Dolžnostih izvod.
1 p. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.

1Mb : Celo leto 60 din., pol fadl Celrt feta' 46 din. ima
dl ozaanik «g
lato 120
*i
$P*e$enaa Mro^d», inaerste to
I«iM jdfiKUKbiUl % ŽŽ&
—r
STRAŽA
InMiii fjalifičea lift U'iimsfteljiMM
govoriti vssiä dls» «smo od 14* do 1? lin iofcopfst n u vranjo.
N«z&f>rk> refcieirsad^ so poStnise Telefon Httertirha» ifv 113.
£%&« #tevs
Maribor, dne 25. maja 1928.
Letnik XV.
PBBWBBBBRHWBigagBSaaaHBBPgggaB^gSB
Radić — Uuba Jovanovič,
Na pondeljkovi proslavi 100 letnice rojstva hrvat-skega prvoboritelja dr. Ante Starčeviča v Zagrebu je itnel Radič govor, ki razmotriva delo za sporazum in se še posebej obrača na govor radikala Ljube Jovanoviča.
Radič je zborovalcem Ljubo Jovanoviča najprej takole predstavil:
«Gospod Ljuba Jovanovič je napisal pred 20 leti «Opazovanja iz srbske zgodovine v 19. stoletju.« To svojo zgodovino je končal Ljuba Jovanovič s strašno ugotovitvijo, da je imelo srbstvo koncem 19. stoletja dva velika deficita: Enega v stari Srbiji, drugega pa v Vojvodini. Staro Srbijo so Srbi zgubili na Arnavte, Vojvodino pa na Rumune, čeprav sta ta dva naroda kulturno nižja od srbskega. Vzrok temu žalostnemu pojavu pa je ta, da je v Beogradu pač sedež-vlade, a ni sedež domovine in kulture. Beograd leta 1901 ni bil središče organiziranega naroda, ampak mesto strankarskih bojev — takih bojev, da se da reči, Beograd takrat ni bil niti Turčija, ampak Afganistan. Zato je tudi moralo priti do umora leta 1903, zato je moralo priti do govora — Ljube Jovanoviča ....
In kaj je rekel Ljuba Jovanovič? t— če vsporedimo njegov govor s tem, kar je govoril poprej Pribičevič, je ta govor veliko, če ga pa primerjamo s tem, kar bi bil moral reči ne radi nas, temveč radi Srbije in Srbov, je pa malo ali skoraj nič. Jovanovič pravi, da je vedno bil za to, naj bo Srb Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec pa Slovenec. To pa ni dovolj, če je on za to, ampak radikalna stranka in končno vsi Srbi bi morali biti za to. — Dokler vsi Srbi in ne samo Ljuba Jovanovič tega ne pri-poznajo, moramo reči, da Srbi ne vidijo nič. Po to spoznanje ni treba hoditi v muzej, ker ga prinaša življenje.
Pogoji sporazuma.
Zagrebčki predsporazum je Radič tako~le orisal: «Ko so gospodje radikalni odposlanci sem prišli in ko so hoteli od mene imeti izjavo, formulacijo državno-pravnega programa in ko so hoteli, da se ne govori o Korošcu in da se ne omeni Spaho, sem jaz dejal: Gospodje, niste dobili dobrih inštrukcij, vrniti se ‘boste morali v Beograd. Politika ni mehanika, temveč psihologija, združevanje duhov. Politika ne pomeni s špago prevezati in Jakom namazati, ne pomeni s sekiro udariti in s puško streljati, temveč duše je treba združiti, treba je ustvarjati. Vi pravite, naj formuliram, kaj hočemo Hrvati, a vendar veste, da je potrebno to tudi videti, kar gledate. Tu ni varnosti življenju! Pri nas malo, v Macedoniji pa niti malo. Ni človečnosti, v tej stvari pa ni kompromisa. Če imamo vlado pred seboj, ki ne prizna človečnosti, zakonitosti, ustavnosti, celo svoje ustav nosti in svoje ustave, potem to ni vlada, ampak banda. Ni ugodno reči kaj takega, če je človek pameten. Mi smo pametni ljudje in tudi jaz sem pameten. Mislite, da je meni lahko reči, da je v Beogradu ena banda? — Nam bi bilo lažje reči, da je lam vlada, centralistična, monarhistična, srbska, a vendar vlada, katero mi kot tako tretiramo. Če ste sposobni ustvariti oblast, katero bodemo mi tudi kot nepomirljivi nasprotniki mogli smatrati za vlado, je to že začetek sporazuma. Če pa niste, potem — Ni tu Korošec, tu je milijon Slovencev, ni tu Spaho, pač pa je tu 600.000 muslimanov.
Protokol je indikacija, kažipot in navedba vsega lega, kar treba storiti, da se pride do dogovorov o sporazumu. Kar so demokrati mislili in govorili, tega ni, pač pa je to, kar se je v Zagrebu podpisalo in to so predpogoji: poboljšanje sistema, poboljšanje adr i -i-stracije, sistem je nečlovečen, treba človečnosti, sistem je nezakonit, treba zakonitosti, sistem je neustaven, treba ustavnosti, država je birokratska, korumpirana, brez kontrole onih, katerim bi imela služiti, — to je brez kontrole naroda, v občini treba urediti in napraviti to, v pokrajini to, v Hrvatski to, v Slovniji to, v Bosti to, v pokrajini to, v Hrvatski to, v Sloveniji to, v Bos-ski. Vsega tega se tičejo predpogoji, dalje pa nismo šli.
Za Hrvatsko je bilo navedeno sedem, za Slovenijo in Bosno pa osem točk, v Beogradu se pa ni našel državnik, da to obelodani. Ne gre za to, da mi nasedemo Pribičeviču in damo demokratom materijal za intrige, ampak za izjavo se gre, da se bo podpisano tudi izvedlo. Take izjave nam gospod Jovanovič ne daje. — Protokol se ne boobjavil, izvesti se pa mora, če ne propade Srbija.
Demokratske smeti.
Radič pravi, da je Jovanovičev govor z eno roko dajal, z drugo pa jemal. Jovanovič je očital Hrvatom, da so narodno nezavedni in ostanek Avstrije, Radič pa pravi, da so to smeti, ki so ostale od demokratov: Vse to, kar bi se moralo reči, ni rečeno in govor ima samo v toliko politično trajno vrednost, v kolikor se dokazuje, da radikali niso ono, kar so demokrati — v teoriji, prosim.
V praksi je pa vse ostalo, kar so demokrati nasmetili, počenši od Markovega trga pa do zadnje občine. Vse smeti so ostale in smeti imajo oblast nad narodom,
a v Hrvatski nimajo niti mačke za seboj. Na drugem mestu pravi, da Jovanovič za svoj govor ni imel prave prostosti. Ni prost napram vladi, ker vlada nima svoje večine in še vedno stoji pod Damoklejevim mečem, da se bo morala združiti z demokrati: ne hotela, temveč morala. Drugega ničesar v Beogradu ne znajo. To je največja neumnost, ki jo lahko napravijo. Naj izvolijo.
Od demokratov je tudi to ostalo, da pravi Jovanovič, da bi bili Hrvati s Srbi en narod. Ali je hotel postati v dobi ilirizma kakšen Srb «Ilirec«? Prišel je Stross-mayer, jugoslovanski vladika. Tudi tega Srbi niso razumeli. Vedeli so, da jugoslovanstvo lahko odvoji Hrvate izven Avstrije, a da lahko dovede tudi Srbe v Avstrijo in tega niso hoteli. Prav so imeli. Narod se ne sme pokoriti. Nato je prišel Pribičevič s svojim «jugoslovanstvom«. To je «švindel«. To «jugoslovanstvo« niti ne prikriva, da hoče nivelirati in izbrisati vse, kar je hrvatsko.
* Zato naj Srbi vedo, da imajo opraviti z zgodovinskim gibanjem, ki se je pripravljalo tisoč let. Mi imamo staro kulturo, staro državnost in staro tradicijo. Oni bi radi videli, da jim tožimo Avstrijo. Mi pa ne prihajamo kot tožniki preteklosti, ampak pravimo: Na Hrvatskem je vedno slabše, vi nočete sporazuma! Toda vedite, da imate opraviti z narodom, ki je dovolj močan, da si sam ustvari, kar hoče imeti!
Hrvatski narod je visoko dvignil zastavo svoje samostojnosti. Hrvatski narod hoče danes svojo hrvatsko seljačko republiko. V Beogradu pa tega ne razumejo. Oni hočejo, da bi bili mi podložni narod. Mi se pa kot kulturen narod nočemo podvreči manj kulturnemu narodu, kot miroljuben narod se nočemo podvreči vojaškemu narodu, in kot delaven narod ne manj delavnemu.
Radič pravi, da so demokrati in druga gospoda raztrosili vse polno laži o hrvatskem pokretu in o njegovem sovraštvu do Srbov ter pristavlja: K meni so prihajali beograjski novinarji, nahrušeni kot kosa in kot nož na dva kraja, govorili in izpraševali so me, kakor da sem na zaslišanju, končno so pa le morali reči: Vse naše oblasti bi morale sem priti in slišati resnico. Od mene še ni šel tuji novinar au politik, da ne bi čul, kako hvalim Srbe. Kdor nasprotnika hvali, je močan, kdor ga pa omalovažuje in psuje, je pa prvič neumen, drugič pa slab.
Za nove volitve.
Radič meni, da je politično ozračje v Beogradu še preveč zastrupljeno z demokratskimi intrigami in da ni ugodno za trajni in pošteni sporazum. Mora se izčistiti in to bodo opravile volitve, ki so tudi sedaj pomagale zdravemu ljudskemu pokretu do dostojnega izraza in uspeha. Saj je celo v Bosni dobila republikan ska seljačka stranka ob svojem prvem nastopu toliko glasov brez pandurjev, brez pritiska kot radikali, ki so na vladi. Še bolj odločna bo pa ljudska beseda ob novih volitvah, ko bo vsem jasno, kdo je za sporazum in kdo proti njemu.
Radič pravi: Sporazum je naša politika, ni pa io naša taktika. Za vse Srbe in tudi za Pašiča je sporazum taktika. V zadregi je to dobro. Mi bomo isto napravili pri prihodnjih volitvah, ki bodo prišle na jesen, če pa jih ne bo, jih bomo izzvali. Mi bomo povzročili, da bo sporazum tudi za Srbe politika, ne pa taktika.

Politični nnloiai
Zavezniška nelojalnost Romunije. Najprej je eden od rumunskih ministrov govoril v Rimu širokoustno in brezobzirno proti našim interesom v reškem vprašanju, sedaj pa zahteva Romunija potom svojega delegata v internacijonalni komisiji za plovbo Donave, naj bi se internacijonalizirala tudi Sava. Ob tem predlogu so beograjski listi le zaceli gledati z drugimi očmi na svojega toliko proslavljenega zaveznika in začeli so pisati o nelojalnem postopanju Rumunije in eden celo opozarja, da se na podlagi dinastičnih zvez ne da biti ra eni strani zaveznik in prijatelj, na drugi pa nasprotnik, ker dinastične zveze v politiki ne igrajo nobene vloge. Značilno je tudi, da je runnmska vlada la predlog stavila internacijonalni komisiji in ni poprej o tem niti z besedico obvestila beograjsko vlado. Zakaj ie prišla s takim predlogom, nihče ne ve, mora se pa na vsak način vzeli to kot nedopustno vmešavanje v notranje zadeve naše države. Rumunski predlog tudi donavskemu Statutu ne odgovarja, ki našteva vse reke, ki tečejo skozi več držav in spadajo radi tega pod internacij onalizaci j o, Sava pa vendar teče samo po našem ozemlju. Mogoče bo to izučilo Beograd, da se otrese zavezništva, ki ni pristojno za slovansko državo.
Demokrati v nadah. Na prvi skupščinski seji po l.inkoštnili praznikih je verifikacijski odbor odločil, da se na demokratski listi v Crni gori in timoškem okrožja razveljavita samo dva mandata dveh uradnikov, ki sta brez ostavke na državno službo kandidirala in ne cela lista. Demokrati so bili ob tem sklepu silno zadovoljni
iu smatrajo to za posebno naklonjenost od strani radikalov. Govorijo celo o spremembi radikalne taktike in o zopetnem zbližanju. Demokrati to govorijo namenoma, da bi napravili zmedo. Radikali demokratske govorice in nade odločno zavračajo. — Demokratsko časopisje gradi upe in nade tudi na govoru, ki ga je imel Ljuba Jovanovič na občnem zboru radikalnega dijaškega kluba. Gospod Jovanovič je dijakom podal nekak izvleček iz svojega govora v skupščini in ker je govoril tudi o Srbih in Hrvatih kot enem narodu, ki predstavlja dva sveta, in pa o ustavi, da je treba braniti vsaj njena temeljna načela, si demokrati domišlju-jejo, da je to nov dokaz spremenjene radikalske taktike. Jovanovičev govor med dijaki seveda nima nobene skupnosti s političnim položajem.
Radičev govor na Starčevičevi proslavi opletajo demokrati z intrigami najrazličnejših vrst. Podtikajo mu grdo zmerjanje Srbov tudi ne glede na to, da imajo na drugi strani točne podatke, kako Srbe — srbski narod hvali, beograjsko gospodo pa psuje. Govorijo o silno neugodnem utisu, ki naj bi ga bil govor napravil na radikale, nimajo pa glede tega nobenih dokazov. Vlada je že na svoji seji prerešetovala točno besedilo Radičevega govora in pravi po svojih organih, da ni v nobenem oziru ogroženo sporazumno delo.
O črnogorskih federalistih se dolgo ni vedelo, kake vrste da so. Vsem se je čudno zdelo, da so se vsedli v soseščino policajdemokratov in tudi Radič jim je to zameril ter je ob svojem govoru v pondeljek celo rekel, da je Črna gora nekaj posebnega, ker ima federaliste, ki sedijo z demokrati. Na skupščinski seji v sredo so pa federalisti iz Črne gore udarili po demokratih. Razpravljalo se je še vedno o demokratski listi v Črni göri in pri tej priliki se je oglasil črnogorski federalist Rista Popovič ter začel slikati teror, ki so ga razvili demokrati v Črni gori z nosilcem liste predsednikom ka-sacijskega sodišča na čelu. Popovič pravi, da bi se morala razveljaviti cela njihova lista in ne samo njegova kandidatura, ker je evidentna najhujša zloraba oblasti od strani demokratov. Ob Popovičevem govoru so demokrati silno vpili in cepetaii, Popovič pa je rekel: Vidi se, da vas je sram in strah tega, kar ste delali. Drugim očitate protidržavnost, pa ste sami državi najbolj nevarni, ker ji delale sramoto ter ljudem jemljete vero v zakone.
Kdo hujska profesorje na štrajk? Na najvišjih vladnih mestih so bili prepričani, da se bo dobil na eni kol na drugi strani način zmernih duhov in da profesorji ne bodo segli po skrajnem sredstvu svojih groženj. Vendar se je pa med tem pripetilo čisto nekaj nepričakovanega in je podalo pismeno ostavko preko 1000 srednješolskih nastavijencev. V natančno kritiko tega štrajka se za enkrat ne spuščamo, ampak se hočemo omejiti samo na konstatacije: pokret štrajkujočih profesorjev vodi beograjsko udruženje, druga udruženja pa glede stavke niso solidarna. Prosvetni minister je naslovil na predsednika beograjskega udruženja pismo, v katerem povdarja, da se je vedno brigal za to, da se pomaga srednješolskim naslovljencem do dostojne eksistenčne možnosti. Opozarja pa profesorje, da se to nikakor ne more izvršiti v najkrajšem roku in se ne more izločiti iz kompleksa vprašanja vseh državnih nastav-ijencev samo profesorsko vprašanje. Profesorsko vprašanje je v tesni zvezi z uradniškim vprašanjem, katerega zamore rešiti edinole narodna skupščina, ki more v to svrho najti potrebne donodke. Parlament bo reši! predvsem uradniško vprašanje, prosvetni zakon in zakon o srednjih šolah. Ob koncu opozarja gospod minister predsednika, da ne bodo profesorji s štrajkom nikakor pospešili rešitve, ampak bodo samo škodovali razvoju srednjih šol. Glede vprašanja profesorskega štrajka je danes čisto jasno in ugotovljeno, da stojijo v ozadju demokrati. Ta naša trditev se potrjuje v polni meri baš radi tega, ker so ravno beograjski demokratski listi alarmirali glede profesorskega vprašanja cela javnost in napadli vlado. Glavni podpihovalec profesorskega štrajka je ravno Pribičevič, ki je sam sedel toliko časa kot prosvetni minister v vladi, a ni storil glede zboljšanja profesorskega stanu prav nič. V očigled štrajku gredo demokratski profesorji celo tako daleč, da angažirajo za to vprašanje dijake in starše, torej se poslužujejo sredstev, katera so proglašali sami za dobo demokratske vlade kot najbolj protidržavna. — Antidemokratski listi v Beogradu trdijo, da hoče Pri-bieevič s pomočjo profesorskega štrajka zrušiti vlado. Beograjsko profesorsko udruženje se hoče obrniti v svrho pomoči na internacijonalno profesorsko udruženje. Radikali bi radi profesorski štrajk parirali na ta način, da zahtevajo ukinjenje večjega števila srednjih šol, češ, da že imamo itak preobilico proletarijata inteligence. Štrajk profesorjev ima pač politično ozadje, za katerim stoji Pribičevič, ki hoče za vsako ceno izzvati notranjo krizo in zvezati vladi roke.
Izza okvirja redukcije državnih uradnikov. «Obzor« doznava, da bodo pri redukciji uradnikov reducirani ravno oni, ki so se doslej borili za skorjo kruha, a še nadalje bo ostalo: 18 ministrstev, kakor jih nima niti velika Anglija z Indijo vred. Ostalo bo ministrstvo za
vere poleg prosvetnega; ministrstvo za izenačenje zakonov poleg ministrstva pravde; ministrstvo agrarne reforme, socijalne politike, za šume in rude poleg poljedelskega. Ostale bodo štiri pokrajinske uprave v eni državi; ostali bodo razni oddelki in pododdelki ter brez številni ministri, ravnatelji, načelniki, pomočniki, inšpektorji, sekretarji itd. Ostala bo tudi narodna skupščina z ono armado tipkaric, ki so bile, da ne zaidemo v razne intimnosti, iz bogzna kakih upravičenih vzrokov pognane iz drugih uradov in so našle pribežališče ravno v parlamentu. Ostali bodo nadalje v naši upravi vsi oni ljudje, ki so glavni akcijonarji raznih bank, družb in podjetij, ki zidajo od svoje «mizerno slabe« plače po Beogradu in drugod šestnadstropne palače. Ostali bodo vsi oni uradniki, ki sklepajo v imenu države milijonske pogodbe in sicer jih na eni strani podpiše načelnik kot kompetentna oseba, na drugi strani pa inšpektor v imenu družbe, katere član je, a nazadnje pa še minister v imenu države. Tako se bo pri nas reduciralo državne nameščence od spodaj, mesto od zgoraj, kjer najbolj smrdi in potem še le navzdol, kjer so sami kruhoborci.
Po svetu.
Obrambni svet si je umislila tudi češka vlada. — Tvori ga sedem ministrov, med temi poleg vojnega tudi minister za zunanje zadeve. Obrambni svet bi imel v prvi vrsti povspešiti dela za izvedbo eventualne mobilizacije.
Gfki *n vojna odškodnina. Grška vlada vstraja pri svoji izjavi, da vojne odškodnine ne plača, pripravljena pa je na teritorijalne koncesije na korist turške vlade.
Koliko je Nemčija do zdaj plačala? Reparacijska komisija je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da je Nemčija plačala do sedaj zaveznikom vojne odškodnine 7940 milijonov, 426 tisoč zlatih mark.
Nova angleška vlada. Ministri Bonar Lavvovega kabineta so izročili svoje ostavke. Naslednik radi bolezni odstopivšega Bonar Lawa je dosedanji finančni minister Baldwin, ki je bil izbran tudi za načelnika angleške konservativne stranke. Lord Curzon bo obdržal zunanje ministrstvo.
Proti konfliktu z Rusijo. Na socijalističnem kongresu II. internacijonale v Hamburgu je izjavil Hen- ; derson, delegat angleške delavske stranke, da angleška delavska stranka ne protestira samo na kongresu zoper nameravano prekinjenje diplomatskih odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo, ampak da bo tudi v Angliji sami delavno ljudstvo vedelo z vso odločnostjo preprečiti namero angleške buržuazije, da se Rusija vnovič blokira. Angleško delavno ljudstvo ne dopušča konflikta z delavnim ljudstvom Rusije in bo znalo to tudi u- j veljaviti.	I
Iz strokovnega gibanla.
Izlet Jugoslovanske strokovne zveze na Košake dne
21.	i. m. se je nad vse pričakovanje izborno obnesel. Do j 400 udeležencev je korakalo ob sviranju naših vrlih I katoliških omladincev v hrib, kjer nam je pri ljubki ; Muraus-ovi kapelici opravil g. p. Pavel šmarniško po- i božnost s primernim nagovorom, v kate- j rem je udeležence z njemu lastno navdušenostjo opo- j minjal, da naj se slovensko ljudstvo, osobito mladina i vrne z moralno čistim življenjem po Mariji k resnično j verskemu življenju. Govoru, ki so ga vsi navzoči brez j izjeme poslušali z vneto pozornostjo, sledile so pete li- j tanije, potem pa prosta, neprisiljena zabava. Načelstvo ; Jugoslovanske strokovne zveze izreka tem potom iskre- j no zahvalo vsem, ki so skrbeli, da se je prireditev vršila I lako lepo, osobito gre hvala vrlim godcem, ki so nas ves ! čas izborno kratkočasili. Ker pa oblast ne dovoljuje pri j nekoncesijoniranih vinotočih šaljive zabave, licitacije j itd., smo morali te točke izpustiti. Da pa to popravimo, ! priredimo dne 3. junija popoldne izlet v Kamnico k g. i Horvatu, gostilna pri «Posojilnici«, ter bomo tam prire- j dili več zabavnih točk. Natančen spored še objavimo, a prosimo pa že danes obilne udeležbe od stran vseh na- i ših društev in skupin.
Delavstvo mlinskih obratov Franz in Rosenberg,
ki je bilo desedaj organizirano po večini pri soc. demo- ; kratih, je poklicalo dne 22. maja na svoj sestanek pod- j načelnika Jug. strokovne zveze tov. Fr. Lajha in taj- S nika Bračko. Ko jim je tovariš Lajh razložil program in j stremljenje Jug. strokovne zveze, so se izrekli enoglas- j no za pristop v našo organizacijo. Izvolil se je priprav- ! Ijalni odbor, od katerega smo prepričani, da bo pridno delal v prid skupine. Tako rastejo naše organizacije, nasprotne pa ginevajo.
Ali bo kaj «kšefta«? Vlada še ni odgovorila na od akcijskega odbora ji stavljeno spomenico, v kateri se med drugim zahteva 150 odstot. povišanje dosedanjih prejemkov in kot minimum 50 D za vsakega uslužbenca in delavca južne železnice ali države. Kakor vemo iz poročil konference dne 30. aprila, so se gospodje zastopniki raznih organizacij v Beogradu izjavili, da se zahteve sprejmejo v celoti. Ali pa mogoče, kakor se vidi iz sedanjih poročil, hočejo ti gospodje delati zopet «kšeft« na račun delavskih plač. Višji nadzornik in predsednik Saveza nacijonalnih organizacij se je izjavil, da bodo železničarji zadovoljni tudi s 50 odstot., če jih dobe, in upati je, da bodo potem pokorno dalje garali. Tako tovariši, če vam vlada dovoli 50 odstot., pa boste srečni in zadovoljni. Vlada bo že toliko pamet na, da bo dala 50 odstot., saj jamči gospod Lukič za zadovoljnost. Povejmo odkrito: 150 odstot. je samo za oči, in da si razni gospodje ne napravijo neprijateljev na merodajnem mestu, pa naprej povedo, da naše zahtev« itak niso resno mišljene. Saj tudi ni treba: Vza-
mimo primer: Progovni delavec, ki dela 25 dni, zasluži mesečno 450 D. če dobi 50 odstot. plače in draginjske doklade, bo dobil mesečno 675 D. Višji uradnik v ministrstvu dobiva dnevno skupaj 103 D. Mesečno 3090 D. Ce še doštejemo 50 odstot., dobi skupno 4635 D brez družinskih doklad. Tako g. Lukič in vi drugi gospodje delate račune v centralnem odboru. Za vas bo «kšeft«, samo povejte nam, ali nima progovni suženj pravice biti vsaj enkrat na dan sit, če se vi mastite na naš račun. Pa le zagotavljajte vlado, da se ne bo štrajkalo, če bi pa le do česa prišlo, saj imate vojake, kaj ne? — O blažena jugoslovanska demokracija, kdo ne bi bil pod tvojim jarmom srečen?
Tudi pravica ali kaj? Železničar tov. Križman, ki je ob enem invalid, se je za časa koroškega plebiscita udeležil marijanskega shoda pri sv. Jožefu v Celju. Ko nazaj grede na postaji Celje zahteva pri blagajni režijski vozni listek, ga tista gospodična v blaženi nemščini vpraša: «Wo haben Sie die Legitimation«? On jej odgovori, da je ne razume ter naj mu pove slovenski. Med tem govorom je kadil svalčico. Gospodična pokliče načelnika ter se pritoži, da jej je Križman pokazal osla.
T Načelnik mu je brez vsega odvzel legitimacijo in je moral Križman plačati celo vožnjo od Celj'a v Maribor.
; Vprašamo: ali nismo v Jugoslaviji opravičeni vsaj za-^teVv H’ ^ se 7 uradih nikogar ne šikanira z blaženo nemščino in ali ni uprava južne železnice dolžna skrbeti j da ima v svojem obratu nastavljeno slovenskega jezika j . zmožno, ali pa vsaj svoje narodnosti se zavedajoče osob j i je. Ali se sme človeka, ki je za svoj jezik in narod žrtvo : val zdravje, šikanirati od strani kake nemško navdah- j njene gospodične, ako se govori slovenski, in se ga sme še gmotno oškodovati s tem, da se mu radi tega odvza- • me legitimacija. Le tako dalje naprej in zadovoljnost med delavstvom bo vedno večja.	j
Metle v roke je treba dati socijalnim demokratom, • da lahko pometajo pred svojim pragom, da ne bodo rivali vsake krivde na našo organizacijo. Če premešajo soci ji svoje smeti, bodo našli, kdo je krivec, da plaču- j jemo tako visoko bolniško blagajno. V delavnici Mari- j bor sta dva železničarja, ki sta po protekciji soc, dem. ! Kisovarja, dobila od Šerbaumovega posestva v Rogozni- j ; ci dodeljeno toliko zemlje, da si redita vsak po 5 glav j živine. Mi njima nismo nevošljivi, a ta da enostavno za I časa vsakega poljskega dela obolita, dobivata bolniško j podporo, ter obdelujeta svoje posestvo. Drugi, ki nimajo : posestev, plačujemo pa bolniško blagajniški prispevek j tudi za take, ld bi lahko živeli doma, oziroma si vsaj svojega domačega dela ne dali plačevati po bolniški bla gajni z našimi pristradanimi kronicami. Tukaj naj čistijo soc. demokrati, če se čutijo za to poklicane. j
Orjuna na delu za varstvo železničarjev. Na bin- j koštni pondeljek se je vračal železničar R. Vengerl s i svojo ženo na svoj dom. Na trgu Kralja Petra ga sreča i 5 orjuncev med njimi tudi železničar-revident Škerjanc, ki ga vpraša: «Imaš Orjuno«? Mož je mislil, da je šala, ter mirno odgovori: «Nema Orjune«. Za ta odgovor dobi s palico dvakrat črez hrbet z opazko: «Tu imaš Orjuno«. Tovariši, tako delajo z nami oni, ki so z našimi žulji prišli do mastnih plač in debelih trebuhov — danes nas napadajo dejansko, danes nas napadajo.. Plačilni dan pride, dan osvete se bliža, zato vsi v enotno fronto dobre organizacije in dosegli bomo, da bodo merodajna mesta odločevala: ali sme revident Škerjanc, ki zajema svoj kruh iz iste sklede kakor mi, nas napadati, nas pretepati.	!
Zadnji teden je železničarstvo na Pesnici na polnoštevilno obiskanem sestanku se odločilo za našo fronto. Predsednik Prometne zveze tov. Lajh iz Maribora je po dal program in smisel Prometne zveze. Njegovim izvajanjem je vse sledilo z odobravanjem in največjim zanimanjem. Ustanovil se je pripravljalni odbor, ki zelo pridno in vestno vrši svojo dolžnost, ker je dosegel, da je tam sedaj naše vso železničarsko osobje.
Prihodnjo nedeljo, dne 27. maja se vrši sestanek za Prometno zvezo ob 7. uri zjutraj na Pesnici, ob pol 10. uri pa v Št. liju v navadnih prostorih. Na obeh krajin vabljeni vsi tovariši železničarji.
Uprava južne železnice hitro vidi, če zahteva usluž -benstvo zvišanje plač. Zato je že sedaj podražila premog za čisto lepe odstotke. Menda že vedo, za koliko bomo srečnejši.
Vse železničarje, ki bi se udeležili V. katoliškega shoda v Ljubljani, prosimo, da se čim prej oglase pri tov. Lajhu, Pristan 6, ali pa v tajništvu Jug. strokovne zveze, da lahko prijavimo število udeležencev, da preskrbimo in uredimo glede vlaka itd. Prosimo, naj se železničarstvo kolikor mogoče tega shoda udeleži, ker se bodo obravnavale tam tudi za nas važne stvari in da pokažemo, da smo katoličani.
Za praznik Sv. Reš. «elesa se prosijo člani vseh skupim Jug. strokovne zveze, naj se zberejo polnoštevilno v Lekarniški ulici ob pravem času, da se kot krščanska organizacija skupno in častnoštevilno udeležimo procesije z Najsvetejšim. Naj nas bo tudi toliko, ali pa še več, kakor nas je bilo na Košakih.
Dnevne novice.
Ptujski izgred pred vlado. Radi dogodkov v Ptuju je nemški poslanski klub poslal deputacijo k predsedniku skupščine dr. Pelešu, Iti mu je izročila obširen protest. Deputacija je obiskala tudi notranjega ministra Vujičiča, ki je izjavil, da je o teh dogodkih že prejel poročilo in da je brzojavil okrajnemu glavarju dr. Vodopivcu v Ptuj, naj takoj zapre voditelje orjuncev, ki so odgovorni za to dejanje ter naj strogo zasleduje zločince, sicer bo odgovornost za to moral sam nositi. — Več kot ministrov brzojav bi pa na vsak način zalegla naredba o razpustu Orjune, ki je že skrajno potrebna,
če nočejo pokopati oblastne avtoritete ter spremenit} naše kraje v torišča neprestanih nemirov in izgredov,
škandal monopolske uprave je neprestano podra.. zevanje in vedno slabše izdelovanje tobačnih izdelkov, V državi z veliko množino dobrega in najfinejšega tobaka, kadimo silno drage in zelo slabe cigarete. Včeraj se je tobak zopet podražil. Zjutraj o tem še nihče ni vedel, okrog 10. ure so pa financarji zasedli trafike, pregledali zaloge in od tega hipa je bilo vse dražje. Tak način podraževanja je prvič že nekaj odurnega, drugi« j pa daje možnost za razne zlorabe. Čim dražje so cigarete, tem slabše so, a ne povsod, temveč samo tu prj nas v Sloveniji, kjer se tudi na njih lepo kaže toliko proslavljena enakopravnost. Vardar-cigarete, ki jifc dobivamo, so pod vsako kritiko, Beograd pa kadi ist« cigarete po isti ceni v mnogo boljši izdeljavi in vrsti to j ..7' «Vardar« za nas ima zgoraj latinico, spodaj pa ! cirilico «\ardar« za Beograd pa narobe in je mnogo I: kolji. Kar se državljanskih pravic tiče, je rajna Avstri-I Ja mnogo grešila, tako daleč pa le se ni bila, da bi to kazala celo pri cigaretah. Krašovec je kadil iste egiptovske in menfise kot Dunajčan.
Orjunski agitator. Iz Fale nam poročajo: Pri nas imamo gostilničarja Štiblerja, ki se je zakrpal svoje nenasitne žepe z delavskimi žulji in sragami in ki je prav strasten orjunski agitator. Dne 3. maja je posetila njegovo gostilno akcijska četa mariborske Orjune. Or junci so se pripeljali k Štiblerju na treh osebnih in enem tovornem avtomobilu, štibler je bando lepo sprejel, pogostil in po policajdemokratski navadi tudi napojil. Od poseta mariborske Orjune v Fali je postal Štibler agitator za pristop k akcijski četi. Med delavstvom na Fali se ne upa agitirati za to banditsko bando, pač pa to dela v Selnici med kmetskimi fanti. Delavstvo seve odklanja Orjuno, istotako kmetski fantje, a g. Štibler ne zasluži drugega, kakor da ne prestopi praga njegove gostilne nobeden falski delavec in nobeden kmetski človek. Štiblerja naj odslej živi in podpira akcijska četa mariborske Orjune, ki je žc marsikateremu obrtnika pripomogla do usodepolnega bojkota. O orjunaštvu g. Štiblerja bomo še govorili natančneje in tem izdatneje v «Gospodarju.«
Orjuna in goljufija. Zagrebškim orjuncem slaba prede. Zmanjkalo jim je denarja in podpor, ker so jih njihovi protektorji zapustili. Ker pa njihova banda hoče biti na vsak način za svoja junaška dela plačana in tudi njihov list požre precej denarja, si hočejo s pomočjo goljufije pridobiti potrebnih sredstev. «Hrvat« poroča, da gredo ti or junci od hiše do hiše z nabiralnimi polami, pa ne povedo, da nabirajo za Orjuno, temveč lažejo in nabirajo baje za «Hrvatsko omladino«, pa seveda nabrani denar ponesejo v orjunsko blagajno. Na ta način so opeharili Zagrebčane za lepe svote; sedaj so jih časopisi razkrinkali, ker «Hrvatska omladina« še nikoli ni beračija od hiše do hiše in tako je orjuncem usahnil še zadnji vir dohodkov.
Narodna Oubrana in Orjuna. «Obzor« poroča, da pošilja Narodna Odbrana svoja pravila in navodila e organizaciji posameznikom v prečanske kraje s prošnjo in pozivom, da pravila ter navodila takoj skurijo po prečitanju, naj napram oblastem tajijo organizacijo itd. Narodna Odbrana je isto kot Orjuna in sedaj pa vojski popolnoma nepotrebna in brez pomena, ker je Odbranin in Orjunin cilj ta: rešiti in oteti pred popolnim polomom demokratsko stranko.
Kako je z državljanstvom Rusov v naši državi? — Nad 200 ruskih beguncev, ki žive v okvirju naše države, je zaprosilo pri notranjem ministrstvu za podelitev jugoslovanskega državljanstva. Med temi prošnjiki je veliko mlade ruske inteligence, ki je dovršila pri nas visoke šole, a vsi ostali razni strokovnjaki, ki hočejo pri nas ostati stalno. Jugoslovanskega državljanstva pa si ti Rusi ne morejo priboriit, ker ne prebivajo v naši državi 7 let in tudi sovjetska vlada jih noče izpustiti izven pravice in dolžnosti ruskega državljanstva. Naše notranje ministrstvo se trudi na vso moč, kako bi našlo izhod in način za podelitev našega državljanstva tem ruskim prošnjikom. Zanimivo v tem vprašanju je dejstvo: naša država še ni priznala sovjetov in v ravnokar omenjenem slučaju pa nikakor ne more prezreti beograjska vlada moskovske. To dejstvo je dokaz, kako po nepotrebnem se vzdružuje z našim denarjem v Beogradu konzulat bivše carske ruske vlade. Samo pri nas se še trpi to brezpomembno zastopstvo, ki pa je že davno likvidirano v vseh drugih državah.
Sleparjenje optantov. Beograd ima vse polno temnih elementov, ki pazljivo zasledujejo dnevne dogodke ter zelo spretno celo izdane naredbe izrabijo v goljufijo. Sedaj se bavi policija z organizirano družbo izkoriščevalcev in izsiljevalcev, ki so se bili vrgli na optante. Komaj se je začela opcija, so že dobivale nemške iu ogrske rodbine raznih mest Vojvodine iz Beograda pisma, ki svetujejo, naj se v opcijskih zadevah obračajo na poslanca dr. Svetislava Mihajloviča, ki bo proti zmernemu honorarju vse potrebno oskrbel. Mnogi so takim ponudbam nasedli, pošiljali so denar, ko so se pa pozneje obrnili na oblast, da vidijo, kaj je dobri in zmerni posrednik napravil, so pa slišali, da je vse skupaj — «švindel«. Ob denar in še ob dokumente so prišli. — Policija ima sedaj v rokah kup pisem, s katerimi je bilo osleparjenih 33 rodbin iz Sombora. Preiskava je v teku, pa ne pride naprej, ker je podpis na pismih nečitljiv in najbrž tudi izmišljen, kakor so izmišljeni na-slovi.
Turistovski promet na obmejnih vrhovih. Odsek ama-terfotografov naznanja sledeči razglas Osrednjega odbora: Pokrajinska uprava v Ljubljani poroča, da so izkaznice, kakoršne so bile vpeljane za turistovski promet na obmejne vrhove lansko leto, veljavne tudi za letošnjo turistovsko sezono. Za obisk teh vrhov potrebuje tedaj turist tudi totes izkaznico Slov. plan. društva, ki mora biti vidirana na
Stran %
ieželi od pristojnega okr. glavarstva, odnosno politične ekspoziture, v Mariboru pa od policijskega komisarijata. Na izkaznici SPD mora biti prilepljena fotografija; če pa poseduje turist že drugo uradno legitimacijo s fotografijo, zadostuje izkaznica SPD brez fotografije, imeti pa mora pripombo, da ima turist drugo legitimacijo s fotografijo. 2ena in otroci turista ne potrebujejo posebne legitimacije, 4e so na izkaznici SPD navedeni. (To velja tedaj tudi za naš Kozjak.) Opozarjamo člane SPD, da je Osrednji odbor SPD v Ljubljani izdal lične izkaznice za fotografije, ki se dobivajo v njegovi pisarni Kraalja Petra trg št. 2 po 5 D lltomad. Poštnina posebej.
Spominske podobice za prvo sv. obhajilo, lepe kakor prejšnja leta, ima v zalogi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in sicer velike po 7 D, sredne po D 3.50 in 2 D, ter male za v molitvenike po D 0.30 in D 0.25.
Iz Maribora.
IZVRŠITEV SMRTNE OBSODBE V MARIBORU.
Maribor, 25. maja 1923.
Danes ob pol 7. uri zjutraj je sarajevski krvnik Mausner na dvorišču mariborskega okrožnega sodišča «besil Antona Rozman. Rozman je bil rojen dne 1. januarja 1887 v vasi Jurovec — župnija Sv. Vid pri Ptuju. Po poklicu je bil zidar in že 12 krat predkaznovan sadi raznih zločinov, ponajveč radi tatvine.
Pri lanski poroti je bil obsojen na vešala radi sledečega zločina: Rozman je dosedel v mariborski kaznilnici kazen in v ječi se je spoznal z možem Alojzije Rozman, ki je stanovala v Mariboru ob Dravi. Ko so ga izpustili iz zapora, se je takoj podal k Alojziji in živel tamkaj ob njeni obskrbi kacih 14 dni. Delal je med tem časom tudi kot zidar pri stavbeniku Kiffmannu.
Alojzija Rozman je pokvarjeno in tatinsko žen-šče in je bila kot postrežnica dalje časa pri fin. svetniku dr. Brencetu v Cvetlični ulici. Radi nepoštenosti jo je dr. Brence odpustil in vzel mesto nje 70 letno Apolonijo Silak. Silak je imela kot stara služkinja na hranilno knjižico naloženega nekaj denarja in iz Amerike je dobila tudi neko prav malenkostno svoto dolarjev. Razmere pri dr. Brencetu in premoženjski položaj starke Silak je bil Alojziji prav dobro znan. Kot svoječasno postrežnica dr. Brenceta je Alojzija vedela, da odhaja gospod svetnik zjutraj ob 8. uri s svojim sinom v urad, obeduje pri svojem očetu in se vrača na dom šele okrog 8. ure .zvečer. V Brencetovi odstonosti pa je čuvala njegovo stanovanje postrežnica. Za bivanja Antona Rozmana pri Alojziji sta oba sklenila izropati starko.
Že zgoraj smo omenili, da je bival Anton pri Aloj ziji že kakih 14 dni, potem pa se je preselil zopet v Ljubljano, od tamkaj se je vrnil v Maribor in drugi dan po vrnitvi sta oba Rozmana prišla na stanovanje k dr. Brencetu in starostna služkinja ju je bržčas pustila mirno skozi vrata, ker je poznala Alojzijo. Koj pri vstopu obeh je eden udaril starko z roko tako po sencih, da je padla v nezavest. Nato sta ji oba zadrgnila vrat z naglavno ruto Alojzije in jo še omotala z rjuhami Iako, da se je reva zadušila v nekaj minutah. Ko je bila starka mrtva, sta oba morilca izropala po možnosti dr. Brencelovo stanovanje in ga še le popoldne zapustila, ker sta se čutila radi dr. Brencetove odsotnosti popolnoma varna.
Zvečer je odkril dr. Brence zločin, ga javil policiji in takoj so imeli pod ključem Alojzijo, ki je pa vse tajila. Sosedje dr. Brencetovega stanovanja so izpovedali, da so videli onega popoldne oditi iz hiše zločina žensko in krepkega moža s štajerskim klobukom. Poizvedovanja po tem možu so pokazala sled v Ljubljano, kjer je bil Rozman aretiran; našli so pri njem pri Brencetu oropane reči in ga predali mariborskemu sodišču. Rozman je v preiskavi tajil zločin, a porota je obsodila njega in njegovo sokrivnico na smrt.
Smrtna obsodba je romala v Beograd na mini strstvo pravde, ki je pa predložilo v pomilostitev samo Alojzijo, Antona Rozmana pa ne. Včeraj je priromala iz Beograda pomilostitev Alojzije v dosmrtno ječo, Antonu pa je sodni dvor pod predsedstvom nadsvetnika Stergarja, državnega pravdnika Jančiča in okrajnih sod nikov Senijorja in Lešnika naznanil potrditev smrtne obsodbe. Rozmana je potrdilo smrtne obsodbe silno potrlo, jokaje je tajil svoj zločin in valil krivdo na Alojzijo. Včeraj se je Rozman lepo spovedal ter spravil z Bogom in danes zjutraj pred justifikacijo je tudi kot z Bogom spravljen kristjan prejel sv. obhajilo in bil ob pol 7. uri obešen.
Podrobnosti obešanja ne bomo popisovali, ampak prepustimo ta opis krvnikom pri «Taboru« in «Jutru«.
Zopet ena prav «duhteča« cvetka mariborskih or-jimcev. Na binkoštni pondeljek ob pol 11. uri zvečer je sedel g. policijski komisar Pestevšek s svojo soprogo »a vrtu gostilne Lahelner v Frankopanovi ulici. Ker je že bilo precej hladno, je povabila lastnica gostilne gospa Furman g. komisarja v sobo, kamor je tudi šel s svojo soprogo in se vsedel skupno za mizo s trgovcem Travisanom in brivcem Binom. Družba se je mirno med seboj razgovarjala, ko pridrvi skozi duri v sobo znani divjak Škerjanc, carinski delavec in pretepač Vuga v spremstvu še drugih treh orjuncev. Kakor hitro je ugledal g. komisar Škerjanca, je znal, da bo opravka s kanibalsko Orjuno, je zapustil lokal in se podal na stražnico v Frankopanovi ulici po policijsko pomoč. Policijski nadzornik v spremstvu še enega stražarja sta se podala v zgoraj omenjeno gostilno, g. komisar pa jima je sledil od daleč, ker je znal, da bi bila zanj smrtna nevarnost, ako bi zopet prestopil prag lokala, kjer je divjal pijanec Škerjanc s svojo bando. v.Na tega g. komisarja posebno prežijo orjunci, ker je kot uradna osebna objektivno preiskoval napad orjuncev na Ciri-
lovo tiskarno. Op. ur.) Ko je vstopila v gostilno Lahei-ner policijska straža, so orjunci kričali in bili krog sene s palicami. Od mize so zbežali vsi razven gospe Pestevšek, katere so se kot Čehinje lotili orjunci, vpili v njo in jej grozili. Ko je nekdo od zadaj omenil, da je ‘0 vendar gospa komisarja Pestevšeka, je ta opomba še posebno razkačila orjunce, začeli so v njo vpričo stra že pljuvati, jo opljuvali s svojimi italijanaškimi pljunki od nog do glave, jej preklinjali mater in obljubljali, da bodo tudi njenemu možu pošteno podkurili, ako jim pride v roke. In vse vpričo straže, ki je sicer nekaj zapisovala, a ni stegnila roke niti po jednem orjuncu, akoravno zna danes vsak mariborski stražnik, da sta v celem Mariboru najbolj zloglasna pretepača orjunaška «omladinca« Škerjanc in Vuga. Policija je izpraznila gostilno z orjunci in gospo Pestevškovo vred in se nato mirno odstranila. Orjunci so nato po cesti kot črnci kričali: «Živijo Orjuna!« in med potom v mesto so še pretepli enega gospoda in eno damo — seve brez vedenja policije. Ako se dan na dan po mariborskih ulicah ponavljajo in gromadijo slučaji najgršega orjunskega div jaštva, ali nam more g. policijski šef zameriti, ako izražamo njegovim «stražnikom« upravičeno nezaupnico in zahtevamo kot obrambo osebne varnosti v Mariboru štajersko žandarmerijo, ki še hvala Bogu ni okužena od tržaške Orjune. G. policijski šef mora pri svoji najboljši volji, ukrotiti divjanje Orjune, priznati, da s svo jo zanikerno stražo tej nalogi ni kos in bo moral zahtevati tozadevno žandarmerijsko odpomoč. Mariborski orjunci ne napadajo več tolikanj moških oseb, ampak kot bojazljive tržaške barabe še imajo korajžo samo do otrok in dam in z zadnjimi napadi smo izgubili mariborski Slovenci ves ugled in to po krivdi odgovornih oblasti, ki proti Orjuni nočejo postopati tako kot velevata zakon in notranji minister. No, redukcija malomarnega in orjunaškega uradništva bo napravila tudi v tem oziru red!
«Kultura« orjunca železničarja. Vsem miroljubnim Mariborčanom je v svežem slabem spominu tržaška surovina glavni kretniški mojster na glavnem kolodvoru Jaklič. V št. 52 našega lista smo objavili, kako je Jaklič na nepostavni način prodajal kovinsko robo, ki je bila last južne železnice. Ali z drugimi in vsem razumljivimi besedami: orjunec Jaklič si je na nedovoljen način prilaščal tujo lastnino in jo prodajal. Radi čisto navadne tatvine je naznanil Jakliča na pristojno mesto ključavničar Feliks Schlag. Kakor hitro je nepoštena surovina Jaklič zvedel, kdo ga je ovadil, je začel Schlaga preganjati in mu groziti na vse mogoče in tržaško divje načine. Pri srečanju je večkrat grozil, da bo F. Schlaga enostavno ubil in le prožnemu mojstru Pin-terju se ima Schlag zahvaliti, da ga ni Jaklič kje iz zasede napadel in ga res smrttto premikastil. No, do smrtnega spopada med Jakličem in Schlagom ni prišlo, pač pa je Jaklič včeraj zjutraj v sence močno udaril Schlaga pred delavnico na glavnem kolodvoru. Schlag se je podal s krvjo oblit na policijski komisarijat, kjer so ga pa odpravili, češ: prinesi zdravniško spričevalo, potem še le bomo govorili dalje. Poškodovani je šel k železniškemu zdravniku g. Franku, ki je pa zahteval za izstavitev spričevala 10 D, za preiskavo pa 50 D, torej vsega skupaj 60 D. Kje za božjo voljo pa naj vzame u-bogi železniški kljffeavnicär koncem mesca toliko denarja! Schlag ni imel denarja, torej ni dobil zdravniškega spričevala in se naj radi poškodbe od strani divjaškega orjunca pritoži samemu Bogu, ker policija noče brez spričevala ukreniti proti divjaku Jakliču ničesar. Koliko pritožb je že romalo radi raznih Jakličevih nepoštenosti, divjaštev, pretepov in pohujšljivega nemoralnega življenja na obratno ravnateljstvo v Ljubljano, a vse zaman. Nič se ne čudimo miroljubnim železničarjem, ki danes javno govorijo, da je tudi obratno ravnateljstvo tako pošteno «našpikano« s policajdemo-kratskimi višjimi orjunci, ki vedno mezijo z enim o-česom, ako se jim poroča o divjaških in naravnost razbojniških izgredih železniških uradnikov-orjuncev.
Binkoštni glavobol. Po binkoštnih praznikih se marsikoga loti glavobol, ki je včasih prav lahka, včasih pa tudi težka in nevarna bolezen. Posebno pri nas v Mariboru se ta bolezen po binkoštnih praznikih kaj rada pojavi v vseh stopinjah. O razširjenosti te epidemije se lahko vsak prepriča, če prečita včerajšnji «Tabor.« Rezanica, s katero je natlačen, je jasen dokaz, da se je prijela ta bolezen že «Taboritov« v vseh stopinjah.
V proslavo jubileja škofa dr. Jegliča bo govoril na gledališkem večeru Ljudskega odra v soboto dne 26. maja ob osmih zvečer v Lekarniški ulici znani narodni govornik profesor dr. Medved. Dalje bodo na vsporedu tudi deklamacije in solo-spevi. Za ta večer ne bodo izdani plakati.
Petnajstletnica ustanovitve Orla v Mariboru. — Komaj 16 let je pravzaprav slovenski orlovski organizaciji, a kolika je danes že njena moč! Po številu in njenih moralnih vrednostih! Med svetovno vojno je orlovska organizacija več ali manj počivala in Orla je bilo treba po svetovni vojski malodane čisto iznova vzbuditi k življenju. Med prvimi, ki so se pridružili zdaj tako močni organizaciji, so bili fantje v Mariboru. Že samo s tem so naredili veliko delo. Na meji med Nemci in Slovenci so budili narodno zavest, obvarovali naše mladeniče pred ponemčevanjem, spominjali so jih, da so sinovi slovenske matere, sinovi Slovenije. Petnajst let poteka letos od takrat! To je jubilej, vreden spomina in proslave. Tako se bo tudi zgodilo. Kot zunanji znak svo je petnajstletnice si hoče nabaviti Orel v Mariboru vidno znamenje, prapor, ki bo slovesno blagoslovljen in ponešen pred orlovske vrste. V mesecu septembru se izvrši in proslavi petnajstletnica Orla v Mariboru. Da bo ta načrt res tudi izvršen, se obrača odbor maribor-
skega Orla javno do vseh s prošnjo: priskočite nam na pomoč, ceniti kulturnovzgojno delo, ki ga opravlja Orel med Slovenci. Prihodnje dni se bodo oglasili pri posameznih prijateljih Orla pooblaščenci s prošnjo, da pri-spevajo in da prispevate vsi po svojih močeh k skladu za nabavo orlovskega prapora in da na tak način po-inorete k čim lepši proslavi petnastletnice ustanovitve Orla v Mariboru. Naj ne bodo nikomur nadležne njih prošnje, če ne več, vsaj to pokaži javnost, da razume in ceni orlovsko delo. Vsak za to po besedah: Orlu odpri roke, Orlu daruj srce!
Prihodnjo nedeljo, dne 27. maja ima Kat. izobraževalno društvo v Lajtersbergu redni mesečni sestanek s predavanjem v prostorih g. župana Požauko. — Začetek ob 4. uri popoldne. Udeležba za vse društvenike strogo obvezna. Zjutraj ob 8. uri ima odbor sejo v pevski sobi frančiškanskega samostana.
Mariborske Orličice prirede v nedeljo, dne 27. t. m., ob 8. uri zvečer v Lekarniški ulici igro «Marijin otrok«, združeno s petjem in simboličnimi telovadnimi vajami. Pri prireditvi sodeluje tamburaški zbor katoliške omladine v Mariboru. Vsi prisrčno vabljeni!
Glasbena Matica. Pregovor pravi, da čim redkejša je stvar, tembolj jo čislamo, tembolj nam je draga. — Matični koncert, ki se vrši v soboto dne 2. junija, je edini v sezoni. Zakaj je sam, to bo vsakemu jasno, ko prečita tozadevno pojasnilo, ki ga prinese naš list te dni. Koncert je edini, je sam, za to je tudi umljivo vse-cbče zanimanje in povpraševanje po njem. Nekaj sicer povedo že lepaki, ki jih je danes videti po mestu, besedilo pesmi pa se bo dobilo v koncertni dvorani, oziroma pri Zlati Brišnik. Istotam bodo v predprodaji tudi vstopnice. Nihče naj ne zamudi tega koncerta, ki bo vsekakor nudil zelo pester in krasen vspored. Naštudiran-je vestno, zato je z gotovostjo pričakovati, da bo vsakdo šel ta večer zadovoljen iz koncertne dvorane.
Gledališki večer v Lekarniški ulici. V soboto dne
28.	maja ob osmih zvečer priredi mariborski Ljudski oder v gledališki dvorani v Lekarniški ulici svoj prvi gledališki večer v tej poletni sezoni. V prvem delu je večer zamišljen kot proslava jubileja prevzvišenega vladike dr. Ant. Bon. Jeglič in bo govoril slavnostni govor profesor g. dr. Medved. V drugem delu bo sijajno preskrbljeno za smeh in zabavo. Kratke šaljive govorice, kupleti, komična predavanja itd. Vstopnice za ta zanimivi večer se dobijo v pisarni Ljudskega odra v kazini.
Kako je postal svet? Na to vprašanje bo odgovoril gospod polkovnik Filippovich v svojem šestem astro-nomičnem predavanju, ki se vrši v torek, dne 29. maja ob 8. uri zvečer v kazinski dvorani. Slikal bo veličastne kosmogonične, geogonične in geologične pojave, vsied katerih se je iz pratvarine po fizikaličnih zakonih razvil solnčni sistem in današnje ozvezdje. To predavanje bo zanimivo in je tudi za vsakega izobraženca orijentacija v teh vprašanjih potrebna. Stojišča 2 D, sedeži po 4 in 6 D.
KNJIŽEVNOST.
Nove knjige. Izpremembe in dopolnitve stanovanj -skega pravilnika so izšle kot posebna brošurica pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Brošurica s poštnino vred velja D 4.50. Stanovanjski zakon, Pravilnik in Izpre-membe skupaj pa veljajo s poštnino vred D 15. — Tho-ma L., Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Izdaja «Zveza kulturnih društev«. — Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 84. Cena s poštnino vred D 13.50. — Vitomilova železnica. Spisal Josip Korban, nadučitelj v Gornjem gradu. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Gena vezani knjigi 14 D.
«Slovenska kuharica.« Priredila M. S. Kalinšek, učiteljica na gospodinjski šoli. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platnu elegantno vezani knjigi 220 din. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. — Opažamo, da se novo življenje prohuja na našem književnem polju. Pri tem ne pride le teoretiška stran ved in znanosti na svoje, ampak književnost se je začela ozirati tudi na njih praktično stran in začela podavati javnosti knjige praktične vsebine v splošni dobrobit ljudstva. Take praktične vsebine je sedaj na novo izšla sedma izdaja Magdalene Bleiweisove «Slovenska kuharica.« Izpopolnila in predelala S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra. Kuharskih zapisov nudi knjiga 2512, torej za 309 več kot poprejšnja izdaja, kar zelo poveča vrednost te izdaje napram prejšnjim. Med temi jih je več, ki pridejo posebno pri jedilih slavnostnega obeda v poštev. Pri nekaterih so pridjane o-pombe, ki napravijo jed ali enostavnejšo, ali pa finejšo, kar pa tudi pomeni pomnoževanje zapisov. Knjigo krasi veliko slik v barvotisku. Razun onih, ki so bile še v prejšnji izdaji, prinaša knjiga nad 76 slik od gob. S tem odpomore knjiga za enkrat velikemu pomanjkanju tozadevne literature. Že v spričo tej veliki množini slik je cena 220 din. nizka. Naj torej ne bo hiše, ki si ne bi omislila te knjge, bodisi v nadaljno lastno izobrazbo gospodinje, bodisi, da s tem gmotno podpira naše praktično gospodarsko-gospo-dinjsko^ literaturo v povzdigo slovenske kulture.
Hočeš, nočeš, moraš, uvideti, da so «Pekatete« cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
9
Prisrčen razgovor se je razpredel med francoskimi gostmi in med domačini, pa kmalu se je prikazala med vrati Sally z velikansko skledo juhe. «K večerji prosim!« je poveljeval lord Anton s svojim gromkim gla-^
i. OŠLAG, trgosina iisnja Maribor, I teksiRdrova 13
priporoča svojo bogato zalogo usnja, kakor garantirano izvrstne podplate in vsa čevljarske potrebščine. Vedno velika zaloga znano najboljših čistil, trakov in krtač. Zmiraj najnovejši vzorci in velika zaloga čevljarskih kopit. Sprejema vse vrste surove kože v delo kakor: svinjske telečje in goveje ter se bo potrudil najboljše izvrševati dana naročila.

M™
ft strežba solidna in točna. Zunarja naročila so najhitreje izvršujejo.
Ik Ak. A	.. i ^ j
S6/Vfln0 najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL WÜSCHI, Maribor, Gosposka ui. 10
3P©i?je asa postelj©!
som in splošno vstajanje in prerivanje je zavrvelo po sobi. Hempseed in drugi gostje so se odpravljali, da narede prostor gladnim beguncem in dokade svoje pipice zunaj v točilnici, Francozi ter Andrej in Anton pa so posedli krog kadeče se juhe.
Le oba tujca se nista dala motiti, brezbrižno in mirno sla nadaljevala svoj domino in pila svoje vino.
Vstal je in prisrčno napil zdravico na rešitev obitelji J'ournayjeve. «In tudi na zdravje gospoda Tour-nay!« je pridjal. «V Parizu je še sicer, v levovem žrelu, pa upamo in Bog daj, da bomo tudi njega v par dneh pozdravili na angleških tleh!«
Gospe Iournay se je tresla roka, ko je dvignila čašo v odzdrav.
POSLANO.
S cletigoviiia «Luna« Maribor, Slomškov trg 11 naznanja,^ aa bode oddelek za ure in zlatnine na velika tekom časa j>iime, in sicer do konca junija, tudi za prodajo na di obno posameznim odjemalcem odprt dnevno ; od pol 10. do 12. ure, v pritličju leva stran. Dana je to-I rej vsem cen j. kupcem priložnost, da si darila za birm© ■ jako po ceni nabavijo.
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
izvrloje vse bančne posle naikslnnineje. —- Halvifje obrestanranje «leg na knjižice In « tekočem račune.
Izplača vsako vlogo na zahtevo tako v polovini.
Pooblaščeni prodajalec srečk držama razredna loterije.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
IV.
Liga «Dušice.«
Jellvbandovi novi gostje so bili gladni in njegova kuhinja je bila izvrstna. Marljivo je segala družba po Sallvjinih duhtečih, okusnih izdelkih. Dobrovoljni, glasni lord Anton je skrbel za zabavo, vse je govoričilo in se smejalo in kdor jih ni poznal, bi težko verjel, da so trije izmed njih pravkar s skrajno nevarnim begom ušli krvavi revoluciji Pariza in Francije in da je četrti, mladi Andrej Foulkes, tvegal življenje, ko jih je spremljal črez mejo.
Zaposleni so bili sami s seboj in z večerjo in nobeden se ni brigal za tujca, ki sta edina še ostala od prejšnjih gostov v sobi.
Končno sta se, se je zdelo, naveličala igre in sta izpila vino.
Eden izmed njiju je vstal in si, s hrbtom obrnjen k veseli družbi, zamudno in počasi obešal svoj široki površnik na ramena. Njegovo oko je za kratek trenutek opazovalo družbo.
Vse vprek so govorili in se smejali Antonovim šalam. Nihče ju ni gledal.
«Vse varno!« je šepnil tovarišu in ta se je gibčno, kakor zna le človek, ki je tega dobro vajen, spustil »i tovariševim plaščem na kolena in je v hipu zlezel pod široko hrastovo klop poleg mize.
Z glasnim «Lahko noč!« je njegov drug mirno odšel iz sobe. —
Nobeden večerjajočih goslov ni opazil čudnega obnašanja in ko je tujec zaprl vrata za seboj, so si vsi Olajšani oddahnili.
«Končno smo sami!« je dejal lord Anton.
«O Bog!« je vzdihnila. «Komaj si drznem upali —.« «Moja napitnica ni samo prazna beseda, gospa!« je resnobno dejal lord Anton. «Vi ste rešeni in na varnem tuai vaš soprog bo v par dneh rešen —! Ne bojte se zanj, zaupajte —!«
«Ah, seveda zaupam na Božjo pomoč, — molim —, čakam —.«
«Zaupajte na Boga, vsekakor!« se je oglasil gospod Andrej. «To storimo tudi mi vsi. — Pa zaupajte tudi nekoliko v svoje prijatelje tu na Angleškem, ki so se zakleli, da bodo rešili vašega soproga in ga varno spravili črez «Rokav«, prav kakor so rešili tudi vas!«
JOS. NEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik
sprejme vsa v njegovo stroko spadajoča dela in jih izvede ročno in ceno.
MARIBOR, SMETANOVA 59.
Telefon I4O.	1—10	290
Širite „Stražo M
I negilfa čroinke, krep i t d PTUJ, SLOVENSKI TRG
za podeželske gleda- «„mK—a*™™«— iiške odre, nadalje kite in druga
lasna dela priporoča R. Grobe! _____.________
nik, frizer za dame in gospode	Poznati Maršnarovi
ter za gledališče. Celje, Glavni ..	. .	«- »
trg i7. a-3t 259 fimomdul pralle!
la birmance! S *
.. ...	...	...	,,	se zdpet dobijo pri tvrdki
Velika izbira gotovih oblek po	,
SÄ1,« lastp VM, Ljubljana
ulica ;7.	5-25 j	Krekov trg 8.
r--------------Zastopstvo in zaloga tovarn
«ORION», Mariner. 3 12 275
Anton Kiffmann
Maribor, Slomškov trg 11.
(Zraven --------
NajboljSi
PORTLAND-
CK«?
vedno svež in v vsaki množini se dobi pri
F. C. SCHWAB
BERSON je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje, cenejši in trpežnejši je od usnja. Od Vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi Berson gumi pod-petnike in gumi podplate.
Vsakovrstna odpadke,
cunje, staro železo, kosti, stare kovine, steklenino, odpadke papirja i. t, d., kupuje vsako množino po najvišjih cenah
Jaketo Zasede, Maribor,
Tržaška cesta štev. 5.
Naj večje transportno podjetje sveta
EVROPA
CANADA
AMERIEÄ
Samo 4 dni r«a o i pr tem morju. Najhit ejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, ANTWERPNA in CHERBOURGA z glasovitimi ‘»EMPRESS« parobrodi na dvoine vijake. Odhod vsako nedeljo. Daljna navodila glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, pr i age, predpisa useljevanja v Kanado m Zjedinjene države daje AGENCIJA
CANADIAN PACIFIC, Zagreb, Pefrlitjska ul. 40
OrlvmmTTTi uwikifti	Prt*««* «»V.

Mhrja Konzorcij *'?*—,*••*.
lunici zrcalnih, kovnih i celuloidnih predmeta d* d.
Telefm 21-47	2«	BrcojSvi:
g» SPECTRUM
Ä ul Ir a © & sr £& Otlice. 3L3
OGLiRDAliA. vsih vrsti i veličina. Brasiona ©telclsa za pokućtvo i kupaone i. t. d.
Modema umjet, ustakljenja mjedenim prečkama, — Ukrasi i uređjaji izloga, pultova i. t. d. — Staklene pločice za tastere i šaltere. — Zaštitna stakla za automobile. — Stakleni štitnici za vrata.
OelaloidLni predmeti toaletu
Metalne kutije za duhan, cigarete i. t. d,	f_2 -g4
Napalj&či za bencin — Razni reklamni predmeti. — Džepne tintar-nice i. t. d. Cjenici in proračumi aa zahtjev badava, uzorci poduzećem.