstro Din 40"— neobvezpo.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Štev. 5/L Telefon ftt. «07» in »804, ponoči tudi ftt. S034.
Rokopisi se ne wa£ajo.
Dnevnikzagospodarstvo,prosvetoinpolitiko
Nad 100 tisoč nerešenih invalidskih prošenj
Izmišljen atentat
Dopoldanska se ja
Dopoldanska seja Narodne skupščine je pričela šele ob 10.30, čeprav je bila sklicana za 9. uro. Po običajnih formalnostih je prišel takoj v razpravo predlog KDK, ki ga je utemeljeval poslanec KDK gosp. Bariša Smoljan iz Mostarja. V obširnem govoru je orisal brezprimerno bedo siromašnega prebivalstva v pasivnih pokrajinah, kjer ljudstvo naravnost umira od gladu. Smešno je, če vlada pred tem žalostnim in strašnim dejstvom zapira oči in tega noče videti in priznati. Zakon, ki ga je predložila vlada in sprejela vladna večina, tega problema ni rešil, a podpora, ki jo predvideva, predstavlja le miloščino. Govornik je prečital obupna pisma, ki jih dobivajo poslanci KDK iz raznih krajih Bosne, Hercegovine, Črne gore, Dalmacije, Primorja in Like, v katerih jih prosijo nesrečne žrtve, naj jih ne puste, da v svobodni državi, za katero so se borili, poginejo od lakote. Problem pasivnih krajev ni nastal šele včeraj, marveč je vsako leto na dnevnem redu. Tozadevno je bilo stavljenih že nebroj predlogov, kako bi bilo mogoče ta problem trajno rešiti, toda vsi ti predlogi so naleteli pri kleroradikalih na gluha ušesa. Poslanec Smoljan je nato navedel strahovite primere lakote in doku-mentarično dokazane slučaje, da ljudje umirajo od gladu. Pokazal je kos kruha, kakršnega jč siromašni narod v Hercegovini. <Kruh> je iz koruznih storžev in žagovine ter bolj podoben kamnu kakor pa pekovskemu izdelku.
Govornik je nato razčlenil način razdelitve podpor in dokazal, da so dobile siro-
Alarmantne vesti o napadu na Radiča in Pribičeviča
Beograd, 13. marca p. Davi se je s silno brzino razširila v Beogradu kak« tudi po vsem Sreirau, v Bosni in Hrvatski vest, da je bil na voditelja KDK Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča izvršen atentat vj vlaku na progi Zagreb-Beograd, in sicer, pri postaji Gjelotovci pri Vinkovcih. Po teh vesteh sta bila Stjepam Radič in Svetoaar Pribičevič ubita Oba voditelja pa sta bila ves dan v Beogradu in sta prisostvovala današnji seji Narodne skupščine. Omenjena vest je seveda izzvala veliko senzacijo vj vseh krajih države, ki so ves dan telefo-nično poizvedovali v Beograd, kaj je na njej resnice Posebno so bila alarmirana uredništva strankarskih listov. Vest je zbudila zlasti v Zagrebu veliko pozornost. Sumi se, da je bila ta vest namenoma la<n-sirana v javnost, da b; se videlo, kak vtis bi napravil eventualen atentat na oba vo» ditelja KDK.
Zopet senzacionalen samomor v Beogradu
Beograd, 13. marca p. Tudi danes se ie v Beogradu pripetil senzacionalen sa-momor. Ustrelil se je namreč lastnik ruske restavracije »Ere-mitažc Nifcolaijdč Šatnpov, ki je igraJ med ruski-»ni emigranti odlično vlogo.
«
Po ženevskem zasedanju m
Zasedanje sveta Društva narodov je zaključeno. Na dnevnem redu so bile to pot zadeve, ki so se tikate v prvi vrsti male antante ali njenih posameznih članic in storjeni so bili nekateri sklepi, Iti so za nadaljnji razvoj političnih odnošajev v srednjem Podunav-ju zelo važni.
Prva taka zadeva je monošterska •fera. Ta je stopila v Ženevi v nov stadij s tem, da je Svet sklenil odreditev investigacijskega postopanja. V tem pogledu moramo zaznamovati uspeh Male antante, toda kolik bo ta uspeh, se bo šele pokazalo, ko se in-vestigacija prične izvajati. Časopisne vesti so pričele javljati neke očitke med francosko in maloantantno diplomacijo; francoski politični faktorji baje očitajo Mali antanti nerodnost v diplomatskem postopanju. Ne moremo še kontrolirati točnosti teh poročil ta konkretnejše vsebine očitkov, če zares obstojajo v javljeni obliki. Vemo le, da je maloantantna javnost sama grajala odlaganje vložitve pritožbene note, ki je morda dala Madžarski priliko, da se primerno pripravi in o pravem času pripravi za preiskavo ugodne pogoje.
O tavestigaciji sami se poroča doslej •amo, da je tročlanska preiskovalna komisija pričela poslovati in se obrnila v Budimpešto po nekatera pojasnila. Ako bodo ta pojasnila nezadostna, se bo komisija podala v Monošter, sicer ne. Take vrste preiskava pač težko da bi mogla dovesti do onih rezultatov, ki bi onemogočili ponovitev tajnega in tihotapskega oboroževanja Madžarske. Sploh pa svet Društva narodov ni postavil zadostnih pravil za investigacij-sko postopanje in prav nič še ni jasno, kaki ukrepi bi se sklenili glede Madžarske, ako bi investigacijsko postopanje v zadostni meri kompromitiralo Madžarsko. Morda je spričo tega baš tu dovolj možnosti, da se oni mednarodni krogi, ki ščitijo Madžare, zavzamejo zanje im se potrudijo, da se afera zaključi formalno čim bolj pravilno, kar je spričo pomanjkljivih modalitet procedure ipak lažje nego se zdi, hkrati pa tako, da Budimpešta od tega ne bo imela efektivne škode.
V optantski aferi se Rumunija upravičeno jezi, da je svet spremenil svoje stališče. Sicer ta sprememba nd dovolj konkretna, ali da se je izvršila vsaj napol jasno odseva iz rumunskega pridržka; Romunija ni direktno zavrgla odgoditve odločitve odnosno petčlanske komisije, ki naj pripravi gradivo za sklep, toda svoj pristanek je zvezala s tem, da mora Svet vztrajati na svoji enuncijaciji iz lanskega septembra, ko se je v principu priznalo ru-munsko stališče. Po tradiciji, ki si jo je ustvarilo Društvo narodov, je za gotovo pričakovati, da bo Ženeva skušala najti kompromisno rešitev, ki bi bila nekako na sredi med rumunskimi in madžarskimi zahtevami, toda že delna ugoditev željam Budimpešte bi potisnila znatno finančno obremenitev, a v Madžarski koristila samo nekaterim plemenitaškim posameznikom, ne pa državi sami. Ako bi bilo poročilo komisije priprava za kompromis, je pričakovati, da bo Rumunija svoj pridržek izvedla ter vztrajala v svojem odklonilnem stališču in afera bi se mogla še zelo zavleči, osobito ko Bukarešta vztraja na odklanjanju haaškega razsodišča.
Tretja zadeva, lri ima pomen tudi za nas v MaM antanti, je ugodna rešitev bolgarske prošnje po vnanjem posojilu. Podrobne modalitete posojila se Še niso objavile, a bolgarski finančni minister Molov je izjavil novinarjem, da je Ženeva sprejela bolgarsko stališče ta da se sofijska narodna banka ne bo preuredila v privatno delniško banko. Ali kako se bo preuredila, podrobneje o tem se ni izjavil, pač pa je naglasil, da se je sklenil kompromis, ker se pač drugače v Ženevi ne dosezajo uspehi, nego s kompromisi ta popuščanjem. Zavedajoč se, kolikega pomena mora biti vnanje posojilo za sanacijo financ bi notranje politike sploh, moremo izraziti samo svoje zadovoljstvo nad bolgarskim usipehom z željo, da bi zares, kakor se je izrazil Molov, posojilo pripomoglo tudi k izboljšanju odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo, ne pa da bi ojačilo akcijo znanih iiesimpatičnih faktorjev v Bolgarski zoper našo kraljevino, kakor se na osnovi neprijetnih Ukušenj nekateri boje.
Gotovo je, da je potek zasedanja Sveta in sklepanje v navedenih zadevah znova ojačilo Mak) antanto K. povečalo prepad med njo in sovražnimi krogi.
V nedeljo vsi na
Policijska higijena na Madžarskem
Bu<ttmpeita, 13. marca. g. Vlada je hrdala *Sc4c, ki se glasi naslednje: V Tiszaloku In ▼ vseh drugih krajih okraja Ada v ko* (nitatu Szabloca, se morajo vsi trgovci z liviM vsak mesec zdravniško preiskati. To ne velja samo za trgovce, temveč tudi za rodbinske člane in nameščence. Za to pre» ifikavo se mora plačati pristojbina.
Razsodba v varšavskem procesu
Varšava, 13. marca. g. Danes je biJ kon* £an proces proti članom tajne ukrajinske organizacije, ki so bili obtoženi raznih sa» botažnih činov. Proces je trajal več ted« nov. Glavna obtoženca VerKcky in Ata» roainčuk, ki sta bila osumljena, da sta umo* rila Ivovskega advokata Sobinakega, sta bi« la obsojena na smrt oa vešalih.
veliki shod KDK v Ljubljani
Naša voditelja
Svetozar Pribičevič in Stepan Radič
nam bosta poročala o odločilni borbi za enakopravnost in poštenje v državi.
Nedeljskega shoda v Liubliani se udeleži nad 30 poslancev
Živahne priprave v poslanskem klubu KDK. - Gg. Radič in Pribičevič bosta podala važne politične izjave. ~ Prihod poslancev v Ljubljano
Kakor nam poročajo iz Beograda, se ! čano najkasneje ob pol 1., nakar se bo
vrše v klubu KDK živahne priprave za nedeljski ljubljanski shod, ki bo v seriji shodov KDK eden najvažnejših in najpomembnejših. Udeležili se ga bodo narodni poslanci iz vseh krajev naše države, ki jih zastopa KDK. Glavna govornika bosta gg Radič in Pribičevič, ki bosta podala v Ljubljani zelo važne politične izjave, poleg njih pa bodo pozdravili slovenske zborovalce narodni zastopniki iz Vojvodine Bosne, Hrvatske. Dalmacije in Črne gore. Po dosedanjih prijavah se bo udeležilo shoda nad 30 narodnih poslancev, med njimi poleg gg. Radiča in Pribičeviča člani vodstva KDK. gg. Pavle Radič, Sve-tislav Pooovič. dr. Grisogono, Vilder. dr. Krizman, dr. Lukinič. Maček, doktor Predavec. inž. Košutič župnik Matica, dr. Kosanovič in drugi.
Zborovanje se bo začelo ob 10. dopoldne in bo urejeno tako. da bo kon-
vršilo skupno kosilo poslancev in predstavnikov organizacij KDK iz Sloveni je. Poslanci prispejo v Ljubljano z jutranjim beograjskim brzovlakom v nedeljo zjutraj in ostanejo v Ljubljani do večernega brzovlaka. ki odhaja iz Ljubljane ob 8. Po dosedanjih poročilih, ki jih je prejelo predsedstvo KDK, vlada za shod v Ljubljani največje zani manje in neprestano prihajajo poročila organizacij da se shoda ne bo udeležila le Ljubljana rn njena najbližja okolica, marveč zastopniki kmečkega prebivalstva lz vse Slovenije, tako da bo zborovanje KDK v Ljubljani prava manifestacija vseh Slovencev, ki hočejo korenito spremembo hegemonističnega in korupcijonističnega režima v državi v smeri popolne politične, gospodarske, kulturne in socijalne enakopravnosti vseh Jugoslovenov.
Prenranfena vest o domislil
min. predsednika Svehle
Najbrže ne bo prišlo niti do formalne ostavke. — Spomladansko zasedanje čsL parlamenta
Praga, 13. marca, g. Današnja »Tribuna« poroča, da bo ministrski pred-
sednih Švehla takoj, ko mu bo dopušča lo zdravstveno stanje, odpotoval na iug. Zdravniki izjavljajo, da se mora Švehla na vsak način zelo paziti, ter izražajo upanje, da bo mogel odpotovati že v kratkem. Večerni listi ugotavljalo soglasno, da ie vest o demisiii Švehle preuranjena in da ne bo prišlo niti do formalne demisije.
Praga, 13. marca. Danes se je pričelo spomladansko zasedanje zbornice in senata. V kuloarjih se je največ govorilo o bolezni ministrskega predsednika Švehle. Zbornica je pričela razpra-
Odmev ženevskega sklepa v Romuniji
Upravičene zahteve rumunske opozicije. — Vtis t ženevskih diplomatskih krogih. — Iztreznenje v Budimpešti. — Končna
odločitev še ni padla
Bukarešta, 13. marca, s. Voditelj narodne zaranistične stranke Maniu je iz-
vo o novih stanovanjskih predlogih.
Praga, 13. marca, g. Na seji predsedstva zbornice se je načelo vprašanje poslanske plače komunističnega voditelja dr. šmerala, ki se kljub pozivom in opominov mudi že nad eno leto v Moskvi, ne da bi bij prej odložil svojega mandata.
Ker je bil dr. štneral že trikrat kaznovan z odtegnitvijo poslanskih dijet, se je sklenilo, odvzeti mu za dva meseca poslansko plačo ter njegovo zadevo izročiti imunitetnemu odboru, ki more predlagati odtegnitev dijet za nadaljnjih Šest mesecev.
javil novinarjem, da so sklepi sveta Društva narodov, ki kršijo suverenite-to in interese rumunske države, izzvale v vsej državi veliko presenečenje in veliko bol. Edina tolažba je ta, da sklep ni končnoveljaven.
Nato je Maniu govoril o notranjepolitičnih vprašanjih ter je postavil tri zahteve kot neobhodno potrebne: Jasno in solidarno določitev rumunskega stališča napram ženevskim sklepom, ugotovitev odgovornosti vlade ter uporaba sankcij in uspešnih odredb, da se prepreči preteča nevarnost ter sodelovanje vsega naroda, da se sestavi ljudska vlada, ki bo hitro in pametno izvedla volitve. Govornik je zahteval de-misiio sedanje vlade, ker sijajni talent Titulesca ob dosedanji notranji politiki Rumunije ni mogel uspevati.
Ženeva, 13. marca. s. Stališče, ki ga je zavzela rumunska zbornica v vprašanju optantskega spora in ki odobrava stališče Titulesca pred svetom Društva narodov, ie v tukajšnjih diplomatskih krogih Ženeve napravilo velik vtis. Opozarja se. da je rešitev tega nesrečnega optantskega spora, s katerim se bavi javnost že več let. ponovno prišla
v zagato. Ako obe državi ne bosta hoteli zopet pričeti z direktnimi pogajanji, ne bo svetu Društva narodov preostalo drugega, kakor da se bo na svojem zasedanju meseca junija zopet ba-vil s tem vprašanjem.
Budimpešta, 13. marca, s. Grof Albert Appony. kj se je sinoči vrnil iz Ženeve, je izjavil novinarjem: Položaj je tak, da bi bilo napačno že sedaj proglasiti pri zadnjem zasedanju sveta Društva narodov dosežene rezultate za triu-mf Madžarske. Ni dvoma, da je Madžarska z doseženimi rezultati lahko za sedaj zadovoljna. Odločitev sveta je namreč ugodna za madžarsko stališče. Svet je v optantskem sporu osvojil ono stališče, ki se približuje madžarskemu. Ugotovitev se nanaša na bistvo cele zadeve, odločitev pa se ne krije z zahtevo Madžarske v smislu paragrafa 239 trianonske mirovne pogodbe. na kateri Madžarska vztraja, namreč da se imenuje nadomestni razsodnik. Ako Rumunija ne bo sprejela sklepa, bo svet Društva narodov imenoval nadomestne razsodnike. Madžarska vztraia na imenovanju nadomestnih sodnikov, ker se more le tako dati veljava sklepu sveta Društva narodov.
Rusija in Turčija v ženevi
Jutri se prične peto zasedanje pripravljalne razorožltvene ko-
misije v Ženevi
2eoeva, 13. marca g. Ruska delegacija za zasedanje pripravljalnega odbora za razorožitve«) konferenco Je danes popoldne pod vodstvom
Lafcvinova iti Lmiačarskega prispela semkaj. Tudi sotproga Litvinova j« članica delegacije, dočim topot soproga Lunačarskega ni prišla s svojim soprogom. Kolodvor, kamor j« dospela delegacija, je bil zastražen od 20 redarjev m več detektivov. Člani delegacije in tehnično osobje, sflcuprro deset oseb, so se v treh avtomobilih odpeljali v sprerostvu detektivov v hotel Bellevue,
ktjer ]e organfefraAa Aahretna varnostna shrifca Ženeva, 13. marca g. Dejstvo, da bo turški zunanji minister osebno vodil turfko delegacijo za pripravljalno rasorofftvem konferenco v Ženevi, je povzročilo v kroglti DruStva narodov velik interes. Govori m, da tur&ld runa nji minister ne pride samo zaradi konference, temveč da boče predvsem ran^ravljati z glavnim taijmi-kom Društva narodov In s vodjo sovjetsko-ruske delegacije' o pristopu Turčije v Društvo.
Prekooceanski oolet
London, 13 marca. g. Stražnik na svetil« niku v Mizzerheadu v grofiji York na Ir» skem javlja, da ie ob 1.30 neko letalo pa* s;ralo svetilnik Gre očividno za letalo Hin« cliffea, ki je startal k prekooceanskemu poletu. Niegovo letalo ie enokrovnik «En< deavour«. Hmcliffe ima seboj enega sprem* Ijevalca.
Zopet razkrita komunistična organizacija na Poljskem
VarSava, 13. marca. s. Politična policija ie prišla na sled komunistični maloruski mladinski organizaciji. Več oseb je bilo aretiranih. Varnostne oblasti so izdale na« log, naj se tudi v provinci ji izvedejo pre* iskave ki naj se sumljivi aretirajo.
Načrt novega zakona o srednjih loJah, k< ga pretresa posebna komisija, vsebuje važne nove določbe, kj bodo dosedanji sistem srednjih Sol popolnoma izpremenile. število dijakov v I. io II. razredu bo v normalnih razmerah omejeno na 50, v III. in IV. na 45, v V. io VI. na 40, v VII. in VIII. na 30. Za dobo do popolne konsolidacije prilik pa bo veljala prehodna odredba, ki bo dopuščala v vsakem razredu po 10 dijakov več. Šolski red bo določil prosvetni minister s posebnim pravilnikom.
Važna pa je nova določba zakona glede napredovanja učencev iz nižjega v višji razred. Na pobudo prosvetnega ministra, ki je izraz?! Željo, nal novi zakon omogoči najšiiršo selekcijo učencev, le komisija sklenila, da se nesposob ali nemarne učence odpusti iz šole koncem II tro.ne-Sfcčja. To pa velja le za I. hi II. razred. Na novo se uvede zopet nižji tečajni i z p i t v IV. in v i Š J i t e č a i n i izpit (zrelostni izpit) ko končanem VIII. razredu.
Popolnoma nov pa je cenzus, ki ga uvaja zakon za učence II. ta VI. razreda. Dočim je doslej učenec II. razreda lahko napredoval v III. razred, ako ni imel nezadostnega
reda, določa novi zakon, da sta potrebni za prehod lz IT. v III. razred najmanj v dveh naučnih predmetih ocen, »dobro«. Učenec, ki tega nima, pa želi kljub temu napredovati v III. razred, ima možnost, da se prijavi meseca septembra k tako zvanemu pooav-Ijalnemu izpitu. Izpit polaga iz vseh predmetov, v katerih je dosegel samo zadostno oceno. Ako pri tem izpitu doseže v dveh predmetih dobro oceno, je položil s tem popravljalni izpit in lahko napreduje v III. razred. Ta cenzus bo po mnenju komisije rodil zelo dobre uspehe in hna pred vsem namen, da navaja mladino k pridnosti pri učenju. Opaža se namreč, da srednješolska mladina ne kaže nikake ambicije ta se večina zadovolji z zadostnim redom, češ, da ie to dovolj za prehod v višji razred.
Enak cenzus, toda mnogo strožji se uvede za VI. razred Za prehod v VIL razred zahteva nov! zakon najmanj 4 ocene »dobro«. Ce učenec tega ne doseže, mora polagati popravljalni Izpit. Ce tudi pri popravljalnem izpitu ne zadosti tei določbi zakona, ima možnost, da eno leto privatno nadaljuje študij in položi koncem leta privatni Izpit iz vseh oredmetov teea razreda
Za zopetno uvedbo nižjega tečajnega f» pita je bil merodajen predvsem razlog, da je treba učence navaditi na komisijske izpite. pri katerih naj pokažejo zaokroženo mnenje iz glavnih predmetov (matematika, vsaj en tuj jezik, materinščina in domovinoznan-stvo). V ostalem pa ostanejo v veljavi še naslednji izpiti: Razredni (za redne učence), dopolnilni (za učence, ki prestopijo iz enega tipa srednje šole v drugi), popravljalni (za učence, ki nimajo zadostnega cenzusa), privatni in ponavljalni.
PriTafne izpite je polagati samo r junijskem roku. Učenci vseh privatnih šol (sem spadajo vse šole. ki niso državne), polagajo nižji in višji tečajni izpit na državnih zavo-dih. Stroške za te izpite nosijo dotičnl privatni zavodi
Revizija ustave stopa v ospredje
Senzacijonalne informacije beograjskega lista. — Ali izvenpar-lamentarna ali močna koncentracijska vlada?
Beograd, 13. marca i. Današnje popoldanske »Novosti« objavljajo senzacionalno politično situacijsko poročilo pod naslovom »Zakaj je potrebna revizija ustave?« 2e podnaslovi »Usta-votvoma skupščina naj reši vprašanje oblasti in namestništva«, »General ali parlament« itd so vzbudili splošno pozornost. članek izvaja med drugim: »V dobro informiranih političnih krogih se s skrbjo in bojaznijo razpravlj?. o situacijii, ki bo nastopila po sprejemu proračuna. Vsi soglašajo, da je sedanji trenutek življenske važnosti in da bo v bližnji bodočnosti celokupno naše politično življenje postavljeno pred uso-depoln preokret. Postopoma se dozna-vajo sitvarni vzroki in prav značilni razlogi, zaradi katerih se vsiljuje vprašanje revizije ustave in ki so iznenadili ne samo javnost, temveč tudi veliko število politikov. Nihče namreč na prvi pogled ne uvideva, zakaj bi se moralo radi splošne krize in neurejenih razmer postaviti na dnevni red vprašanje revizije ustave samo, ker se je pokazala razdeMtev države na oblasti za slabo. Cim pa se upoštevajo splošni vzroki, ki narekujejo sklicanje ustavo-tvorme skupščine, tudi odgovorni poli-
tiki priznavajo, da je revizija ustava nujna. Pri reviziji ustave naj bi se izpolnile vse praznine v ustavi, v prvi vrsti tudi vprašanje namestništva, na katerega se pri donošenju ustave ni mislilo, ki se ga pa sedaj more predvidevati.
O načinu, kako bi bilo izvrševati ta nacionalno izredno važen posel, obstojata dve nazirainji. Na eni strani se smatra, da je potrebna vlada velike avtoritete, ki bi se naslanjala na najmočnejšo organizacijo v državi in ki bi mogla brez valovanja in potresov izvršiti tO usodno izpremembo ter pripraviti prehod v drugo stanje. Tako se je pojavila ideja vlade z generalom, drugi odgovorni politiki pa smatrajo, da se ne more iti po tej poti, ki je polna zased in nevarnosti. Ti politiki smatrajo, da bi bila najboljša pot stvarno in lojalno sodelovanje strankinih voditeljev v parlamentu ter sestava splošne nacijonalne vlade. Ne more se še reči« kdaj se bo pristopilo k izvršitvi tega načrta, ker se za enkrat vrše samo sondiranja. To je odvisno od mnogih stvari, med katere spadajo tudi razlogi zelo delikatne osebne narave.«
-ffiS-
Davidovič obolel na gripi
Beograd, 13. marca p. Za nocoj je bila sklicana seja demokratskega kluba, na kater, bi bil definitivno določen kandidat za mesto podpredsednika Narodne skupščine mesto Pere Ma<rkoviča, k? je postal minister javnih del. Seia pa je bila v zadnjem hipu odipovedaoa, ker je g Davidovič obolel na gripi. Dasiravno njegovo zdravstveno staoje treoutno nd nevarno, vlada v krogih njegovih prijateljev vendar le bojazen, da bi lahko prišlo do resneoše situacije, ker ie bil g. Davidovič zadnje do; zelo slab ta ga je ilasti smrt njegovega vnuka, ki je bfi njegov ljubljenec, zelo potrla.
Predsednik beograjske kasacije
Beograd, 13. marca p. Sooči se je vršila seja kolegija beograjskega kasacijskega sodišča, na kateri sta bila izvoljena kandidata za predsedniško mesto kasacije. Z enakim številom glasov je kolegij določil za kandidata biv,šega ministra pravde dr. Nikolo Subotiča ta dr. Andjelkoviča. Imena obeh kandidatov sta bila danes sporočena ministru pravde, Id imenuje nato še s svoje strani dva kandidata, izmed katerih izbere in imenuje nato kralj predsednika kasacije. Verjetno Je. da bo imenovan dr. Nikola Su-botlč, ki bo v tem slučaju odložil svoj poslanski mandat Dr. Subotič Je bil izvoljen na vladni listj v Subotici. Na njegovo mesto pride v slučaju njegovega imenovanja za predsednika kasacijskega sodišča Madžar dr. Edrnond Nagy.
Seja kluba KDK
Beograd, 13. marca p. Takoj po seji Narodne skupščine je imel poslanski klub KDK sejo, na kateri je razpravljal o položaju, ki Je nastal po današnjj izključitvi g. Stje. pana Radiča od treh sej.
Klub KDK je na svoji sej! razen tega razpravljal o amandmanih, ki jih bo stavil o priliki razprave o finančnem zakonu ter o nujnih predlogih za prihodnje seje Narodne Skupščine. Na sobotm skupščinski seji bo KDK ponovno stavila današnji predlog o razdelitvi podpor pasivnim pokrajinam, ker nikakor ne more dopustiti, da bi se na tako nezaslišan način zlorabljala tudi ta itak nezadostna podporna akcija, ki naj vsaj deloma omili silno bedo. . ...
Japonska gospodarska delegacija v Jugoslaviji
Beograd, 13. marca p. Danes }e dos^k) r Beograd več zastopnikov japonskih gospodarskih krogov. Posetili so trgovsko, industrijsko in obrtno zbornico ter tudi druge naše gospodarske ustanove in organizacije. Delegacijo rvori pet uglednih zastopnikov japonskega narodnega gospodarstva, med njimd predsednik rveze japonskih trgovskih zbornic g. Iši-da.
Ta delegacija je ena izmed petih delegacij, U so )ih japonski gospodarski krogi v ss>oraxunwi z japonsko vlado razposlali po vsem sve<tu r svrho pospeševanja japonske zunanje trgovine. Delegaciga, ki je dospela v Beograd, je prepotovala že Turčijo, Egipt, Grčijo m Bolgarsko. Na vprašanje novinarjev, kateri proizvodi naše države bi mogia priti v po štev ta uvox na Japonsko, so izjavili, da rellektkajo pred vsem na opij. Japonci so doslej uvažali opij ia Grčije, zdi se Jim pa naš opij boljši. Razen tega M mogla uvažati iz naše države kože, les in razne kmetijske proizvode.
Tekom jutrišnjega dne bo Jaiponsk« delegacija stopila v zvezo z raznimi našimi gospodarskimi korporacijami. Zvečer bo že odpotovala iz Beograda, ker mora biti 15. t. m. na velesejmu na Dunaiju. Iz Dunaja bo odpotovala v London, iz Londona pa se bo meseca aprila vrnila v Tokio,
Katastrofalne posledice potresa
Los Angele13. marca. s. Vsled potre* sa se je davi ob eni zrušil 40 milj od Lo« Angelesa nasip rezervoarja San Francia» auitto. Valovi so uničili nekaj farm. Vo« aa se je razlila v smeri proti Saugusu, ld je oddaljen od kraja nesreče približno 15 milj. Poplavljeno ozemlje k sreči ni zelo obljudeno. Po cenitvi rešilnih čet, ki so bi» le odposlane na kraj nesreče, znaša število žrtev do 500. Po poročilih iz Saugusa je poleg drugih izgubilo življenje 75 oseb, ki so stanovale v hišah električne družbe ▼ bližini kraja nesreče Kakor poročajo i« Nevhella, se je tam ponesrečila družina šestih oseb. Pogrešajo še 21 rodbin.
Los Angeles, 13. marca g. Rešilnim od> delkom se je posrečilo najti dosedaj 123 trupel. Rešilno delo je otežkočeno, ker vo» da še vedno poplavlja z veliko močjo ozem Ije. Računa se, da bodo našli še 200 do 300 trupel. Nekateri menijo, da je potres po« vzročni nesrečo. Oficijelna preiskovalna komisija pa se ni pridružila temu mnenju.
Dr. Stresemannov povratek
Berlin, 13. marca. s. Zunanji minister dr. Stresemann je danes opoldap iz 2eneve dospel semkaj.
Mase
ti*
•JUTRO* R. 63
- S
Sretfa 14. HI. 1928
Jubilej odličnega duhovnika
Danes praznuje g. msgr. Tomo Zupan, bivši dolgoletni prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda, v svojem
Tusknta na Okroglem pri Kranju 65-letnioo mašništva — posvečen je bil 14. marca 1863. Ko velezaslužnemu de-imantnomašniku iskreno čestitamo, gojimo srčno željo, da bi tako čvrst in ®drav, kakoT je sedaj, obhajal čez pet let svojo železno mašo.
Višji sodni svetnik v pokoju Josip Potrato f,
!ki ga bodo danes popoldne ob pol 16. spremili k večnemu počitku k Sv. Križu. Z njim lega v grob ena najpopularnejših osebnosti ljubljanskega sodišča, o čemer pričajo številne dobrodušne anekdote, ki bodo pokojniku, blagemu dobričini in pravemu ljudskemu sodniku še dolgo ohranile prijazen spomin imed vsem ljubljanskim prebivalstvom.
Pomoč gladujočim bratom v Hercegovini
(Pismo »Jutru« in Sloven ki javrosti.)
Široki breg, 10. marca .
Kakšne so danes razmere, v katerih živi siromašno ljudstvo v Hercegovini, opažam najbolje jaz v svojem kraju, kjer koi oblastni poslanec živim v neprestanem občevanju s kmečkim ljudstvom, ki najbolj strada. Sleherni dan prihajajo k meni ljudje iiz okoliških vasi in me prosijo, naj se zavzamem zanje, kjer le morem in kakor vem, samo da prispe hrana in pomoč oa koderkoli.
Okolica Širokega brega štele blizu 20 tisoč duš. To ljudstvo živi v. goratem skalnatem kraju v večjih naseljih, a bavi se V glavnem s sajenjem tobaka, višje v hri-
bih pa z živinorejo tn v malem delu z vinogradništvom. Vinograde je popolnoma uničila flloksera, a glavni vir dohodkov — sajenje tobaka — je uničila nespametna m_nopolska politika. Kratko povedano: V današnjih hudih časih sadijo sadilci tobaka polovico manj tobaka, kakor v boljših časih in prejemajo polovico manj odkupne vrednosti, kakor svoj čas, kar letos predstavlja izgubo celih 50 milijonov dinarjev. Zaradi tega T&zraja med prebivalstvom glad.
Prvo pomoč temu bednemu seljaškemu narodu je nedavno prožil mostarski oblastni odbor v denarju, a takoj nato je prispelo pet vagonov turščice od onih 18 vagonov, ki jih le v Hercegovino poslal zagrebški oblastni odbor. Teh pet vagonov sem z nekim članom oblastnega odbora že popolnoma razdelil. V sezname gladujoče sirotinje je vpisanih 8.500 duš. (Vsega skupaj pa v Hercegovini strada 70.000 ljudi in se število vedno bolj veča.) Omenjena prva pomoč le precej zalegla, toda iskati še moramo podpore, da gladno ljudstvo podpremo vsaj za dogledno dobo. Vse naše humane ustanove se brigajo, da ublažijo bedo tega prebivalstva in samo ta akciia
lahko očuva ttedujjočd narod pred katastrofo.
Ko seim razdeljeval koruzo zagrebškega
oblastnega odbora, sem prejel od g. ing. Dukiča iz Ljubljane pismo z dobrovoljnim prispevkom 1000 Din za pomoč g^adujočim. Izmed velikega števila gladujočih siromakov, sem izbral 9 najbednejših familij in med nje razdelil poslano vsoto Daj Bog, da bi plemenitemu človečaroskemu zgledu g ing. Dukiča sledili tud; vsi oni, ki lahko s svojim prispevkom debrosrčno pomagajo gladujočim bratom. G. ing. Dukiču sem poslal po.rdilo, obenem pa sem mu poslal košček kruha iz tako imenovane drenovi-ne. To je kruh iz zmletega lubja, pomešanega z nekako moko. Poslal sem mu to, da vidi in da pokaže bratom v Sloveniji, s čim se danes hranijo kmečki ljudje v Hercegovini.
Mar je dostojno človeka, da se hrani s takim lesenim kruhom? Ako pa to kdorkoli konstatira, mu pretijo celo z zaporom, kakor se to dogaja meni. Bratje v Hercegovini trpe v najstrašnejši ljudski bedi. Stradajo! Zato prosim: Pomagajte siromašni Hercegovini!
Stjepan GalIČ, oblastni poslanec.
Kdaj bo pojasnjena misterijozna smrt bivšega Sokola in dobrovoljca g. Franja Vulča v
Glavnjači?
Življenjska tragedij
Jesenice, 13. marca
»Delavska politika« je prinesla vest, da so pred meseci v beograjski Glavnjači polomili rebra, roke in noge Franju Vulču in ga nato mrtvega kot paiket vrgli v Dunav. Nekateri so ga nazivali Stanko, drugi zopet Vlado, toda nj bil ne prvo, ne drugo.
Franjo Vuič, rodom iz Bovca, se je v prvi polovici leta 1920. mudil na Jesenicah, kjer je služil kot vojak na obmejnem železniškem komisarijatu. Bil je član sokolskega društva na Jesenicah, njega najboljši vaditelj ter vodja naraščajskih oddelkov. V spominu nam je še kot izredno simpatičen mladenič, lepo razvitega mišičastega telesa, smelega in odkritega pogleda ter izredne eneržije. Bil je izboren telovadec. V jeseni istega leta se le preseli] v Ljubljano, kjer je začasno služboval pri tvrdki Bašin in drug ter pristopil k Sokolu I. kot vaditelj naraščaja in dece in je ob onem bil tudi nekaj časa predmjak JSS Ker pa služba prednjaka pri JSS ni bila stalna in vrhu tega še zelo naporna, ie kmalu to mesto zaipustil ter iskal drugega nameščenja. Toda on kot četaik »Narodne Odbrane«, ki je v svetovni vojn; prelival kri, kot dobro-voljec v Drbrudži in kasneje na Kaimak. čalanu, ni mogel dolgo dobo najti ne državne ta ne privatne službe.
To ga je strašno potrlo. In šel le tja, ka-
a mladega idealista
mor je šlo že mnogo dobrih in razočaranih. Prestopil je v komunistično stranko, kj mu je preskrbela nekje v Ljubljani službo. Jeseni leta 1923 ie zapustil Slovenijo ter se odpravil v šolo rdečih oficirjev v Rusijo. Pred dvema letoma se ie pojavil v Beogradu, kjer je bil kmalu aretiran. Baje so našli pri njem materijal, naperjen predvsem proti vojski. Zaprli so ga v Glavnjačo, zahtevali od njega priznanj in izdajo sokrivcev. Ker pa teh ni hotel izdati, ga je »pojedla megla«, kakor so pri zadnjem komunističnem procesu navajali obtoženci . . .
Smrt pok. Franja Vulča je še vedno zavita v kopreno misterijoznosti. Uporno se vzdržuje trditev, ki jo je navedel tudj zgoraj omenjeni list. Dejstvo je samo, da beograjska policija omenjene trditve ni ovrgla in da torej preostaja sedanjemu notranjemu ministru g. dr. Korošcu, da misterijoz-no zadevo temeljito preišče in ugotovi, kako ta zakaj je postal žrtev režima eden najboljših ljudi, ki je stavil v nevarnost svoje življenje kot borec na Kajmakčalanu, kako je bil mučeni ta ubit od onih, ki naj-brže tega za nas slavnega bojišča niso niti videli.
Nai bo pokojnemu **ran!u Vulču kot nekdanjemu Sokolu, idealistu in borcu za naše osvobojen je, ohranjen tudi med nami svetal spomin!

Velike sleparije dveh mladih ljudi v Sloveniji
in na Hrvatskem
Kako sta Rudolf Petrovič in Adela Mustarjeva kot prodajalca obveznic vojne škode izvabljala kmetom visoke vsote
Po deželi se dandanes klatijo razni in-dividuji, kriminalni tipi, ki ogrožajo varnost posameznikov na ta ali oni način. V svojih trikih so taki elementi izredno iznajdljivi, pri vsem tem pa pogumni, da se ne strašijo še takih nevarnosti.
2e svoj čas ie bila ljublianska policijska direkcija opozorjena na drzne goljufe, ki se kot prodajalci srečk vojne škode že več mesecev udejstvujejo na Štajerskem in počenjajo tam najdrzoviteiše sleparije. Glasovi o stičnih sleparijah pa so prihajali k nam tudi iz Hrvatske, kjer so bili sleparji na delu zlasti v oktolici Zagreba. V svrho izsleditve goljufov ie lil dolgo časa na delu ves podeželski varnostni aparat, toda skozi mesece brezuspešno. Ptički so nemoteno poslovali dalje.
Sleparski parček.
Orožniki v okolici Vitanja, Gornje Radgone ter obmejnih krnev so bili po izvršenih goljufijah opozorjeni, da se klatita po vaseh moški in ženska, oba mlajša človeka, ki se poprej po gostilnah ali trgovinah previdno informirata, kdo v vasi je lastnik
srečk vojne škode, nakar izgineta. Pojavita se nato v hišah lastnikov srečk, to pa najraje, kadar ni doma moških, da imata opravka z ženskami.
Pred meseci že sta se pojavila v okolici Vitanja pri posestniku Matiji Založniku, kjer se je moški predstavil kot Stanko Tr-bič, zastopnik Celjske posojilnice. Jel ga je nagovarjati, nai naloži večji znesek prihranjene gotovine v omenjenem zavodu, češ, da se mu bo denar sijajno obrestoval. Po daljšem prigovarjanju je slepar res prepričal kmetiča, da se je odločil izročiti mu 5000 Din, nakar mu je goljuf izstavil površno potrdilo in izginil s svojo družico. Še istega dne sta se pojavila tudi pri drugih posestnikih v okolici ter jih osleparila na ta način, da sta se predstavljala kot zastopnika banke Zumbulovič, oziroma banke Hauptman in Co. v Ljubljani, natvezujoč jim, da so zadeli na kupljene srečke večje vsote, ki pa jih ne dobe izplačanih, ako takoj njima ne poravnajo ostalih obrokov, Spričo takih zatrditev so ljudje postali nervozni. Dali so se kaj hitro premotiti in so izplačevali zaostale obroke. Posestnik Iv.
Lasnut Iz Zreč Jfcna Je pfaSal obrok« celo •
100 srebrnima avstrijskimi kronami.
Velike goljufije okrog Gor. Radgone.
Nekega dne, ko je sleparskemu parčku postalo v vrtanjski okolici že prevroče, sta se preselila v okoliš Gor. Radgone ta tu povsem neovirano nadaljevala s svojim poslom. Tam si je slepar nadel zopet drugo ime: nastopal je kot Jože Brunčič, usluž-
Adela Mustarjeva
benec banke Hauptman. Med drugim se je zglasil tudi pri posestniku Alojziju Trste-njaku, rekoč mu. da je zadel na srečko 17 tisoč Din ki jih pa ne dobi izplačanih, če mu kar hitro ne odšteje zaostalih obrokov v znesku 548 Din. Trstenjak, vesel tako nenadne sreče, ni niti malo pomislil, da ima pred seboj goljufa ter mu je brez pomisleka izročil zahtevano vsoto. Pod enakimi pretvezami je sleparski parček ogoljufal v tamkajšnji okolicj posameznike skupno za okrog 3000 Din.
Dober plen na Hrvatskem.
Ker sta sleparčka slednjič tudi tu zavohala opasnost, sta se odločila umakniti se na Hrvatsko, kjer sta naletela na enako naivne ljudi. V zagrebški okolici sta nastopila kot trgovca s sladkorjem ali po potrebi tudi z lesom, kakor jima je pač ka.
Rudoll Petrovič
zalo, da se lažje Informirata za nadaljnje naklepe. Tu sta se imenovala: on Ivan Pere, ona pa Marija Kastelčič. Pere ie prišel na neznan način v posest štampiljke in je jel falzificirati vojne priznanice. Njuno delovanje je prišlo šele po daljšem času na uho oblastim, ki pa jima, kakor v Slove-niii, niso mogle do živega. Lopovski parček je tekom časa osleparil ljudi za več 10.000 Din, nato pa izginil, kakor bi se udri v zemljo.
Zagrebška policija se je morala slednjič obrniti po informacije glede identitete lopovov na ljubljansko policijo, misleč, da ju imajo pri nas že zabeležena v kriminalni razvidnici in bo tako mogoče na podlagi opisa ugotoviti njuno identiteto.
Aretacija v celjski okolici.
Pred tedni so se jeli zopet pritoževati ljudje iz okolice Dobrne, da sta se tamkaj pojavila moški in ženska ki vsevprek goljufata ljudi, ki so v posest' srečk vojne škode. Kakor so ugotovili orožniki, sta goljufa v kratkem prisleparila nad 25.000 dinarjev Orožniki, podigam po teh nečuve-nih lumparijah, so sleparski parček zalezovali neprestano in te dn; sta se nevarna ptička vendarle ujela. Izsledila ju je orož-niiška patrulja v okolici Celja.
Sta to 30letni bivši krojaški pomočnik
Rudolf Petrovič Iz Gradišča, srez Ptuj, tal njegova ljubica, bivša čipkarica Adela Mustarjeva, 21 let stara, rojena v Št Rupertu pri Celovcu, pristojna pa v Dvor pri Novem mestu. Ker še niso ugotovljene vse osleparjene žrtve obeh goljufov, objavljamo danes njuni sliki, da ju prepoznajo vse njune žrtve ln prijavijo njune sleparije ljubljanski policijski direkciji ali okrožnemu sodišču v Celju.
Skrivnostna smrt starčka
70-letnl puškar zadušen z neznanim plinom.
Kranj, 13. marca Preteklo nodeljo popoldne je presenetila mestno prebivalstvo vest o samomoru starejšega gospoda. Kmalu se je dognalo, da se je s plinom zadušil g. Martin Pošinger, stanujoč pri knjigovezu Požgaju v Kokri-škem predmestju 7.
Okrog 4 ure popoldne je vstopila kletna hčerka knjigoveza Požgaja v sobo g. Martina Pošingerja. da jo pospravi. Ko je odprla vrata, ji je udaril v nos omamliiv vonj. Na postelji pa ie nepremično ležal g. Pošinger. Deklica ie v strahu poklicala svojo mater ln obvestili so mestno policijo in orožništvo. Slučajno so dobili tukajšnjega zdravnika dr. Šavnika. Ta pa je mogel kon. statiratj le smrt, ki Je nastopila zaradi zastrupljeni a.
Vsa tla sobe, miza ta police so bile črne, kakor nasute z neko mastno tvarino, ki se je morala iz dima zgostiti na njih. Na polici poleg postelje so našli prazno skodelico, pod katero je bil les močno ožgan. Orožnika gg. Sever ta Senica sta dala prepeljati truplo v mrtvašnico na mestno pokopališče, sobo pa sta zapečatila.
Z gotovostjo se ni moglo sklepati, ali Ja Pošinger prostovoljno povzroči] smrt, aH je nastopila po nesreči. Včerajšnja obdukcija Je mogla ugotoviti le to, da Je Pošinger umrl zaradi zadušemija z neznanim plinom. Poslali so na kemično preizkuševalni urad v Ljubljani nekaj predmetov z vsede-iio črno tvarino, da ugotovi snov in plin. V sobi ni pustil Martin Poštager nobenega pisma. V zadnjih dnevih tudi ni kazal nobenih znakov potrtosti ali duševnega ne-razjpoložania, ki naj bi izdajale njegove namene Prejšnji večer je z znanci posetil par gostiln, nakar se je vrnil domov in le ponoči nastopila smrt
Danes popoldne se Je vršil pogreb po. kojnega Pošingerja, ki Je brat tukajšnjega puškarskega tovarnarja g. Jakoba Pošingerja. Pokojnik, simpatičen mož. Je dose. gel lepo starost 70. let ter le še vedno deloval v bratovem podjetju. Niesova tragična smrt je vzbudila obče sočutje in pomilovanje.
Beda, beda...
Ljubljana, 13. marca
Po Šiški se Je pred pair dnevi raznesla novica o strahovitem samomoru mlade ženske, kj Je šla pod vlak skupno s svojima dvema otročičema. K sreči pa vest ni odgovarjala resnici. Šlo je le za poskušen samomor mlade proletarske matere dveh nezakonskih otrok, ki so ga pa pravočasno preprečili pasanti.
Štefka N. je stara šele 23 let in stanuje v baraki bivše milarne v Šiški. V njeni soseščini v isiti baraki stanujejo še drugi ljudje, poročenci, ločenci itd. Pred leti, po smrti svoje matere, je Šteika živela z delavcem Josipom Tratarjem. s katerim je imela hčerko štef'co. Kmalu pa ji je on pobegnil ter se je pri njej naselil delavec France Juh, s katerim ie imel drugega otro. ka. Juh se ie lansko leto ponesreči! ter j« na posledicah poikodb umrl v ljubljanski bolnici.
Štefka, ki zaradi dveh malih otrok n< mogla hoditi na delo, je životarila doma ob podpori 100 Din, kj jo ie dobivala od občine. Seveda je stradala in z njo oba otročiča: 2 in polletna Štefka ter komaj leto stari Francek.
Predvčerajšnjim se Je Štefka nekaj spo. rekla s sosedi, nakar je dobila silen živčni napad, v katerem je hotela ugonobiti oba otroka. Slednjič, ko so ji to ubranile ženske, je pograbila samo mlajšega Francka in hitela proti progi gorenjske železnice Za njo so hitele tudi njene sostanovalke i® ji še pravočasno zabranile skok pod oseb. ni vlak, ki vozi ob 17.30 proti Gorenjski.
Zaslišana je Štefka pozneje priznala, da je hotela v smrt z obema otrokoma, to pa največ zaradi hudobnih jezikov in pomanjkanja.
Pač žalostna slfka socijalne bede...
Kulturni pregled
Ljublianska drama
Začetek "ob 8. zvečer.
Breda, 14.: cCvrano de Bergerac*. B.
Četrtek. 15.: 'Nedeljski oddih>. A.
Petek, 16.: <Školjka*. Gostovanje Šentjakobskega odra. Izven.
Bobota, 17.: cDanes bomo tiči>. Ljudska predstava, ob izredno znižanih cenah. Izven.
Ljubljanska opera.
Začetek ob pol 8. zvečer.
Breda, 14.: Zaprto.
Četrtek. 15.: tFidplio*. B.
Petek, 16.: <Zmagovalka oceana*. D.
Pobota, 17.: cMadame Butterfly*. C. Gostuje ga. Zlata Gjungjenae.
Mariborsko gledališče
Sreda, 14.: «Pri treh mladenkah*. A. Kuponi.
Četrtek, 15.: <Dva bregova*. C. Kuponi.
Petek, 16.: Zaprto.
Sobota, 17.: «Ples v maskah*. B. Kuponi. Šentjakobski gledališki oder
Petek, 16.: cškoljka*. Gostovanje v drami.
Sobota, 17.: tPred poroko*.
Nedelja. 18: tigra v gradu*. Gostovanje v Skofji Loki.
Ponedeljek, 19.: <Pred poroko*.
Prva letošnja repriza klasične komedije «Cyrano de Bergerac* se vrši v sredo dne 14. t. m. v ljubljanski drami, in sicer za abonente reda B Komedija, ki je bila v nedeljo prvič igrana v letošnji sezoni, je dosegla ta večer v resnici izreden uspeh. Zato opozarjamo na reprizo danes zvečer.
V petek, dne 16. t. m. gostujejo v ljubljanski drami člani Šentjakobskega odra, in sicer vprizore Krajgerjevo Školjko kot iz* ven predstavo.
Opozarjamo na gostovanje članice beograjske opere ge. Zlate Gjungjenae v ljublj. operi v soboto dne 17 t. m. Poje se opera «Madame Butterfly» in gospa gostinja na* stopa v naslovni vlogi. Konzula bo ta večer pel prvič g. Janko. Ostalo zasedbo priob* čimo Predstava se vrši za abonente reda C.
Zagrebška drama gostuje v Ljubljani koncem prihodnjega tedna. Podrobnejše ja* vimo pravočasno.
cPles v maskah* v mariborskem gledališču. V soboto, 17. t. m. bo gostovala v Verdijevi operi XX. <Ples v maskah* ga. Mitrovičeva.
Koncert Zinke Vilfan - Kunčeve v Zagrebu. V četrtek bo priredila v Zagrebu sa- ! mostojen koncert tudi v Ljubljani znana Zinka Vilfan - Kunčeva. Na sporedu ima j med drugim skladbe Lajovica in Kreka. j
Šestdesetletnica Maksima Gorkega
Dne 14. marca (po starem koledarju) 1. 1868. se je rodil v Nižtijem Novgorodu Aleksej Maksi-movič Bješkov. kii je znan Sirom sveta pod literarnim imenom Maiksim Gorkiij. Šestdesetletni Jubilant, kd slavi tudi 35-letnioo slovstvenega delovanja, ]e danes že klasik ruskega slovstva. Najnovejša literarna generacija zre nanj kot je rod Čehova in Gorkega zrl n. pr. na Tolstega.
Mafosim Gorkiij je kot osebnost in pisatelj še ■posebej zanimiv zaradi tega, ker je samouk in ima za sabo sila nemirno tn težko življenje. Prišel je iz tistega sveta, ki ga je v mani svoji igri imenoval »na dnu« in se je po zaslugi izrednih sposobnosti povzpel na višino svetovnega pisatelja.
Fješkov se le rodil kot sin revnega tapet-rtika Preživel je mladost v dokaj neugodnih živ-Ijenskih razmerah in je zgodaj ostal sirota. Zdaj se je začela njegova križeva pot. Bil le kuhar-sflci vajenec pri ladijskem kuharju, delavec v pekarni. drvar, pisar itd. Ob prostem času Je veliko Ktal. Prebiral je vse, kar mu Je prišlo do rak; čutil le silno žejo po manju — znak, da mu je bila prirojena višja živlijenska vloga nego so mu jo dodelile neugodne socialne razmere. Ko se le naveličal dela v pisarni, je krenil na pot kot bosiak — pocestni vagabtmd. Klatil se je Sitom Rusjie in ie doživljal bedo najbednejših, hkrati pa je zapisoval svoja opažanja. Tako so nastale njegove prve povesti, ki so takoj vzbudile pozornost. Nihče ni hoted izprva ver-
jeti, da bi bil spisal te novele pocestni klativi-tez. Njegova popularnost Je vzTasla šele potem, ko se je v 1. 1893/94 seznanil s slovečim pisateljem Vlad. Korolenkom, kd ga Je vpeljal v širšo literaturo. Zdaj so se mu odprli največji ruski časopisi, njegovo ime je zaslovelo doma in na tujem. Mnogim sicer niso ugajali bosjaški motivi Gorkega, druge — zlasti inozemce — pa Je mikala baš svojevTstnost in pristnost teh. povesti »2 dna« ruskega življenja.
Razen dolge vrste krajših povesti, ki verno opisujejo življenje preprostih ljudi: delavcev, mužikov, ciganov, potepuhov tn tako zvanih »•tevržkov« človeške družbe, je spisal Gorkij več romanov, med njimi 1. 1899. roman »Foma Gor-djejev«, ki so mu sledile (da omenimo le najvažnejše) »Povest o odvisnem človeku«, socialni roman »Mati«, »Trije dnevi« in več knjig krajših povesti in črtic, igra »Na dnu« itd. V novejšem časn je objavil več knjig spominov na mladost, literarnih zapiskov, roman »Zadeva Artamano-vAh«, dTamo »Ponarejen denar« itd. V knjigi »V Ameriki« je opisal vtislke, ki jih je napravilo nanj »mesto rumenega satana«, * kakor imenuje New Yorik. Krasni so tudi njegovi spomini na Tolstega.
Maksim Gorkij se Je udelstvoval kot novinar in publicist ter je češče segel v razpravo o važnejših vprašanjih Zavzema! 1« vsekdar levičarsko smer in le zagovarjal potrebo temeljitega socialnega preobrata. Vzlic temu ga boljševiška revolucija ni nič preveč navduševala; prišel je navzkriž celo z dobrim prijateljem Ljetvinom V času gladu le mnogo pomagal gladujočim pisateljem in znanstvenikom, nato pa Je odšel v Italijo, kjer kna na otoku Caprifri že izza pred-
vojnega časa vilo. Tu živi tudi danes ta pridno nadaljuje svoje pisateljsko delo.
Gospa Ivanka Negro - Hrastova, ki bi
koncertirala v petek, dne 16. t. m. v Fil-harmonični dvorani, je bila preje učenka Glasbene Matice. Tu je absolvirala tudi svo je študije. Nato je obiskovala Battkejeve pevske tečaje ter pozneje poučevala petje in glasbeno - teoretične predmete na ljubljanski Glasbeni Matici. Že takrat je bik splošno znana po svojem izredno lepem sopranu. Za časa bivanja na Madžarskem, kjer je poročena, se je izpopolnila v koncertnem petju ter prireja sedaj prav pogosto koncerte v raznih krajih. Po daljšem presledku bo njen prvi zopetni nastop v Ljubljani v petek. Nanj prav posebno opozarjamo našo koncertno in drugo občinstvo. Na sporedu so pesmi Griega, Wolfa in dr. Kaiser ja, dalje treh madžarskih avtorjev, za tem Go-dart in Massenet in k sklepu slovenski komponisti: Adamič, Škerjanc, Lajovic. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncert se začne točno ob 8. zvečer.
Beograjsko in ljubljansko gledališče, V Beogradu igrajo v drami ta teden Rostan-dovega <Cyrano de Bergeraca* in komedijo <Sestrična iz Varšave* — ob istem času tudi dve točki ljubljanskega repertoarja-
Novi spisi Romaina Rollanda. Znani francoski pisatelj in publicist Romain Rolland bo izdal v kratkem novo knjigo o Beethov nu s podnaslovom tNjegove velike stvarjal-ne epohe* in dramo «Les Leonides*, čije dejanje se odigrava 1. 1798. v Franciji.
Domače vesti
*	Odlikovanje naših mornarjev. Iz Dubrovnika poročajo, da bodo v kratkem na svečan način dekoriranl mornarji parobro-da »Izabran«. družbe Račič, z odlikovanji, ki jih je vlada Zedinjenih držav Severne Amerike podelila za rešitev sedmih oseb neke ameriške Jadrnice. Svečanost se bo vršila v Dubrovniku, ker so razen dveh Bo-keljev vsi rešitelji Dubrovčani.
*	Imenovanje v sanitetni službi. Za okrožna zdravnika sta imenovana gg. dr. Ciril Kom a t ar za zdravstveno okrožje Luko-vica, ter dr. Peter R u 1 j a n za zdravstveno okrožje Grosuplje.
*	Osebne vesti s pošte. Za dnevničarje so prevedeni služitelji: A. Esifo v Loki pri Zidanem mostu, V. Musar v Bohinjski Bistrici, T. Pavli v Zidanem mostu. J. Bajt v Škofji Loki, A. Zanoškar na Ljubljani 2, Fr. Mohorčič na Ljubljani 1, L Kordiš v Loškem potoku, L Fašun v Celju, J. Peskar na Ljubljani 1, E. Margon na ravnateljstvu, T Ravnihar pri III. ter. tehnični sekcii v Ljubljani, Fr. Ravnikar na Ljubljani 1, I. Flegar in St. Dragovič v Murski Soboti in A Vodopivec v Damžalah so postali po naknadnem priznanju neke službene dobe zopet služitelji. — Premeščeni so: Mara Cvar iz Ljubljane v Toplice pri Novem mestu, Karla Videmšek iz Toplic pri Novem mestu v Ljubljano 1, M. Gostkičar iz LJubljane v Krško, E. Burdian iz Slovenske Bistrice v Celje, A. Kokol iz Murske Sobote v Kri-ževce v Prekmurju, J. Ferjančič iz Maribora v Brezno in Marta Kitzler iz Ljubljane v Domžale, F. Berce z Ljubljane 1 na ravnateljstvo, S- Meznarič iz Ljubljane v Hrastnik, Ivana Urbas iz Zagorja ob Savi na Rakek, Marija Korbar z Ljubljane 2 v Moste pri Ljubljani, VI. Mosolov z Liub-ljane 3 na Ljubljano 1, St. Marn iz Hrastnika na Ljubljano 2 in Angela Dovgan iz Ptuja na Ljubljano 7. — Upokojena je Roza Korošec v Celju. — Izstopila je iz poštne službe Olga Beširovič v Kočevju
*	Glavna skupščina Zveze jugosiovenskih mest. Kakor je zagrebški župan obvestil novinarje, so pravila Zveze že potrjena ter se bo glavna skupščina vršila še pred bin-koštnkni prazniki. Skupščina bo v Zagrebu. Na prvi seji bo izvoljena uprava Zveze. Sedaj se tiskajo pravila, ki se bodo v kratkem razposlala članom.
♦ Kraljev dar Kolu srbskih sester. Kralj Aleksander je Kolu srbskih sester podaril znesek 10.000 Din kot svoj letošnji prispevek društvu za odgojo gojenk Kola sester, ki so vojne sirote.
*	Akcija za šumarsko bi rudarsko fakulteto v Sarajevu. Sarajevska sekciia Udru-ženja inženjerjev in arhitektov ie bila v nedeljo sklicana na izredno sejo, na kateri je bil storjen sklep, naj udruženje zainteresira sarajevsko občino ter vse bosenske, herce-govinske in dalmatinske oblasti in narodne poslance s teh teritorijev za ustanovitev šrmarske in rudarske fakultete v Sarajevu. Zahteva se motivira s tem, da ie Sarajevo center šumske in rudarske produkcije v naši državi.
*	Sprejem v našo državljansko zvezo. Z
odobrenjem državnega sveta sta sprejeta v n?šo državljansko zvezo: dosedanja italijanska državljanka Jožica Mozetičeva, učiteljica v Birčni vasi, rodom iz Prvačine pri Gorici, in Franc Lukež, dnevničar direkcije državnih železnic v Ljubljani, dosedanji češkoslovaški državljan, skupno z ženo Heleno in maloletmmi otroci.
*	Meščanska šola v St. Vidu. V početku prihodnjega šolskega leta se bo v Št. Vidu nad Ljubljano otvorila meščanska šola.
*	Smrtna kosa. V Postojni je umrl v 73. letu starosti železniški vpokoienec g. Jakob V i 1 h a r. Pogreb bo dares popoldne. — V Tržiču je umrla nenadne smrti, zadeta od kapi, soproga gostilničarja in posestnika ga. Marija Kavčičeva, rojena Zitterer. Pokojnica je bila radi svojega blagega značaja znana daleč naokrog; premnogim je pomagala iz stiske in jim lajšala gorje. Pogreb bo jutri ob 17. url. — Pokojnima blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
*	Popravljamo. V včerajšnjem poročilu o smrtni kosi je povzročil tiskarski škrat neljubo pomoto. Gospa Frančiška D e u ni namreč umrla v Mostarju, temveč v Mokronogu na Dolenjskem.
*	Kaj je s povračilom selitvenih stroškov? Iz krogov upokojenih učiteljev smo prejeli: Upokojeni smo bili pred enim dvem in več leti in se morali seliti v najhujši stanovanjski krizi. Malokaterim se je posrečilo dobiti stanovanje v kraju svojega službovanja; drugi smo morali v oddaljene kraie. Selitev stane denar in marsikateri se je moral zadolžiti. Mislil je: vrnil bom kmalu, saj dobim povrnjene selitvene stroške. Teh od nikoder ni in plačevati mora obresti. Kje tiči vzrok, da se nam ne povrne, kar smo izdali? Pri računovodstvu delegacije financ menda ne? Saj je ono zel©' točno in vračuna takoj vsak odtegljaj. Prosimo naše gg. poslance, da se za stvar zavzamejo in izposlujejo povračilo selitvenih stroškov.
*	Taksa za ruske in armenske begunce. Policijska direkcija v Ljubljani razglaša- Na VIII. skupščini Društva naro-
RiJ lit
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
dov je nai delegat sprejel sistem Nanseno* ve marke, predvidene v svrho ustanovitve fonda za kritje stroškov radi emigracije ru» skih in armenskih beguncev v deželi, v k a* teri imajo zaposlen je. Postopanje u-edbe in plačevanja te Nansenove takse je slede* če: Vsak rusk? ali armenski begunec je dolžan poleg državne takse za potrdilo o identiteti ali legitimacijo za bivanje, iz-vzemši prav siromašne osebfe, plačati spe cijalno letno takso v iznosu 5 zlatih frankov. Kot dokaz, da je ta taksa plačana, služi ustanovljena Nansenova marka, prilepljena na potrdilu o identitet,- ali legiri maciji za bivanja in uničena s pečatom oblastva, ki je izdalo potrdilo alj legitimacijo. Ncbeno potrdilo o identiteti aH legitimaciji za bivanje ni smatrati za veljavno. ako ni na enem teh dveh dokumentov nalepljena za dotično leto Nansenova marka za 5 zlatih frankov ali pa marka, ki potrjuje oprostitev od plačevanja te takse. Tekom 3 mesecev morajo biti opremljena vsa za leto 1928 izstavljena potrdila in legitimacije z navedeno marko.
* Tuzemska zrakoplovna pošta. Z zrako-plovno pošto se odpravljajo: pisma, dopisnice, poslovni papirji, blagovni vzorci, tiskovine vsake vrste, pošt. nakaznice, vrednostna pisma ter vrednostni in navadni paketi. Na vsaki vrednostni pošiljki sme biti vrednost označena do najvišjega zneska 100.000 Din. Paketi, ki se odpravljajo z zrakoplovno pošto, smejo meriti 50X40X30 cm; noben paket pa ne sme tehtati več ko 10 kg. Poleg običajnih pristojbin mora pošiljatelj zračnih pošiljk plačati še naslednje dopolnilne pristojbine: za pisma za vsakih 20 gr ali del te teže 1 Din, za dopisnico, odprto, 50 par, za dopisnico, zaprto, 1 Din, za dopisnico z odgovorom 1 Din, poslovni papirji, blagovni vzorci in tiskovine vsake vrste, za vsakih 50 gr ali del te teže 2 Din, za poštne nakaznice 1 Din, vrednostna pisma za vsakih 20 gr ali del te teže 1 Din in za vsakih 300 Din vrednosti 1 Din, paketi, za vsakih 100 gr ali del te teže 1 Din 30 par in za vsakih 300 Din vrednosti 1 Din. Pošiljke, ki se odpravljajo z zrakoplovno pošto, se hnenujeio »aviion-ske pošiljke« in je na njih nalepljen listek s tem besedilom. K tem navodilom daie poštno ravnateljstvo še ta pojasnila: Pristojbina, navadna in dopolnilna, mora biti na vsaki pošiljki v polnem iznosu nalepljena v frankovnih znamkah, drugače se poš.ljka ne smatra za avionsko. Iz naših krajev se torej kot avijonske pošiljke lahko odpravljajo samo one poštne pošiljke ki so naslovljene v Beograd, oziroma v Zemun ali pa v kraje, ki imajo poštne zveze z Beogradom, oziroma z Zemunom, torej v vse kraje, v vzhodnem in južnem delu. naše države. Avijonske pošiljke iz naših krajev za Zagreb, Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo itd. nimajo pomena, ker se ne prevažajo z zrakoplovi. Na to se občinstvo uradno opozaria.
i//k /a /a /a /a ///. f/i. /a //U /a
Vsaka zavedna
gospodinja uporablja dosledno
ADKŠA
prašek
za pecivo
//a /a //a //a //a i/L I/K //a //a /a
*	Selška dostava pri po&tl Vinica. Selška dostava pošte Vinica pri Črnomlju se je s 1 t. m. razširila še na vas Boiance. Dodelila se je I. selskemu okraju, v katerem se dostavlja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
*	Vodnikova družba poziva poverjenike, naj brez odlaganja pošljejo upravi seznam nabranih članov s članarino. Potrebno je to, da se more pravočasno določiti naklada knjig za to leto.
*	Starši! Kupite svoji klavirski mladini 10 povesti Vasilija Mirka, 10 rondojev na podlagi narodnih pesmi. Cena 20 Din brez poštnine. Naroča se izdaja na naslov pevskega društva Ljubljanski Zvon v Ljubljani.
*	Ciril - Metodovi družbi so poslali: Hranilni konzorcij javnih nameščencev v Ljubljani 500 Din, Hranilnica v Kandiii 500 Din, Praštediona v Ljubljani 100 Din, Posojilnica v Litiji 100 Din. Lepa hvala!	561
Čuvajte se influence!
V gledališču, pri predavanju ali v kinu uporabljajte okusne
ANACOT&JgDIE
[)R* .VAtfDERf
ki vas najbolje obvarujejo pred influenco in prehlajenjem.
♦ Naši v Ameriki. Kakor poročajo naši ameriški listi, je letos minilo 25 let, odkar je slovensko dramsko društvo »Triglav« prvič nastopilo na slovenskem odru v Cleve-landu. Delovati 25 let za slovensko dramatiko v Ameriki, je gotovo izreden dogodek, ziasti če pomislimo, da je mnogo onih igralcev, ki so bili pri društvu pred 25. leti, še danes agilnih za prospeh slovenske dramatike v Clevelandu Da društvo »Triglav« dostojno proslavi 25Ietnico svojega delovanja, je v nedeljo 19. februarja vprizorilo igro »Legijonarji«, v kateri so nastopili znani tamkajšnji igralci: dr I. Mally, Fran Turek, Ivan Tomažič, Neti Kališ - Grdina, Jo-sipina Lavše - Welf, Fran Drasler, Marija Novak, Rudolf Gregorič, Josip Zorman, Fran Verbič, Primož Kogoj, Ana Jakšič -Grdina in drugi. V igri ie sodeloval Perda-nov orkester, pevske točke ie spremljal na klaviTju dr. Lavše, pevski zbor društva »Zvon« pa le nastopil z najlepšimi narodnimi popevkami. Clevelandski Slovenci so
v velikem številu zasedli dvorano t Narodnem domu ter navduSeno pozdravljali
igralce in prireditelje lepo uspele petindvajseti etnice »Triglava«. — V Clevelandu je umrl naš rojak Martin Kučič. ki se je pobil pri padcu blizu svojega stanovanja. Pokojnik ie bil rodom iz Sv. Križa pri Kostanjevici. V Ameriki ie bivaJ 33 let. Umrl je tudi Fran Potočnik, rodom lz Smlednika, v starosti 37 let V Ameriki je živel 17 let.
*	Nesreča parobroda »Strossoiayer- t Zemunu. Veliki parobrod Rečne plovitbe »Strossmayer« je v ponedeljek zadel z vso silo ob zemunsk? obalo, tako da je na. stala med potniki velika panika. K sreči poškodbe niso bile tolikšne, da bi bilo v nevarnosti življenje potnikov. »Stross-mayerja« Je Rečna plovitba takol vzela iz prometa in ga nadomestila s parobrodom »Makedonija«. Zanimivo je, da se ie »Strossmayerju« slična nesreča pripetila že dvakrat. Skoda, ki jo trpi parobrod, je precejšnja.
• * Poučno gospodarsko potovanje Sofija-Carigrad-Bukarešta. Do sedaj se je javilo precej interesentov. D e f i n i t i v n e prijave sprejema najkasneje do 20. t. m. Gospodarski procvit, Ljublana, Resljeva ce-st* 13/11., levo.	564
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Učenka v šoli zgorela. V Vrbanii je preteklo soboto zsrodai prišla v šolo učenka Manda Š3rič. Ker jo je zeblo, se je grela pr? peči. Pri tem se ie deklici vnela obleka. Tovarišlce so hitele po učitelja, ki je z Mande strgal gorečo obleko ter poslal po zdravnika. Nesrečna deklica je umrla, še preden ie prišla zdravniška pomoč.
*	Ustanove vdovam in s'ro*am drž. nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje ?a leto 1928 tz sklada Ivana Rostan-a 20 ustanov po 300 Din za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale po onih narodnih borcih, ki so padlj v boju za naše osvcbojenje. — Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 30. aprila 1928 Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje^
*	Jug in dež na našem Prlmorju. Na našem Primorju že več dni vlada močan jug in dežuje kakor iz škafa. V Gorskem ko-taru ie padlo mnogo snega.
*	Pri leni prebavi, želodčnem In črevesnem katarju, črevesnih otekiinaih. nagnenju k vnetju slepiča Vam povzroča naravna grenčica »Franz Josef« lahko prebavo brez vsakih bolečin. Preizkušnje na klinikah trde, da je grenčica »Franz Josef« najboljše in najučinkovitejše odvajalno sredstvo. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
♦	Sadno drevje, pritlikave marelice, češnje iablane. prunus trilnba. lepotično grmičevje. divjo trto. vrtnire plezalke, nizke in vfsokodebelne nudim za pomladno saditev Naprava in negovanie pri\atn'h vrtov. 4nton Ferant, trgovski vrtnar in drevesni-čar I.iiibfjana. Amhrn/ev tre .1	50
♦	Birmanska darila pri tvrdki F. ČUDEN, Prešernova ulica 1.
♦	Obledele obleke barva v razl čnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
*	Jožicam in Joškom kupite najprimernejša darila v zlatu, srebru in kitajskem srebru pri SLAVKU RUSU, Dunajska cesta 9, Ljubljana.	560
Dražba kož
divjih živali
dne 20. marca 1928
na velesejmu v Ljubljani Pošljite tako} kože na naslov: «Divja koža v Ljubljani®.
Najboljše vnovčenje blaga!
Iz Ljubljane
u— Jubilej dela in zvestobe. Danes praznuje g. Jože J o n k e, sluga Ljudske posojilnice v Ljubljani, 30letnico svojega službovanja v omenjenem denarnem zavodu. Najstarejšemu uslužbencu Ljudske posojilnice, vzornemu delavcu, skrbnemu očetu in prijetnemu družabniku k jubileju naše čestitke!
u— V društvu »Soča« v Ljubljani bo
predaval v soboto zvečer v Ljubljanskem dvoru g. prof. Vinko Šarabon o temi: »Po svetu okoli«. Tema bo obsegala pregled svetovnih, politničnih, športnih, gospodarskih in drugih dogodkov v zadnjem času. Predavanje bo spremljano s skiop-tičnimi slikami. Vabimo vse člane in odbornike »Soče« in prijatelje. Začetek ob pol 21. Vstop prost in vsi dobrodošli.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo zvečer, točno ob četrt na osmo uro vaja mešanega zbora. Udeležba obvezna! — Tajnik.
u— Sokol Šiška priredi 18. t. m. družabni večer v salonu ge. Keršič. Godba dravske divizije, petje, komični nastopi. Vstop prost.
u— Lastniki In graditelji novih hiš! Sedanji zakon oprošča nove hiše v Sloveniji samo državnega davka, ne Pa tudi državnih pribitkov in avtonomnih doklad, kar znaša v Ljubljani in okolici nad 20% najemnine. Da se to neprimerno določilo spremeni, je naša organizacija storila že mnogo predlogov in intervencij, a da se doseže siguren uspeh, je treba sodelovanja tudi vseh lastnikov in graditeljev novih stavb. Zaradi tega vabi Prvo društvo, hišnih posestnikov v Ljubljani vse dotične posestnike, da se zanesljivo udeleže razgovora v četrtek 15. t. m. ob 3. uri v društveni pisarni, Salendrova ulica 6. Tudi za nove hiše je vse polno raznih važnih zadev.
u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: i sum posilstva, 1 telesna poškodba, 1 prestopek kaljenia nočnega miru, 3 prestopki pasjega kontumaca, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 po-
Cvettfčarna
Aaftoa Bajao
Ljubljana
Pod Trančo
vrtnarija, TriaSka cesta 34.
Telefon 32—22
skus samomora ln 2 prestopka cestnega policijskega reda. V policijskem zaporu so morali prenočiti 4 pijančki, ki so razgrajali po mestu, za njimi pa je prišel še neki tat perila.
u— Kako in zakaj se pobijajo. Na pno
vprašanje je menda lahko odgovoriti, dočim bi na drugo celo prizadeti molčali, le če bi bili prav odkritosrčni, bi morda dejali: Ker je bilo preveč pijače! Pretepi po raznih gostilnah, zlasti v predmestjih so zdaj že skoro na dnevnem redu. Predsinoč-njem Je bila vodmatska stražnica od nekod telefonično opozorjena, da leži pred gostilno »Jane« neznan človek s prebito glavo, dočim v gostilni frče stoli !n kozarci kar po zraku. V gostilno sta odhitela takoj dva stražnika, ki sta res našla valjati se zunaj po blatu potnika Josina L., ki mu ie lepela na glavi strlena kri. V gostilni sami ie bilo tedaj že mirno, ker so se ostali gostje po večini razbežali. Kakor ie dognala straža, 'e pretep nastal zaradi srečk, ki jih ie prodajal ranjeni L., katerega so morali z rešilnim vozom prepeliati v bolnico Ranil se je deloma sam, ker se je zaletaval pijan v sode na dvorišču, nekai poškodb pa so mu prizadejali tud' napadalci, trije delavci, ki jih le policija že izsledila.
u— Drobne tatvine. Na glavnem kolodvoru sta bili pred par dnevi ukradeni dve lež'ščni ponvici, ena iz nehe bele kovine, dtuga pa železna, vredni skupno 755 Din. — Dne 10. t. m. si ie nepoznana ženska pridržala štirikolesen, zeleno pleskan voziček, last prodajalca premoga Rudolfa Ve-lcpiča v Šiški.
Iz Maribora
a— Iz statistike obmejnega policijskega komisarijata v Mariboru. Tekom februarja je pri prehodu v Inozemstvo prekoračilo našo državno mejo in se je javilo vrl obmejnih policijskih oblastvih v Mariboru, Št. Ilju, Cmureku, Dravogradu, Prevaliah, Radgoni in Hodošah 6864 potnikov in sicer 2902 Jugoslovena, 2719 Avstrijcev. 633 Ce-hcslovakov, 267 Nemcev, 87 Poliakov, 78 Italijanov, 51 Madžarov, 38 Švicarjev, 14 Američanov, 18 Bolgarov, 13 Angležev, 8 Rumunov, 8 Francozov ter po 2 Grka, Albanca, Turka in 22 pripadnikov drugih držav. Največ potnikov ima v evidenci mariborski policijski obmejni komisariiat, t. j. 6140, na drugem mestu stoie Prevalje (328), na tretjem Št. IIj (198). Prispelo pa je iz inozemstva preko istih postaj 7075 potnikov, zopet največ Jugoslovenov, ki jim .slede, po številu Avstrijci, Cehoslovaki, Nemci itd. Celokupni promet znaša torej pretekli mesec 13 939 potnikov K temu pa je prišteti še tranzitni promet Maribor-Ra-kek (864, v obratni smeri 626), Prevalje-Maribor (111, v obratni smeri 108) ter Prevalje - Labud (813, v obratni smeri 846).
a— Dovoljenje nabiralnih akcil in pobiranja prostovoljnih prispevkov, ki so se dobivala pri policiji, bo v bodoče izdajal za svoje področje mestni magistrat. Mestni svet je sklenil dovoliti nabiralne akciie le v izrednih primerih, ker hoče kolikor mogoče reducirati že tako na široko razpaslo pobiranje prispevkov.
a— Preprečena Izmenjava blaga. Neki možakar si je hotel na Glcvnem trgu nabaviti slanine za vžigalice iz Avstrije, katerih je imej poln nahrbtnik Trgovino potom izmenjave blaga ie pa prepreči! finančni stražnik, ki je vzel s seboj utihotapljene vžigalice in njih lastnika
a— Obup zaradi živčne bolezni. V Židovski ulici Št. 4 se je v svoji sobi obesil 58Ietmi trgovski potnik Adolf Verstovšek, rojen in pristojen v Velenje. Ker ga dolgo ni bilo na izpregled, je dal stanodajalec s silo odpreti vrata. Samomorilec je zapustil pismo, v katerem govori o težki živčni bolezni.
a— Nesreča pri delu. V mesnici tvrdke Tavčar se je pri delu z nožem zabodel v stegno 17letni mesarski vajenec Jos. Pre-log Mesarski pomočnik Janez Pernek se je pa ponesrečil v mesnici tvrdke Welle v Krčevici Pri rezanju slanine mu je spodletel nož ter se zabodel v njegove prsi. Rešilna postaja je ranjenca odpeljala v bolnico.
a— Dan rekrutov je bil včeraj zopet buren. Poleg kričanja po ulicah je bilo nekaj izgredov vinjenih fantičev. V dveh gostilnah na Meljski cesti so pobili nekaj kozarcev in šip. Razgrajače je prijela policija.
Iz Celja
e— Še o elektrifikaciji okoliške občine.
Starešinstvo naše občine je sklenilo izvesti elektrifikacijo na Polulah in na Spodnji Hu-dinji. Kakor smo čitali v ljubljanskih dnevnikih in v »Novi Dobi«, so se že vršili ko-misionelni ogledi. Mi Liščani privoščimo električno razsvetljavo vsem delom občine, ne razumemo pa, zakaj se v tem oziru nihče ne spomni na nas. Lisce ležijo vendar v neposredni bližini mesta in so zlasti v poletnem času priljubljeno sprehajališče za Celjane, Brežane in Ietoviščarje. Veliko posestnikov bi si dalo napeljati električno razsvetljavo v hiše, za kar, kakor nam je znano, v drugih delih občine ni velike pripravljenosti. Hišni lastniki bi prispevali prav radi tudi k stroškom za transformator, ako je ta potreben. Kakor z razsvetljavo, tako Je tudi s cesto velik križ. Cesta v Lisce je v sedanjem času že tako slaba, da je škandal za predmestno občino (del ceste pripada mestni občini ln ie tudi skrajno zanemarjena)! Prosim vse gospode, ki vedrijo na občini, da se nas spomnijo tudi pri takih zadevah in ne samo takrat, kadar pobirajo občinske in druge doklade.
c— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici Je umrla 10. t. m. 44Ietna posestnica Alojzija
lllllllllllllllll
Čista polt, nežna koža.
Kakor pomlad sama, je milina mladostno sveže kože, ki pa lahko ovene. Oster zrak, izvr» ševanje poklica, domače delo itd ji Škoduje. 2e mala upora« ba anežmvbele r* nežno duh« teče Nivea*creme varuje in leči kožo. Vendar samo
Nivea-crema.
iiiiiiiiiiiiiiiii
Fige k. — V Ložnici pri Celju Je umrla 721etna prevžitkarica Marija Keglič. N v m. p.!
e— Opozorilo lastnikom avtomobilov, mo-tociklov In koles s pomožnim motorjem.
Po ministrski uredbi I. B. 16.560 morajo prijaviti vsi lastniki svoja gori omenjena vozila sreskemu poglavarstvu v Celju. Prijaviti morajo tudi ona vozila, ki so začasno neuporabna ali se nahajajo v popravilu. Za vsa vozila dobijo nove številke. Kdor bo vezi! po 20. marcu brez številke, odnosno s staro številko, bo kaznovan po predpisih te uredbe, ki so Jako strogi.
e— Celjsko pevsko društvo je dobilo novega pevovodjo v osebi g. Joška Sesule, učitelja na tukajšnji deški meščanski šoli.
e— Nesreča. Te dni so se igrali trije dečki na dvorišču Mestne hranilnice. 12-!etni Marijan Marvin ie skušal skočiti čez precej visok dvoriščni zid. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad gležnjem. Prepeljali so ga v javno bol-
nico.
Iz Kranja
r— Mestna občina razglaša, da so do 21. t. m. na vpogled njeni računi iz leta 1927.
r— Kranjska nedelja. Dopoldne so ime* le v Narodnem domu agilne in požrtvoval* ne Kolašice svoj redni občni zbor, invalidi pa v Ljudskem domu. Popoldne in zvečer je bilo v Narodnem domu. Kakor v čebel* njaku; vprizorili so že v tretjič šaloigro «Cigani», katero so posetili zlasti gostje z Gorenjske. Veliko zanimanje je vladalo tudi za predstave filma «Casanova».
r— vHigijena v zakonu». Predstave fil« ma «Higijena v zakonu« bodo v kino dvo* rani Narodnega doma v petek 16. t. m. za ženske, v soboto 17. t m. za moške, oba* krat ob 20.30 uri. Predaval bo tukajšnji zdravnik dr. Jože Bežek. Film se bo po* navijal za moške v nedeljo popoldne s pre« davanjem ljubljanskega zdravnika g. dT. Gruma, n« praznik sv. Jožefa pa samo za ženske s predavanjem g. dr. Savnika, spe* cijalista za ženske bolezni iz Ljubljane.
Iz Litije
i— Priktopitev Šmartna k telefonskemu omrežju. Poročali smo že, da so Šmarčani podvzeli korake, da dobi njih pošta tudi telefon. Ker so obljubili šmarski pridobitni krogi, da bodo nosili vse stroške za nape* Ijavo, je g poštni minister že odobril, da se ustanovi v Šmartnem telefonska centrala. Besedo ima sedaj ljubljanska telefonska di* rekcija, ki naj ugodi prošnji prizadetih kro gov, in naj blagovoli začeti takoj z nape* Ijavo žice, saj potrebni drogi že stoje.
i— Radio se širi tudi na deželo in v hri* be. V našem okraju so si nabavili mno«i podeželski inteligentje radio*aparate, ki služijo skoro vsej okolici v pouk in zaba* vo. Tako si je zadnjič omislil zelo dober aparat g. šol. uprav. Bajec iz Dol pri Sv. križu nad Litijo. Tamkajšnje kmečko ljud* stvo hodi sedaj v gručah v dolsko šolo in se čudom čudi prečudni novi iznajdbi.
i— Važno za rezervne oficirje! Oni re* zervni oficirji, ki so se naselili na področ* ju litijskega sreza in oni, ki so napredovali od dijakov v rez. častnike, a se doslej ni* so prijavili sreskemu poglavarstvu v Litiji, naj to takoj store, event. z dopisnico.
i— Razstava ženske domače obrti. V nedeljo je organiziral ravnatelj državnega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani g. Božo Račič celodnevno razstavo čipkar* skih in drugih ročnih del. Obiskalo jo je izredno veliko število prebivalstva iz Liti« je in Smartna.
Iz Trbovelj
t— Mladinska prireditev, ki so jo pri. redili v nedeljo popoldne v Delavskem do* mu učenci obeh vodenskih šol, je povzročila našim malčkom mnogo veselja in ra* dosti Petje je bilo lepo in-ubrano, dekla* macije pa prednašane s čustvom in raz* umevanjem. Posebno toplo je bila podana Gregorčičeva pesem «Siromak». Zelo je ugajala Ribičičeva igrica »Škrati«. To je bilo življenja in vrvenja na odru, ko so se usuli skozi okno nagajivi škrateljčki, pri*
Eravili skoro do obupa ubogega krojačka, i si ni znal in ni mogel pomagati, ter ga nazadnje vendarle opeharilil Take prire* ditve so velikega vzgojnega pomena. Tre* ba pa je zanje tudi mnogo truda. Učitelj g. Šuligoj, ki je vodil prireditev, je z uspe* hom lahko zadovoljen.
t— Smrtna kosa. Umrli so: Frančiška Jordanova, žena preddelavca. 37 let; Jože Guček, čevljarski mojster, 29 let; Brigita Selevškova, žena posestnika, 52 let; Jože Novak, sin rudarja, 2 meseca; Marija Hri* barškova, hči delavca, 11 tednov.
t— Koncert Podlogarjevega okteta v Hrastniku. V nedeljo 11. t. m. je priredil Podlogarjev oktet koncert v dvorani Kon* sumnega društva Oktet obstoji večinoma iz delavcev, ki so po kratkem obstoju ok* teta prvič javno nastopili Na sporedu je bilo 16 skladb prav pestTe harmonije: «Na trgu», »Šumi potok«, «Jaz bi rad», «Se ena», »Slava delu», «Škrjancku», «Je pa davi*... med njimi s krajšim baritonskim delom, ki ga je izvajal v prav ljubkem tonu g. A. Podlogar; bariton kakor spremljevanje sta bila le v gotovih presledkih premočna in »feritmiona. ^Kregata se» je prav težak zbor Ni čuda, da so ga podali naši pevci*samo« uki malce neenotno. Splošno pa so bili vsi glasovi zadovoljivi Pevcem, in zlasti še g. Podlogarju. ki je kot nadarjen pevovod* ja dosegel, da so bila izvajanja prav do* bra. iskreno čestitamo k nedeljskemu uspe* hu! Želeti je, da oktet marljivo in vztrai« no nadaljuje program, ki si ga je začrtal Prepričani smo, da mu bo hrastniško obi čin stvo hvaležno, če ga bo še večkrat pra eenetiL — J. K.
SreiJa 14. III. 1928
Kriza naših kinematografov
Kakšne takse ao plačevali dosedaj ia ka] zahtevalo kinolastniki? Iz krogov kimopodjetnikov smo prejeli: Kinematografi v naš; državi se nahajajo v tako težkem finančnem položaju, da so morali v obrambo svojega obstanka nastopiti zadnji koraik bi ustaviti vsak obrat Zdaj ao zaprta vrata vseh kinematografov v drŽavi.
Menda M v vsej državi obrti, ki bi bila obremenjena s tolikimi davki, taksami in dajatvami, kakor ravno kino Državna kinematografska taksa znaša 21 % od bruto dohodkov in jo plačujejo vsi kinematografi v enaki meri Tej taksi se pridružujejo še občinske takse, ki se gibljejo v mejah od 8 do 10 %, oblastne takse v meji od 5—10, dalje dajatve za invalide od 3 do 5 % od bruto dohodkov, tako da iznašajo celo. kupne takse, s katerimi so obremenjena vsa kiroopodjetja od 45 do 52 odstotkov od bruto dohodkov. K temu je prišteti še raz dajatve za policijo, ognjegasce itd. V Ljubljani n. pr. znašajo takse celih 49 •/».
Vsepovsod na svetu se pobira le ena sama taksa in to je občinska, k; pa je vsepovsod manjša od naše. Tako so v Ameriki do vstopnine 1 dolarja odpravljene sp'oh vse takse, v Nemčiji znaša taksa 17—20 %, v "Avstriji 19, na Madžarskem 10 %; vsi. poučni in znanstveni filmi so v teh državah sploh oproščeni plaoevanija vseh taks, d-o-tsm se pr nas od teh filmov pobiraio takse v Isti meri kakor od dirugih.
Kako se pri nas obremenjujejo knopod-Jatja, je razvidno tudi iz naslednjega primera. Električni tok računa mestna elektrarna malim konzumeratom in strankam po 6 Din za KW dočim ga morajo plačevati kinematografi kot največji odjemalci po 9 Din za KW. kljub temu, da plačujejo mestni občini itak visoko občinsko takso 8 % od bruto dohodkov. To je pač edinstveni primer pospeševanja obrt; od strani občine, ki se je nahajala do nedavna v rokah kle. roradikalnega režima. Naloga * sedanjega občinskega sveta je sedan to gorostasno krivico popraviti.
Če tako le nekoliko pregledamo vzroke, ki so dovedli naša kinepodjetja do poslednjega. obupnega koraka, k; so ga sedaj na. stopili, jih mora naša javnost v njih stremljenju po samoobrambi le podpirati. Saj zahtevajo le to, da jim zasigura država možnost življenja in obstoja.
Na zadnjem sestanku kinolastnikov Je bila sprejeta resolucija, ki zahteva v fin. zakon za leto 1938/29 amandman. s katerim na1 se vprašanje kinematografov uredi na ta način:
1.)	Maksimiranje celokupnih klno^aks*
a) v mestilh, ki' presegajo število 40.000 prebivalcev na 20 %, b) v mestih od 20 — 40.000 prebivalcev na 15 %. c) v mestih, ki štejejo mani kot 20 0O0 prebivalcev, le 10 odstotkov od bruto dohodkov.
2.)	Način razdelitve celokupnih k-notaks na ta način, da pripada polovica taks državi. občini in oblasti na vsaki četrtina.
3.)	Oprostitev poučn'h filmov od vseh takso tako vobče, in
4.)	Veljavnost tega amandmana od 1. aprila t. 1. dalje.
To so zahteve kinolastnikov. ki so brez ftvoma upravičene in država kakor tudi občina in oblast,- morajo končno le uvideti, da s pretiranimi taksami škodujejo le same 6ebi, ker tirajo vse skupaj v propast.
Zveza imestrih, tržnih in zdraviliških občin v SWeni5i
je imela svoj redni občni zbor dne 23. fe» bruarja v Mariboru. Zastopanih je bilo 16 izmed 21 včlanjenih občin. Predsedoval Je g Drofenik (št. Jurij), ki je v svojem po« ročihi opisal delo Zveze v preteklem letu. Sam je dvakrat interveniral v Beogradu ter imel priliko seznaniti merodajne faktorje r. težnjami Zveze. Našel je povsod raz* umevanje in zato je upravičeno upanje, da bo novi zakon o mestnih in podeželskih občinah vpošteval posebni značaj in poseb« ne interese slovenskih malomestnih, tržkih in zdraviliških občin.
G. predsednik je na vseh odločilnih mc« istih pojasnjeval, kakšnega gospodarskega kulturnega in naoijonalnega pomena so bile ln so še te naše občine. Skoro vse imajo svojo urejeno gospodarstvo, posestva, pod* jetj-a, elektrarne, ki jim omogoča manjše doklade kot v drug'h občinah. Mnoge vzdr» ihijejo meščanske, trgovske, obrtne in kme« •tijske nadaljevalne šole; ob preobratu so Me te občine krepka opora novega držav« nega reda, poprej pa so dale najboljše glas« nike deklaracijskega gibanja. Pričakovati je, da se bodo prehodne odredbe k pred« metnemu zakonu ozirale na zahteve Zve* te ter v posebni točki izločile interesiraoe občine iz vrst tistih, ki se bodo morale združiti z drugimi, da dosežejo minimalno število prebivalstva (2000) duš.
Posebno se trudita v Beogradu za inte« rese Zveze gg. dr. Sagadin in dr. Svetek, ka jim je občni zbor izrekel prisrčno za« hvalo. Petkrat je g. predsednik interveni« ral pri g. velikem županu, kjer je spoznal, da s te strani ni pričakovati Zvezi nobe« nfti zauprek. Blagajniško poročilo izkazuje 6663.50 Din dohodkov in 6809.50 Din izdat« kov, tako da znaša primanjkljaj 146.50 Din. Največ sta stali intervenciji v Beogradu, ki sta trajali vsaka nekaj dni.
Občni zbor je soglasno izrekel zahvalo g predsedniku za njegov trud in dal odbo* ru absolutorij z zahvalo odstopivšim funk« cijonarjem. Na splošno željo delegatov Je g. Drofenik prevzel zopet predsedniške po« sle. V odbor so izvoljeni: gg. dr. Milan Go* rišek (Sv. Lenart), podpredsednik, Jan Bau« kart (Ljutomer) tajnik; Josip Vester (Vi* tanje) blagajnik; cfr. Jereb (Konjice), dr, Sbhaubach (Slov. Bistrica\ Veselič (Or* rrož), Ternek (MarenbergV I. Anderluh (Šmarje), odborniki; Mermal (Gornji grad) tu Ft. Cmrekar (Veržej) namestnika Pri* spervek članic se določi na letnih 300 D:tt. Na predlog Ormoža bo Zveza svoj delo* krog še razširila, da bo pospeševala '-se skupne interese svojih članic, da se bo za* ▼zemala za skupno inozemsko posojilo, da nastopi v obrambo samouprave, ki jo ogro* ža biTokratizem itd.
Občni zbor je tudi razpravljal o položa« ju občinskih hranilnic, ki jim grozi velika nevarnost, ker morajo v doglednem času (v letu 1931.) poslati vse depozite v držav* no hipotekarno banko. G. Drofenik je po*
jasnfl, da dotičnega zakona zdaj nI moS
izpremeniti, pač pa se naj Zveza obrne do merodajnih mest t »ahtevo, da se tudi ▼ Mariboru ustanovi podružnica Državne hi* potekarne banke. Sprejela se je tudi zadev* na resolucija. Prav tako se bo Zvez« po* tegovala za to, da se precizirajo predpisi o voKtvi zastopnikov v krajevne šolske od* bore v tem smislu, da volijo mestne in tržaške občine, ki nosijo pretežni del tro* Skov za šole. svoje zastopnike same in ne v plemimu odbornikov vseh všdanih ot» čin. Z zahvalo delegatom je g. predsednik zaključil občni zbor.
Naši onstran mm
p— Odvetnik Parmeggiani pred kazen*
skim sodiščem. V Gorici se je vršila zani« ir.iva razprava. Znani odvetnik dr. Parmeg* giani je bil obtožen, da je v červinjanu razžalil orožnika Pizzichinija in podeštata iz Ville Santine Landiia Cav. Ciardi in še štirje drugi iz Ville Santine so prišli na zatožno klop zaradi obtožbe, da so proti« državni, nevarni elementi. Parmeggiani se ni mogel temu načuditi. On dobro pozna one ljudi Bili so oproščeni. Pokazalo se je, da so bili ovadeni iz osebnih nagibov Par« meggiani je čestital Ciardiju in Landiju je rekel, da mora kot podeštat gledati, da se kaj takega ne zgodi več. Orožnik Pizzichi* ni pa trdi, da je Parmeggiani govoril o bu» dalostih, ki jih uganjajo orožniki in vlači« jo častivredne Ijudii na zatožno klop Dr« žavni. pravdnik je predlagal oprostitev, bra* nitelj je slikal Parmeggianija za zvestega patrijota, ki ga je Avstrija preganjala, so* dišče pa je vendar obsodilo Parmeggianija na globo 300 Ht. Vršila se bo prizivna raz« prava v Trstu .. «Protidržavne» eiemen« te iščejo orožniki med Furlani z enako smelostjo kakor med drugorodci! Ce se bo Parmeggiani še kaj zgražal nad temi stvarmi, se lahko zgodi, da ga konfinirajo ali pa vržejo v norišnico, kakor so storili z reškim advokatom Stiglichem!
p— Zavrženi. Tekom zadnjega leta so izginili skoro vsi slovenski fašistični po* deštati. Odstranjen ie znani fašist kojsčan« ski podeštat Obljubek. odstranjen črniški podeštat Lipovž. odstavljen politični tajnik v Kojskem Zgonik, nikjer skoro ni več v fašju nobenega Slovenca političnega tajni« ka, še celo v odhorniških mestih številnih fašjev je le par Slovencev v celi deželi. V milici so tudi odpustili nad 30 odst vseh Slovencev ter jih odstranili vse od meje.
p— Sejali bi radi kmetje v Istri pa ni« majo semena Iz Golca pišejo, da je bila lani silno slaba letina pa je pošlo vse se« me. Denarja ni, da H kupili drugo. V stra* hu se vprašujemo, kako se bomo izvili iz sedanjega žalostnega položaja. Vse ka« že, da bo letošnja letina še slabša od lan« ske. Tako težko je tudi drugim seljakom po čičariji in ostali Istri.
p— V Dornbergu so bili sklicani vsi biv* ši predsedniki, tajniki in odborniki razpu* ščenih slovenskih društev Podeštat Fran« cionili jim je razlagal pomen dopolavora. Učitelj Vodopivec, fašist, jim pravi, da je idejna vsebina dopolavora ista, kot so jo imela razpuščena društva Nihče se ne oglasi. Le eden izjavi, da se ne vpiše v organizacijo, ki goji samo ples. Nato vsi tiho zapuste dvorano. Drugi dan vpiše ob« črnski tajnik vse obrtnike v dopolavoro!
p— Kobarid Občinski komisar je dal posekati pred cerkvico sv Antona staro* davno lipo. Navedel je kot razlog za svojo odredbo, da lipa ovira razgled in se ne vi* di ob narodnih praznikih na cerkvi raz* obešena italijanska zastava.
Gospodarstvo
Ponovno nazadovanje
Šport
SK Jadran. Danes ob 15. popoldne ob« vezen trening za vse igralce prvega in re* zervnega moštva na klubovem igrišču.
ŽSK Hermes. Vsi igrači, ki so igrali v nedeljo proti SK Iliriji, naj se v četrtek ob 19.30 zanesljivo udileže važnega sestanka v gostilni Štepic, zadnja soba. — Načelnik.
Miss Gleitze, znana angleška plavači« ca, je v soboto zopet poskusila preplavati morsko ožino pri Gibraltarju. Svoj poskus je morala poldrugo miljo pred afriško oba« lo opustiti Izjavila je, da bo svoj poskus ponovila.
ASK Primorje (nog. sekcija). Danes in jutri od 14. ure dalje trening na igrišču. Trening obvezen za vse igralce prvega mo« štva in rezerve. — Načelnik.
šah
Turnir na Dunaju -
Dunaj, 13. marca, g Senzacija danes od* igrane 11 runde je bil poraz mojstra Griin* felda — obenem prvi na tem turnirju —-, ki mu ga je prizadejal Lichtenstein. Reti je zmagal nad Iglom, s čimer mu je prvo mesto malone že zagotovljeno. Izgubil ni dosedaj še nobene partije Glass je zmagal nad Takacsem, ki zaradi bolezni ni nudil velikega odpora. Partija Becker Spielmann je bila preložena, Beutum je z Wolfom re* miriral. partija Miiller«Dory je bila preki« njena, Tartakover pa ie izgubil proti Kmn» chu (!). Stanje po 11 kolu: Reti 9 in pol, Lichtenstein 7 in pol (1). BeckeT 6 in pol (1), Tartakover 6 in pol, Spielmann 6 (1). Takacs. Griinfeld 5 (1), Kmoch 4 in pol (2) Dorv. Igel 4 (1), Miiller 3 in pol (3), \Volf 3, Glass, Beutum 2 in pol (1).
Šahovski klub «Triglav»
naznanja svojim članom hi vsem onim pri* jateliem šaha, ki bi se eventualno udeležili pomladanskega turnirja za klubov o prven* stvo, da se le*ta začne v soboto 17. t. m. , v klubovem lokalu v »Narodni kavarni». j Igralne dneve, tu rn irski red in vse podrob« nosti, sporoči igralcem vodstvo turnirja v soboto Prijave za turnir se sprejemajo do »obote do 20. ure. — V klub je vstopilo v zadnjem času več močnih igralcev, ki tmajo ugodne šanse, da se v prvenstvu dobro plasirajo. Pričakovati je, da bodo nudili dosedanjim favoritom močan odpor, tako da se nam o1 ta zanimiva in ogorče« na borba za prvenstvo. — Resna volja, ki vlada v klubu, razumevane članstva za vsa* ko akcijo odbora in pa lasten lokal, jam* čijo za vzoren potek turnirja, Zato vabimo vse resne šahiste. ki iim ie do sodelovanja v »Triglavu«, da se udeleže turnirja in se pridružijo našemu klubu, ki jim nudi vse možnosti resnega dela in vsestranskega razvoja na šahovskem polju.
v 1000 tonah
872.6	(+ 6%) 3616 (- 14%)
349.7	(—22%) 287.5 (—23%) 3115 (-11%)
izvoza v januarja
Generalna direkcija carin je objavila statistiko našega izvoza v januarju, iz katere je razvidno ponovno nazadovanje izvoza. V tem mesecu smo izvozili 811.488 ton (januarja 1927 314.512 ton) v vrednosti 430 milijonov 299.250 Din (januarja 1927 483.784.161 Din). Naš izvoz v januarju je *orej napram izvozu v istem mesecu preteklega leta naia-doval za 53.5 milijona Din ali ll %. napram izvozil v januarju 1926 pa znaša primanjkljaj celo 136.3 milijona Din. V januarju t. 1. smo imeli po vrednosti najmanjši izvoz odkar-je stabilizirana naša valuta.
Glavni predmeti našega izvoza so bili v tem mesecu: gradbeni les (81 milijonov Din), žive svinje (41.2), sveže meso (26.7), goveja živina (26.5), baker (25), drva (393), rude in izkopnine (11.9), jajca (11.4), hmelj (10.8), železniški pragi hrastovi (9.1), kalcijev cijanamid (8.8), drobnica (84), cement (7.6), suhe češplje (6.9). konji (6.8), konoplja (5.2), tanin (4.1) in svinec v ploščah (4) Največje je nazadovanje izvoza žitaric Izvoz turščice. pšenice in ostalih vrst žita je namreč nazadoval od 72 milijonov Din v januarju 1927 na 1.5 milijona Din v januarju t. I. Še večje je nazadovanje izvoza žitaric v primeri z Izvozom v januarju 1926 Tz-voz turščice je napram januarju 1926 nazadoval od 97.9 milijona Din na 0.3 milijona Din, izvoz prašičev pa od 62.2 na 0.2 milijona Din Dalje je napram 1. 1927. nazadoval izvoz svežega in predelanega mesa od 45.5 na 28.5 milijona Din. izvoz jajc od 31.8 na
II.4	milijona Din in izvoz živih svinj od 51.9 na 41.2 milijona Din.
Na drugi strani pa vidimo precejšnje povečanje izvoza gradbenega lesa (od 56.8 na 81 milijonov Din), dalje izvoza bakra (od 9.6 na 25 milijonov Din), sirovih kož. hmelja. železniških pragov, kalcijevega cijana-mida itd. Vsekakor pa je primanjkljaj celokupnega izvoza v tem mesecu manjši, kakor primanjkljaj v izvozu žitaric, kar nam dokazuje, da bi v primeru dobre letine naš izvoz v tem mesecu celo prekoračil lanskoletni izvoz
Razvoj našega izvoza v zadnjih mesecih je razviden iz nastopne tabele (v oklepajih odstotne razlike napram 1. 1926., odnosno 1927.):
Povprečno v milij. Din
III.	četrtletje 1927	532.5 (-22%)
oktober 645.7 (— 2%) november 622.4 (—21%) december 528.7 (—18% januar	430.3 (-15%)
Od oktobra, ko je naš izvoz dosegel najvišje stanje v preteklem letu, je naš izvoz stalno nazadoval. Pri tem pa je treba upoštevati, da je večji izvoz v oktobru in novembru pripisati vsakoletnemu povečanju izvoza v jesenski izvozni seziji.
Prva hrvatska stedionica
Dne 10. t. m. se je vršil 81. redni občni zbor Prve hrvatske štedionice. enega naših največjih in najmočnejših denarnih zavodov v naši državi. Poleg predsednika gosp. Miroslava Kulmeria in podpredsednikov gg. dr Josipoviča in Milivoja Crnadaka, glavnega ravnatelja zavoda, ter Članov ravnateljstva in nadzorstvenega odbora, je bilo na občnem zboru prisotnih 100 delničarjev s preso 7500 delnicami. Predsednik grof Kul-mer je pozdravil delničarje, nakar je namestnik slavnega ravnatelja gosp. dr. Plive-rič prečital poročilo ravnateljstva. Iz poslovnega poročila za leto 1927. posnemamo naslednje:
V preteklem letu gospodarska kriza ni popustila; tudi ogromni davki nadalje pritiskalo na gospodarstvo ter onemoeočujejo boljši razvoj. Te razmere so silile zavod, da ugodi zahtevam industrijskih in obrtnih podjetij ter privatnih tvrdk glede »nižanja obrestne mere. Navzlic temu in navzlic znatnim odpisom sumljivih terjatev pa izkazuje bilanca boljši usreh kakor 1. 1926., kar se ima pripisati dejstvu, da je zavodu uspelo povečati promet, tako da je pri nekoliko manjšem zaslužku uspeh boliši. Razmere v našem gospodarstvu so zahtevale večjo opreznost pri sklepanju novih poslov. Ker se po novem davčnem zakonu progresivna davčna stopnja ravna po razmerju davku Privrženega dobička z lastnimi sredstvL in da se v bilanci v dovoljeni višini izkažejo nevidne rezerve, ki so nastale zaradi devalvacije valute, se predlaga občnemu zboru izvedba valorizacije nepremičnin, ki iih je zavod imel že pred 31. decembrom 1916 in so v knjigah bilanci rane z vsoto 1.471.000 Din (med temi n. nr. tudi palača v Zagrebu z vsoto 431 700 Din) Med temi nepremičninami se nahajajo poleg palače v Zagrebu še tri hiše in nekatera stavbišča v Zagrebu ter 18 lastnih poslopij v provinci, v katerih se nahajajo podružnice
Napredek poslovanja je najbolje razviden iz naslednjih podatkov Vloee so «e ▼ preteklem letn dvigale ra 135 milijonov Din na 1 miliiardo 492 miHionov Din. od tesra odpade na vloge na knjižice 1 milijarda 322 milijonov Din Ta najvažnejša nanocra poslovanja kaže torei zn?ten napredek Menični portefeuille je znašal koncem pret leta 323 milijonov Din ter kaže napram I. 1926 prirastek od 5.5 milijona. V reeskomptu posli niso bili znatni, izvzemši koncem leta za jesenske potrebe Debitorji na tekočih računih in na lombard vrednostnih papirjev so se dvignili za 36 milijonov Din na 1390 milijonov Din. _
V hipotekarnih poslih je preteklo leto pokazalo večjo živahnost ter je zavod prejemal številne prošnje ca hipotekama in amortizacijska 8% posojila. Te prošnje so bile, v kolikor so zastavljene nepremičnine, nudile nedvomljivo jamstvo, povoljno reše-
_ Koncentracija bankaratva r Avstriji. Ia
letnega poročila avstrijska Narodne banke je razvidno, da je bilo koncem preteklega leta v Avstriji Ie 82 domačih bank (delniških družb) napram 45 koncem L 1926. Ia gornjega Števila bank je razvidno, da je koncentracija bankarstvs ▼ Avstriji ▼ preteklem letu dalje napredovals in da je več ali manj zaključena. Poleg dunajske podružnice LSnderbanke (ki ima svoj sedež v Parizu)
uuuiie ucuumijivu jaui»,u,	.v— jliojuueruauiie	iiua ovuj	»
ne ter se bo ta panoga poslovanja v teko- j jn nekaterih manjšib podružnic inozemskih
lam lafn sa /lalla pfmrilfl	» Kani« Ima il.naa flflnof Ia A VolaKnnlr* 7
čem letu še dalje razvila.
Blagajniški promet v centrali in v podružnicah je znašal 61 milijard «5 milijonov Din, sknpni promet pa |e dosegel vsoto 188 milijard 650 milijonov Din. Napram 1. 1926. se je blagajniški promet dvignil za 6.4 milijarde Din. skupni promet pa za 66.7 milijarde Din. Podružnice kažejo skoro brez izjeme povoljni razvoj ter doseženi dobički popolnoma zadovoljavajo. V preteklem letu je zavod prevzel posle Ujedinj, central, banke ter Pakraško štedionico. Od terjatev je bilo odpisanih skupaj 8.6 milijona Din. v dobrodelne, nacijonalne in prosvetne svrhe pa je bilo izdanih 584.000 Din Čisti dobiček se je r preteklem letn povečal za 848.000 Din na 17.438 000 Din. V smislu pravil se ima od čistega dobička dodeliti 5 %, t. j. 841 000 Din rezervnemu skladu, nadaljnjih 5 % pokojninskemu fondu ter 3.75 milijona Din za 5 % obresti na delniško glavnico: skupaj torej 5.4 milijona Din Od preostalih 11.4 milijona Din se ima za tantijeme ravnateljstvu in upravnemu svetu izločiti 8 %, t. j. 911.000 Din. tako da ostane skupno s prenosom dobička iz 1. 1926. na razpolago občnemu zboru vsota 11 milijonov Din.
Občni zbor je soglasno odobril poročilo ravnateljstva ter sklenil na predlog ravnateljstva. da se dodeli kot nadaljnja 11 % dividenda na delniško glavnico vsota 8 milijonov 250.000 Din. tečajni rezervi 600.000 Din. pokoininskemu fondu 600 000 Din. skladu Miroslava grofa Ktilmerja 300.000 Din ter v dobrodelne svrhe 300.000 Din Ostanek 1.1 milijona Din se ima prenesti na nov račun. Dividenda bo torej znašala na celo delnico 80 Din. na četrtinsko delnico 20 Din in na desetinsko delnico 8 Din. kar predstavlja 8.9 % obrestovanje delnic po zadnjem emisijskem tečaju 900 Din.
Občni zbor je nadalje sklenil, da se v smislu zakona o valorizaciji bilančnih investicij izvede valorizacija onih nepremičnin. katere je imel,zavod pred 31. decembrom 1916. in sicer ca vsoto 20 milijonov Din. od katerih se ima 15 milij. Din oo-deliti rednemu rezervnemu skladu za kritje škode, ki bi mogla nastati zaradi spremembe vrednostne valute.
bank. Ima danes Dunaj le 4 velebanke, 7 srednjih in manjših bank in 7 bank s omejenim delokrogom. — Sličns radikalna koncentracija bi bila nujno potrebna tudi ▼ našem bankarstvn, zlasti v Južnejših pokrajinah naše države, kjer je mnogo malih bank, ki v splošnem niso anožn® samostojnega življenja.
Borze
13. marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Potrebo po devizah je morala kriti Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tekom borznega sestanka ponovno popustila. Promptna se je trgovala po 433 do 432 kasa po 435 — 432, za april po 440 do 436 in za december po 460 (V Beogradu je tečaj nazadoval celo na 429.5 — 430.) Tudi v ostalih državnih papirjih se je poja-. vilo popuščanje v tendenci. Tečaji bančnih i vrednot so pri omejenem prometu ostali v I glavnem nespremenjeni. Industrijske vred-i note so bile precej zanemarjene. Vevče so bile pri čvrstejši tendenci zaključene po 145, Šederana Osijek pa se je trgovala po 515. Devize ln valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.89, Berlin 13.5825—13.6125 (13.5975), Bruselj 0—7.931, Budimpešta 0 — 9.9495, Curih 1093.5 do 1096.5 (1005), Dunaj 7.9935—8.0235 (8.0085), London 277.14 - 277.94 (277.54). Newyork 56.77 - 56.97 (56.87), Pariz 0—223.82, Pra-« ga 168.15 - 168.95 (168.55), Trst 0—300.55. Zagreb. Amsterdam 22.86 — 22.92, Dunaj 7.9935 - 8.0235, Berlin 13.5825 - 13.6125, Budimpešta 9.9345 — 9.9645, Milan 299.55 do 801.55. London 277.14 — 277 94, New-york 56.77 — 56.97, Pariz 222.82 — 224.82, Praga 168.15 - 168.95, Curih 1093.5—1096.5; avstriiski šilingi 8.025 — 8.055.
Trst. Beograd 33.16 — 83.46, Dunaj 203.75 do 269.75, Praga 55.95 — 56.25, Pariz 74.35 do 74.65 London 92.265 — 92.465, Newyork 18.88 — 18.94. Curih 363.5 — 365.5; dinarji 83.15 — 33.®.
Dunai. Beograd 12.47375 — 12.50875, Berlin 169.50 _ 170. London 84.60625-34.70625 Milan 37.465 — 37.565, Newyork 708.95 do 711.45, Pariz 27.89 - 27.99, Praga 21.0025 do 21.0825, Curih 136.48 — 136.98.
Curih. Beograd 9.135. Berlin 124.175, New-york 519.43, London 25.3425, Pariz 20.435, Milan 27.435. Praga 15.39, Budimpešta 90.825 Bukarešta 3.21, Sofija 3.755, Varšava 58.20, Dunaj 73.15.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštedlona (brez kupona) 800 — 0, Kreditni zavod 155 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56—0, šešir 125 — 0.
Zagreb Državne vrednote Vojna škoda 432 — 433, kasa 431.5 — 433, za marc 432.5 do 435, za april 436 — 437, za december 460 do 465 investicijsko 88—91, agrarne 0—58; bančne: Hipo 65 — 0, Poljo 18.5 — 19, Kreditna 90 — 91. Praštediona 800 — 804, Jugo 96.25 — 96.50. Ljubljanska kreditna 135 do 136, Narodna 6000 — 6200; industrijske: Gutmann 220 — 225, Slaveks 115 — 117.5, Slavonija 13.5 — 14. Danica 137.5 — 145, Drava 520 — 0, Vevče 140 — 144, Dubro-vačka 425 — 435, Trbovlje 505 — 525, Tvor-nica vagonov 50 — 54, Šečerana Osijek 510 do 515. Našice Union 1740 — 1810.
Beograd. Voina škoda 429.5 — 430, za marc 431.5 — 432, za april 436.5 — 437, investicijsko 91 — 91.5, agrarne 57 — 58.
Blagovna trž-šča
Ljubljanska blagovna borza (13. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih plohov, obrobljenih, očeljenih, ostrorobih, I., II., fco vagon meja po 700. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 382.5 — 885, slavonska, promptna po 378.5 — 380; turšči-
= Izvozni carinski postopek. Kakor nam poročajo, se namerava na oredloe tukajšnjega carinskega inšpektorata spremeniti dosedanji izvozni carinski postopek v odpravi izvoznega blaga. Kakor znano, ie generalna direkcija carin v Beoeradu na ponovne prošnje naših izvozniških kroeov vendarle odredila, da se večina za izvoz namenjenega blaga, kakor les. lesni izdelki, drva itd. odpravlja po skrajšanem carinskem postopku, v katerem primeru izvrši vse izvozne foimalitete železnica sama. odnosno od stranke pooblaščeni špediter. Na podlagi tega izvoznega ocarinienia se vse blago hitro in brez zaprek.odDravlia. ne glede na to, da je ta način izvozne carinske odprave naienostavneiši in naiceneiši. Ne vemo, v kaiterem interesu nameravajo sedanji prikladni izvozni carinski postopek spremeniti in zopet uvesti oreišnii. ko se je morala ra vsako vrsto blaza vlagati carinska deklaraciia ter se ie vršil ves izvoz le preko carinskih posrednikov. Ta zelo komplicirani način izvozne carinske odprave, ki bi pomenil pravo Peklo za ves naš izvoz, ie absolutno nepraktičen, kar se Je že zadosti izkazalo: poleg teza pa je zvezan z znatno višiimi stroški. V interesu našega izvoza Je. da ostane ori sedanjem načinu, ki se Je obnesel v oolni meri. Izvoz-niški krogi nai gledaio na to. da se taka sprememba ne bo ude'stvila.
= Koliko se Je porabilo od Blairovih posojil. Na kritiko dr. Krajača v finančnem odboru glede zaključnega računa za 1. 1924-25., ki se nanaša tudi na uporabo Blairovih posojil, je izdal finančni minister pregled stanja teh dveh posojil na dan 1. januarja 1928. Po tem pregledu je stanje 8% posojila (iz 1. 1922.) naslednje: izplačano za redne namene 632.7 milijona Din. angažirano, toda še neizplačano 9.7 milijona Din. neizrabljeno 13 milijonov Din, izdano za začasna j posojila 61 milijonov Din; skupaj 716.5 mi- i
lijona Din Stanje 7% posojila (iz 1. 1927.) . ------ r----r — - -	-
pa je bilo naslednje: izplačano 380.9 milijo- i c a (slov postaja, navadna tarifa, plač. 30 Sa Din. angažirano, toda še neizplačano * dni): baška. promptna_ po^290_- »2^«
1.8 milijona Din. izdano za začasna posojila 117.3 milijona Din; skupaj 500 milijonov Din Značilno je, da je od tranše iz l. 1922. še danes po tolikih letih naloženo preko 60 milijonov Din v začasnih posojilih in torej ta vsota še danes ni izrabljena za prave namene.
marc po 295 — 297.5, za april po 300—302.5, za maj po 305 — 307.5, činkvantin, prompt-ni po 305 — 312.5; moka: c0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 — 535.
Živinski sejem v Mariborn (13 t. m.) Prl-; gnanih je bilo 14 konj, 15 bikov, 407 krav, 3 teleta; prodanih pa je bilo 429 glav, od
r Znižanje carine na bakreno galico in J tegai 106 glav v Italijo in 87 glav v Avstri-
etre vseh vrst Kakor poročajo iz Beograda, je ministrski svet sklenil, da se dosedanja minimalna carina na bakreno galico zniža od 12 na 6 zlatih dinarjev na 100 kg in minimalna carina na etre vseh vrst. kadar se uvažajo za izdelavo lakov in barv. od 800 na 20P zlatih Din na 100 kg Znižanje carine na etre bo veljalo, dokler se ne bodo pričeli izdelovati v naši državi.
= Nakazila v inozemstvo preko Poštne hranilnice Finančni minister je z odlokom od 8. februaria (I Br 3829) odobrih. da se
jo Cene so bile naslednje: debeli voli 8 do 8.50, poldebeli 7 — 7.75, plemenski 6.75 do 7. biki 7.50 — 8, krave debele 6 — 7, plemenske 5 50 — 6.75, klavne 4 — 5, molzne 5.50 — 6.50, mlada živina 7 — 7.50 Din za kg žive teže; meso: goveje 9 — 18, telečje 17.50 — 22.50, svinjsko 15 — 22.50 Din kg. Kupčija je bila živahna.
Novosadska blagovna borsa (18. t. m.) Tendenca prijaznejša. Pšenica: baška, 78-79 kg 337.5 — 342.5; baška. 77-78 kg 337.5 — 342.5; gornjebanaška, 78-79 kg
Uro	n	P'«* Z*™-** <•
ničnih podružnic nakazati v inozemstvo do 3000 Din (namesto dosedanjih 1000 Din po odloku od 25 avgusta 1925 I. Br 31310) v tuji valuti ali v dinarjih na svobodni račun.
Vremensko poročilo
Meteorološki *»vnd » MnhHani 13. marca 1928.
Višina barometra 308.8 m
Kraj	Cas
opazovanja	
Ltubliana	
Maribor . . .	
Zagreb ....	8.
Beograd , . .	
Saraievo . . .	
Skopi ie . . .	
Dubrovnik	7
Split ....	
Praha .	
Barom.	Temper.	Ol v * U	Smer vetra in brzina v metrih	3 ■Sž Ji o	Padavine	
					Vrsta	v am do 1 ure
763	2 1	82	E 2	10	■sneg	2.8
'H3 5	C	100	mirno	Ki	dež	9.0
'53-2	2	8	W 2	10	megla	
6 8	l	73	SE 6	10		60
	2		mirno	1	dež	
-7	6	9-	SE 4	10	dež	7.0
60 5	8	73	mirno	7	dež	24.0
'60 4	8	74	E 4	8	dež	9.0
Solnce vzhaja ob 6.18, zahaja ob 18.2, hma vzhaja ob 0.25, zahaja ob 9.20. ^aivišia temperatur* danes « Lu»b1iani 5.1 C, najnižja 0.9 C.
Dunajska vremenska napoved «a sredo: Večinoma nejasno ali megleno, na nekaterih
krajih začasna razjasnitev, malo padavin: temperatura nad ničlo. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vetrovi iz prvega kvadranta; nebo oblačno; nekoliko megle. Temperatura od 5 do 9 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
ška. 72 kg 810 — 313. Ječmen: baški, kg 295 — 305; promet 1 vagon T ur š žica: baška, sremska in banaška 247.5 do 252.5, za marc - april 255 — 260; baška, za april - maj 257.5 — 262.5; promet 25 vagonov. Moka: baška c0g> in «0gg> 465 do 475; «2» 445 — 455; <5> 425 — 435; <6» 370 — 380: <7> 300 — 310; <8» 220 — 290; promet 4 vagone.
Dnnajska borra oa kmetijske proizvode (12. t m.) Navzlic mirni tendenci na termln-skih tržiščih je na dunajskem efektivnem tržišču razpoloženje dalje čvrsto, ker slabo vreme ovira dovoz. Zaradi slabe ponudbe so se cene pšenici, rži in turščici ponovno dvignile. V ovsu je tendenca nespremenjena. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 41.5 do 42.5, madžarska Tisa (80/81 kg) 46.75 do 47 25; r ž: marchfeldska 42.5 — 43, madžarska 41.75 — 42; t uri« i ca: 83,5 — 84.25; oves: domači 36 — 86.5.
Dunajski goveji sejem (12. L m.) Dogon 2712 komadov, od tega 861 iz Jugoslavije. Pri prvotno živahnem, pozneje mirnejSem prometu so ostale cene nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.55 — 1.® (izjemno 1.90 - 2.06), n. 150 — 1.50, III. 0.90 do 1.15, biki 1.05 — 1.40, krave 0.80 — 1.45 in slaba živina 0.65 — 0.85.
•JUTRCfc R. 85
6
Sre3a 14. m. 1928

-Pkp

Maksim Gorkij
Nemci so nad Amanulahom razočarani
Sedaj, ko je afganistanski kralj zapusti! nemško ozemlje, je nemški industrijski svet pokazal, čemu so mu prav za prav prirejali vse tiste sijajne sprejeme, o katerih je govoril v zadnjih dneh ves svetovni tisk. Nemška industrija je hudo razočarana. Računala je, da se bo eksotični gost izkazal z velikanskimi naročili, zlasti kar se tiče električnih naprav. Toda Amanulah je posečal industrijske naprave na levi in na desni, razen nekaterih manjših stvari pa ni naročil ničesar. Baje so njegovo vzdržljivost povzročila — brezuspešna pogajanja za najetje 10 milijonskega posojila v Nemčiji. Neki berlinski listi so celo tako nevljudni, da preračunavajo, koliko so stale Nemce vse ceremonije, s katerimi so sprejeli afganistanske goste. V samem Berlinu so znašale 400.000 mark. V tej vsoti pa niso uračunani razni darovi (kakor letalo, avto itd.), ki tudi niso zastonj.
Nove senzacije o Jožefini Bakerjevi
Dunajčani so senzacijonalno stran umetnosti črne baletke tako temeljito izčrpali, da je bilo težko izmisliti si še kaj, kar bi količkaj dišalo po senzaciji. Zato so se lotili privatnega življenja plesalke in njenih odnošajev do moških, ki jo spremljajo.
Po Dunaju so že dlje časa krožile govorice, da je črna krasotica prav za prav sužnja treh belih gospodov, ki jo neusmiljeno izkoriščajo in bogate iz njenih ogromnih zaslužkov. Bakerjeva poseduje v Parizu zelo lepo premoženje, ki so si ga baje njeni beli gospodarji skoro popolnoma prisvojili. Govorice vedo celo povedati, da impresarij neusmiljeno natepe Bakerjevo, ako se mu skuša zoperstaviti. Impresarij Pepito Abatino izvaja baje neko hipnotično oblast nad plesalko, kar se je opazilo tako pri njenih nastopih, kakor pri intervjuvih z novinarji. Pepito ukaže s pogledom Bakerjevi. koga mora povabiti na ples in kaj mora odgovoriti na razna vprašanja. Na te govorice je policija uvedla preiskavo, ki pa še ni zaključena. Prizadeti beli gospodje Pepito Abatino in njegov nečak slikar Žito ter tajnik Bakerjeve Bardin proglašajo vse govorice za zlobne izmišljotine. Pepito je zakonski mož Bakerjeve in trdi, da je glede nadzorovanja baš nasprotno resnica; on da mora natančno slediti Jožefini, ki je vročekrvna in zelo ljubosumna, ter mora paziti, da nobene dame ne pogleda preveč ljubeznivo. Zgodilo se je, da je Bakerjeva dejansko napala svojega soproga, ker je bil preveč prijazen nasproti neki dunajski krasotici. O kakšnem suženjstvu ne more tedaj biti niti govora. Tajnik
Bardin pravi, da nakaže dnevno gažo po 400 dolarjev vseelj sproti na Jožefi-nin račun neki pariški banki. Policija se dalje za to stvar ni zanimala.
Prizadeti gospodje smatrajo vse take govorice kot plod nevoščljivosti podjetnikov drugih zabavišč, ki jim črna atrakcija odvzema večer za večerom vse goste in ž njimi ves zaslužek.
Konec viharja v kozarcu
Londonska vlada je namignila novozelandski. naj ne postopa prestrogo z upornimi domačini na Samoanskem otočju, o katerih smo poročali pred nekaj dnevi. Ta si je vzela nasvet k srcu in je odredila, naj spuste vseh 400 članov organizacij Mau, ki so bili zaradi bojkotažne propagande prijeti in obsojeni na 6 mesečno ječo. Spustili so jih in jim priporočali, naj v miru sodelujejo v svojih krajih z neupornimi urojen-ci. Pač pa je dobil guverner Samoan-skega otočja Richardson enoletni «do-pust» in so ga pozvali, naj pride v Ženevo, kjer bo zagovarjal svoje ravnanje z Samoančani, če Dride to vprašanje pred sejo Društva narodov.
Režiser Maks Reinhardt zopet v Evropi
Iz filmskega mesta se je vrnil preteklo nedeljo znani režiser in propaga-tor predstav na prostem Maks Reinhardt. ki je v intervjuvu izjavil, da namerava uprizoriti nekoliko iger v Berlinu in Schillerjeve »Razbojnike* o priliki solnograjskih slavnostnih iger. O svojem delovanju v Ameriki se je Reinhardt izrazil zelo pohvalno. Neki odlični Američani so sklenili postaviti zanj posebno gledališče v Newyorku samo za njegove inscenacije. Za jesen pripravlja v Hollywo'odu velik film po besedilu feljtonista Arnolda Hollriegla
in danskega novinarja Henryja Hellse-na. V svojem newyorškem gostovanju pripoveduje Reinhardt, da je imela v glavnem namen moralično osvojiti publiko, kar se je popolnoma posrečilo. Posebno lep dojem je zapustila njegova uprizoritev «Dantonove smrti». Tehnično je bila ekspedicija v Newyork nenavadno težavna, ker je bilo treba vzeti s seboj 35 vagonov raznih gledaliških potrebščin, kulis in dekoracij, i Transport te gledališke prtljage iz new-yorške luke v gledališče je stal toliko kakor ves transport z Dunaja do New-yorka. V tem oziru vlada v Ameriki strašna draginja. Po kratkem evropskem gostovanju se Reinhardt vrne takoj v Hollywood k svojim filmskim poslom.
Moderna higijena in današnja damska moda
Berlinski profesor Rubner. priznana veličina na polju higijene, je priobčil v neki berlinski reviji razpravo, v kateri odločno obsoja današnjo žensko oble ko, ki da je popolnoma v nasprotju z dognanji moderne higijene. Obenem se profesor obrača zlasti proti nasilnemu shujšanju, po katerem današnji ženski svet tako hrepeni, da bi ohranil modno linijo.
Dr. Rubner pravi, da modno ženstvo v splošnem ni zadostno oblečeno, da bi bilo varno pred mrazom pozimi, jeseni in spomladi. Zaradi nezadostne obleke tudi kožuhovinasti plašči ne varujejo pred mrazom. Tajni svetnik se peča tudi z damskim intimnim perilom in so mu zlasti modne srajčice neprijetne, češ da ne varujejo telesa, ker obstoje mestoma samo iz trakov in vrhnja obleka, ki se ne menja tako cesto, se neposredno tare ob kožo. S takšno sraj-čico ne ustrežeš zahtevam snage. Pomanjkljiva spodnja obleka tudi ne služi
ntrjenju. kar dokazuje Številka umrljivosti žensk med 20. in 26. letom, ki je v severnejših deželah znatno zrasla. Povečana umrljivost je pripisati samo pomanjkljivi obleki, ki dovoljuje preveliko potrošnjo telesne toplote.
Takisto je s tendenco shujšanja. Maščoba ima tudi namen zadrževati telesno toploto ter služi zlasti pri boleznih kot rezervoar, iz katerega bolnik lahko črpa, dokler mu jed ne diši in dokler je ne more uživati. Pretirano shujšanje izvaja današnja dama do stopnje. ko se načenja že celična masa sama, kar ima za posledico splošno oslabitev telesa. Tudi preveč šminkanja škoduje, ker se ž njim ovirajo prirod-ne funkcije kože. Profesor gotovo dobro misli, toda moda je višja sila. ki ne upošteva vedno razlogov trezne pameti.
Vhod v palačo egiptskega kralja,
ki j« Imel pri zadnjem sporu z Angleži še posebno težavno »tališče. Zvezne pogod« be z Anglijo, ki ga drži pokonci, zaradi javnega mnenja ne more zagovarjati, a proti Angležem tudi ne more, ker grozijo ti z represalijami.

" ' • : ' • J
1........... "'" f !.<■■-■ f*™,?saSMBHBI
Zgodovinski spomeniki, ki izginjajo
V Pragi bodo podrli znani hotel «Pri modri zvezdi®, kjer se je 1. 1866. sklenil miT med Avstrijo in Prusko. Na njegovem mestu zgradijo bančno palačo.
Dama
v črnim
Deževen novembrski večer. V megleno temo je sunkoma rezal oster veter. Na peronu postaje, ki je obrnjen proti severu, so se električne svetiljke pozibavale v vetru in sevale medlo, kakor daljne ugašajoče svečke. Dva, tri rumenosive liste je od nekod prignal veter; padli so na peron, še neko-likokrat so vztrepetali in obležali v kotu ... Še nekaj listja je bilo tiste dni, ki ni bilo odpadlo, mnogo pa ga je že ležalo na tleh — pohojenega, blatnega, pozabljenega za vedno . . .
Od vzhoda zamolkel žvižg vlaka skozi dež in veter. Med čakajočimi na peronu se je zganilo; govorili niso, le obrazi so se obrnili tja, od koder so pričakovali svojcev. Vlak se je ustavil med zadnjimi sopihi lokomotive. Na peronu se je tedaj prerinila do ograje či no oblečena dama Lice ji je bilo še mladostno, ponosne so bile črte obraza, le oči so nemirno begale in boječ je bil njen korak, negotov, kakor da je šele včeraj prvič stopila v življenje Zdelo se ie, da ne pričakuje nikogar, kajti prvi potniki, ki so hiteli pred ledeno zimo v mesto, so se že pomikali mimo nje —- morda v svoje domove: ona pa ni iskala med njimi, oči so ji strmele tja preko železniških voz v dež. y sive, temne daljine. Le njena duša je
iskala, pričakovala. Že mnogokrat je bila Drišla ob tej uri in vselej je njen pogled sanjal tja čez oddaljena polja, fudi v maju je bila tu, takrat so šli ljudje veselo kramljaje mimo nje, ona pa je sledila z očmi pisanemu metulju, ki se je bil izgubil na postajo in se je trepetaje lovil med dimom. Pa kje je zdaj maj. kje ona cvetoča polja — kje tisti lepi, veliki metulj . . . Črna noč je. med dežjem prinaša veter tam od planin odmev svoje zimske gorske pesmi
---Ona pa čaka, posluša in strmi
tja preko ljudi, njeno srce sluti nekaj ledenega . . . Črte njenega lica so polne tuge; čuti. da bo morala poslednje upanje, s katerim se je napotila v deževno noč, na veke pokopati v svoje onemoglo srce. Trudno se je oprijela ograje pred seboj in je za trenutek zasanjala nekdanje solnčne dni. —
Zadnji potniki so odhajali od vlaka skoro brez besed, zakaj mudilo se jim je, da se umaknejo v topla zavetja, med svojce. Še ie stala tam ob ograii. že skoro sama. drhtele so ji roke. oči bile menda rosne, srce pa ie še čakalo In tedaj je to prazno, nemo tišino zmotil skoro razposajen smeh. v tujem jeziki. prav sladko izgnvoriene besede: »Kako sem vese'a. da ie konec te drtee vožnje! Veš. dečko moi. lepo si urediva nocoj, mehko in toplo, kaj ne da!« — in vitko dekle v kožuhovini se je pri-
vilo k visokemu, bledikastemu fantu, kaj elegantno oblečenemu, s pristriženimi brkci in velikimi črno obrobljenimi naočniki; izza teh črnih robov so gledale lepe. kot majsko nebo čiste, modre oči. »Da, da, mala moja«, je odgovoril, pogledal ji globko v oči in jo objel še tesneje. Dama v črnini se je krčevito oprijela ograje, koprneče je pogledala do onih Črno obrobljenih naočnikov, skozi katere se je njena duša pred časi srečavala z njegovimi očmi . . . Tudi ta trenutek je mimogrede padel v njeno srce ta pogled — smrtna puščica njenim upom. njenim hrepenenjem; le še kakor v sanjah je čutila, kako je neka roka brezbrižno snela črn klobuk s širokimi okraji, oddaljujoči se odmev korakov je še slišala med vetrom in dežjem ... in potem — okrenila ie glavo, nikogar nikjer, le iz posod za rože, ki so pred časom krasile peron s svojim mladim zelenjem in dehtečim cvetjem, ie štrlelo nekai osamelih, praznih bilk. In pa veter se je po zapuščenih ulicah mesta mrzlo objemal z dežjem. —
Tam je opotekaie se stopala iz ulice v ulico dama v črnini. Rdečega klobuka ni bilo na nieni glavi — veter ga ie j bil morda snel. da se ie mogel no mili volji igrati s tistimi črnimi, bujnimi lasmi . . .
Angleški prestolonaslednik
se je udeležil zadnjih konjskih dirk v Tedburvju in je dospel prvi na cilj Jezdil je francosko kobilo.
Podpis po radiu
V Londonu se mudi kandidat ameriške demokratske stranke Ralph B. Strassburger, ki ga je ameriška vlada pozvala, da ponovi svoj podpis na neki volilni listini, ker je bil prvotni podpis razveljavljen. Ker bi pred potekom roka ne mogel priti domov v Filadelfijo, je Strassburger odšel k ameriškemu konzulu v Londonu in oddal svoj podpis v navzočnosti dveh prič. Konzul je podpis legaliziral, nakar je bila cela listina po radiofotografski poti poslana v Filadelfijo ter reproducirana na dotični volilni dokument.
Največja klepetulja in najmanjši „gobec"
Izdajatelj lokalnega lista v mestu Lyons (Kansas), je prišel na originalno ide}o, da bi pridobil svojemu podjetju čim več naročnikov. Razpisal je na grado za največjo klepetuljo v mestu in drugo za najumazanejšega kvantača Temu je namenil megafon, s katerim bi lahko razširil svoje nečedne storije daleč naokoli; ona bi dobila lepo čajno posodje. V Lyonsu se zbirajo čenčarske tetke namreč pri čaju in ne pri kavi, kakor pri nas. Uspeh je bil še nad pričakovanje velik. Vsak je hotel zvedeti, kdo nosi jezični rekord v mestu, list je pridobil veliko novih naročnikov. Toda premeteni izdajatelj je po nekaj ted nih objavil vest, da imen ne more iz dati, ker se boji tožbe. Nekaj naročnikov je na to v razočaranosti list odpovedalo. mnogo jih je pa ostalo, ki pričakujejo z napetostjo kakšno novo senzacijo si bo izmislila zvita izdajateljska buča.
X Zlato tn drago kamenje na Francoi skem. V bližini Chateau«Chinona (srednja Francija) so odkrili žilo zlata, ki je ba= je še bolj izdatna nego one v Transvalu. Tudi razno drago kamenje so našli v veli* kih množinah. Skupina ameriških fmanč* nikov je nameraval? pričeti z izkoriščanjem teh zemeljskih zakladov, a sta ji delala bi* rokratizem in fiskus takšne ovire, da se je umaknila.
viesnikWsreče
Vsebina druge številke izide 15. marca.
Lista za žrebanje III. razreda državne
razredne loterija. Žrebanje zadolžnic držav* ne hipotekarne banke kraljevine Srba, Hr« vata i Slovenaca.
2% premijske srečke Knježevine Srbije iz leta 1881.
Žrebanje AlA% komunalnih zadolžnic Prve
hrvatske štedionice v Zagrebu. Žrebanje 6% komunalnih zadolžnic Prve
hrvatske štedionice v Zagrebu. Posojila mesta Zadra iz leta 1911. Čehoslovaške državne stavbene srečke. Srečke ital. Rdečega križa iz 1. 1885. Turške drž. srečke iz leta 1870. gl. na Frn. 400.
4%
zadolžnice peštansko madžarske ko* mercijalne banke. 4založnice peštansko » madžarske ko.
mercijalne banke. 7K% zadolžnice Madžarske eskomptne ln
men. banke. Brezprocentne premijske obligacije Mad.
žarske Hipotekarne banke. Naše domače dobrodelne in razredne lo«
terije. Odgovori uredništva. Dobave in licitacije.
Poskusna številka zastonj!
Predplačilo za celo leto Din 60. polletno Din 30. četrtletno DiD 20 — Pisma in denarna nakazila na upravo- »Viesnik «refe« v Zagrebu. Preradovičev trg 5. tel. 1-88.
Anglija v Egiptu
«Neženirano» vedenje Angležev je bilo, kakor pravi neki ruski list, povod za zad* nje poulične boje v Kairu.
Dopisi
RUŠE. Podravska podružnica SPD vabi svoje člane na redn; občni zbor. ki se bo vršil v soboto 17 t. m. ob lS.uri v gostilni g. Frica Glaserja na Smolniku. Dnevni red običajen.
ŠTORE PRI CELJU. Pevsko društvo
»Bodočnost« sklicuje v nedeljo 18. t. m. izredni občn: zbor ob 10 uri v dvorani g. Adrinka. Odbor.	562
TALČJI VRH V BELI KRAJINI. Na Tal.
čjem vrhu se ie ustanovilo v nedeljo prostovoljno gasilsko društvo. Vse priprave je izvršil pripravljalni odbor ter priredil tudi predpustno veselico, katera je bila zelo do. bro obiskana tako da se je že precej opomogla blagajna. V odbor so bili izvoljeni: Jakob Vrščaj. župan, za načelnika: Jure SPrucelj. pos. za podnačelnika; Albin Če. bular, upravitelj «ole. za povelinika in tajnika: Aniton Grahek pos., za blagainika ; odborniki: Jože Kramarič. lanez Asnič. Ja. kob Judnič. Franc lerman Boeomir PeČa-veir. Jo?e Štrucelj, Jakob Rožič in Janez Zupančič Sklenilo se ie tudi. da se priredi 6. maja t 1 velika vrtna veselica na katero se povabiio vsa sosednja društva
SLOVENSKA BISTRICA. Preteklo soboto se je vršil ob obilni udeležb' članstva redni letni občni zbor krajevne organizacije SDS. Na občnem zboru nas je prijetno iz-nenadii s svojim prihodom narodni poslanec g. dr. Pivko Po izčrpnih poročilih društvenih funkcijonarjev je bil izvoljen na-slednnj odbor: predsednik g dr. Jos:p Pučnik, podpredsednik šolski upravitelj g. Miloš Tajnik, tajnik ravnatelj g. Melhijor Ris-mai, blagajnik g. Branislav Mond ni; od. borniki gg.: Branko Čeh. J Žurman. Karol Podhraški, Andrej Bičal, Dan Omerzu. Odposlanca za skupščine dr Pučnik in Miloš Tajnik. Pri slučajnostih se je razvila prav živahna debata, v katero so posetrli z raznimi predlog; in nasvet gg.: Tainik. Žurman. dr. Pučnik, dr Peče. Ferenčak in dr. Nato je, burno pozdravljen podal narodni poslanec g .dr. Pivko obširno poročilo o delovanju Narodne skupščine v Beogradu in o nujni potrebi ustanovitve KDK; za svoja pregledna izvajanja je žel od vseh navzočih viharno odobravanje
MARENBERG. Preteklo nedeljo se je vršil dobro obiskan hmeljarski sestanek za Marenberg in Vuhred Predaval je g. Josip Petrič. ki nam je podal iz lastnih izkušenj, ki s,- jih je pridobil v inozemstvu, mnogo praktičnih navodil in nasvetov glede sajenja, gnojenja in prodaje hmelja. Obširno predavanje ie podkrepil z lepimi slikami in praktičnimi brošurami Sprožil je t-udj misel, da bi se osnovala za naš okraj lastna hmeljarna in žveplarna Prav hvaležni smo g. Petriču za lepo predavanie ter ga želimo še večkrat v svoji sred;
VELIKO IZBIRO
Izbranih vrst
VINA
po najugodnejši ceni.
domači PEIINKOVAC «
nudi Vam
PIVNIČARSTVO »OPSKRBA« D. D
Zagreb. Frankopanska al 12.
4ko potrebujete Izvalite ogledati naše Met' m »okusni vrste brei '»bveze ea kupčijo
<JUTRO» Št. 63
7
SreHa 14. m. 1928
Naročilo, uu ura dopie+. Uoo&rj* malih* oglasov, j*, pojiah' *a,OgLaj-ru*ocL daUk -Jedra,] Lub^aruv Pr%jtnu*ja,+.T<tL ii. 2f<?2	W!F*lfW	žnTtjfl	Vstr pristojbin* /t upada* c+rj* oglasu prvobeua čtkomu nuuA, pasbu, ira. (Ulncc* Cfiib^OML.si tiSjx
JLaLu o^ZclsL, ki, jIul zjjo u posf^cLcnjaln^ tn, roa^aL na, rujuruuv, obcutstoa~ vsaka b<u~<uLa, pcu~-—Naj■ manjši zsL+rak Vin, 5--. VrUiojbt/ta, za, /ifrv Vuv		tAiuJ^jt,, cUypuroxraJifa. M/ o^laJis hrtpouslu^a, au> r^kJLcun/La^a. ltvcl ccija, i vsedza butdas Din* «v. • Maj' \ najij/t ui+stk VtA, Pristojbuuv ut ii/rx> Put, 5V	
Koncert
balalajka ork>r«tra pod vod-»tvom g. A. Kaljčenka dne 15. marca t restavraciji cPod skalen, Mestni trg •d 20.—1. ure.	8199
Eksplozivni motorji
ter posamezni deli: bati, batne osi in obroči, cilindri, razplinjači itd. »Jugo-mot», Tržaška cesta it. 4.
7173
Avto reparature
•Jncomot*. TržaSka cesta 4 7175
Tovorni avtomobili
B—5tonski, poznane nemške snamke, popolnoma nove. radi prevzemanja od likvidacijske mase dragega podjetja, prodaja 40 odstotkov eeneje izpod tvorniSke cene Lampert in drug, Ljub-ljma. Dunajska cesta
7366
Avto
•Peugeot*, malo rabljen, poceni prodam ali zamenjam za motorno kolo s prikolico Ponudbe na ogl Oddelek »Jutra* pod Sfro •Ugodna kupčija*. 7520
Indian s prikolico
po ugodn eeni prodam — k asi o t ▼ oglasnem oddelku •Jutra*.	8217
Vrtnarja
samskega ali oienjenega, brez otrok, ki je izurjen m spreten, sprejmem v .-talno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod ♦Pošten vrtnar*.	8091
Praktikantinjo
sprejmem v brezplačno prakso. Lastnoročno pisano oferto na poštni predal St. 183, Ljubljana. Navedite znanje jezikov in izobrazbo.	8169


<j v
• v*
neoženjen, i dobro trgovsko preditobrazbo, ki je tudi sposoben za potovanje ln popolno obvladuje slov tn nemški jezik, naj pošlje lastnoročno pisano ponudbo s orepisi spričeval pod šifro •Eksistenca 202/28—17» na Interreklajn d. d.., Zagreb, Karovska ulica čtev. 28
3563-a
Učenca
t primerno šolsko izobrazbo, sprejmem T trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Trg. učenec*. 8164
Zastopnike
za prodajo <iri srečk na obroke Sijajni brezkonku renčni zaslužek; lahko poslovanje — Raz« a izdatne provizije Se posebna nagrada »a gotovo količino srečk. Prijavite se takoj na Bančno poslovalnico Beziak, Maribor, Gosposka ulica 25.	6628
Krpanje perila
ter Izdelovanje novega sprejmem na dom Rimska cesta 24, pritličje, 2. vrata deeno.	8187
Provizijske potnike
sprejmemo za vso Slovenijo s takojinjim nastopom — za obisk velikih in malih trgovcev galanterijske stroke. Predmeti so majhni in brez konkurence, patent prijavljen. — Potrebni so vsakemu 61oveku in v vsakem gospodinjstvu. Provizija visoka, zaslužek siguren. Gospodje z dobrimi referencami naj požljejo ponudbe z navedbo sedanjega delokrog pod »Tehna industrija* na oglasni oddelek .Jutra*.	8161

Katera lesna tvrdka
bi hotela sprejeti v službo 23 let starega mladeniča, da spopolui prakso v lesni stroki Vešč slovenskega italijanskega tn nekaj nem škega jezika v govoru in pisavi ter tudi drugih pi sarniških poslov Sprejme tudi drugo kakršnokoli službo Pripravljen dati natančnejša pojasnila — Po nudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Življenje*
7861
Stavbenik - arhitekt
prvovrsten strokovnjak — želi sodelovanti pri stavbni tvrdki. Ima ve6 inventar in pisarniške prostore na razpolago. Prevzame izdelavo načrtov in stavbna nadzorstva. Ponudbe pod ♦ Stavbni strokovnjak* na oglasni oddelek »Jutra*.
8214
V francoščini
telita pouka 2 gospodični Naslov je oddati v oglas, oddelku »Jutra* pod šifro »Francoščina*.	8191

Vrvarske Izdelke
najbotjie kvalitete kupit' najceneje direktno » naj večji rrvarnt Jugoslavije Mehanična vrvarna Sinko veo. Grosuplje.

Najboljši premog
Oebin. VVolfova ulica 1/11 244
Ure, zlatnino
srebrnino in lepa krstna darila oudi najceneje A Fuchs zlatar, Ljubljana Selenburgftva ulica štev 6
Drva
nrastova. partetn« odpa<1» od iage tet mehka irv» p. cutki eent dostavlja oa Jon tarn» tag« V Seagnettt Ljubljana. ia eorea m Kolodvorom
Dr. a P.ceoll
lekarnar » Ljubljani onpo roko pri zaprtja 0 drug" težkučab želodca tvojo preizkušeno telodčno tink turo	211
Terovega olja
za unpregniranje lesa prodam po 3 Din za kg M Kančič. Zg. Šiška 125
8062
Restavracijo
i dobrim prometom prodam radi družinskih raz mer zelo ugodno v centru Zagreba Potreben kapitai 80.000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
7835
2 moška kolesa
prodam. Našlo-? pove oglas oddelek »Jutra*.	7923
Tračnice
vagonete, stroje, rabljene m pokvarjene, kakor tudi vse vrste stare kovine kupuje v vsaki množini »Fe-rrometal* kd, Zagreb, Slovenska ulica 12.	44
Pisalne stroje
raznih znamk, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe z navedbo znamke, z znamko za odgovor pod šifro »Točen naslov* na oglasni oddelek »Jutra*.	8200
Polnojaremnik
.">00/550. dobro ohranjen — najnovejše tipe in 300 m tračnic kupim Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
8085
Manufaktur. blaga
kupim v»ako mnuiino po ugodni ceni proti plačilu pri prijemu blaga Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
8165
Hruške in jabolka
uriti .kavče. boljSe vrste -nudi T poljubni množini Uaretič. Ljubljana. Gerbi čeva 7.	7344
Trg. pomočnika
vojaščine prostega, samostojnega, s kavcijo, izurjenega v delikatesni trgovini sprejmem v večjo delikatesno trgovino kot popolnoma samostojnega voditelja. proti dobri provi-tiji. — Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vodja
delikatese*. 7853 ---
Mesar, pomočnika
sposobnega in pridnega — sprejmem. Naslov v og^as. oddelku »Jutra*.	8207
Me&arskega vajenca
močnega in iz dobre kmečke hiše sprejme Janez Verdir, mesar in prek.iie-vaiec, Tržič.	8202
r--——
Artistic-Office Uni-vresel — Bruxelles.
prireja veliki konkurz za kino Udeležiti se morejo moški in ženske od 7—SO let. Sposobnim spoznanim nudimo stalne službe v vseh državah, tudi Ameriki. kamor dobavljamo potrebne vize. Profesionalni artisti morejo dobiti an-eražmane tudi izven kontura. Točne informacije daje: Artistic-Office. Subo tiea. poštanski pretinao 74 Za odgovor 2 Din v znamkah.	8204
Strežnico
»prejmem za ve« dan. Naslov' pove oglasni oddelek •Jutra*.	8205
Mesarja in
prekajevalca
Starejšega, treznega in poltenega, neoženjenega, s svojo obrtjo za oboje, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod Šifro »Pre-
kajevalec*. 8218 g -
Boljšo šiviljo
■ lastnim strojem, za perilo in obleke, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	8219
Uradnika
absolventa akademije, ta-tetnika ali s kratko prakso. pogoj perfektno znanje slovenskega in nemškega Jezika, strojepisja in stenografije. sprejme banka. Podrobnejše ponudbe z ne-kolkovanimi prepisi spričeval, navedbo zahtev in možnosti nastopa na oglas, oddelek »Jutra* pod Siifro
•Uradnik 16*. 8193 > -
Plačilno natakarico
E nekaj kavcije, sprejme boljša gostilna v Ljubliani ponudbe na oglas, oddelek *Jut.r&» pod »Kavcija 72*.
Fant
z ljudsko in 3 meščanskimi šolami, priden in krepak, star 17 let, ieli pri boljšem mojstru ali podjetju se učiti strojnega ključavničarstva ali za mehanika, z delno oskrbo od doma, po dogovoru. Naslov: Josip Herman, poštno ležeče Raj-henburg, Slovenija. 81G7
Strojni tehnik
z večletno prakso v konstrukcijski in obratni službi. želi prememti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »28 let*.
8177
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. — Naslov pove oglasni odde lek »Jutra*.	8209
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam Naslov pove oglas oddelek »Jutra*.	8188
Dekoracijski divan
in sobno kredenco proda Andlovic, Sodarska steza št. 2. 8182
Pletenin
pletenih, ženskih žemper-jev, vest nogavic in spodnjih maje itd. imam večjo množino po ugodnih cenah Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8138
Strojnik
strojni ključavničar, zanesljiv in trezen, želi službo pri večji tvrdki ali parni žagi. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogla? oddelek »Jutra* pod »Samostojna trezna moč*.	819S
Absolvent
stavbne rokodelske šole — špeeijalist za betonske izdelke, vojaščine prost, želi službo risarja ali delovodje v kateremkoli kraju države. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	8155
Šofer
trezen in zanesljv. želi stalne službe. Plača eksistenčni minimum. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod igofer Rus*.	8093
Fant
vojaščine prost, zmožen tudi nekaj mizarstva, želi za takoj službo k 2 konjema Naslov: Anton Jerov-šek, Ritoznoj, pošta Slov. Bistrica.	8159
Dekliška soba
kompletna, belo lakirana, z lepimi okraski in 2 zrcaloma, še skoriaj nerabljena, ugodno naprodaj Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Spalnica*.
7482
Šivalni stroj
v jako dobrem stanju, prodam za 1600 Din v Kolodvorski ulici 18 — »Jusro-metalija*.	8174
Trb. premog, drva
Pogačnik. Bohoričeva ul 5 Telefon 2059.	7900
Mladenič
z dežele, priden in po5ten, vojaščine prost, želi za.po-slenja v mestu, kjer sprejme vsako delo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalno mesto*.	7976
Jecljanja
*e temeljito in trajno odvadite NajboljSe priznal-nlce in reference Prijave vsak dan od 9 —11 to od 2 —a » Ljubljani B^ethov nova ulica 4. pritličje — Pavli Kovač. Specijahsti-nja ta govorilno gimnastiko.	4S
Italijanski trgovec
želi eospodično. ki bi ga naučila slovensko. Prednost imajo z znanjem italijanščine. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod Šifro —- -	srn
Lepega krompirja
vrste »Jubel*, prodam še par tisoč kg. — Graščina Bokalce, p. Vič pri Liub-ljanL	8119
Ajdovo moko
po 5 Din in činkvantin zdrob po 4 Din. prvovrstne izdelke. poSilja od 25 kg naprej Pavel Sedej umetni mlin. Javornik. Gorenjsko 58
v'sakovrStno zlato
kupu)« oo uajviSjl* «enat.
Cerne — juvelir
LJubljana Wo!tov» alica 1 88
Hlode
oukove U tn hrastov« ©d £0 em oafrrej k a p a i c v vsaki množini parna žaga V ScagnettL Ljubljana
852
Hrastove prage
15 x 25 x 2.50 kupimo -Ponudbe na naslov- Lav renčič & Co.. Ljubljana Dunajska cesta	7829
Železen štedilnik
rabljen, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Štedilnik*.	8160
Stare kovine
kakor baker, med, svinec cinklim, strugotine bakra in medi. aluminium. akumula torske plošče, »vinčeni pepel. svinčene črke. klišeje, kovinsko peno. železo, lit-vine, kupuje »Calin*. kom druStvo. Zagreb, Handali-čina 1-b.	53
Fr. Fujan, krovec
Ljubljana, Galjevica St tf. pri dolenjskem kolodvoru 6972
Popravila
klobukov
.a dame u gospode sprejo ma modni salon 8tuchly Vlaške v Ljubljani 7441
VfUM&m
Toplice
z restavracijo o a d a m ta daljšo dobo v najem solidnemu in agilnemu podjetniku. Ponudbe t navedbo referenc pod »Terma* na oglasni oddelek »Jutra*.
8018
Gostilno
oddam v najem na prometnem kraju na Gorenjskem Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*.	7911
Mesnico
na novo urejeno, radi bolezni takoj oddam. Ledenica preskrbljena. Ponudbe na oglasni odlelek »Jutra* pod »Mesnica*.	8206
Mirna stranka
urez otrok, želi stanovanje, obstoječe iz 8 sob in priti-Klin ta 1. avgust t. 1. — Najraje ▼ kolodvorskem okraju ali blžini sodišča rtača 800—1000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod »Mirna stranka*.	"	8003
Stanovanje
2—3 sob a kuhinjo rabim v centru za takoj ali s 1. aprilom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro :2/8210». 8210
Uradni Pst
letnike 1919 do inkl. 1926 prodam Našlo, v oglasnem oddelku »Jutra*.	8216
Parcele
vogalne, t ma-tt-rijalom v remiji, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra> 7349
Hišo
aa Marijinem trgu štev. 1
prodam z vso zalogo in Inventarjem. vsled opustitve trgovine, samo do 7 aprila t928	8114
Nc I 486/28—1	7812
Razglas
Okrajno sodišče v Novem mestu bo potom prostovoljne javne dražbe prodalo enonadstr h t S o v Novem mestu Sv Florljana trg 123 obsegajočo 8 stanovanja in pripravno ta marsikatero obrt, dne 17 aprila 1928 ob 10 uri dopolnne. soba 3 - Vzklicna cena 100.000
Stavbna parcela
ob Linhartovi ulici ugodno naprodaj Naslov v Oglas oddelku »Jutra*.	8011
H'šo v Ljubljani
z nekaj vrta in 1000 m1 zemlje prodam ta 50.000 Din. Naslov v oglat-nem oddelku »Jutra*.	8210
Vilo
skoraj dozidano, pri električni postaji, prodam. Naslov pove oglasni oddelek ♦Jutra*.	8213
Posestvo
ali zemljišče vzamem v najem. Pogoji: 8—12 ha poljske zemlje, hiša, v bližini žel postaje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Posestvo*. 8180
Hišo
zidano, veliko, lepo, eno-nadstropno. 15 sob, 2 ku hinji, S obokane kleti, vse v dobrem stanju in z opeko krito, prodam Je za marsikaj pripravno in dovolj prostora na razpo'ago — Gospodarsko poslopje, 2 hleva za govedo in konje, vse obokano, prostorno in z opeko krito Kozolec s skednjem zidan in opeko krit. svinjaki s kuhinjo, veliki, zidani in t opeko kriti. 7 oralv njiv, 5 oralov travnikov, nekaj gozda, 1 oral velik, dobro zasajen sadni vrt in pol orala vrta za zelenjavo. Vse v ravnini in na solnčni legi v Slovenjgradcu, naprodaj vse skupaj aH na drobno po ugodni ceni. Cena po dogovoru. po pregledu ali na licu mesta Nadaljna pojasnila dobite v Slovenjgradm St. 63.	8195
Lokal
na uUco in 4 dvorilčne lokale na najbolj prometni ulici v sredini mesta takoj oddam Pojasnila daje A Mastnak, Celje. Kralja Petra cesta 22.	7723
Svetel lokal
jako primeren ta urarja — oddam takoj v Ljubljani (Sp. 5iš'ki) blizu koloilvora — V isti hiši oddam tudi
lepo sobo
Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*.	8184
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam takoj ali s 1. majem Ponudbe na oglasni oddelek ♦Jutra* pod »Stanovanje* 8219-a
Iščem stanovanje
kuhinje in sobe. Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod Čistoča*.	8190
Elegantno sobo
v vili, i vbodom is nic, s prvovrstno domačo hrano ta vso oskrbo oddam solidnemu in stalnemu gospodu. Naslov ▼ oglas, oddelku «Jutra».	7915
Sobo
s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma s 1. aprilom v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*
Opremljeno sobo
ieli soBden gospod s 1. aprilom. Ponunbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod SUro »Stalen soliden*.	8203
Sobo
vetlko, solnčno. lepo oprem ijeno (na željo tudi praz no), v sredini mesta tako; oddam 1—2 solidnima stal nima osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 8189
Sobo
z oskrbo ali bres poceni oddam v sredini mesta 2 gospodoma. Valentii, Go s peska ulica 8/1.	&197
Stanovanje
lepo, trisobno, oddam v novi hiši Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	8186
Stanovanje
lepo. komfortno, 8 sob t kopalnico in pritiklinaml oddam za pet let proti odškodnini 70.000 «n. Naslov pove oglasni oddelek ♦Jutra*.	8185
Prazno sobo
solnčno, t električno razsvetljavo oddam takoj po dogovoru T Trnovem, Ka-radžičeva ulica štev. 10/1 8190
Sobo
strogo separirano, event. s hrano, v bližini »Evrope* želi za takoj mirna gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zmerna*.	8171
Sobo
kjer lahko postavite lele-zen Štedilnik ali peč, oddam takoj v Vodmatu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	8170
Prazno sobo
separirano, lepo. zračno in solnčno, t elektr. razsvetljavo oddam na Kodelje-vem 299 (pri Mladinskem domu).	8173
Prazno sobo
v pritličju ali visokem pritličju, separirano. ulično, z vhodom iz veže ali ulice želim v bližini glavnega kolodvora Ponudbe z opi-om in ceno takoj poslati na naslov: F Tratar. Zagreb, Maksimirska St 36.
8102
2 opremljeni sobi
zelo svetli oridam za april na Poljanski cesti 18/1 — levo.	8074
Sostanovalca
boljšega, sprejmem v vso oskrbo v Skofji ulici 13, parter.	8201
Sobo
leipo tn solnčno, t hrano takoj oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8158
Lepo sobo
blitu vojašnice kralja Petra, « parketi ln električno razsvetljavo poceni oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
8168
Utrpi f i
N. N.
Dvigni pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. 8150
Samostojna gdč.
inteligentna in simpatična, želi iskrenega prijateljstva s starejSim, inteligentnim, dobro 6ituiranim, resnim gospodom. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* ppd Šifro »Nada življenja* 8193
G Th Kotni an;
ln kako dišiš? Popolnoma gladko! Da, moja draga, to povzroči milo za britje
„PAON
16
1.	omehča brado,
2.	se gosto peni in se ne p jsuši,
i. prijetno upliva na kožo katera lepo diši po uporabi tega mila,
4. katerega le malo porabiš izdeluje
.ur tvora mn i o
To milo dobite povsod!
med 22. ta 30. letom, ki je bila zaposlena kot prodajalka v trgovinah z živili, preka« jenim mesom ali podobnim blagom ter ob« vlt»da srbsko*hrvatski, slovenski im nem« ški jezik v govoru in pisavi,
sprejme takoj velika tvrdka
za priredbe, na katerih se nudijo na po« skušnjo tvrdkini izdelki Ponudbe z na« vedbo starosti, vere, dosedanjih služb in zahtevane plače po možnosti s sliko se naj pošljejo na upravo «Jutra» Maribor pod «Z« 15.284 Zanesljiv«"*.	3792
Mlada ločenka _
v trenutni stiski — nujno rabi 2000 Din posojila, ki jih vrne y 6 obrokih. Po nudbe na oglasni oddelek ♦Jutra* pod »Večna hva ležnost 2000*.	8218-a
S preprosto gdč.
želim dopisovati. Prednost imajo mlajše ali srednje sta rosti. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Zvestoba 1818*.	8183
2 živahni gdč.
želita dopisovati z enakima gospodoma, v starosti 22 do 30 let. Dopise po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod Sifrc ♦Cuča in Muča*.	8163
Uh. kako ma je škripalo pod nožicami! Ko je pogledal preko roba stopnie, je vzkrik-nil od presenečenja. Videl je sobico in ▼ njej očeta, ki je sedel sa mizo in pisaL <0čka!» je viknil. A tisti mah je zažul ia seboj oduren glas: cNazaj, paglavec!* — ia stražar, ki ga je bilo škripanje zbudilo, ga je potegnil nizdol.
Toda kralj Debeluh je bil spoznal sinkov glas in je pritekel za njim. Oh, oh, kako je bil srečen! Stražar jo je naglo popihal in je od strahu pozabil sulico, ki se je bila za-kavljala ▼ Debelinkov^ hlačice. «Pojdiva doli,> je rekel kralj — nu, ia doktor Vseved je moral zdaj vendar te verjeti, da Debelinko ni slepar!
Trg. Sotrudnlca
srednjih let. ■ 80.000 Din kavetje, vajena trgovine, pisarniških del in vodstva želi nameščenja ali druiab niStVa, otir. udoma čenja
Cenjene ponudbe prosi ua oglasiti oddelek »Jutra* po'l »Sigurna eksistenca 333*
8215
Mizarja
spretnega in agilnega — sprejmem v dobro vpelja no delavnico (strojni obrat)
kot družabnika.
Potreben kapital samo Din 10.000. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Potreben kapital*.-8178
^ f f s r >j:»
Violino
dobre ohranjeno, kupfm Oferte s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »GoelU.	8194
Koze
stare te mlade, naprodaj v Mariboru, Meijski hrib 338 7867

Manšetnl gumb
sem našel n« Karlovski c Labič. Rožna dolina c. II St. 49	8175
Harztur
Važno za dame
»SANTELA*. higijenska sol za isptranje, leSi brzo »Beli cvet* (Fluss). — Priznana špecijaliteta po 80 Din v vseh lekarnah ia drogeri jah.	7201
Gillette
Men ter druge britve sprejema * elektr bratenje in manikirne aparate * popravilo drogerija Kane sinova, Židovska ulica
7555-a
Vreče
nove ln rabljene vseh vrst ter
iuto za embalažo
ima vedno t salogt
MIRKO MLAKAR
Ljubljana Stotnikov* al II
Zahtevajte brezplačni
S 1800 slikami 1
CENOVNIH Din 49'
nra na sidro (ankerica)
nekoliko boljše izvršitve 65.—
3-letno Jamstvo
3-letao Jamstvo
Din 64'-
PošHJam po povzetju, za neodgovarjajoče vrnem denar.
A, Kiffrnann, Maribor št 36sb.
Pri švicarski tvomlcJ nr. Lastno Izdelovanje okrovij in sestavljanje nc (remontaža)
Razširjajte »Ponedeljek"
Stev. 3276
Razglas.
Na podlagi § 2 kranjskega vodo pravnega zakona z dne 15. maja 1872 dež. zak. štev. 16 prepovedujem vsako nadaljno pridobivanje mivke, peska in gramoza ob mostovnih kompleksih na Savi od Tacna do Sv. Jakoba in sicer pri tacenskem mostu kompleks do konec vasi Tacena pri črnuških mostovih od izliva Gameljščice do 300 m pod železniškim mostom in pri Sv. Jakoba mostu do 1.200 m nad mostom, to je do vštric sredine vasi Obri]e. Na ostali savski progi med Tacnom in Sv. Jakobom je do preklica dovoljeno pridobivanje mivke, peska in gramoza.
Prepovedani rajoni so označeni s tablicami na
vidnem mestu.
Prestopke te prepovedi bodem kar najstrožje kaznoval po § 11 ces. naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. štev. 96 z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni.
Sreski poglavar v Ljubl;anl
dne 2. marca 1928.
Dr. Ferjančič L r.
V neizmerni žalosti nas je za vedno zapustil preljubi naš soprog in papa
Josip Potrato
višji sodni svetnik v pok.
Predragega spremimo na zadnji poti dne 14 marca t. L ob V« 16. uri izpred hiše žalosti, Stari trg 21 k večnemu počitku
Žalujoči rodbini
Potrato - Marsel
«JUTRO« It. 65
Sreifa 14. HI. 1928
Zane Greys
76
Železna cesta
Romaa
Durade ie šepetaje zahteval dve kvarti; prsti so mu drhteli, ko ju je vzel. Strašno, zmagoslavno upanje mu je pačilo obraz.
»Jaz kupim tri,« je malomarno rekel Hough. S tehtno, počasno skrbjo, ki se je čudno razlikovala od njegovih prejšnjih kretenj, je zaporedoma vzel tri kvarte s klade. Nato jih je pogledal in je prav tako mirno položil vso svojo igro na mizo ter odkril roko, ki je vedel, da je ni moči pobiti.
Durade je zastrmel v kvarte. Hripav vzkrik se mu je izvil.
Hough je naglo vstal. »Dobil sem, Durade.« Nato se je obrnil k svojim prijateljem. »Gospoda, vzemite to zlato.«
To rekši je krenil proti Alličinim vratom. Prestregel je njen pogled. »Miss Lee, izvolite z menoj.«
Vsa drhteča se je opotekla naprej.
Španec je bil zdaj primoran odtrgati oči od zlata, Id so si ga Houghovi tovariši tlačili v žepe. Ko je zagledal Allie, ga je spet obšla počasna, čudna izprememba. Najprej se je zdrznil: Houghova roka je ležala Allie na komolcu. Zarja čudaške strasti do zlata, ki je pravkar še odevala njegovo mršavo lice s ponosno lepoto, se je umaknila mrkemu, čedalje očitnejšemu strmemu. Plapolajoč žar je pogoltnil sence. V njegovih očeh sta se razodevala neznosno Čuvstvo izgube in uporen pogum, ki se je upiral priznanju. Tisto sekundo ga je bilo divno pogledati — tako živo sta se izražala v njegovi vnanjosti pleme in kri; nato pa se je, gotovo pod
vplivom mahoma prebujenega spotnfrna, z vrtoglavo n en adn ostjo izpremenil v mračno, belooiko žrtev neizrekljivega, nenasitnega
sovraštva.
Allie je odskočna, zashitrvši, da ie Durade v njej zagledal mater. Spomin, ljubezen, zlato, igra — nič ni moglo izpodnesti Špančevih načrtov.
»Prekanili ste me, senjor!« je zašepetal.
»Porazil sem vas v vaši lastni igri,« je rekel Hough. »Moji prijatelji in vaši ljudje so čuli stavo in so videJi igro.«
»Ni je stave, senjor, ki bi dal zanjo to dekle!«
»Izgubili ste jo... Svarim vas, Durade. Čuvajte se — vsaj enkrat v svojem življenju!... Vzemite zlato, ki je še ostalo.«
Durade je tako burno odrinil zlato, da je prevrnil mizo in da so novci zažvenketala po tleh. Pogled na to brezumno razsipanje bogastva je zdramil Duradove ljudi iz njihove zamrle napetosti. Jeli so pobirati zlatnike.
Višnjevi lesket derringerja v Houghovi roki je ustavil Spanca na mestu. Obstal je, sikaje kakor kača trenutno ohromljen po strahu, ki ga je naglo zamenil brezumen bes.
»Ustrelite ga!« je rekel Ancliffe s hladnim mdrnodušijem Človeka, ki sluti, koliko ura bije.
Eden Houghovih prijateljev je zavihtil paEco in je raztreščil svetiljko; nato je z istim naglim okretam ubil drugo svetiljko, tako da se je ves prostor nenadoma pogreznil v temo. To je bilo menda zmamenje za Duradove ljudi, da so se jeli divje ruvati za raztreseni denar. Durade je zakričal in planil naprej.
Allie je čutila, kako jo je nekdo zadenski potegnil k vratom, ob steni in v sosednjo sobo. Tu je bilo malce več svetlobe. Razločila je Houghovo rn Ancliffovopostavo. Anglež je zaklenil vrata.
šepetaje, čeprav je bila ta opreznost zaradi trušča v sosednjem prostoru odveč, je Hough vprašal AUde: »M je tu kak izhod?«
»Okno.«
»Ancliffe, odprite okno in spravite jo venkaj. Jaz držim Durada, če vlomi vrata. Brzo!«
Med tem, ko je Anglež odpiraj okno, je stal Homgfo z iztegnjenimi rokami pred vrati. Allie je komaj še razločila njegovo visoko postavo v bledem somraku. V sosednji sobi se je začenjal pekei; Durade je kriče zahteval luči, njegovi možje so se tuleč pretepali za zlato in Houghovi prijatelji so tiščali proti izhodu. Ker pa niso biti takoj planili za Houghom, so morali bita uverjeni, da je ušel skozi druga vrata.
»Pojdiva,« je dejal Ancliffe.
Spravil je Allie skozi okno in je trudoma zlezel za njo. Nato je tiho poklical Hougha. Igralec se je naglo in neslišno spustil na orno stran.
»Kaj zdaj?« je šepnila Allie.
Bili so v tesni uličici med zgradbo iz deska rn platneno barako. Razburjen glasovi so udarjali skozi šotorne stene; Hough, ki so se mu zdeli oči vidno sumljivi, je mahnil z roko, naj molčita, in je odvel Allie po temnem prehodu ha mrfrčno dvorišče, ki so ga obdajala črna, nizka poslopja. Ancliffe je stopal tik za njima.
Noč je bila temna, nobene zvezde ni biJo videti na nebu. Hladen veter je pihal Allie v obraz im jo je osveževal po dolgem jetništva. Hough je tipal naprej. To dvorišče je imelo tla od surcvih deska in je bilo prekrito z golim lesenim ogrodjem: do nedavna je stala tukaj baraka. Nekaj vmesnih sten je bilo še ohranjenih.
»Nobenih vrat ni, vse je zabito,« je šepnil Hough.
»Tudi s te strani. Morali bomo —«
»Veliki voz" v vsakem oziru
izvzemši v obsegu in ceni
<
zgrajen po principih konstrukcije velikih voz, samo sorazmerno lažji, je Chevrolet edini voz, ki združuje te značilnosti pri skrajno nizki ceni.

Proizvod General Muiors
Izbrana prestava in pojačena krmilna naprava kakor ona, ki vodi največje vozove. Motor 15% jačji od vsakega drugega voza iste cene • • » opremljen z čistilcem za zrak in olje.
Zaprta Fisherjeva karoserija, ličana z lepim in trajnim D u c o • lakom. .Vzmeti v dolžini skoro cele šasije, ki nudijo nedosegljivo udobnost pri vožnji.
Ta in mnogo drugih izboljšanj glede možnosti nadziranja in opreme inde* tificirajo izdelavo Chevrolet*a z ono po najboljših tradicijah konstruiranih •Velikih voz» • * * in postal je vsled
tega predmet izbire večjega dela kup* cev, kot katerisibodi drugi avtomobil sveta.
i
Oglejte si lepi Chevrolet in zahte* vajte od zastopnika, da ga Vam ne« obvezno razkaže.
^CHEVROLETi
V. & M. Barešrc & Co.
ZAGREB	LJUBLJANA
Kukoviževa ulica 30. Dunajska cesta 12. Zastopniki šlrom države.
CHEVROLET
Cena Touring Din 56.000.—
Lep naj bo
Vaš dom.
SUkarltfe ln pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, BIeiwe!sova cesta št. 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzoru!
A. & E. Sknberni
Ljubljana
Mestni trg štev* 10
Umri nam je danes naš blagi soprog, oče, ded itd.
Jakob Vilhar
žel. vpokofenec
Kratka, mučna bolezen mu je prekinila tru4apolno življenje v njegovem 73. letu.
Na poslednji pod ga spremimo v sredo popoldne na postojnsko pokopališče.
Poštofn&Lfublfena, 12. marci 1928. Rodbina Vilhar in sorodniki
I
V globok! žalosti naznanjamo, da je moja predobna soproga, teta, sestra, gospa
Marija Kavčič roj. Zitterer
Jne 13. marca, previdena s tolažili sv. vere, y 65. letu svoje starosti enadoma mirno v Gospodu zaspala.
Pjgreb predrage pokojnice bo v četrtek ob 5. ari popoldne Iz hiše ža-)sti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
TRZlC, dne 13. marca 1928.
Josip Kavčič, soprog Alojzija Debeljak, sestra in ostali sorodniki.
Ustanovljena 1720.
Ustanovljena 1720.
ROYAL EXCHANGE ASSJRANCE
Angleška zavarovalna družba
filijaJa za Slovenijo
v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3
Garancijska glavnica nad Din 5.000,000.000.—.
sprejemna razen vseh drugih zavarovanj tudi zavarovanja proti POTRESU in VOJSKI
Sprejema agilne zastopnike za vse kraje Slovenije. Reprezentant za Slovenijo: ALEKSANDER KNEZ.
Ind. Trg. A. D. »SUVOBOR«, Obrenovac, parna žaga, žaga z valjčnim mlinom, sprejme glavnega
ravnatelja - bomercijelnega
s strokovnim znanjem, za preureditev zgradbe in mlinskih produktov Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe z zahte» vami in oznako referenc do 25. marca 1928 Beogradski za» ložni banki v Beogradu.
Hichord flrns, MM V.
Deutschland (Nemčija)
priporoča:
žage za jaremTiike krožne žage itd. v posebni kvaliteti iz litega jekla, ki zdrže največje napore. Priznano vi* šokih učinkovitosti, dolga delovna doba. Na željo naznanimo cene in prosimo za nemške dopise.
GRANOfONE
ln najdovr&enejge, električnim potom posnete plofče (najnovejše Sl&gerje) n n <1 i
Eiu. Fischer, Zagreb
Jurišičeva ul. 6/11
Zahtevajte epecijalno ponudbo io popis vseb plošč!
m
-irrirTKTHTfn^]
D. M. C.
NajveC]« tkladiUe AVRAM KAJON Sarajevo - Preatoloaa <tednika Petra ulica t*
i' m
Urejuje Davorin Ravljen Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoii Ribnika*. Z« Narodno tiskamo dd kot tiakaroarj* Fran Jesertek. Z« inseratnl de* je odgovoren Alojzij Novak. V* • L ju hI i »ni