Stev. 237 ¥ Trstu, w pttih «7, tvguiti 1M5. LetnlK Izhaja vMk dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: UKca Sv. Františka Asiškega št. 20, L nadstr. — V* dcpisi naj se pcSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ir rdgovomi t:rednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lir*£ Edircsti* — Tisk tiskarne .Edinosti", \-plsane zadrajfe« crr ejenim porcftvon: v Trstu, ulica Sv. Franćiika AsIMiegi št 20. Telefon uredništva in uprave Itev. 11-57. Na'ofnlna znaš'a: Za celo leto........K 24.— Za pol leta.................. t» tri mesece........... • za nedeljsko Izdajo za celo leto . .. -za pol leta............ • • • a— 5.36 2.60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 9 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm pO Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm Oglasi v tekstu lista do pet vrst....... vsaka nadaljna vrsta.......: . , . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc Izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in tali s« v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun 3L 341.633. . r- rest Litousk in Bjelostok zasedena. Zasledovanje Rusov na vsei crti novi toli no Kunkein. - novi napadi Italijanov pri Mrđo&ski planoti zopet odbiti. - navali na Tirolskem zavrnjeni. Z fivstrijsko-rvkefa bojiiča. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se objavlja: 26. avgusta 1915, apoJdne. Trdnjava Breet - Litowsk je padla. Ogrska deželna bramba generala Arza je iztrgala včeraj sovražniku jugozapadno trdnjave se nahajajočo vas Kobylany prebila s tem zunanjo utrdbeno črto in prišla sosednji utrdbi za hrbet. Zapadno-gališka, šic-zijska in severnomoravska ar-madna pehota je istočasno zavzela z naskokom utrdbo Južno kraia Koroščma. Nemške čete so zavzele tri utrdbe seve-rozapadne fronte in so zasedle danes zjutraj na železniškem mostu se nahajajočo citadelo. Med tem so potisnili zavezniki sovražnika tudi preko Ljesne in gozdovja in močvirja jugovzhodno Bresta - Litow- skega. Tadi naša iz Kovvela v severni smeri zasledujoča konjenica je vrgla ruske zadnje oddelke pri Bucinu in Wyzwi. Pri armadah v vzhodni Galiciji ničesar novega. Namestnik šeta generalnega štaba, pl. Hctier, iml. Rusko umikanje. Ruskoje Slovo« tako-le opisuje umikanje Rusov iz postojank ob Bzuri: 2e koncem je bilo izdano povelje, da se iz mest odpeljejo vsi predmeti iz bakra, medi. jekla itd. Vsi tovarniški stroji so se sistematično razložili ter s kotli, cevmi in jermeni odpravili v notranjost Rusije. Obenem se je ukazalo kmetom, da spravijo žito. Vsaka kmečka družina si je morala pridržati za en mesec živil, ves ostali pridelek pa izročiti vojaški oblasti, ki je pote? n pridelke uničila ali pa odpravila v notranjost, kmetom pa izplačala primerno odškodnino. Vojaki so kmetom pomagali žeti se nezrelo žito. Gotove vrste žita, kakor rž, ječmen, pa tudi krompir so u-ničili s posebnimi stroji, ki so jim nadeli ime »pljuščilka«. Ko so bili odpeljani stroji in končana dela na polju, so ieli odhajati uradniki in za njimi ostalo prebivalstvo. Ostalo so dovršili saperji, ki so vse uničili, kar bi moglo koristiti sovražniku. Posebno veličastna je bila »likvidacijac mesta Zirardov. Ondi je ostalo pod milim nebom le nekaj sto oseb osamelih starcev in stark ter žensk, ki niso hoteli zapustiti svojega stanova!išča. Proti 4. uri popoldne so začeli saperji svoje delo. Drug za drugim so padali ogromni tovarniški dimniki — U po številu, — kakor bi jih po-kosil. Med bučanjem piroksilinovih patron se je požar širil in dvigal. Ognjeno morje pokrilo prostor, kjer so prej stale znane velike zirardovske manufakture«. Samo v poslopju nove predilnice je stalo 280" velikih strojev. Zraven je gorela mizarska delavnica, oddelek za nogavice, oddelek za barvane tkanine, ogromno poslopje za sušenje prediva, vodni stolp itd. Vse. kar uprava ni odpeljala, je zgorelo. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se objavlja: 26. avgusta 1915, opoldne. Na doberdobskem oddelku so Italijani včeraj opoldne znova napadli Monte dei »ei Busi. Bili so — kakor vedno — od biti. Pred goriškim predmostjem mir. Na ostali primorski fronti se je vr$W mestoma srdit topovski boj, tako posebno v ozemlju Bovca, kjer se sovražna pehota previdno približuje. Že včeraj odbiti napad na severni oddelek nlanote Lavarone je bil izvršen z močnimi sovražnimi silami. Po deset- dnevnem, tudi po noči trajajočem srditem obstreljevanju naših utrdb, je sovražna artiljerija predvčerajšnjim zvečer z največjo hitrostjo obstreljevala fronto Cima di Mezzena-Basson. Do polnoči je obsipala naše postojanke s krogliami vseh kalibrov. Nato je prešlo več pešpolkov in alpinskih bataljonov v napad. Naše hrabre tirolske čete in strelci, podpirani odlično od gornikvs*riiskih strelcev in artiljerije, so odbili vse naskoke. V iutran'iii urah je bil sov ražni napad definitivno zlo mlien. Samo v ovirah se nahaja 200 mrtvih Italijanov. Iz tega je mogoče izpre-videti, koliko žrtev je stal ta napad. Mi «mo Imeli le neznatne izgube. Eden naših letalcev je večkrat zadel z bombami municijsko tovarno v Brescii. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Porotllo codorne. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: Italija, 23. avgusta. — V gornji dolini Cordevole je poizkusil sovražnik popoldne 21. t. m. nepričakovan napad na našo obrambno postojanko na grebenu, ki se spušča s Gol di Lana proti Salesei. Čeprav je bilo pred napadom živahno streljanje in metanje ročnih bomb, je bi! napad popolnoma odbit. V oddelku Tolmina so se razvijale napadalne operacije v tem ozemlju metodično in s stalnim napredovanjem. Na kraški planoti so naše čete z nenadno izvedenim nočnim napadom zasedle nekaj zelo močno utrjenih sovražnih strelskih jarkov, ki so tvorili oviro za prodiranje našega levega krila. Slabi napadi sovražnika na naše nasprotno krilo v oddelku Monte dei sei Busi so bili odbiti z lahkoto. Odstavljeni IcSKl generali. Iz vojnega tiskovnega stana se je poročalo 23. t. m.: Popolno izjalovljenje vseh dosedanjih poizkusov, da bi Italijani prodrli avstro-ogrsko fronto, je stalo celo vrsto visokih laških častnikov njihova mesta. Nič manj kot trije poveljujoči generali so bili za kazen odstavljeni in prav tako tudi pet divi-zijor.arjev in brigadirjev. Posebno pozornost je pobudila v Italiji že javljena odstavitev generala Ragnija, ki je veljal za enega najzmožnejših poveljnikov v laški armadi. Ragni je poveljeval prvi arinadni zbor, ki se dopolnjuje v Pijemontu in ima poveljništvo svoj sedež v Tur inu. Zato se smatra tudi nekako za telesni zbor laškega kralja. Ta armadni zbor je imel nalogo, da zavzame višino nad Podgoro, ki leži pred Gorico na zapadnem bregn Soče in oot v Gorico. r». Laški kralj je na Ragnijevo povabilo osebno prišel v spremstvu načelnika generalnega štaba generala Cadorne pred Podgoro, a je namesto pričakovanega vhoda v mesto Gorico moral doživeti katastrofalni poraz svoji vladarski hiši posebno dragih brigad, polkov št. 1 in 2. in brigade > Pistoja«, ki jo tvorita polka 35 in 36. Silno ogorčen, je pozval kralj Ragnija na odgovor, pri čemer sta se Ragni in Cadorna hudo spore-kla, in se je končno stvar končala z odstavitvijo generala Ragnija. Da italijanskim častnikom ne manjka poguma, dokazuje visok odstotek padlih PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xaviar d« Monttfpia — Bog daj! — je pošepetal Karel. Voz je obstal in naša mala družba je izstopila. Vprašali so, ali je mogoče govoriti z doktorjem Blancheom, in le-ta je prišel takoj, da sprejme svoje goste. Povedal jim je najprej, da se Mignonnino stanje ni izprenjenilo čisto nič. Ana mu je razložila svojo teorijo o nenadnih in nekako homeopatičnih ozdravljenjih ter j« navedla v podkrepitev svojih nazorov konec več veseloiger. Učeni zdravnik jo je poslušal smehljaje. — Kakor se mi zdi, niste mojega mnenja, gospod doktor? — je vprašala Ana nekoliko v skrbeh. — Res, ne popolnoma, — je odvrnil zdravnik; — romanski uspeh, kj se ga na- dejate, sicer ni nemogoč, vsekakor pa ni verjeten. Sicer se pa pokaže kmalu. Bolnica je na vrtu____blagovolite priti z menoj? Vsi štirje so šli takoj na vrt. Vreme je bilo lepo, toda mrzlo: bledo zimsko soln-ce je jasno sijalo na brezoblačnem nebu. Na brezlistnih vejicah drevja in grmičja so se svetlikali kristali slane kakor brezštevilni demanti. Bolniki v zavodu so deloma posamezno deloma pa v majhnih skupinah hodili po drevoredih, pusutih z drobnim peskom. Zdravnik je peljal svoje goste v najoddaJjenejši del vrta in tam so našli v drevoredu, vzporednem z zidom, mlado deklico. Ta mlada deklica je bila s svojim bledim obrazom in k tlom obrnjenim pogledom poo-sebljenje poetične slike Ofelije. V levici je držala majhno jelovo vejico, ki jo je trgala z desnico. Videti je bila pač zamišljena in otožna, ne pa zelo žalostna. Ta deklica je bila Mignonne. Ko jo je Karel spoznal, se Je prestrašil in je pritisnil robec na oči, da si otare štabnih oficirjev. Dosedaj sta, kolikor je znano, padla na italijanski strani dva generala, en polkovnik-brigadir, devet polkovnikov polkovnih poveljnikov in kakih štirideset drugth štabnih častnikov. Italijani ponovno osredotočujejo svoj napad ob Gornji Soči proti tolminskemu predmostju, toda doslej brez uspeha. itdiloiiska ropanja. Dunaj, 23. (Kor.) — Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Pri italijanskem vojaku Mateju Attiino-nelliju, 4. stot. 29. pešpolka, ki ie padel vzhodno Gradišča, so našli dnevnik, iz katerega posnemamo naslednij opis, ki je značilen za obnašanje Italijanov: »Od trenutka, ko smo stopili v tržaško deželo, smo šli skozi mnogo in premnogo krajev, kjer nismo našli nobenega civilista. Vsi so bili pobegnili, zapustili so svoje hiše, svoja posestva, svoje pohištvo in svojo deželo. Kakor hitro smo prišli v tak kraj, smo našli vse zapuščeno in hiše vse opustošene. Opustošene od nas. Sicer nihče izmed nas ni mogel vzeti s seboj teh stvari, ker se dostikrat še lastne vržejo proč. Toda v upanju, da se najde kaj denarja ali dragocenosti, se ni delalo drugega nego odpiralo zaklenjene omare, pisalne mize in skrinje. Vsa obleka se je potegnila ven in se ni več poležila nazaj. Vse je o-stalo zmetano po tleh in brez usmiljenja se je hodilo po obleki. Potem smo prišli v mesto Gradišče, lepo. krasno mesto z velikimi palačami. Tu se je videlo v hišah obleko razmetano po tleh, perilo, hišno orodje, okraski z cknov in balkonov v kuhinjah. Pc vseh hišah so bile sobe p^lne predmetov iz litega železa, bakra, brušenega stekla in porcelana, česar vsega je bilo tu v izobilju, ker so -tu, ali bolje rečeno v bližnjem Trstu velike tovarne za te predmete. Ko :smo stepili v te hiše, smo bili čisto iz sebe, ko smo videli tako posodo in drugo. Bilo nam j£ žal. š seboj vzeti nismo mogli ničesar. Storiti nismo mogli nič drugega nego si napolniti žepe in mnogokrat tudi tornistre s takimi srajcami in hlačami, ki bi bile pri nas doma (v Pulji) za nevestinsko opremo. Treba je pa upoštevati, da so šli pred nami že drugi oddelki skozi, tudi bersaljeri, ki so izvedli prve napade in našli v reftiici dobre stvari. Prišlo ie na dan, da se je v Gradišču vlomila oklopna blagajna in denar uropal. Pregledali so tornistre vseh vojakov, ki so šli skozi mesto, in našli 500.000 lir. — Drugi dan so našli 13.000 lir iz neke druge blagajne. Vsi ti vojaki in tudi en častnik, pri katerih se je našel denar, so prišli v sodno preiskavo«. Z Gvstrljsko-sriBbeftti bojišča. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Na jugovzhodni fronti Je med stalnimi praskami zaznamovati včasih zmeren artiljerijski o-genj. V bližinj Zemuna Je bil en avstrijski patruljni Čoln živahno obstreljevan od srbske artiljerije, a brez uspeha. Sovražni letalci se često pojavljajo nad Banatom, pri čemer krenejo včasih tudi čez rumunsko ozemlje. Na črnogorski meji so poskušali manjši sovražni oddelki pri Bileči in vzhodno Trebinj z napadi, da bi pregnali naše poljske straže, razrušili telefone in uničili žetev. Vsi napadi so bili odbiti z izgubami sovražnika. solzo. Obenem pa je tudi nekoliko zaostal za drugimi. Ana, ki ie šla prva, je obstala-pred Mi-gnonno. Mignonne Je pogledala kvišku in uprla svoje nekoliko plašne, velike oči v prihajajoče. Najbrž Je spoznala miss Dudi ey evo, kajti israz veselja in spoštovanja se jej Je ppfavll v ljubkem licu. Prijela je Ano za roko ter si Jo pritisnila na ustnice, Šepetajoč besede: — Hvala ti, moj ljubi angel, hvala ti, da se me še spominjaš in si me obiskal zopet. — Kako vam je, draga moja? — jo je vprašala Ana. — V nebesih se ae trpi, — Je odgovorila Mignonne, — ali 6e ae trpi, se trpi samo zaradi spominov.... in fae se ne spominjam več.... — Kaj? Ali ste poeabila vse? — Vse! — Celo tiste, ki ste jih ljubila na tem svetu in Id so ljubili vas? — Ne. dobri moj angeli Tistih, oziroma Z nemJko-rusKesD bollšča. BERLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. avgusta 1915: (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga.) Pri Bavsku in Schonbergu (Jugovzhodno Mitave) so se razvili boji. Vzhodno in jugovzhodno Kovna se boji nadaljujejo. Pred Olito se bližajo naše čete predpostoiankam sovražnika. Med Sejnim in Mereczom (ob Njemenu« je bil sovražnik vržen. Tudi v gozdu vzhodno Avgu-stova prodirajo deli Eichhornove armade proti vzhodu. Dalje južno se vrši boi za oddelek Be-rezowke. Naše sprednje čete so prispele v Bjelostok. Armada generala Gallwitza Je vrgla sovražnika pred Orlanko (severno in jugovzhodno Bielska.) (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Težko premagani sovražnik se umika v notranjost gozda Bielowieske. Drži se le še južno gozda, v ozemlju sc-verozapadno Kamienieca-Litovvskega. (Armadna skuoina generalfeldmaršala Mackensena.) Trdnjava Brest - Litovvsk je padla. Med tem ko je avstrijski armadni zbor generala pehote Arza včeraj popoldne po boju zavzel dve utrdbi zapadne fronte, ie brandenburški 22. rezervni armadni zbor zavzel z naskokom utrdbe severozapadne fronte in udri ponoči v glavno utrdbo. Sovražnik je nato opustil trdnjavo. Na vsej fronti skupine od gozda Bialo-vvleske do močvirja v Pripjetu (jugovzhodno Bresta - Litowskega), le zasledovanje v polnem teku. Vrhovno armadno vodstvo. Z zapadla tioiltta. BERLIN. 26. (Kor.) Veliki glavni stauT 26. avgusta 1915: Zapadno bojišče. Severno Beau Sejourja v Šampanji smo predvčerajšnjem osvojeno rszstreljeno kotlin:) obdržali kljub francoskim napadom. Dve sovražni letalski brodovji ste metali včeraj bombe v Saarthale, nad in pod Saarlouis. Več oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Stvarna škoda je nebistvena. Pred startom so bila brodovja v pristanišču Nancy napadena z dobrim uspehom od naših letal. Eno letalo se je vžgalo in je padlo pri Bolhenu, drugo je prišlo pri Remllly z letalci vred nepoškodovano v naše roke, tretje je bilo od enega nemških bojnih letalcev pri Arracourtu (severno Luneville) tik pred francosko črto pislljeno, da je pristalo in je bilo razrušeno po naši artiljeriji. Četrto je v ognju naših obrambnih topov pri Moivronsu (južno Nomeny) pristalo za sovražno fronto. Vrhovno armadno vodstvo. Poincare in belgijski kralj na fronti. PARIZ, 25. (Kor.) Belgijski kralj je po-s-etil v spremstvu Poincareja, vojneea ministra Milleranda in generala Joffra francosko fronto ob Aisni, Oisi in Somme, postojanke pri Lunevillu, Grand Couron-ne in pri Nancy, kakor tudi razna opo-rišča. S turških bojišč. CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na raznih frontah se ni zgodilo ničesar pomembnega. HAAG, 24. (Kor.) »Nieuwe Courant« poroča, da je v bojih pri Dardanelah padel angleški brigadni general Ba!dwin. Važna seja srbske skupfflne. NIŠ, 24. (Kor.) Današnja (tretja) tajna seja skupščine je trajala do Vili. Sporazumno s skupščino je otvoril predsednik po odmoru 15 minut sejo slovesno. Sprejet ie bil sledeč dnevni red, ki ga je odobrila vlada: Potem ko je skupščina vzela na znanje izjave vlade in Izjave, podane ji v tajni seji, izkazuje padlim junakom svoje spoštovanje in obnavlja svoj sklep, da hoče na strani zaveznikov nadaljevati boj za osvoboditev in združenje srbsko-hrvat-sko-slovenskega naroda za ceno neizmernih žrtev in za ohranitev življenskih interesov naroda. Skupščina odobruje politiko vlade in prehaja.na dnevni red. Po prečitanju izjave nacijonallstlčne stranke, ki navaja vzroke, radi katerih nacijonallsti ne odobravajo prehoda na dnevni red, je bil kot prihodnji razpravni dan skupščine določen 4. oktober; vendar pa se zamore skupščina eventualno sestati tudi preje. Seja je bila nato zaključena. LUGANO, 25. (Kor.) »Corriere della Sera« je sicer zadovoljen z dnevnim redom skupščine, vendar pa poudarja, da ni spoznati niti obsega odstopa Srbije na ozemlju Bolgarski niti veličine zato for-muliranega pogoja. Po njegovem mnenju hoče Srbija tako potrebno žrtev izvršiti le po uresničenju maksimalnega programa srbskega iredentizma, torej niti od-daleč takoj. Razglas Ker so izčrpane zaloge moke za kruh, mešan s koruzo, moremo naznanjati prebivalstvu, da začnemo od n e d e 1J e, 29. avgusta dalje, izdelovati samo kruh iz čiste pšenične moke. Novi enotni kruh, ki se bo Izdeloval pod nadzorstvom aprovizacijskegn odbora, se bo prodajal v vseh dosedanjih prodajalnah, ki jih je Izbral odbor, in zadružuih tržaških prodajalnah ! do 60 vinarjev enokilogramskl kržlč. i Ker bo aprovizacijski odbor natančno nadziral izdelovanje in določal količino testa, ki ga je treba za kržič, se odpravi prodaja po teži in se uvede prodaja po kosu, in to v korist prebivalstva, da se bo predaja vršila hitreje. Kupec pa bo imel pravico, da se v Istem prodajnem prostoru lahko na tehtnici prepriča, ali kupljeni kržičl res tehtajo toliko. Noben prodajalec ne bo imel pravice zahtevati višje cene za več tehtajoče kržl-če. Po § 8. ministrske naredbe, izdane 11. avgusta 1915. I., drž, zak. št. 231, so vsi prodajalci kruha dolžni postreči kupcem tudi s kosi kruha, v kakršni količini se zahtevajo. V tem slučaju se prodaja po teži. Za aprovizacijskl odbor: C. kr. namestništvenl svetnik vit. Higin pl. Scarpa, 1. r. tistega nisem pozabila----kajti prišel je sem gori k meni in vidim ga vsak dan.... — Koga mislite, Mignonne? — Koga naj bi mislila, če ne njega---- svojega Karla?---- — Potemtakem ga vidite? — Kedar ga hočem.... hočem pa vedno. — Ali je tu? — Da, tu je, v tem kotičku nebes, čisto blizu mene. Moj glas je prodrl do njega.... iskal je moje truplo---- dolgo ga je iskal____misliš si lahko, kako sem se veselila njegovega iskanja---- In ljubi bog, ki je videl najino srečo in najino ljubezen, je dovolil Karlu, da ostane pri meni. Od onega dne se nisva ločila več in ljubiva se iz vse duše. Te zadnje besede je izrekla Mignonne z izrazom nekega posebnega vzhičenja in blaženstva. — Kje pa Je Karel v tem trenutku? — Tu, prav čisto blizu mene!---- — Ali bi ga ne mogla videti? — Ne. Razglas. Vpisovanje na občinskih ljudskih šolah v mestu in v okolici za šolsko leto 1915./1916. se vrši v dneh 1., 2., 3. in 4. septembra t. i.; redni' pouk prične kakor vsako leto, dne 16. septembra. • Obvezani za obiskovanje ljudske šole so vsi otroci od 6. do dovršenega 14. leta, izvzemši onih, ki obiskujejo kako višjo šolo ali pa se nahajajo v razmerah, omenjenih v točkah b, c, in d pričujočega razglasa. — Zakaj ne? — Prihaja samo, kedar sem sama---- če je kdo pri meni, ga skrivam iz strahu .... — Iz strahu? — Da, iz strahu, da ne bi mi kdo vzel mojega Karla____ kajti tu je še več žensk in jaz sem ljubosumna!---- Istočasno se je Mignonne nezaupno ozrla vsenaokoli. Ana je tedaj pornignila Karlu, naj stopi bliže. Karel je storil tako. Bil je tako silno razburjen, da je komaj še mogel stati na nogah. Ana ga je prijela za roko in jo položila v Mignonnino. Mignonne je stopila korak nazaj in je začudeno pogledala Karla. Zdelo se je, kakor bi si prizadevala, da bi zbrala misli, kajti sedaj si je položila roko na oči, sedaj pa je zopet dvomeče in vprašujoče pogledovala okoli stoječe. Ustnice so sc jej pregibaJe, kakor bi hotela govoriti, toda spraviti ni mogla niti glasu iz ust. (Dalje). "Strm n. »EDINOST« itev. 237. V Trstu, dne 27. avgusta 1919 Otroci, ki so obvezani obiskovati mestne (občinske) ljudske šole, se morajo v dneh 1., 2., 3. in 4. septembra priglasiti za vpis na mestni šoli lastnega okraja in sicer v spremstvu svojih starišev ali zakonitih namestnikov; priglasiti se morajo, tudi če so v preteklem letu bili že učenci iste šole. Po navadi otroci, ki bivajo v onih delih ulic, ki tvorijo mejo med dvema šolskima okrajema, lahko obiskujejo eno ali drugo dotičnih dveh šol. Razen tega slučaja in kadar ima sola lastnega okraja odgovarjajoči razred, se bode samo v izjemnih slučajih in iz posebnega uvaževanja vrednih razlogov dovolilo, da bi kak otrok obiskoval mestno ljudsko šolo kal^ga drugega okraja. Mesto vpisa v zadevne šole pa morajo biti tekom meseca oktobra naznanjeni od sta riše v, oziroma njihovih zakonitih namestnikov mestnemu statistično-anaerafi-čnemu uradu (ulica SS. Martiri št. 4.1.): a) otroci (dečki in deklice), ki že obiskujejo ali ki bodo obiskovali kako šolo ali učni zavod izven Trsta; b) otroci, ki uživajo, oziroma bodo u-živaii domač pouk; c) otroci, ki vsled duševne aii telesne napake ne morejo obiskovati nobene šole in t d) končno oni otroci, ki jih je, ne da b« bili dovršili 14. leto starosti, do danes iz kakoršncKakoli razloga oprostila politična oblast obiskovanja šole. Kdor se ne bi pokoril tem odredbam, zarade kazni, ki jo določa ministerijalna naredba z dne 30. septembra 1857., drž. zak. št. 198. Trst, 26. avgusta 1915. MESTNI MAGISTRAT. prejšnjega trosporazuma, potem bo Italija v močvirju do glave: brez pridobitev, v gospodarski sužnosti, brez militarične-da ugleda. Razglas gleda cSesinf Jciranja stanovanj in pohištva oh priliki selitve. Pii selitvah je treba na vsak način paziti na to, da se ne nalezejo in prenesejo kužne bolezni, bodisi po obleki, po posteljnem in telesnem perilu, po raznih predmetih pohištva itd., ali pa z nastanitvijo v okuženih prostorih. Zato se vsem onim družinam, ki imajo menjati stanovanje, kjer bi se med njihovimi svojci ali sostanovalci, oziroma njihovimi podnajemniki nahajale osebe, ki bolehajo ali so v nbjno ejšem času bolehale na nalezljivi bolezni, vštevši tuberkulozo, kakor tudi na kiki, četudi lahki črevesni bolezni, najtoplejše priporoča, da naznanijo to pravočasno mestnemu iizikatu ulica Cavana 18, I. natis ropje), ki bo, ako bo treba, dal pred transportom razkužiti eventuelno okužene preo mete ter bo v slučaju potrebe odredil tudi desinficiranje prostorov. Trst, avgusta 1915. Mestni magistrat. DomaČe vestL Čitateljem „Edinosti" v Gorici naznanjamo, da se prodaja naš list v Gorici v tobakarnah: Hovvanski na Kornju in Sar-dagra v Carduccijevi ulici. t Josip Golja-Kranjc. S tem možem, či-' gar smrt smo javili včeraj, izginja mož, ki se je nekdaj — dokler ga ni začela mučiti bolezen, ki ga je sedaj položila v grob — kaj živo udeleževal narodnega življenja. Bil je navdušen član tržaškega »Sokola«, več let njega odbornik in par let j predsednik »Tržaškega podpornega in j bralnega društva«. Svoje narodno mišljenje je s svojo vrlo soprogo povsod in ob vsaki priliki kazal tako neustrašeno, da I so nasprotniki njegovi kavarni na Acque-dottu posvečali posebno pozofnost. Ni bilo razburjenih časov — na katerih je bilo tržaško življenje vsled narodnostnih in ! političnih bojev vedno dovolj bogato — da ne bi bila Kranjčeva kavarna predmet ' sovražnih demonstracij, dejanskih napadov in vandalskih činov. Tako n. pr. tudi ob znanih dogodkih na trgovski akademiji RevoIteHa. Toda nasprotniki so se varali v svojem pričakovanju, da vrlega Kranjca prestrašijo. Vrlemu pokojniku pokladamo v imenu slovenske stvari cvetko hvaležnosti na mrtvaški oder. Pogreb pok. poštnega kontrolorja Mihaela Kuščarja se je vršil včeraj pred-poldne ob udeležbi, primerni sicer sedanjim časom in razmeram, ki pa je vendar pričala, koliko ljubavi in spoštovanja je užival po-, kojnik ne le med svojimi uradnimi tovariši, ampak med tržaškimi Slovenci sploh. Ob mrtvaškem vozu so tvorili poštni uslužbenci špalir. Blagi pokojnik počivaj v miiu! Pogreb je priredilo novo pogrebno podjetje pr&v ukusno in je toplo priporočamo na-; šincem. Rožne politične vesti. Voi* --mved Italije Turčiji. Zgodovina raciu slučaja, da bi kaka država v kraiKi uobi štirih let vdrugič napovedala vojno isti državi. Sedanji ultimatum Italije se utemeljuje s tem, da turška vlada ni dovolila raznim italijanskim podanikom odhoda iz Azije na fronto ob Soči. To postopanje turške vlade pa je le naravna posledica dejstva, da je Turčija zaveznica naše monarhije v sedanji svetovni vojni. Vsa znamenja kažejo, da je do sedanje napovedi vojne od strani Italije prišlo le zato, ker so vlasti trosporazuma zahtevale sodelovanje Italije na dardanelskih o-peracijali Isiotako opravičena se nam zdi domneva, tla je Italija le nerada — torej prisiljena — privolila v to zanjo skrajno neljubo, torej zelo riskantjio podjetje. — Pred par dnevi smo zabeležili vest iz Pe-trograda, kako da ruski intelektualci bridko tožijo, da niste Anglija in Francija skozi mesece nič storili, da bi militarično razbremenili Rusijo, dočim je ta poslednja začetkom vojne krvavela in pretrpela krvave poraze v prvi vrsti v ta namen, da razbremeni Francoze, kar se je tudi zgodilo. Druge vesti trde. da je Rusija zahtevala od svojih zaveznikov na zapadu, nai začno z ofenzivo, da bodo s tem Nemci primorani, da del svojih vojnih sil prelože z vzhoda na zapad. Toda Anglija je po svoji lepi stari navadi skrbela najprej za — svojo kožo po liste n znanem reku, da je previdnost hrabrosti najboljši del. Izogibala se je akciji. ki bi mogla njej prinesti poraz. Da pa vendarle potolaži Rusijo, jej nudi nadomestila na Dardanelah, a to nadomestilo naj da sedaj — Itaiija! Ta naj gre po kostanj v žerjavico! Zato je diktirala Italiji soudeležbo na dardanelskih operacijah. Diktirala — pravimo. Italija se nahaja se J j . strašnem p ložaju. Mora se pokoriti Angliji, i;er je zašla v popolno finan-cijclno odvisnost od angleških blagajn. Govori se, da ix>š!je Italija na Dnrdanele armadni zbor >00—300.000 mož. Kje ga vzame. Na avstrijskih mejah beleži po treh c ecih vojne le neuspehe. Zato je men,,, i z ljučeno, da bi se hotel Cadorna na tej fronti oslabiti. Italija bo morala torej svoj dard nelski kontingent drugod — naribati. Sedaj je vprašanje, ali bo soudeležba Italije mogla povzročiti izpre-j membo položaja na Dardanelah? Ali ne bo Italijanov preganjala ista zla usoda, ki jim je T zvesta spremljevalka na vseli njihov i edanjih vojnih akcijah, kolikor daleč sega spomin sedanjega človeškega rodu. in ki jih tudi sedaj v krvavi borbi ob Soči ni zapustila? Nočemo prerokovati, spominjajoč se stare resnice, da tudi vojna sreča je okrogla. Ali to eno moremo reči: če konec dardanelskih o-Deracii ne bo odgovarjal ^naukovanjem Milan Piaritnec, absolvirani eksportni tehnik in enoletni dobrovoljec, je torej vendarle padel na gališkem bojišču. Kaka dva meseca bo temu, ko smo bili po „Slovencu" prinesli vest o smrti mladega junaka. Iz pogovorov z njegovimi tukajšnjimi sorodniki pa smo posneli, da se ne odrekajo nadi, da zgornja vest ne odgovarja resnici. Ta nada se ni izpolnila: Milan Planinec je padel 13. junija v Smuli pri Przeworsku V Galiciji. Rodbini pokojnega, posebno pa kruto zadet m staršem, izrekamo najiskrenejt sožalje. G, Freytag. — Zemljevid vzhodnoruskih bojišč. Merilo 1*2,000.000. Nova poceni izdaja. Cena K 120, napet na platno K 3*20. Zemljevid je prav lepo izdelan in more izborno služiti za zasledovanje vojnih dogodkov na ruskih bojiščih. Dobiva, oz. naroča se pri tvrdki na li laju, ali pa v knjigo-tržnici Jaka Štoke v Trstu. Učiteljsko društvo za Trst In okolico se je preselilo v ulico Acquedotto štev. 20, I. nadstr., (C. M. ljudska šola). Srčne pozdrave poliljajo z Dunaja XIII, podružnice oddelka rekonvalescentom peš-polka Kienmayergasse št. 41, naslednji naši vojaki, proseči starih slovenskih časopisov : Lovro Hubner, Ivan Spacapan Iz Gorice, Alojz Skočaj, Ivan Bučar, desetnik Anton Grilj Iz Skednja, Vincenc Mugerle, Anton Sotlar, Anton Mesojedec in rr. Medved. Kupčija s konji. Tiskovni oddelek ministrskega predsedstva nam javlja: V zadnji čas se dogajajo — posebno v območjih, v prvi vrsti prizadetih po vojnih dogodkih — v kupčiji s konji zlorabe, ki o-grožajo toliko interese deželne kulture, kolikor tudi militarične interese. Da se taki^ nespodobnostim pride v okom, je potrebno strogo reglementiranje prometa s konji. To se je zgodilo po mlnisteri jalni naredbi, ki so jej določbe posnete v splošnem po naredbi z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 115, tičoči se kupčije z ži vino. Nova naredba daja političnim oblastim izlasti možnost, da nakupovanje koni od hiše do hiše v posameznih obmpčjih prepovejo ter odredijo, da se prodaja konj obrtoma sme vršiti ie na stalnih prodaja-liščih. Istotako se pooblaščajo označen«: oblasti, da se opravičenost do izdajan'j živinskih listov za konje v slučaju potrebe omeji. Kupčevalci s konii se imajo na izvrševanju svoje kupčije izkazati z o-brtnim dovoljenjem, kupovalci pa s posebnimi legitimacijami, ki se sinejo izdajati le povsem zanesljivim osebam. Z dolžnostjo kupčevalcev s konji, da morajo voditi zapiske, je obrtnim oblastim dana možnost, da izdatno kontrolirajo poslovanje v vsakem posameznem slučaju. S sekiro. 181etna Marija Gjurgjevičeva, ki stanuje v ulici della Madonnina št. 2S, je včeraj doooldne cepila drva. Pri tem se je oa s sekiro vsekala v levo roko pod laktom ter se precej težko ranila. Morala je na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik izpral in obvezal rano. Umrli so: Prijavljeni dne 26. t. m. na mestnem fikizatu: Batič Brunon, 4 lefa, Rocol št. 918; Katarinič Beatrika, 61 ler. ul. di Tor di S. Lorenzo št. 2; Fosearti Josip, 56, zaprate del Buso št. 5: Golj Kranjc Josip, 51 let, ul. dello Acauedot^o št. 22; Košelina Matej, 72 let, ul. Fulvio Testi št. 8; Nedok Ivan, 24 let, Sv. Ma rija Magdalena zgornja št. 659; Piščanc Karmela, 3 leta, pri Piščancih v Rojan r, Camperle Marija. 33 let, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 253. — V mestni bolnišnici dne 26. t. m.: Fontanot Anton, 59 let; Lapanja Mira, 23 let; Urban Josipina, 82 let. Kolen v Trstu. Poročilo o stanju kolere dne 26. avgusta 1915 Dne 26. t. m. je bilo v zdravniški oskrbi: 31 Novi slučaji:..........2 Okrevalo (oseb):...... . . — Umrlo (oseb):.........2 Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb). . .31 Nova d\ slučaja sta se pojavila v: ulic' Boccaccio st. 17 pritličje in Vrdeli it. 1356- Bacilonosci v opazovanju:.....12 V vili Sartorio je na opazovanju: ... 30 fcrivL V počeščenjc spomina svojega pokojnega bratranca, g. Mihaela Kuščarja, c. kr. poštnega kontrolorja v pokoju, darujete gospica Marija Duša in gospa Katarina Co-tičeva vsaka po K 5 za družbo sv. Cirila in Metoda. Popravek. Dar učiteljev in učencev italijanske mestne ljudske šole na Vrdeli v korist vojakom na bojišču je znašal K 10*30 in ne K 10, kakor se je pomotoma objavilo. Vesn iz Gorttbe. Iz Aidovftćiae. Kakor običajno se je tudi letos v Ajdovščini obhajal rojstni dafi NJeg. Veličanstva in sicer že 96., prav slovesno. — Na predvečer velikega praznika se je vršila bakljada. Mnogobrojni sprevod vojaštva in meščanstva, na konjih in peš, z bakljami in balončki, se je vil pevajoč in radostno vzklikajoč izpred tovarniškega poslopja skozi Sturje i«i Ajdovščino do pred »začasno« c. k. okr. glavarstvo. Lavričev trg je bil slavnostno okrašen, po hišah so vihrale zastave in o-kna so bila razsvetljena. Slavnostna nagovora g. majorja Honarskega, v Šturijah, kakor tudi gosp. 2nidarčiča v AJdovščin . izzvala sta veliko navdušenje, zlasti zadnji, ki je bil vsem lahko razumljiv. Po sprevodu se je vršil banket na čast Najvišjemu jubilantu. Drugi dan ob 9 se je pela na Lavričevem trgu vojaška maša in Tedeum, ki so se je vdeležile vse t 'j kajšnje korporacije in mnogobrojno občinstvo. Vse je praznovalo pomenljivi dan v srčnih vzdihih, naj božja previdnost čim prej uresniči želje preljubljenega vladarja. Mislili smo tudi na premnoge drage, ki že nad leto dnij krvave v zvesti brambi Njega in domovine. Tudi njim smo dolžni hvaležnosti; in da se polo/i vsaj mali ol^lj, k na njih skeleče rane. kupovali smo pridno cvetlice in drug, vojne znake od brhkih gospodičen, ki so s tem marljivo nabrale čedno svotico Hvala jim! Listnica uredništva. O. Anton Parovel, vojna pošta 72. — Na Vašo dopisnico, pisano 18. t. m., Vam naznanjamo, da smo prejeli od Vas pred daljšim časom, kedaj, ne vemo natančno, neko poročilo, ki smo ga priobčili v listu. Stvari, ki jih omenjate v sedanjem dopisu, pa nismo prejeli. Najbrž se je izgubilo med-potoma, kar je pač lahko mogoče in kar se dogaja v sedanjem direndaju le prepogo-stoma. Sicer Vas pa prosimo za nadaljne dopise s fronte, ki jih bomo vedno radi priobčevali. Vas prisrčno pozdravljamo in vse naše rojake tam gori na severu. Bog Vas živi vse in na veselo svidenje v našem Trstu! II IIBHHaBIl III 1 JOSIP STRUCKEL i g Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina ega bli _ in ženske, zefir, batist in perljiva svila g Nov prihod volnenega blaga za moške, m* I za jopice. — Svilenina in okraski zadnje ■ novosti, veUk izbor izgotovljenega pe- B rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ Vezenine in drobnarije, preproge, za- S vese, trliž po Izjemno nizkih cenah. iiHHinsmii m Cene rožnih 2ioll v Trstu. (Dne 26. avgusta 1915.) Bloka bela . . . •.........K 2-— kg Sladkor K 1*— kg Meso (goveje) sprednji deli • • . .X 4 32 kg . „ zadnji „K ... 4 44 kg Meso telečje ........... S 7 20 kg Meso kofitrunovo.....K 2 40 do 2 60 kg Slanina fsoljena) •••»... 4.40 do 5.40 kg Gniat, kuhana .••••....•..K 12.— kg Maslo sirovo ............E 6-— kg Sir fementalski) ...........K 5*40 kg Kokoši .........K 7*50 do 8*50 ena Piščanci ......... K 8'— do 4-— eden Polenorka suha .........K 2-20, 2 40 kg „ namočena 126 kg Riž K 2'12,2-32 kg Fižol K 1.-28 kg Bob ••■.•••••»K 1*60 kg Zelje (sladko)............K — 4Gkg Zelje (kislo)............K —*56 kg Ječmen...................K 2-— 2 60 Fižol (stročji) vinarjev ••••••• 32, 36 kg Kromp r „ ....... 20 do 24 kg Paradižniki . ...... 28, 32 kg Radič „ t • t • , 4 do b merica Salata . . .... 10 do J 2 glava Česen „ ••••••• 6.8 glava Čebnla „ ....... K 64, kg Jajca m . ... 18 do 20 komad Bače , ...... 2, 8 komad Fesa m •••••2 do 8 komad Malancaoe „ •••• .3, 4 komad Knmare m »••••2 do 4 komad Koleraba „ » « • • . 6 do 8 komad Mleko „ ••..... 56, 60 liter Olje (najceneje) K 2 52 liter Tanina........................K —-— kg Cevoli............... K —*— kg Prvo triftkfl tovorno brusnih kamnov? sifflrkn In „corundum" G. PIlofttS-Trst I Pisarna: Riva Pestatori 14. Tel. 15-25 S :: HALI OGLASI:: □□ □h se raćnmyjo po 4 etot. besedo. Mastno tiskane besede ae računajo enkrat več. — NajmanjSa : pristojbina zna3a 40 rtotlnk. : □□ d& Kupujem Margon. e vsake vrste. Ulica Solitario ri mestni bolnišnici;. — Jakob 12° rflPftDAff poltenih starišev, s primemo IVRICgU šolsko izobrazbo sprejme Ferao Spilar. trgovina z mešanim blagom v Št. Petra na Notranjskem. 375 0inf| 670 hI črnega istrskega zajamčenega, 9 25 VIIIU stopinj, bogato na barvi, pristno; 200 hI belega, istrskega 8 stopinj; 600 hI belega bur-gnnaea 11 stopinj in 100 bi tudi bargundca 12 stopinj; 50 hi specijelnega moškata 12 stopinj : 148 hI dalmatinskega aromatlčnega tropinovca; 3000 kg malinovca kakor tudi domači Šampanjec, peneči refoik, namizni konjak, rum itd. Prodam vse proti takojšnji oddaji izven mesta ali v mestu po ao»olutno konkurenčnih cenah. Jakob Parčina, slovenska tvrtka, ex kavarna Goldoni. 372 Umetni zobje i z in brez Čeljusti, zlate krone in obrobk! t VILJEM TUSCHER X konces. zobotehnik ! TRST, uL Caserma ft. 13, II. n. t Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. OGLAS. Podpisana tvrdka naznanja, da je debila od aprovizacijskega odbora dovoljenje za izdelovanje biškotov A. G ATT I. Na razpolago ima vedno naslednje biškote: London Biscuit Factory A. Gatti kakor: METROPOLITAN po K 2'6G kilo. Na drobno: KARLSBAD po 8 stot. komad in „TRIESTE" po 5 stotink. — Prodajajo se v prodajalnah, kavarnah in mlekarnah. Čuvajte se ponarejanja E Glejte na znamko in otis A. GATTI, London Biscuit Foctory A. GATTI. sveze camo provo dansko maslo najfinejše maslo proda se po dnevnih cenah v trgovini specijalitete. Sveže čajno maslo, jajca, perutnina In divjačina. Trst, ul. Campanfle it. 15 Čimprej bom prejel dnevno štajerske perutnine in divjačine. t Tužnim srcem javljamo čislanemu starešinstvu in obCinstvu, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, da je po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspal dne 25. t. m. preč. gospod Josip Omers vpokojeni župnik sežanski, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono i. t. d. i. t. d. v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Blagega in nepozabnega pokojnika priporočamo v blag in trajen spomin. ŽUPANSTVO - SEŽANA dne 26. avgusta 1915. Marko ŽnidaršiC, podžupan. Veliko skladišče klobukov deinikov, bele In pisane srajce, izladsk. platna iepnlh robce, moSklh nogovlc itd. K. Cvenkel Trst corso 28 Cene zmerne. -- Postrežba točna. Narodna trgovina. Narodna trgovina. Tržaška posojilnica in hranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo S1/,*/, aa menice po •*/• na zastave ta aaiortizacijo za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE fnkm 5« tudi ni ud in jih obrestuj« po 4 Večje stalo* vloge In vloge na tek. račun po dogovoru« raglstrovana zadruga z omejenim peroltvom TRST - Piax?a daila Caserma Siv. 2, k nad. - TRST (v lastni paUO) vhod po glavnih stopnjlcah. Poitno-hramlnični račun 1H 004. TEGEFON K. 964 Im varnostno caMco (safe deposits) za shraaabo vrednostnih listin, dokumentov in taznih dragih vrednot, ptnolnoai varno proti tli emu in požaru, urejeno po najDOT^jten mAiou ter jo oddaja stranicam v najem po najnlljth conah. STANJE VLOO NAD 10 MILIlONOV KRON. Irai« »: ri 9 * 12 kpll :a t-j 3