PoStnina plačana v gotovini.
V LloblioDl v nedeljo fine 25. septembra m
Leio XLIX.
»SLOVENEC« velja
po uofttt m vis strani Jugoslavija tn t LJubljani: m oalo leto naprej. K MIN-sa pol leta „ .. n 120--. sa cotrl leta , .. « BO-— za en mesec H .. * 20«—
Za laosamstvo oelolotno K 480-. es Sobotna izdala: sa
iia oalo leto.....K 40 —
■alaosamstvo ... ,, š®'—
SLOV
Uredništvo la v Kopitarjevi ullot štev. B/IIL Rosoptai se ne vračajo; nefranklrana pisma se na sprejemajo. Urada, telet. štv. 50, oprava, štv. 328.
Za svobodo tiska.
Vsaka reakcija je še bila nasilna. Vsak odpor proti njej je skušala udušiti s silo. Nikdar ni povpraševala po vzrokih odpora, če so opravičeni ali ne, ni si belila glave z razmotrivanjem, kako odstraniti vzroke, ki dajejo povod za opravičen odpor, za kritiko. Reakcija pozna samo eno sredstvo, en lek: Silo, ki jo maskira v javnosti kot državi potrebno sredstvo. V izrednih časih, kakor v vojni, se dajo nasilne mere še kolikortoliko opravičiti, dasi nam je svetovna vojna dokazala, da vsi nasilni ukrepi avstrijske vojaške in civilne uprave proti Slovanom niso prav nič izdali, marveč so slovanski odpor samo oja-čili. Cenzura časopisja je bila že naravnost otročja in smešna, da je celo v nemških vrstah izzvala pekočo ironijo.
Pod ero Pribčevičevega policajde-mokratskega ministrovanja so se v mirni dobi obnovili ti časi, ko opozicionalni časopisje v nekaterih pokrajinah ni smelo več niti kritikovati vlade in vladnih strank; cenzorji so poiskali svoje svinčnike iz Stiirgkh-Tiszove dobe in bele lise. ki so dičile včasi po cele strani hrvatskih opo-zicionalnih listov, so molče vpile: Kulturen škandal! Ta napad na svobodo časopisja se je izvršil pod pretvezo — državnotvor-nosti in obrambe države. »Država sem jaz, država je vlada!« Tako je reakcija pojmovala državo in udušila svobodo pa-triotičnega opozicionalnega časopisja. Človek se je nehote spomnil na tistega ruskega vojnega ministra, ki je dejal šefu tajne policije o knjigi »Zlorabe naKavka-zu«: »Ta knjiga jc že raditega škodljiva, ker je vsaka vrsta v njej resnična.«
Kako je tedaj cvetela reakcija v Rusiji, dokazujejo zapiski cenzorja Nikitenka, ki je obsojal reakcijo, pa ji kljubtemu služil in katerega življenje imenuje raditega Merežkovski pesem sužnja o svobodi. Ni-kitenko navaja, kako je nahrulil šef tajne policije Dubelt Puškinovega nasprotnika in denuncianta Bulgarina, ki se je o petro-grajskem vremenu izrazil nepovoljno, z besedami: »Kaj si že zopet zakrulil? Ti se drzneš psovati podnebje carske rezidence? Pazi!«
Ni to povsem paralela h konfiskacij-policajdemokratski režim in je trajal do policajdemokratski režim in je traja, do zadnjega časa. Saj je sodnijska cenzura v Splitu utemeljevala zaplembo »Jadrana« z motivacijo, da napada demokratsko stranko in demokratske ministre.
Naravno, da so čuvarji svobodnega tiska, časnikarji, zbrani na prvem občnem zboru v Splitu, enodušno obsodili tako dušenje tiska, ki je naravnost v zasmen temeljnim državnim zakonom, ustavi, katere člen 13. določa, da je tisk svoboden in sc sme cenzura ustanoviti samo ob času vojne ali mobilizacije in sicer za stvari, naprej določene z zakonom. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki se glasi:
»Jugoslovanski časnikarji na svojem prvem red. obč. zboru v Splitu protestirajo najodločneje proti dušenju svobode tiska in zahtevajo, da se del ustave, ki govori o tisku, najnatančneje izvršuje, da se takoj vstavi vsako neenako cenzuriranje, gaže-nje, preganjanje, plenjenje in ustavljanje svobodnega tiska od strani administrativnih političnih oblasti v nasprotstvu z izrecnimi določbami ustave. Hkrati zahtevajo, da se takoj ukine veljavnost avstrijskih in mažarskih reakcionarnih zakonov o tisku, ki služijo danes kot sredstvo za njegovo dušenje, neenako plenjenje, ustavljanje in preganjanje, Zahtevajo, da se čimprej donese moderen enoten tiskovni zakon, po katerem bo merodajen forum za ocenjevanje pisave tiska edino in izključno samo svobodno in neodvisno sodišče, v nobenem slučaju pa administrativna politična oblast. Dokler se pa ne donese tak zakon, zahtevajo, da narodna skupščina s potrebno spremembo srbski tiskovni zakon takoj raztegne v obliki pravilnika na vso državo kot merilo enotnega postopanja v vsej državi.«
K tej enodušno sprejeti resoluciji časnikarjev je vsak nadalini komentar nepotrebni
Političen list za slovenski narod.
Razprava Pesek centra Klemenčič.
Enostolpaa petitvrsta (58 mai široka ia 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat ... po K 6'— poslana itd. . . po K 9'— Pri večjem naročilu popust Najmanjšt oglas :>9/9mui K15. Izhaja vsak dan izvzemši vonedalfka in rtneva po prazniku ob 5. uri zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKSZ
Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Kaoun poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino ia št. 349 za jstase, avstr. In češka 24.797, ogr. 23.511, borm.-iiaro, 7563.
Ptuj, 24. septembra. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem sodna obravnava v tožbi, ki jo je vložil g. Pesek proti g. nad-učitelju Klemenčiču. Razpravo je vodil sodnik dr. Hudnik. Tožitelja je zastopal dr. Kreč iz Ljubljane, toženca pa dr. Fermevc iz Ptuja in dr. Lipold iz Maribora. Ker je razprava tajna, so dobili pristop k obravnavi za vsako stranko samo po trije zaupniki.
Prve priče, ki so bile zaslišane, so v svojih izpovedbah v prilog g. Klemen-čica navedle nekaj dejanj izza časa pred 12 do 17 leti kot dokaz za g. Pesku očitana nagnenja, ki pa vendar niso takšna, da bi
ustvarila dejanski položaj po § 129. Izjave teh prič so si deloma nasprotovale, lz-povedbe nasled. prič so pobijale trditve prvih in deloma izpodbijale verodostojnost izpovedi) za Peska obremenilnih prič. Priče, ki niso v direktni zvezi s predmetom razprave, je sodnik odklonil; zato tudi priča, ki je izpovedala, da ji je bilo ponudenih 100.000 K, ako bi izpovedala kaj obtežil-nega proti g. Pesku, ni bila zaprisežena, ampak je bila le v informativno svrho zaslišana. Današnja razprava je trajala od 10. do 3. in od 4. do fričetrt na osem zvečer. Jutri ob 10. se razprava nadaljuje in pridejo na v^sto še ostale priče.
Propadanje Trsta.
Trst, 24. sept. (Izvir.) Ladjedelnici Stabilimento Triestino« in »Cantiere S. occo« sta sklicali izredno sejo vsled dopisa društva Svobodne tržaške paro-plovbe , katero jima je sporočilo, da ustavi vsaka nadaljnja vplačila, ker vlada ni
dovolila kreditov za nadaljnje poslovanje imenovanih ladjedelnic. Vsled tega vlada v Trstu velika konsternacija, ker bi sklep Svobodne paroplovbe mogel imeti za posledico, da se delo v vseh tržaških ladjedelnicah popolnoma ustavi.
Pogajanja radi Zapadne Mažarske.
Pariz, 23. sept. V noti, ki so jo zavezniki izročili madžarskemu pooblaščencu Prasznovszkemu se madžarski vladi dovoljuje desetdneven rok za izpraznitev Zapadno Madžarske, začenši z dnem, ko se nota izroči.
Dunaj, 24, sept. Kakor poročajo listi o včerajšnjem sestanku zveznega kanclerja dr, Schoberja s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, je češkoslovaška vlada poslala Madžarski vladi ostro noto z značajem ultimata, v kateri zahteva ureditev zapadno-madžarskega vprašanja. Nato je madžarska vlada zaprosila češkoslovaško, naj bi obe vladi začeli razpravljati o možnosti mirne rešitve zapadno-madžarskega vprašanja. Pogajanja pa so se razbila, ker so se nekateri madžarski nazori zdeli popolnoma nerazpravljivi. Dva dni kasneje je bil drugi razgovor, ki je do-vedel do tega, da se je madžarska vlada izjavila pripravljeno izročiti Zapadno Madžarsko in je zato ponudila gotova jamstva, ako bi se Avstrija ob garanciji Češkoslovaške zavezala zajamčiti potom pogodbe, da se potem Šopronj z bližnjo okolico zopet odstopi Madžarski, Kakor javljajo nekateri listi, je Madžarska kol odškodnino za Šopronj ponudila teritori-jalno enako veliko ozemlje v mošonjski županiji. Na včerajšnjem sestanku je clr. Beneš sporočil ta posredovalni predlog, ki sc je na to zelo živahno razpravljal v avstrijskem odseku za zunanje zadeve, Razprava o tem predlogu se bo danes zaključila. Voditelji strank se, kakor poročajo jutranji listi, niso mogli odločiti Šopronj tako hitro izročiti. Socialni demokratje so stavili posredovalni predlog, naj bi o pripadnosti Šopronja odločil plebiscit. Večina odseka pa doslej tega predloga ni mogla sprejeti. Krščanski socialci so predr lagali, naj bi o morebitni cdstopitvi Šo-pronja sklepali danes. Po včerajšnjem razpoloženju je pričakovati, da bo Avstrija odgovorila dr. Benešu v tem zmislu, naj se zapadno-madžarsko vprašanje reši mirnim potom,
Dunaj, 24. sept. (Izv.) V odseku za zunanje stvari je poslanec Seipel slavil resolucijo, v kateri zahteva, naj vlada ukrene vse potrebne korake, da nastanejo na Madžarskem pravne razmere in da se zaščiti v Burgenlandu avstrijski živelj,
Praga, 24. sept. (Izv.) K sestanku avstrijskega zveznega kancelarja dr, Schobra in češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša piše »-Narodni Politika", da napra-vlja ta konferenca vtis, kakor cla bi žc stala največja nevarnost pred vrati. Velika
ententa se boji vojaškega posredovanja. Ni verjetno, da bi Češkoslovaška sama nastopila, da bi napravila v Zap&dni Madžarski red in se mora vse storiti, da se ne bo prelivala ieri češkoslovaških voja?kov za interese Avstrije proti Madžarski,
Dunaj, 24. sept. (Izv.) Državni kancelar dr. Schober in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se bosta zopet sestala. Na tem sestanku bo d.r Schober sporočil dr. Benešu odgovor avstrijske vlade na madžarski posredovalni predlog
Dunaj, 24. sept. Kakor se govori, so vesti o nameravani intervenciji male entente na Zapadnem Madžarskem preura-njene. Diplomatski koraki, da sc to pereče vprašanje uredi mirnim potom, šc nikakor niso izčrpani. To potrjujejo tudi vesti iz Budimpešte, da pripravlja madžarska vlada diplomatske korake, cla se zapadno-ogrsko vprašanje uredi mirnim potem.
Praga, 24. sept. Časopisje izraža svoje zadovoljstvo nad uspehom konfcrence rned dr. Benešem in dr. Scliobrom. Na imenovani konferenci se jc razpravljalo vprašanje kompromisa, katerega je predlagal češkoslovaški zunanji minister in na katerega je pristal tudi madžarski ministrski predsednik grof Bcthlen. Po tem kompromisu morajo Madžari takoj evakuirati Zapadno Madžarsko, v zameno za to, pa bi dobili Šcpronj. Kar sc tiče plcbiscita za okolico in mesto Šopronj, katerega so predlagali avstrijski sociahu-demokrali, piše sPrager Presse. , da pangermanska stranka energično nastopila zoper vsako-jake načrte, ki bi predvidevali revizijo pogodbe glede Zapdne Madžarske,
Pariz, 24. sept. Kakor javljajo listi, je mažarska vlada poslala poslaniški konferenci noto, kjer se veli, da spričo sedanjih razmer ne moro predati Zapadno Ogrske. Odstopitev bi privedla nevarnost, da bi se Mažarska razdelila v več guvernemen-tov. Da se opraviči pred deželo, zahteva mažarska vlada odpošiljatev komisije, obstoječe iz treh ententnih delegatov v ko-mitate, ki naj se odstopijo Avstriji. Komisija bi imela uradno nalogo, najti nove podlage za dogovor.
Dunaj, 24. sept. Uradno se objavlja: Davi zgodaj so mažarske tolpe, ki so jih podpirali oboroženi mažarski železničarji, napadle naše varstvene čete pri Brucku ob Litvi. Ko je napočil dan, se je posrečilo pognali mažarske lolpe nazaj. Po dosedanjih poročilih sta padla brambovec Gross in Pekarek, en brambovec je lahko ranjen.
Rešitev Goniješie/jjskega vprašanja.
London, 23. sept. »Exchange 1 ele-graph« javlja iz Ženeve: Svet zveze narodov bo najbrže že pred 1. oktobrom
storil odločilne sklepe v gornje-šlezijskem vprašanju. Zastopniki Španije, Brazilije, Kitalske in Belgije, katerim se jc gornješlezijsko vprašanje odkazalo v preti es, imajo skoro vsak dan sestanke. Cunha jc dejal, da rešitev lega vprašanja dobro napreduje.
Ribniški proces je liberalne kroge zelo razburil. Slov. Narod je celi dan molčal in šele včeraj ribniško afero skril na zadnjo stran med inserate. To dokazuje vsaj čut za sramoto. Jutro- pa objavlja uvodnik, kjer na podlagi neke izjave mestnega tržnega nadzornika Plemlja skuša vso zadevo zaviti, in sicer na ta način, kakor da za osebo dekana Skubica sploh ni šlo —• previdno pa molči o satanski ovadbi proti poslancu Škulju. Le počasi! Sedanji mestni tržni nadzornik Slavko Pleihelj, svojčas preiskovalni častnik v tej zadevi, je pri razpravi pismeno izjavil, da je bila uvedena proti poslancu Škul j u preiskava zaradi srbofilstva najhujše vrste. Nato pa je jasno namignil, da so skulja denunciraii njegovi politični nasprotniki in pravi celo, da se mu je do dna duše gabilo, da so se Škuljevi politični nasprotniki tako igrali z njegovim življenjem! Ta izjava je pismena in se ne da utajiti. Sedaj pa je g. Plemelj v Jutru podal še drugo izjavo, v. kateri sicer trdi, da preiskava ni šla proti dekanu Skubicu, v polni meri pa potrjuje in še bolj kompromituje prizadete denun-ciante šku Ijeve negoli njegova pismena izjava j)red sodiščem. Le pazno berimo Plemljevo izjavo v .Jutru ! Iz nje sledi, da sta tekli dve preiskavi, ena proti Skubicu, druga proti Škulju. Edinole o tej govori Plemelj, o dragi ali ne ve ali pa molči; to je za nas vseeno. Glede škulja pa g. Plemelj zopet potrja. da se je preiskava proti •njemu naslanjala na ovadbo iz krogov političnih nasprotnikov, alias liberalcev, zakaj on spet pripoveduje, tla se je kot tajni preiskovalni častnik iz razgovorov s .škuljevimi političnimi nasprotniki prepričal, da li o Škulju vse mogoče čvekajo, ne rta hi se zavedali, kakšne posledice bi to moglo imeti. Da pa to čvekanje ni izviralo iz tako nedolžnih motivov, lo je iz proste neumnosti, sledi iz njegove izjave, da je pri tej priliki (ko jo reč preiskoval) izvedel, kako hi se liberalci radi Skulja znebili. Glede Križmanu in Arkota sicer g. Plemelj trdi, da nista ona dva Škulja zaradi srbofilsiva denun-cirala, pač pa neka druga oseba! Pravi pa g. Plemelj, da se je ovadba na vojaško oblast sklicevala zlasti na bivšega župana Mrharja, na katerega bi zdaj mogel leteti sum, da je on s to afero v zvezi, če nista Arko in Križman, kar pa je spričo dejstva, da g. bivši župan Ignac Mrhar nosi red Sv. Save, zelo neverjetno ... intersanten pa je tudi sledeči stavek: da so ribniški na-prednjaki ščitili Škulja, ko so spoznali resno nevarnost (krogljo aii širik), ki mu preti!'.: Če se to bere v zvezi s Plemljevo prejšnjo pismeno izjavo, kako se mu je početje izvestnih Škuljevih političnih nasprotnikov gabilo, in pa v zvezi z njegovimi sedanjimi pripombami o strankarski zagrizenosti proti Škulju, o kateri je pri naprednjakih izvedel, potem si vsa k količkaj brihtni človek lahko vstvari sodbo o tem, kaj je g. Plemelj pravzaprav' hotel povedati: da so gotovi naprednjaici (ne vsi!) Škulja zaradi srbofilstva denunciraii, da jih je pa on kot tajni preiskovalni oficir opozoril, da s tem lahko Škulja spravijo na vešala, nakar sc je uprizorila ona slavna večerja, da se stvar pokoplje. Dcnunciantstvo gotovih :>itaprednjaškiii : 1 j3«di proli škulju je torej temeljem obeli Plemljevih izjav dokazano. — Kar se pa tiče dekana Skubica, trdijo vse ostale priče, da je g. Plemlej takrat govoril tudi o ovadbi proti njemu, toda mi radi verjamemo g. Plemlju, da on o tem ni nič vedel, oziroma da njemu preiskava o tej zadevi na bila poverjena. Toda vse priče so soglasno izpovedale ne glede na Plemlja. ki ni treba, da je vsega vedel, da je bil I mi i dekan ovaden in da je tudi proli njemu tekla preiskava. To so povedali orožnik Tršo , kurat Krivy, gospod in gospa Smo-dej gospod in gospa Srhoberl. Naslanjajo se pa na io, kur so jim povedali baron Klingspor in major Veiss, ki sla preiskavo vodila, torej gotovo še v liV<> heij merodajni osebi nego Plemelj, ki je samo izvrševal njune instrukeiie. Povedali si. pu tudi, da gre tudi dekanu / i živ ljenje, torej se je ovadba gotovo glasila na vei. iz-
dajalski čin proti državi in armadi, ne pa zaradi kake protisokolske pridige, kakor bi nam rado natvegalo zdaj »Jutro« 1 Temu se morajo vendar krave smejati, da je avstrijski komandant iiotei dekana obesiti, oziroma razstrelili zaradi njegovih proti-scl.olskih pridigi Sicer pa je g. dekan sam izpovedal, kaj je pridigoval, ne o sokolih, ampak o zvonovih in smrti za domovino, o kateri je dejal, da je sladka za tiste, ki sami doma na varnem sedijo — glede zvonov pa je ljudstvo tolažil. Gospa Smodejeva, ki je priredila avstrijskim oficirjem dobro večerjo, da celo stvar potlači, bo pač dobro vedela, zakaj je to storila in ona je čisto določno izpovedala, da zato, da dekana in poslanca reši smrti! — »Jutro« bi rado to neprijetno za-de vo spravilo s sveta s tem, da namiguje na Skubicevo znano »susterčijanstvo«. Za to pa v celi tej zadevi ne gre. Dekan Sku-bic je lahko »sustercijanec« ali »Kreko-vec«. ali Mndijanec«, če hoče, gre za to, da so ga izvestni rnarodno-naprednk ljudje avstrijski vojaški oblasti ovadili dejanj, za katera vojno pravo prevideva krogljo ali vrv in za nič drugega! Preiskava še ni dognala imen teh časti vrednih gospodov. Če jih bo, tem bolje; če ne, pa ostane dejstvo, ki so ga vse priče z g. Plem 1 jem že potrdile, da je ovadba izšla iz krogov dekanovih in poslančevih političnih nasprotnikov. S tem, da je »Jutro« objavilo Plemljevo izjavo po sodni razpravi, je ta fakt le še samo potrdilo.
Ing. dr. Fr. Musil:
(Konec.)
Veliki vzponi se nahajajo zvečine v goratih pokrajinah, koder so često vodne moči na razpolago Ni misliti na to, da bi že obstoječe vzpone železnic v bodoče prezidavali ali jih znižali z dolgimi predo, ri, pač pa se moderni razvoj rad poslužuje elektrike. Električno obratovan e premaga lahko in rationelno večje vzpone nego parno obratovanje. Električna lokomotiva se da preobložiti in zasigura tudi boljšo adhe-zijo. Ker se poleg tega tok pridobiva navadno iz vodne moči, je uporaba elektrike pri železnicah tudi gospodarsko upravičena, Na tak način postane železniško obratovanje neodvisno od naraščajočih mezd premogarjev, Amerika in Švica, pa tudi Gornja Italija in Nemčija nam že dajejo lepe vzglede popolnega električnega obratovanja pri železnicah. Tudi Avstrija ima v delu več dvanajstoric električnih brzovoz-nih in tovornih lokomotiv, ker so se resno lotili elektrificiranja železnic pred vsem na Tirolskem. Kdor se hoče natančne'e poučiti o tem predmetu kakor tudi o izrabi vodnih sil v označene namene, najde več in natančneje v »Zeitschrift des osterr. In-genieur- und Architekten Vereines 1920 u. 1921«.
Tudi Slovenija ima bogate vodne moči in mnogo preddel je bilo še pred letom 1918 dovršenih za njih izrabljanje. Opomnim le na elektrarno (Spitzendeckungs-■vverk) pri Žerovnici na Gorenjskem, na električne naprave na Fali ob Dravi s svojimi 6000 PS turbinami. Gotovo bodo tudi v Sloveniji v bližnji bodočnosti uredili električno obratovanje na gorskih progah. Osobito pridejo v poštev proge Kočevje— Brod—Moravice—Reka ker so tu v Kulpi in Čabranki na razpolago bogate vodne sile ter so skladi rujavega premoga v Kočevju le kalorijska rezerva.	i
Ker se je v časopisih opetovano pisa-
lo, kakor, da so predori več kilometrov dolgi le nedolžna stvar, bodi še tej zadevi posvečeno par besed. Vsak daljši predor podraži stroške za zidanje in obratovanje železnice prav znatno. Stroški zidanja predora se večajo z njega dolgostjo, ampak ne v premeno razmerju, temveč v razmerju potence. Na ta način se rentabiliteta obremeni z večjimi stroški obrestovanja in amortizacije stavbenega kapitala. Vsak daljši predor mora imeti stroje in priprave za umetpo zračenje, obtežuje dela za ohranenje železnice ter povzročujejo plini dima, da se začne zidovje in druge naprave preje rušiti. Kakšne nevarnosti in zla iznenadenja so možna pri vrtanju daljših predorov kaže prav zanimivo zgodovina zidanja predora Bosruck in Simplon,
Znak površne in prenagljene sodbe je, ako se uprav meni očita strah pred kakim daljšim predorom. Po nalogu tedanjega avstrijskega železn. ministrstva sem v letih 1911 in 1913 dvakrat potoval po Francoski, Angleški in Ameriki, da sem proučeval tamošnje predorn in podzemske železnice, ker sem bil posvetovalni inžener za nameravane dunajske podcestne železnice.
Noben inženjer, ki se peča z zidanjem predorov, ne bo tajil, da so predori pod morskimi zalivi, n. pr, v Bostonu in Chika-go, pod veletoki kakor v Newyorku, Londonu, Parizu, Liverpolu ter pod Elbsund in Spree, in slednjič železnice pod obljudenimi deli velikih mest, najtežavnejše stavbe, ki jih pozna moderna tehnika. Ampak tehnika, če jo prav razumemo, zahteva tudi varčno ne predrago delo ter uporablja tako drage stavbe, kakor so predori, le tam, koder so neizogibne. Moja poročila o amerikanskih podzemskih železnicah so izšla pri C, W. Kreidels Verlag in Wiesbaden.
Če kdo trdi, da namerava Avstrija napraviti 19 km dolg predor za koroško izhodno železnico, treba odgovoriti, da je to časnikarsko pisarenje, noben inženjer pa niti zdaleka ne misli na tak nestvor.
Naj reko nasprotniki prc£e Kočev'e-Brod Moravice karkoli, dejstvo je:
Ta železnica je brezpogojna potreba za spojitev železniških omrežij v Sloveniji in Hrvatski. Je pa tudi prav posebno državi v korist, saj napravi jugoslovensko trgovino neodvisno od italijanskega ozemlja — kratka je: samo 45 km in se da zelo ugodno trasirati. Na jugoslovan. ozemlju skrajša pot na Reko za 76 km, pomeni torej velikansko prihranitev. — Vodi v najravnejši smeri v Dalmacijo, nobena druga proga ni krajša. — Železnica bo nakladala in odvažala iz pokrajin, ki jih na novo otvori prometu, ter tako povzdigovala njeno rentabiliteto. les, premog, oglje, opeko, izdelke industrije, obrti in poljedelstva. — Naravne krasote teh krajev, znanih pod imenom hrvatska Švica, ter zanimiva izpeljava železnice je zagotovi tujski promet. — Železnica otvori eksploa-taciji velikanske gozdove, ki nosijo deloma še značaj pragozdov, in teče po ozemlju, ki ima bogate vodne sile in premogovne žile,
V nekaj mesecih bodo podrobni načrti te železnice predloženi oblastvom. Nima smisla, do tedaj se v dnevnikih prepirati o drugih načrtih, katerih niti še ni ne!
Priatelji železnice Kočevje—Brod— Moravice so pokazali svojo odločno voljo s svojo požrtvovalnostjo s tem, da so dali to progo trasirati. Mirno lahko pričakujejo odločitev poklicanih činiteljev, ker za-' vzemajo se za palrijotično in zdravo zadevo.
Katoliški shod na Vinici.
Brez reklame se je vršil v nedeljo dne 18. septembra na najbolj od središča oddaljenem kraju na Vinici ob Kulpi belokranjski katoliški shod. Ni bilo takega sijaja, ni bilo tako ogromnih mas ljudstva kot drugod — bili smo sami Belokranjci — zalo pa je bilo tem več prisrčnosti. Toda kljub vsej skromnosti — Vinica take manifestacije še ni videla.
Ob pol 10, je prihrumel od Črnomlja velikanski avtomobil s pripreženim vozom; iz zelenja obeh voz je mahalo v pozdrav nebroj rok črnomeljskih Orlov, Orlic in naraščaja. Za temi so se pripelali Orli iz Metlike in iz Semiča z godbo, ki pa ni smela igrati na prostem, temveč samo v zaprtih prostorih. Potem je prišlo več Marijinih družb z zastavami. Prihiteli so med nas tudi bratje Hrvatje; veliko zanimanje je vzbujala Mar. družba iz Novega grada v narodnih nošah in z lepo zastavo.
Po prihodu gostov se je vršil obhod po Vinici. Na čelu sprevoda Orli-kon.e-niki, za temi predsedstvo belokranjskega Orla, potem viniški občinski odborniki z županom na čelu; nato so sledili Orli, Orlice in naraščaj. Mar. družbe, tretji red in drugi verniki. Preč. g. prior Valerian Učak je z besedami, polnimi sv. ognja, navduševal belokranjsko ljudstvo, naj tudi v javnem živl.enju pokaže, da je katoliško.
Po končani službi božji se je vršilo zborovanje na ugodnem in lepo ozaljšanem prostoru. Čaroben pogled se je nudil očem na to pisano množico; poleg snežnobele obleke belokranjskih žena in deklet, plava in rdeča barva Orlov in Orlic! Po raznih pozdravdi sta govorila poslanca Nemanič in Stanovnik.
Popoldne po litanijah se je vršila javna telovadba, pri kateri so vsi občudovali nastop Škofjeločanov na orodju. Po telovadbi se je vršila zaobljuba viniških Orlov in Orlic, nakar so se gostje mirno razšli. Njegovemu, Veličanstvu kralju Aleksandru in prevzvišenemu gospodu knezo-škofu SO' bile odposlane brzojavke vdanosti in spoštovanja.
Vsem onim, ki so svo> hiše lepo ozaljšali in ki so na kakorkoli način pripomogli k proslavi tega dne, najlepša zahvala!
Naj'epša hvala tudi viniškim in črno-meljskim Sokolom za njih divjanje, Cedaj so se šele ljudem oči odprle, sedaj šele vedo, kaj da so Sokol:, Viniški in črnomaljski Sokoli, le tako naprej! Mi vam ne bomo vračali, ker bi nas bilo sram vaših dejanj.
z oevizami m valutami in nov carinski tarif.
Ljubljana, 24. sept, 21.
Ministrski svet je odpravil — kakor smo že poročali — svobodno trgovino z devizami in valutami. Dne 1. oktobra izide nov pravilnik, na podlagi katerega bo imela ves monopol za promet z devizami in valutami v rokah Narodna banka. Izmed drugih bank bodo smele trgovati z devizami in valutami samo večje banke, to ,e one, ki imajo nad 12 milijonov kron delniškega kapitala. Kakšno bo razmerje med deviznim prometom teh bank in pa Narodne banke, iz dosedanjih poročil še ni jasno. Da bi se devize in valute morale prodajati samo Narodni banki, bi pomenilo nonsens. Potem bi bila borza sp'oh nepotrebna in tihotapstvo bi slavilo svoje orgije. Zato moramo predvsem počakati besedilo te nove odredbe o devizah in valutah, predno
si bomo na jasnem, ali je vladna odredba izvedljiva ali ne in ali ni samo košček papirja ter tavanje in iskanje v temi po izhodu. Po dosedanjih skušnjah nimamo veliko vere v vladno devizno politiko, ker ji manjka resnosti, velikopoteznosti in pa pravega poznanja položaja.
Devizni promet se bo vršil, kakoT poročajo, pod kontrolo finančnega ministrstva, V ta namen se osnujejo posebne kontrole v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in v Splitu. Ako se bo to nadzorstvo vršilo v birokratičnem smislu in brez resnega in pravega sodelovanja naših trgovskih in industrijskih zastopstev, ne smemo nikdar pričakovati sanacije naše valute.
Uvoz tujih valut in deviz je neomejen. Izvažati sc^ne sme dinarska valuta, zlato in srebro. Tuje valute in devize le v protivrednosti do 3000 francoskih frankov.
Istočasno z novo devizno odredbo dobimo tudi nov carinski tarif, kar je bilo nujno potrebno. Izvozni tarif bi bil v glavnem sledeči: Za 100 kg pšenice 20 din., za 100 kg ovsa in ječmena 10 din,, 100 kg sena 5 din., 100 kg opija 500 din,, za belgijske preko 3 leta stare konje in kobile 250 din. Kontingent izvoza konj določa vlaida. Izvoz zaklanih konj je prost. Za žive ovce in koze 30 din., za koze 20 din. na glavo. Za očiščene zaklane ovce koze in ovne per 100 kg 50 din, Istotako' je to kontingentirano. Za govedo 120 din. za 300 kg. Za 100 kg svežega mesa 60 din. Žive svine, do 50 kg težke, so carine proste, preko 50 kg težke 150 din. — Goveje kože 400 din., telečje 700 din., ovčje 300 din, jagnjetine 200 din., les je carine prost. — Samo za bukove prage se plača 10 din, carine.
Zadružni kongres v Ljubljani.
Glavni Zadružni Savez (G. Z. S.) v Belgradu, ki je generalna zvezo 12 zadružnih zvez v Jugoslaviji, ima 29. in 30. septembra v Ljubljani sejo upravnega odbora in drugo redno glavno kupščino. Znjedno z glavno skupščino se vrši tudi zadružni kongres, ki je to pot v Ljubljani, dočim je bil prvi v Belgradu, drugi v Zagrebu.
Dne 29. septemLra ob 9. uri dopoldne je seja upravnega sveodbora G. Z. S., popoldne ob 3. uri pa se začne delo v sekcijah za pripravo resolucij za glavno skupščino odnosno za kongres.
Dne 30. sept. ob 10. uri dopoldne je potem glavna skupščina G. Z. S. in zadružni kongies v Akademskem domu poleg hotela Union. Po svršetku običajnega dnevnega reda glavne skupščine popoldne ob 3. uri se skupščina in kongres nadaljujeta in bo na popoldanskem zborovanju nekaj za zadružništvo zelo važnih predavanj: 1. Miloš Štibler, šef kabineta v ministrstvu za poljedelstvo, predava o pravnem in gospodarskem položaju pokrajin kot temelju prehodnih odredb za skupni enotni zadružni zakon.
2.	Predsednik Glavnega Saveza srp-skih zemljoradničkih zadruga Mihajlo Av-ramovič predava o poljedelskem kreditu.
3.	Tajnik Zadružne zveze v Ljubljani Anton Kralj predava o varčevanju malega človeka in o oblikah varčevanja.
4.	Predavanje o kulturi je poverjeno trem gospodom: Mihajlu Avramoviču, Stje-panu Juriču in Janku Lesničarju.
Ministrski svet
Belgrad, 24. sept. Na včerajšnjji seji ministrskega sveta je g. Pašič poročal o stanju v Prekmurju, odkoder neprestano prihajajo vesti o nasilju Madžarov in hujskanju madžarskih agentov. Zato je vlada
LISTEK.
Zlatomašnik konz, svetnik Grča.*
V prijazni prenovljeni župnijski cerkvi sv. Jurija v Šenčurju pri Kranju obhaja danes svo o zlato mašo konz. svetn. Blazij Grča, Ni mnogo poznana ta znamenita osebnost nam »Kranjcem«, ker o tem možu, dasi prepolnem zaslug na vseh različnih poljih (kulture, organizacije, politike, gospodarstva), ni bilo veliko čuti pri nas. Rojenemu sicer Gorenjcu mu je božja Previdnost pokazala pot ven iz ožje domovine — med goriške Slovence, pri katerih je dolgo dobo skoro pol stoletja neumorno in vztrajno deloval za njihov napredek in dobrobit v zasebnem, javnem in dušnem življenju. Če ga ne poznamo, ga spoznajmo vsaj seda , ko se nagiba tek njegovega življenja zatonu, v dneh, ko se tolikokrat mudimo v mislih pri naših bratih, ki ječe pod težkim jarmom krutega tujca, pri njih, ki jim je jubilanl-zlatomašnik posvetil vse moči svojega plodonosnega življenja in bi jim še sedaj tako rad pomagal in jih rešil, dasi se zaveda, da njegovo udejstvovanje danes ne more tako daleč.
* Pri tej priliki najlepSa hvala g. vikarju F*. Franke-tu iz Osijeka za podatke in ugledni rodbini Demšarjev! iz Gorenj« va.1 >« uslugo! 0», ni«.
Blazij Grča se je rodil na Spodnji Beli pri Kranju dne 29. januarja 1846. Stariša sta mu bila Primož in Mina roj. Valjavec. Mati je bila doma pri Kračmanovih na Srednji Beli, bila je sestra našega pripovednega pesnika in učenjaka Matija Va-ljavca — Kračmanovega — Blazij je torej njegov nečak. Po dovršenih domačih šolah je nadaljeval svoje študije na gimnaziji v Kranju in jih dovršil v L ubljani, kjer so mu bili sošolci Leveč, Šuklje i dr. Po maturi so imeli »valeto« pri Vodnikovi mizi v šiški, kjer so odlični maturantje drug drugega navduševali z ogn evitimi govori za slovanstvo in slovensko domovino. Na koncu so zapeli rusko himno, kar je bilo vzrok, da Grča — dasiravno nepevec! — ni bil sprejet v ljubljansko semenišče in je moral prositi v Gorico. Tu se je pridno izobraževal in usovrševal za delo, ki ga je hotel posvetiti svojemu ljudstvu. Posvečen je bil v mašnika od presv. nadšk. Gollmay-erja v Gorici dne 6. sept. 1871, novo mašo pa je zapel 14 dni pozneje v domači farni cerkvi v Preddvoru — v predivnem, a skritem biseru Gorenjske. Njegova vztrajnost se je pokazala že takoj od mladosti. Za novo mašo ga je podučeval v petju njegov tovariš že od Velike noči naprej in dasiravno ni imel posluha, je s pridnostjo in vztrajnostjo dosegel, da je prav dobro pel pri novi maši v začudenje vseh navzočih.
Služboval je najprej par let v Rihen-bergu, kjer je nadomestoval bolnega žup-
nika, nato pa je bil premeščen kot kaplan v Kobarid, odkoder ,e prišel kot vikar v Čepovan in bil tam, ko je bilo to mesto povzdignjeno v župnijo, instaliran kot prvi čepovanski župnik. Tu se je razvilo njegovo delovanje! Ustanovil je Čitalnico — politično in izobraževalno društvo, v katerem je sam neštetokrat predaval, prirejal različne predstave in podučne prireditve ter v imenu društva pošiljal razne peticije na ministrstvo, deželni zbor in druge oblasti. Kot navdušenega Slovana in narodnjaka ga je bolelo, da slovenski sinovi nimajo lastne srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Zato se je on na lastno iniciativo prvi zavzel za slovensko gimnazijo v Gorici in potom okrožnic od strani duh. uradov in županstev neutrudno zahteval ustanovitev zavoda, na katerem bi se mladi slovenski dijaki vzgajali v narodnem duhu. Ni bil zastonj ta trud — dosegel je slovensko gimnazijo. (Žalibog je po prihodu »odrešiteljev« izginila)! Bolelo ga je tudi, ko je videl, da se pri uradovanju in poslovanju po uradih ne vpošteva ali noče vpoštevati jezik slovenskega kmeta. In da bi odpomogel kmetu, se tudi v tem oziru ni bal truda in strašil potov. Zopet je dosegel nov uspeh: nameščenje slovenskega notarja v Gorici in skupno s sotovariši v deželnem zboru kmalu za tem slovensko ur a d o v a -nje v deželnem zboru, okr, glavarstvih
in sodiščih. Sklical je dalje ustanovni občni zbor Cecilijanskega društva za Goriško na Sv. Goro in po ustanovitvi prepustil vodstvo zmožnejšim možem: sedanjemu nadškofu dr. Sedeju, Kokošarju i, dr. Ustanovil je tudi v Čepovanu pevski zbor, ki je baje še danes poznan po svojem krasnem petju.
To delovanje ni ostalo prikrito možem, ki so stali na braniku rojakov-Slo-vencev. Voditelj Slovencev dr. Gregorčič si ga je zaželel kot poslanca in sodelavca v deželni zbor. Bil je izvoljen in ostal v zbornici 2 d obi — celih 12 1 e 11 Tu je bil enako agilen in podjeten. Potegoval se je za koristi kmetov-vo-livcev, popravil jim ceste in jim izprosil raznih podpor. In kakor je bila enkrat zanimiva debata v ljubljanski deželni zbornici o zajcu, tako je bila tudi v goriški dež, zbornici o vrabcu, v kateri je poslanec Grča večkrat zanimivo posegel.
Čepovanska dolina je poleti krasno letovišče, pozimi pa mrzla, kar je tudi vplivalo na njegovo zdravje. Dobil je rev-matizem in raditega si je zaželel priti v gorko Vipavsko dolino. Ko je bila šempas-ka župnija— 2 uri hoda od Gorice v Vipavsko dolino — prazna in ker so ga tudi Šempasci želeli, je prosil zanjo in jo tudi dobil. Neradi so ga pustili čepovanci — pa tudi nebo se je hudovalo: Šempasci, ki so mu prišli naproti, so morali dva dni čakati v Čepovanu radi hudega naliva. Kako so
sklenila, da pošlje v Prekmurje vojaštvo, da vposrtavi red in da ostane tam tako dolgo, dokler se definitivno ne reši mejno vprašanje med našo državo in Madžarsko. Nato je minister za notranje stvari Pribičevič poročal o izgredih Italijanov v naših primorskih krajih. Tako je na otok Krk dospela italijanska torpedovka ter je njeno moštvo vdrlo v mesto in razobesilo italijansko zastavo, kakor da bi se bila izvršila okupacija. Vlada je sklenila, da bo energično protestirala proti takemu postopanju, in zahtevala od italijanske vlade zadoščenje.
Zagreb, 24. sept. Incident na Krku se je dogodil tako-le: Dne 20. t. m. dopoldne je pristala v luki mesta Krka italijanska torpedovka, iz katere sta se izkrcala dva gospoda. Prinesla sta z ladje italijansko zastavo in sta jo odnesla italijanskemu konzulu, ki jo je popoldne že izobesil iz svojega stanovanja. Poleg imenovanih se je izkrcal še italijanski vojak, katerega je pa naš orožnik takoj aretiral. Pozneje so ga izpustili. Ko sta se gospoda, ki sta nesla konzulu zastavo, vrnila na torpedov-ko, je torpedovka odplula. Ljudstvo je silno ogorčeno, zakaj italijanski konzul na Krku nima niti eksekvatura.
Ameriško brodovje zapusti Jadransko morje.
Split, 24. sept. Ameriško vojno brodovje bo definitivno zapustilo Jadransko morje koncem tekočega meseca. Jutri dospe v Split velika trgovska ladja »Mars«, na katero bodo Američani vkrcali vse svoje objekte.
Angora, 23. sept. Uradno se objavlja: Naše zasledovanje napreduje. Sovražnik beži v neredu in nima niti časa, da bi pokopal svoje mrtvece, katerih je na tisoče.
Novi češkoslovaški poslanik na Dunaju.
Praga, 24. sept. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da bo za poslanika na Dunaju imenovan predsednik vrhovne kontrole dr. Edvard Komer, ki je bil zagovornik dr. Kramarja v znanem veleiz-dajniškem procesu.
LVOV, 24. sept. (Izv.) Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Kijeva, da so tamkaj odkrili prolirevolu,cionarno zaroto, ki so ji stale na čelu ugledne ukrajinske osebnosti. 180 članov vseukrajinskega odbora, med njimi znani ukrajinski pisatelj Čupin-ka, so bili ustreljeni.
Budimpešta, 24. sept. Med današnjo sejo narodne skupščine je, ko so se obravnavale interpelacije, neznan človek s tretje galerije petkrat ustrelil v dvorano, pa k sreči ni nikogar zadel. Ena od krogel se je zarila zraven sedeža bivšega predsednika poslanske zbornice Štefana Rakovskega v klop. Seja se je prekinila. Pri zaslišanju na kvesturi je izpovedal storilec, da mu je ime Ibrahim Georg Ko-ver, da ima 40 let in da je bil preje nad-
poročnik. Naredil je vtis ne čisto normalnega človeka. Vprašan, zakaj jc to storil, je odvrnil: Ker hočejo gospodje zopet imeti vojno. Pri nadaljnjem zaslišanju je odgovarjal precej zmedeno. Koverja so aretirali.
Budimpešta, 24. sept. Pri zasliševanju Koverja se je izkazalo, da se je boril pet let kot častnik na fronti, vsled česar si je nakopal hudo živčno bolezen. Obtoženec je tudi navedel, da je meril na poslanca Štefana Rakovskega, katerega je hotel umoriti kot enega glavnih povzročiteljev VOjne.	,	. .	,
Mannhe«k3 katastrofa
Mannheim, 24. sept. Doslej so pokopali 235 mrvih, katerih imena so se dala ugotoviti, in 75, katerih imen ni bilo mogoče dognati. Po dosedanjih vesteh pogrešajo 29 oseb. V bolnišnicah leži 519 ponesrečencev.
London, 23. sept. »Morning Post« doznava, da sta Anglija in Italija sklenili dogovor, ki vsebuje sredstvo ■ za varstvo Albanije proti napadom in ki ščiti italijanske pravice na Jadranu.
-j- Zdravstveno stanje kralja Aleksandra. Belgrajski presbiro poroča: »Politika« objavlja brzojavko pariškega dopisnika, v kateri se trdi, »da se je zdravje Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra zopet poslabšalo.« Ta vest je netočna. Njegovo Veličanstvo kralj se sedaj počuti zelo dobro ter morejo take vesti imeti samo namen, da zmotijo javnost, ter bi se moral resen list izogibati objavljanju nepotrjeiih vesti.
+ Sklicanje narodne skupščine. »Ju-tarnji list« javlja, da bo kralj Aleksander odpotoval šele začetkom prihodnjega meseca v Belgrad. Radi tega po mnenju parlamentarnih krogov narodna skupščina ne bo sklicana na izredno zasedanje, temveč se bo sestala na redno zasedanje dne 20. oktobra t, 1.
-j- Policajdemokratsko nasilje v Šibe-niku. Današnji Slov. Narod prinaša pod naslovom Prvi klerikalni poraz v Šibeni-kuc zlobno notico glede volitev v mestni šolski svet v Šibeniku. Da bo javnost informirana o novem nasilstvu policajdemo-kratov, podajamo naslednje verodostojno poročilo: Dne 18. t. m. so se vršile v Šibeniku volitve zastopnikov staršev v mestnem šolskem svetu. Par kulturnobojnih Pribičevičevih pristašev je postavilo s težko muko svojo lastno listo, proti kateri so sklenili glasovati vsi za dobro svojih otrok skrbeči starši. Ker je volivni komisar, zagrizen demokrat, videl, da bo demokratska lista propadla, je protizakonito volitev prekinil in predčasno zaključil. S pomočjo policije in znanih jugoslovanskih fašistov je razgnal nad stopetdeset voliv-nih upravičencev, ki so čakali, da oddajo svoj glas proti policajdemokratski listi in proglasil, da je policajdemokratska lista zmagala s 30 glasovi večine. Pri tej priliki je demokratska banda napadla duhovnika Radiča. Proti temu nezakonitemu postopanju je vložen protest in se zahtevajo nove volitve. Ljudstvo je vsled demokratskega nasilstva ogorčeno.
-j- Jugoslovanski odnešaji napram Albaniji. Presbiro poroča iz Ženeve: Šef np.še delegacije dr. Spalajkovič je dal dopisniku nekega pariškega lista intervju, o naših od-
nošajih napram Albaniji, v katerem je izvajal: Neredi v Albaniji izvirajo iz mržnje in razdorov, ki obstojajo med različnimi albanskimi plemeni. Ta mržnja se še povečava vsled verske razdvojenosti. Severni Miriditi nikakor nečejo priznati obstoječe vlade v Tirani in žele svoje neodvisne republike, Priznanje Alb aniie kot suverene države in priznanje albanske vlade sta cive različni vprašanji. Vprašanje mej posebno interesira nrjšo državo. Tetm.u vprašanju, priznavamo edino kompetentnost konferenci in nikakor ne moremo prisitati na meje iz leta 1913, ki nam jih jc vsilila Avstrija. Z dotičnim ultimatom naših vojaških oblasti, ki imajo nalog, da čuvajo našo mejo albanskih napadov, se hočemo samo braniti in sc bomo tu.di v bodočnosti branili.
—	Spominska svečanost za kraljem v
Mariboru. LDU Maribor, 24. septembra 1921, Povodom štiridesetdnevnice smrti Njegovega Veličanstva blagopokojnega kralja Petra se je danes dopoldne v stolni cerkvi vršil parastos, katerega je opravil knezoškof dr. Napotnik s številno asistenco. Svečanosti so prisostvovali načelniki vseh državnih in avtonomnih uradov, vojaške oblasti, mnogoštevilno uradništvo in častništvo in zelo mnogo občinstva. Cerkvena svečanost se je končala z državno himno »Bože pravde«.
—	Umrl je 23. t. m. v Spodnji Šiški g. Ivan Plevel j, načelnik tamošnjega or lovskega odseka. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne iz Mavrerjeve ul. št. 213 iz Spodnje Šiške na pokopališče v Dravlje. Vrlemu delavcu naj sveti večna luč.
—	Stalna katehetska služba se je na zadnji seji višj. šol. sveta ustanovila na deški ljudski šoli v Novem mestu.
—	Posnemajte. Ljubljanske čč. sestre Uršulinke so naročile za gojenke svojega učiteljišča večje število Dijaških koledarjev »Jugoslovanske Malice« in se z ozirom na blagi namen »Jugoslovanske Matice« odrekle dovoljenemu, popustu! Apeliramo na vse srednješolsko učiteljstvo, da tudi ono posnema č. Uršulinke in da propagira mecl dijaštvom »Dijaški koledar«!
—	Izpremembe v osebju. Pri pokrajinski monopolski direkciji v Ljubljani so imenovani za začasne praktikante: Hu-gon B c 11 r a m , računski praktikant pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani; Franc Z a 1 a r , gimnazijski abiturient; Božidar S 1 a n o v i c , absolvent srednje tehniške šole. — Dr. Fran Petek, ki je bil ob času plebiscita provizorer. uradni zdravnik v Velikovcu in ki ga je ministrstvo za narodno zdravje pozneje v isti lastnosti premestilo v Slovenjgradec, sc jc tej službi odpovedal. — Absolvirani pravnik dr. Amon Š r a j je sprejet za konceptnega praktikanta v pripravljalno službo pokrajinske uprave za Slovenijo ter dodeljen v službovanje oddelku za notranje zadeve. — Avskultant dr. Ivan P 1 e s s v Mariboru se je službi odpovedal. — Peter S k a s a , uradni sluga pri davčnem uradu v Slovenjgradcu je stalno upokojen. — Sodni sluga Franc Mešič, dodeljen kaznilnici v Mariboru je trajno upokojen.
—	Jubilej staroste novinarjev. Don Ju,raj Biankini slavi dne 4. oklobra svoj jubilej 50letnega novinarskega delovanja. Splitski novinarji bodo v čast svojemu doyenu priredili slavnosten banket.
—	Errata corrigc! V včerajšnjem podlistku ; Borštnikove pesmi je tiskarski škrat napravil pomoto, ki bistveno
ga Čepovanci ljubili, so pokazali o priliki, ko je imel v Čepovanu s prof. Berbučem shod; ves dan so neprenehoma pritrkavali v zvoniku in streljali z možnarji, kot bi bil prišel škof v vas. — V Šempasu je zelo zgledno deloval v dušnem pastirstvu, za kar ga jc nadškof imenoval duhovn. svetnikom. Pa tudi njegovo politično delovanje kot poslanec in obč. starejšina je bilo zelo koristonosno za šempasko občino. Ustanovil je ondi poleg drugega zelo koristno zavarovalnico za govejo živino, kateri je bil ves čas svojega bivanja v Šempasu predsednik.
To so nekatere strani njegovega delovanja, Pa niso samo te, udejstvoval se je v svojih prostih urah še na drugih poljih. Tako je bil n. pr. tudi pisatelj, pedlistkar, člankar, celo —- pesnik. Že na gimnaziji so imeli dijaki svoj literarni klub, kateremu jc predsedoval Zevec. Grča je takrat poskusil s pesnitvami. Še sedaj hrani svoje mladeniške proizvode, spisane v majhni knjižici, vezani v pergament. Ko jih je nekoč pokazal svojemu rajnemu prijatelju pesniku Simonu Gregorčiču, mu je napisal Simon na prvo stran sledeče verze:
»Saprament —
zvezal si jih v pergament;
v oslovski koži —
še mnogo takih zloži!« —
Pozneje jc pisal v domačih goriških listih in časnikih, včasih tudi v ljubljanskih. Zadnij svoj spis je priobčil v 32. letn. Dom in Sveta (D. i. S. 1919. 54, 3—6, str. 153
squ.) pod naslovom: Pozabljen biser slovenskega slovstva. Zanimal se jc in se zanima še sedaj za vse panoge literature, le da sedaj vsled oslabljenja vida žal nc more več veliko čitati in pisali.
Ne smem pozabiti omeniti tudi tega, da jc bil na Goriškem daleč na okoli znan homeopat. Vsak dan jc imel polno obiskovalcev, ki so prihajali prosit ga zdravil svojim domačim. Sicer jih je vedno odganjal in jim svetoval, naj gredo k zdravnikom v Gorico, pa so mu odgovarjali: saj smo bili — pa nič ne pomaga!
Jc večkratni ustanovnik Šolskega doma v Gorici, soudeležnik pri Centralni posojilnici in Narodni tiskarni v Gorici — pri zavodih, ki veliko pomenijo za goriške Slovence! Ni čuda, da so ga zbok njegove požrtvovalne delavnosti, njegove clobrot-Ijivosti in radodarnosti ter njegove plemenite ljubezni do Slovencev in posebno do kmeta, vzljubili po vsem Goriškem, zlasti še ondi, kjer je služboval in da ga še sedaj hranijo vsi v častnem in prijetnem spominu. Tudi presv. nadškof dr. Sedej se ga ,c vnovič spomnil — saj sta nemalo časa skupaj delovala — in ga je imenoval ob priliki zlate maše svojim konzistorijalnim svetnikom. Vslecl naklonjenosti njegovih častilcev je podedoval po pokojnem županu p!. Monari-ju v Šempasu precejšnjo posestvo s hišo vred, ki jo je popravil in priredil zase za stanovanje. Gotovo je nameraval po upokojitvi (1. 1915) večer svojega življenja preživeti v Šempasu, da ni prišla vojna in razmere, ki so ga prisilile, da se
je preselil v avgustu 1916 v svobodno Jugoslavijo, katero je z vsem navdušenjem pozdravli, tam pa prodal svoie premoženje.
Naselil se je v Šenčurju pri svojih sorodnikih, da bi se blizu rojstne vasi zopet navžil domačega zraka, ki ga jc kot otrok zadihal in da bi se oddahnil od trudapol-nega dela v zasluženem pokoju. A tudi tu ni miroval in nc miruje. Osnoval jc precej po prihodu v Kranju Pomožni odbor za goriške begunce in otrl marsikateremu obubožanemu nesrečnežu obupne solze. Sedaj po vojni pa pridno pomaga pri dušnem pastirstvu v obsežni šenčurski fari in se kot navdušen Jugoslovan z enako vnemo kot nekdaj zanima za politično življenje v domači občini. Ne tlači ga peza 75 let, čil je, čvrst in zdrav, naravnost mladeniško ohranjen. S svojim zdravim humorjem in vedno veselim obrazom, s pridnostjo in požrtvovalnostjo ter tudi z raznimi podporami si je mahoma pridobil ljudi tudi tu. Vse ga ljubi in spoštuje, dobrega Planavškove-ga gospoda ali gospoda svetnika-begunca.
Danes obhajaš Ti, blagi zlalomašnik, svoj veliki zlati jubilej! Kako sc radujemo Ivojega venčanega slavja — slavja Tvojih petdesetih svečeniških lel! ln kako tudi ne! Koliko vrst dušnih in telesnih del usmiljenja si v petdesetih letih posejal po hišah in družinah, po domovini in med narod, da so — od nebes blagoslovljena — lastla in rodila sad! Naj rastejo in rode še naprej — Bogu v čast, narodu v korist, Tebi y večno srečo.
kvari smisel. V 7. vrsti prvega odstavka mora stati mesto pisatelja , beseda :>či-tatelja .
—	Kakšne knjige izdaja Pribičevič za šole. V hrvatskih listih iz Bosne čilamo, da je Pribičevič odobril čitanko za srednje
katere naslovni list je tiskan samo v cirilici. V njej so med drugimi tudi sledeči stavki: Karlo, car avstrijski i kralj ugarski, naš je gospodar. — Dunav, naj-veča reka u monarhiji, teče pored Beca i Budim-Pešte . — Za carice Marije Terezije sagradile se mnoge škole. — Dajem život i krv za cara. — Nj. c. i. kr. ,\p. Veličanstvo itd. — Knjigo je odobril Pribičevič in basta! Ona je vzgojna v državotvornem smislu!
—	Vpisovanje na dunajskem vseučili' šču. (Izvirna brzojavka.) Vpisovanje inozemskih dijakov na dunajskem vseučilišču se vrši od 10.--15. oktobra. Radi pomanjkanja učnin sredstev v anatomiji se v prvi letnik medicinske fakultete nc bo sprejelo več kot 400 dijakov in se radi tega sprejem dijakov za poletni semester nc more jamčiti.
—	Otvoritev telefonskih uradov. Kr,
poštno in brzojavno ravnateljsvo v Zagrebu naznanja, da sc je otvorila telefonska centrala pri poštnih in brzojavnih u,radih v Glini in Topuskom v Zagrebški županiji, pri poštnem^ in brzojavnem uradu Vigin-most pa javna govorilnica za krajevni in medkrajevni promet.
—	Opustitev poštne nabiralnice Lastnic. Poštna nabiralnica Lastnič, ki je bila podrejena poštnemu uradu v Podčetrtku, je prenehala poslovati, obenem pa so zaradi tega prešli kraji Lastnic, Brezovci in Polje v področje nabiralnice v Sedlarjevem.
—	Aretiran mednarodni slepar. Kakor poročajo listi, jc pariška policija, obveščena po dunajskem redarskem uradu, tam aretirala trgovca Edvarda Lebietzkega, ki jc s ponarejenimi naročilnimi listi pariških trgovin za mnogo milijonov ogoljufal mnogo dunajskih tvrdk. Zaeno z njim je bil aretiran njegov pomagač, carinski rcvident Hoffman.
—	Morilec žene in otroka obsojen na vislice. Iz Maribora poročajo: Porotna razprava proti morilcu — Karlu Živkn —• se je I^t*^^ včeraj 24. t. m. ob 8. uri zvečer. Porotniki so se izjavili z 8 glasovi, da je kriv umora žene, glede umora otroka pa so izrekli z 13 glasovi, da ni kriv. Živko je izjavil, da je nedolžen. Senat je na podlagi krivdoreka porotnikov obsodil Živka na smrt na vešalih.
—	iz Tržiča. Pretekli petek 23. sept. popoldne. ob (i. uri so se vršile volitve v krajni Šolski svet za Tržič, v katerega volijo tri občine: Tržič, Lom m Kovor. Zmagali so ua celi čili zavedni pristaši SLS. Za Tržič trije: Majer.šič Janez, Slapar Martin in Primožič Avgust; za Lom so volili enega zastopnika in izvoljen je župan Ignacij Meglic, vsa hvale vreden somišljenik SLS; zu Kovor je bil izvoljen tudi župan Solmajer, naš pristaš. Tako so torej socialisti z JDS vred sijajno pogoreli: Steg-nar Roka, K lotu t ar iu Jerman. Socialisti, ki se Se vedno vezete z JDS. ali nič ne berete časopisov, da je JDS že čisto pri koncu'.' Pred volitvami j« izustil par krilatih besed nepozabni Sajovc iu cikel. da vsaka občina voli zase svoje zastopnike v kraj. sol. svet. ue pa da bi n. pr. iz Loma odborniki volili tudi zastopnike iz Tržiča v kraj. šolski svet. A zavedni Lomljani odgovore: Le-la nam diktiral ne bo! čemu ste na« vabili v Tržič k volitvam? Vsa hvala Vam. zavednim Iomskim odbornikom! Strašim so se jezili nad rezultatom teli volitev liberalci in socialisti. Jelene JDS-ar je celo protestiral v imenu Gospodarske (!) stranke iu hitro um je sledil liberalni socialist Snoj in v imenu JSDS protestiral, češ da ni v kraj. šoi. svetu nobenega zastopnika delavcev; revež je v svoji razburjenosti pozabi, da on sploh ni zastopnik delavcev in da sta že dva zastopnika delavcev izvoljena v kraj. šoL svet od straui SLS: Majer.šič in Slapar. Ubogi liberalri in socialisti — le še kakega protesta ste zmožni! Zupan Lončar je tudi poudarjal misel, da naj si Lomljaui saiui sezidajo šolo, da ne bo Iržiška šola za otroke iz Loma! Morebiti bo g. župan rad pošiljal svoje otroke v Lom v šolo! Sicer pa vemo, da vsi I i protesti izvirajo iz gole jeze, ker so pogoreli JDS in JSDS. Prosimo, da bi si obe te. stranki preskrbele original ali vsaj posnetek one slike izza obč. volitev, le naslov naj popravijo tako-le: JDS gori, JSDS pa nima poguma jo gasiti! Torej zdravo!
—	Iz Kovorja pri Tržiču. V četrtek zvečer 22. sept. je bil v vasi Urezje pri Kovorju obstre-Ijen Janez Ovsenek. Obstrelil ga je Franc Miklavčič. po domače Smrekarjev št !), katerega so orožniki že vjeli. Prišel je zvečer okrog S. ure krasti hruške k posestniku Kokalju, p. d. Markove, in jih ms odnesel veliko vrečo v bližnji gozd. Ko je Kokaj zvedel, da mu je ukradeno sadje, je to povedal Janezu Ovseueku, ki je šel takoj zasledovat tatu. Okrog pol 10. zvečer je prišel lat z vojaško puško po ono vrečo hrušk. Blizu lani je ležal Janez Ovsenek, nevede, da je v bližini dolična vreča spravljena. Ko pride tat Franc Miklavčič tja, reče Ovsenek, kdo da hodi tam okrog. In ko vstane, ga med tem že Fr. Miklavčič s puško ustreli. K sreči je šla krogla ua desni strani prsi skozi in je veliko upanje, da Janez Ovsenek še ozdravi, kar mu iz celega srca želimo.
-Osebne novice s pošle. Za poštarja v Selcih nad Škofjo I.oko je imenovan poštni adjuokt [ Rrdolf Murmaver. Poštni aspirantki Ljudmili Kr-. žlšnikovi je podeljena odpravniško mesto v Dra-gatušu. Premeščeni so: v območje poštnega j ravnateljstva Sarajevo poštni oliciant Frančišek Žikelj od poštnega urada Maribor I, poštne ofici-anlke Amalija Roberjeva od poštnega urada Maribor I, Gabrijela 1'rimšurjevn od poštnega urada Ljubljano I, Marija^ Ribičeva in Suzana Kogoje- i od poštnega urada 'Celje, Antonija Tavželjeva od poštnega urada v Orobelneni in Ani-a Kuronlova od poštnega tirndu v Brežicah- v področje pošlne-ga ravnateljstva Veliki Hcčkerek poštni piljiinkt Vekoslav Jelenec od poštnega urada v Ptuju: p- -;ior llinkn Itnš z Bizeljskcga v Medvode, poštni Rupert Tručl iz Maribora v Zidani most, poštne oficiantke llerma Radoličeva ir. Celja v Ljubljano, Angela Goriušava iz Kršicgi v Celje, poštni
oficiant Mirko Hočevar iz Ljubljane v Celje, postne oliciantke Anka Pirčeva iz Zidanega mostu v Ljubljano, Frančiška Vrtačnikova iz Litije v Maribor, Jakobina Kolbetova iz Ljubljane v Celje.
—	Poštni službi so se odpovedali poštni prakti-kantje: .lanko Prodnik, Mihael Valenoič in Vlado Gregorčič. — V seznam čakalcev je vpisana poštna odpravnica Marija Kržišnikova od poštnega urada v Dragatušu. — Začasno je upokojena .la-kobina Žebretova pri poštnem uradu v Radovljici. — Trajno sta vpokojeni: poštarica Marija Hoffmauova pri poštnem uradu Sv. Peter v Savinjski dolini in poštna adjunktinja Matilda Kri-šperjfva pri poštnem uradu Šmarje pri Jelšab,
—	Umrl je poštar Janko Praprotnik pri poštnem uradu v Strnišču.
—	131etni požigalec. V Orlcansu so praznovali veliko svečanost, odkritje spomenika otrokom, ki so padli kot žrtve vojne. Za časa svečanosti je v županovi hiši nenadoma izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil hišo. Dognalo se je, da je zažgal 131etni županov pastir, ki je bil užaljen, ker ga niso pustili na svečanost.
—	Poizvedba. Po poštni nakaznici sem dobil 700 K (175 din.), ki jih je odposlala Louisa Pallier iz Gradca. Denar je oddan v Ljubljani na pošti. Ker ni natančnejšega naslova in mi ni znano, za kaj mi je denar poslan, prosim pošiljateljico, da mi sporoči svoj naslov. Dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani.
—	Vlom na Rovah. Posestniku Janezu Jermanu iz Rov je bila ukradena v podstrešju večja množina denarja.
—	Kaj dela žganje. L. Bečan in Peter Kumar sta pila v bolnicah žganje. Ko sta šla proti Drav-ljam domov, sta se sprla in stepla. Bečana je sunil Kumar z nožem v levo ramo, Kumarja je pa Be-čan tudi precej poškodoval.
Ljubljanske novice.
' lj Umrl je v petek dopoldne vsled gri-že v ljubljanski javni bolnici 19letni trgovski vajenec Alojz P r e s n i k iz znane narodne rodbine Presnikove na Zdolah pri Brežicah. Večni mir duši pokojnega nadebudnega mladeniča, težko prizadeti rodbini pa naše sožalje.
lj Somišljeniki! Opozarjamo Vas na prvo javno prireditev :-Organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS«, ki se vrši v soboto, dne
1.	oktobra I. 1. v veliki dvorani hotela Union in ki obeta bili ena najbolj družabuih, resnično ljudskih priredb. Želeti bi bilo, da se te prireditve vsi naši somišljeniki mnogobrojno udeleže 1 V kolikor smo obveščeni, objavi omenjena organizacija tekom prihodnjega tedna natančen vspored potom časopisja.
lj Pevska zveza, Odborova seja v torek 27. t. m. točno ob 5. uri pop. v Ljub" liani (Ljudski dom). Ker so na dnevnem redu važne in nujne zadeve, prosim odbornike, da se je zanesljivo polnoštevilno udeleže. — Tajnik.
lj Katehetje meščanskih in ljudskih šol v ljubljanskih mestnih župnijah imajo svojo obligat-i no konferenco v torek, 27. t. m. v semeniški dvorani. Začetek točno ob 17. uri.
lj Prvo skupščino v novem šolskem letu imajo člani >Društva sloveuskili katehetov« prihodnjo sredo, dne 28. sept., ob petih popoldne v posvetovalnici K. T. D. — Spored: Razvrstitev mladine ljubljanskih šol za prejem sv. zakramentov; razgovor o pripravi za občni zbor kateh. društva; slučajnosti.
ij Kolo jtigosloT. sester ima svojo izredno sejo v ponedeljek 26. t. m. ob 5. uri v risalnici Mladike. Udeležite se polnoštevilno! — Predsedstvo.
Ij Cvetoča jesen. Od več strani se poroča o cvetočih jablanah. Med sadež, ki je sicer bolj redek, je posejano lepo cvetje. Tako jablano so ljubljanski izletniki lahko videli ob cesti na Jezico, v Šmartuem pod Šmarno goro in drugod. Nekaj nenavadnega je pa, da se je na jesen zmotilo tudi kostanjevo drevo. Kdor hoče videti lepe, košate smrekce konstanjevega cvetja, naj gre na izprehod v Rožno dolino. Tam na vrtiču za prvimi hišami ob cesti v Rožno dolino bo videl polovico drevesa, ki je obrnjena proti jugozapadu, vso posuto z bujnimi kopicami cvetja. Res, redka prikazen... Koslanj je bil izgubil vsled vročine in suše pomladno zelenje in listje (ne pa sadeža), pa se je na jesen odel z novo pomladjo.
lj Krompir za mesto Ljubljana. Ker se vrši dovoz krompirja na dom zelo počasi vsled ogromnih naročil, se opozarja, da pridejo lahko v ponedeljek in torek, dne 26. in 27. septembra t. 1. vse stranke z začetno črko A, B in C iskat same krompir v skladišče na Poljanski cesti štev. 15. Krompir dobe stranke na Poljanski cesti brez posebnega nakazila in sicer množino, ki so jo prijavile. Krompir se plača pri prevzemu. Stranke se prosijo, naj kolikor mogoče same pridejo prevzet krompir, da razbremene dovoz Krompirja na dom. Krompir se bo oddajal od 8. do 11. in od pol
2.	do 5. ure popoldne.
Ij Karambol. Rafael Stužec je na križišču Erjavčeve in Bleiweisove ceste tako hitro vozil, da je zadel v avtomobil, s katerim se je vozil g. dr. Baltič. Poškodoval se ni nihče.
lj Splašil se je konj Franca Luznarja, ko je ta nakladal železo na Verovškovem dvorišču. Konj je dirjal po Gosposvetski cesti in je podrl kan-delaber. Pri sodišču je bil Luznar oproščen, ker ni mogel vedeti, da se bo konj splašik
lj Boj med Predoričovimi in Popovičevimi uslužbenci. Predovičevi in Popovičevi uslužbenci so nekega dne nakladali prešiče. Popovičevi so vzeli težko desko za nakladanje prešičev, to je pa razjezilo Predovičevega hlapca Jožeta Oreško-viča tako, da je skočil na desko in je malo manjkalo, da niso bili polomljeni prsti Avblja, katerega je to seveda ujezilo in pričela sta se ruvati. Oreškovič je klical: >Bom vse poklal! Vse bom poklal!« Oreškovič in Avbelj sta padla na tla. Po-povičev poslovodja Vinko Dolinšek je potegnil z Avblja Oreškoviča, ta je pa zagrabil desko in jo trikrat zavihtel, hoteč ga udariti po glavi. Dolin-Sek je prestregel udarce z levo roko in je bil poškodovan. 12 do 13 dni ga je bolela roka. >Ali zahtevate kaj za bolečine'.'«- ga je vprašal g. okrajni sodnik Premersteiu. >Ne zahtevam nič, saj je revež, ki nič nima<, se je glasil odgovor. Sodnik je obsodil Dolinska na 3 dni zapora.
lj Saniolastno in namenoma odtrgal je pečat dne 28. julija 1021 na aparatu za izdelovanje so-davice sodavičar Emil More. Finančni kontrolni organ g. Jakob Mesojednik jo ugotovil, da je More pričel izdelovati sodavico 1 uro pred prijavljenim rokom. Deželno sodišče je obsodilo zato Moreta na 100 dinarjev deuarae globe,
lj Drag *cigant. Jože Dolinar iz Kozarij je privozil 25. julija z vozom čez frančiškanski most. Ko je službujoči policijski stražnik France Tomše videi, da je vozil Dolinar neprevidno, ga je opozoril, naj previdno vozi. Ker je Dolinar godrnjal, je Tomše zahteval, naj se legitimira in ker je Dolinar odgovoril, da nima imena, mu je ToinSe napovedal areticajo, toda Dolinar je hotel voziti naprej. Tomše mu je nato vzel vajeti in jih izročil postreščku Antonu Kosmaču, toda v Knaflovi ulici je hotel vzeti postreščku vajeti, vsled česar ga je prijel stražnik Tomše za roko in mu rekel, naj miruje. Dolinar je nato rekel Tomšetu: »Prokleti cigan Deželno sodišče je prisodilo za to Tomšetu 500 diuarjev denarne globe.
lj »Demonstracija pa taka!« lOlelui razua-šalee Slovenca:, Tonček, nam poroča: Včeraj zvečer se je na poziv, nalepljen na Pošti, zbralo lokih 100 mladih ljudi, akademikov in drugih s sokol-skimi znaki pred Mestnim domom, kjer je nekaj govornikov izražalo svoje ogorčenje nad neko »na-roduo sramotoc, o kateri Touček ni mogel ničesar natančnejšega izvedeti. Nato se je vršil demonstracijski obhod, ki se ga je udeležilo okoli 50 rnlade-ničev, kričoefih, kakor je to navada. Neki govornik je pred Pošto napovedal najostrejši boj klerikalcem, na kar se je enemu policistu posrečilo demonstrante pregovoriti, da se podajo spat. — Tonček je bil potem doma ozmerjan, ker je prišel prepozno na večerjo.
Koroške zadeve.
Poziv na Korošce je izdal Deutscher Schulverein«, ki pravi med drugim: s Korošci! Uresničite misel narodnega edinstva predvsem v svoji domovinski deželi!« — To se pravi v pozivu Schulvereina z drugimi besedami: Koroški Nemci in nemčurji, podvizajte se, da čimpreje z vsemi mogočimi sredstvi zatrete slovenski živelj in dovedete popolnoma ponemčeno Koroško v naročje skupne matere Germanije. Zato pravi oklic, da se bore za pravico samoodločbe, za dragi materni jezik, za nemško šolo. >Zato se moramo tudi v prihodnje bojevati proti odvzetju pravic in poniževanju pod tujim gospostvom koprnečih bratov.«
Umevno je, da se je vrgel Deutscher Schulverein z vso silo ravno na Koroško in baš ob obletnici nesrečnega plebiscita. — Značilno je pa, da piše v ravnoisti številki uradna Celovčanka prav toplo za združitev z Nemčijo. Ni torej treba misliti, da ta ideja med Nemci počiva ali spi. Nasprotno, prav živa je, le da pojo Nemci to preljubo pesmico iz zunanjepolitičnih nagibov bolj piano, zato pa ničmanj unisono.
»Jugoslovansko rovarenje na Koroškem« je naslov poročilu v 206. štev. Kla-genfurter Ztg., v katerem poroča o neki organizaciji vseh koroških Slovencev v kraljevini SHS, ki naj se peča poglavitno z ire-dento. Pravi, da se podpira ta organizacija iz vladnih sredstev. Dalje stoji v tem poročilu, da se pripravlja ves slovenski narod na spomin obletnice 10. oktobra radi zgubljene Koroške. Pomenljiv je v tem sestavku ta-le stavek: Koroška slovenska stranka, ki je poslala dva poslanca v koroški deželni zbor, je poskusila sicer silne napore, da bi okrepila svojo mlado organizacijo. Prihodnje volitve pa bodo podale dokaz o njenem počasnem a neprestanem razpadanju. Končno pa pravi dopisnik, da se je v novejšem času zopet pričelo s prirejanjem iger in večernih zabav, ki jih okrajna glavarstva redno dovoljujejo, a na teh prireditvah da se ščuje proti avstrijski državi. — Kakor se vidi, se Slovenci vendar-le še gibljejo. — Vse ostalo je pa seveda laž, kajti, kdo bo verjel bajko o ščuvanju proti Avstriji, in da bi to trpela koroška oblastva, ne glede na to, da skrbi že >Heimatdienst« sam, da se vsakemu, ki le zine, zamaše usta. Očividni namen teh lansiranih vesti je le, prikriti ponemčevalno delovanje koroških Nemcev in lastne priprave za proslavo 10. oktobra. Za ta dan že sedaj groze Slovencem.
Napadalca na poslanca Poljanca — še vlada v Celovcu do danes ne more izslediti. Poslanec je bil — kakor znano — v vlaku napaden. Napadalca je poznal in ga sam imenoma imenoval. Napad je seveda deželna vlada >najostreje obsodila«, za storilcem pa še-le pozveduje. To pa ni nič čudnega, ker tudi napadalcev na dekana Limpla niso — hoteli izslediti. Koroška justica.
Katoliški vestnik.
Občni zbor Cccilijinega društva za ljubljansko
škofijo.
14. t. m. se je vršil v semeniški dvorani občni zbor Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo. Dvorana je bila polna udeležencev predvsem or-ganistov z dežele, ki so ravno dovršili cerkveno-glasbeni tečaj. Društveni predsednik g. konz. svetnik p. Hugolin Sattner je otvoril občni zbor s kiatkim nagovorom, v katerem je povdaril, da je društvenemu odboru potekla triletna doba io ima zato dolžnost, da poda poročilo o svojem delovanju. Nato so sledila poročila posameznih odbornikov.
Tajnik Fr. Zabret najpreje splošno poroča o razvoju cerkvene glasbe v naši škofiji v zadnjih treh ietih. Kljub draginji se je cerkvenoglasbeua literatura pomnožila za lepo število dobrih, moderno in v cerkvenem duhu pisanih del, na drugi strani pa organisti po deželi vkljub trdemu boju za svoj obslanek po veSini vneto vadijo cerkvene zbore, v katerih umevanje za moderno se izražajoče skladbe očividno napreduje. — Težko breme za Cecilijino društvo sta orgljarska šola in glasilo Cerkveni glasbenik. Društvo se zaveda njunega pomena za napredek cerkveue glasbe v Sloveniji, zato je vkljub skoro nepremostljivim težavam oboje vzdrževalo. Orgljarska šola skrbi za dober cerkvenoglasbeno izvežbani naraščaj na naših korih, Cerkveni glasbenik pa ima veliko nalogo, da s poukom ia glasbeno prilogo vzdržuje
cerkveno pesem na Slovenskem vedno na višku in skrbi, da cerkvena glasba ne zaostaja za svetno.
Letos je priredilo društvo za organiste dvo-dnevni cerkveno glasbeni tečaj, ki je štel nad 70 zelo marljivih udeležencev.
Tekoče glasbene zadeve je društvo obravnavalo v sejah, ki so se vršile po potrebi večkral ua leto.
Vodja orgljarske šole prof. Sianko Premrl poroča o orgljarski šoli. Iz poročila povzemamo med drugim, da je bilo v šolskem letu 1918—19 vpisanih 14 učencev, v letu 1919—20 21 učeucev, v letu 1920—21 16 učencev. Dovršilo je šolo v tem času 15 učencev. Poleg glasbenih predmetov se je poučevalo zlasti tudi knjigovodstvo m zadružno poslovanje; to pa iz tega namena, da si morejo organisti s knjigovodskim delom po raznih zadrugah in uradih izboljšali *voj gmotni položaj.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal msgr. Do-slal, izkazuje za društvo precej obtežilen primanjkljaj, ker orgljarska šola iu Cerkveni glasbenik pomenjala precejšnje breme.
Nato sledi volitev odbora: Izvoljen je bil po vzkliku prejšnji odbor s predsednikom g. konz. svetnikom p. H. Sattnerjem, izvzemši g. kanonika Ferjančiča, ki se rudi oddaljenosti ne more udeleževati sej in je bil namesto njega izvoljen g. Zdešar. regens chori pri sv. Petru v Ljubljani.
Pri slučajnostih je bil sprejet predlog msgr. Sleska, da naj se še naprej pridno zbirajo podatki o zgodovini orgelj v naši škofiji in da se naj nabira material za zgodovino našegi cerkvenega petja v prejšnjih časih. Podatki naj se pošiljajo uredništvu Cerkvenega glasbenika.
Navzoči štajerski organisti izrazijo željo, naj bi se tudi na Štajerskem poživilo ''erkveuogias-lK-no delovanje. Sklene se stopiti v stik z mero-dajnimi činitelji v lavautinski škofiji, da se prihodnje leto priredi v Celju cerkvenoglasbeni tečaj. G. kanonik dr. Kimovec priporoča, naj se tudi na Štajerskem razširi Pevska z veza, kar bo tudi na cerkveno-glnslieno življenje dobro vplivalo.
Občni zbor se je zaključil z obširno debato o siluo slabem gmotnem stanju orgauistov. Sklene se. da naj organisti vse tozadevne pritožbe in nasvete pošiljajo knezoškofijskemu ordinariatu, ki po posebni v ta namen sestavljeni komisiji vsej
stvari posveča veliko pozornost.
• * *
c Shod If. Tnanje Mar. kongregacijp pri ur-šulinkab bo v nedeljo 25. septembra pop. točno ob 2. uri.
pr Francoska vadnica. Prvi letnik. Dr. Fr. Sturm. Ta knjiga izide zanesljivo sredi oktobra. Založništvo bo prve pole razposlalo te dni vsem gg. strokovnim učiteljem, da se seznanijo z metodo dr. Sturmove knjige. Gg. profesorje, ki poučujejo francoščino, prosimo, da zahtevajo pole v Jugoslovanski knjigarni v Liubljani.
pr Goriška Matica. Klub »Soča« naznanja, da je prevzel poverjeništvo »Goriške Matice*, ki izda za leto 1922 bogato ilustriran koledar z mnogimi slikami naših kulturnih in političnih delavcev minulega in sedanjega časa, slike naših pesnikov, pisateljev, glasbenikov, politikov, poslancev, pokrajinskih slik itd. Glave posameznih mesecev bodo krasile risbe znanega goriškega umetnika A. Bu-oika. Na prvi strani bo krasna risba, ki bo izražala geslo: Bodi zdrava, domovina! — Naši pesniki in pisatelji bodo v koledarju skoro polnoštevilno zastopani s svojimi duševnimi proizvodi. S koledarjem izda »Goriška Matica« povest »Naši ljudje-' izpod peresa dr. Alojzija Remca in >Gorske pravljice« dr. Jožeta Lovrenčiča. Motivi obeh knjig so vzeti iz Primorja. Cena vsem trem knjigam znaša 5 lir, za trdo vezan koledar naj se doda še 2 liri. Cena je zelo nizka, vsled česar vabimo vse ljubitelje naše knjige in vse, katerim je na srcu kulturni napredek našega naroda v Italiji, da knjige naroče, ter tako podprejo »Goriško Matico*-, ki postane brezdvomno važno kulturno podjetje v Julijski Benečiji. Namesto lire se more poslati 46 oziroma 65 kron na Klub »Soča«, Bethovnova ulica št. 15.
pr »Krijes«. Po kratkem presledku bo 15. oktobra zopet izšla 1. številka V. letnika priljubljenega omladinskega časopisa »Krijesa«. Prinašal bo zabavne in poučne članke najboljših domačih in tujih avtorjev in bo bogato ilustrovan od Š. Šantla. Od raznih rubrik bo predvsem zanimiva ona za propagando naših narodnih navad in običajev. Glvni urednik lista je dr. Velimir Deželič. Cena poedinim številkam >Krijesa« je 1 dinar. Polletna naročnina 5 dinarjev, malenkostna vsota, ki jo lahko vsakdo utrpi. Pošilja se na naslov: »Krijes«, Zagreb, Kaptol 29. — Toplo priporočamo posebno naši omladini, da se seznani s smernicami hrvatskih tovarišev.
Orlovski vestnik.
Vsem okrožjem! Vodstvena seja O. Z. se vrši 23. oktobra 1921 ob 8. uri zjutraj v Ljubljani. Obenem se vrši prvi občni zbor Jugoslovanske Orlovske zveze. Delegati okrožij morajo imeti za ta občni zbor od vsakega odseka potrdilo.
Ljubljanskim in bližnjim odsekom: Dne 23. sept. 1921 je umrl načelnik šišenskega odseka in vaditelj O. Z. br. Ivan Plevelj. Pogreb se vrši danes (v nedeljo) popoldne, ob 4. uri iz Mavrerjeve ulice 213 v Spodnji Šiški na pokopališče v Drav-lje. Bratski odseki naj se udeleže pogreba vrlega brata v obilnem številu in z zastavo.
Orlico ljubljanskih in bližnjih krožkov naj se udeleže pogreba br. Ivana Plevelja v navadnih oblekah.
Ustanovni občni zbor Jugoslovanske orlovsko zveze bo v nedeljo 23. oktobra 1921 ob 11. uri dopoldne v Jugoslovanski tiskarni (III. nadstr.) Delegati se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Orel Ljubljana 51. O. opozarja svoje člane, da je pričel z redno telovadbo. Prihodnja telovadna ura je v ponedeljek 26. t., m. ob 8. uri zvečer na učiteljišču. Istotam se sprejemajo tudi novi člani. — Bog živi!
BORZA.
Curih, 24. sept. Devize: Berlin 5.32, Holandija 184.25, Newyork 580, London 21.65, Pariz 41.40, Milan 24. Praga 6.40, Budimpešta 0.85, Zagreb 2.50, Bukarešta 5, Varšava 0.13, Dunaj 0.50.
g Nov ruski denar. Iz Moskve poročajo: Sovjet ljudskih komisarjev je sklenil izdati nov denar z napisom: En rubelj je 10.000 prejšnjih rubljev.
g Dobava 10.000 kg svinjske masti. Komanda Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 10. oktobra t. 1. pri inten iaturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena ofertalna licitacija za nakup 10.000 kg čiste svinjske mast L Oglas s podrobnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g Obiskovalcem poljedelsko razstave v Štipu iu v Aleksandrovu (/upa). Ministrstvo saobračaja je dovolilo vsem obiskovalcem poljedelske razstave v štipu in v Aleksandrovu polovično ceno na vseh železnicah in parobrodih. Razstavo priredi »Srpsko Poljoprivredno Društvo« in sicer v Štipu 9. in 10. oktobra, v Aleksandrovu pa 1., 2., 3. in 4. oktobra. Tudi za razstavljene predmete je znižana prevoz-nina za 50 odstotkov. Te ugodnosti veljajo za Štip od 6. do 14. oktobra, za Aleksandrovo od 28. sept. do 6. oktobra. Želeli je, da se teh razstav naši poljedelci v čim večjem številu udeleže. Za razstavo v Štipu namenjene predmete je pošiljati v Veles državnemu okružuemu ekonomu, ki jih bo dirigiral v Štip.
g Varnost denarja, vloženega v državno investicijsko posojilo, je nesporna. Zajamčena je s pogodbo med državo iu sindikatom denarnih zavodov. Prejšnje notranje posojilo v bonih s 6 odstotnim obreslovanjem je bilo razpisano na podlagi pogojev, ki jih je določil tedanji finančni minister, medtem ko je sedanje 7 odstotno investicijsko posojilo razpisano na podlagi pogojev, ki sta jih sporazumno določila sindikat denarnih zavodov ia finančni minister. S posebnim zakonom je določeno, da se posojilo pred desetimi leti no more konvertirati, uiti se ne more znižati obrestna mera. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, se mora imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo zavarovano s hipoteko, potrebna vsota za obresti in amortizacijo se bo stavila vsako leto v državni proračun, za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki investicijskih objektov. Posojilo se bo rabilo samo za produktivne namene, kar bo velik korak k preporodu našega uarodn -ga gospodarstva. Obveznice investicijskega posojila uživajo pupilarno varnost in se morejo polagati kot kavcije ter uporabljati za fonde, ustaaove, depozite pri vseh javnih blagajnah in zasebnih podjetjih. Obveznice se morejo lombardirali pri Narodni banki po zelo ugodnih pogojih ter so proste vseh sedanjih in bodočih davkov in doklad. kakor tudi vseh kolkovin iu pristojbin. Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil poseben parlamentarni odbor. Obveznice bodo opremljene, s kuponsko polo. Prvi kupon zapade dne 15. marca 1922, obresti pa teko od 15. septembra I. 1. Podpisoval« ci podpišejo pri poljubnem denarnem zavodu prijavnico ter vplačajo takoj podpisano vsoto v gotovini. zakar dobe od denarnega zavoda začasno potrdilo, ki se bo po pretečeuem podpisovalnem roku zamenjalo z obveznico. Varnost denarja, vlo-ženega v novo državno investicijsko posojilo, je torej popolna, kakor je že. razvidno iz zgoraj navedenih podatkov. Rok za podpisovanje poteče s koncem tega meseija, ua kar opozarjamo vse, da ne zamude ugodne prilike.
g Ljubljanski trg. Preskrba z govejim mesom je ugodno urejena s tem, da si revnejši sloji nabavijo na ljudski stojnici, na stojnici centralne vuovčevalnice in stojnici Ivlarčan-Toui, vse 'ri na Vodnikovem trgu, dobro goveje meso po 20 do 24 K kg. Slanine na trgu silno primanjkuje, ker je eksportna cene prašičem tako visoka, da je za naš trg nedosežna. Maksimalna cena slaniui 58 K trebušna, 64 K riba in sal. Na trg prihajajo le manjše količine slabega domačega špeha. Za mesto Ljubljano bo nabavil mestni magistrat v najkraj-šfm času zadostne količine zajamčeno čiste svinjske masti po ugodni ceni, in mast v manjših množinah razprodajal. — Glede mesnih izdelkov se bo Ljubljana v kratkem osamosvojila. Vrhniška tovarna konserv prenese svoj paviljon iz ljubljanskega sejma na Vodnikov trg ter se je zavezala na tem paviljonu preskrbovati Ljubljano z najboljšimi mesnimi kouservami itd. po znižanih cenah." Tovarna namerava izdelovati tako množino tega blaga po češkem vzorcu in s češkim perso-nalom, da l>o zadostovalo za celo Kranjsko. Če bo blago najboljše kakovosti, se bomo s tem podjetjem in s podjetjem ceutralne vnovčevalnice, ki se nahaja v razvoju, oprostili tujih firm ter se bo ustvarila zdrava konkurenca. Paviljon vrhniške tovarne bo cel dan odprt. — Glede krompirja za Ljubljano je akcija v polnem teku in smemo upati, da spravimo do konca oktobra zadostne množine krompirja v Ljubljano ter si bo mestni magistrat nabavil tudi lahko nekaj zaloge za zimo za revnejše sloje. Primanjkuje pa mestnemu magistratu primernega velikega skladišča za shranjevanje čez zimo. Ponudbo takih skladišč bi bile jako dobrodošle. — Dela za mestno mlekarno 60 sedaj dovršena in prične mlekarna poslovati pri-četkom meseca oktobra. O podrobnostih bo občinstvo v-posebni notici obveščeno.
g Narodne banke (National Banks) ▼ Združenih državah. Pri nas imamo sedaj le eno Narodno banko, dočim ie v Združenih državah bilo koncem zadnjega junija 8178 Narodnih bank, ki vse imajo pravico izdajati papirnati denar (po enakem vzorcu), pokrit z državnimi
Eapirji. Vse so seveda privatne akcijske druž-e ter se imenujejo narodne radi tega, ker so ustanovljene na podlagi zakona, sklenjenega v centralnem parlamentu v Washingtonu, dočim so Državne banke (istotako akcijske dr.) ustanovljene na podlagi tozadevnih zakonov posameznih držav ameriške federacije ter nimajo pravice izdaiati bankovcev. Bankovce izdajajo tudi takozvane Zvezne rezervne banke (Federal Reserve Banks], ki jih je pa le malo ter se nahajajo samo v najvažnejših središčih, so pa tudi akcijske družbe in so pravzaprav centrale vseh važnejših finančnih zavodov čo takozvanih bančnih okrožjih, na katere so razdeljene vse Združene države. Bankovce izdaia tudi finančno ministrstvo v Wa-shingtonu (Treasurv). razen tega imamo še zlate in srebrne certifikate (gold e silver cer-tificates), nakaznice na zlato in srebro v državni zakladnici. Bankovci vseh teh vrst so si zelo podobni in čeprav se n. pr. pri Narodnih bankah zahteva kritje le v državnih papirjih, se ni bati, da bi prišli ob veljavo ali da bi vsled prevelike množine večali draginjo, kot se to godi po drugih deželah, to pa radi tega, ker novčanice kot take igrajo v Združenih državah primeroma majhno vlogo, kajti vse se plačuje ponavadi s čeki. Zato ie treba ob času gospodarskih kriz precejšnje previdnosti celo z bančnimi čeki. Tako je n. pr. v 12 mesecih, končanih zadnjega junija, zaprlo vrata poleg manjših denarnih zavodov tudi 130 Narodnih bank. Med temi jih je 28 propadlo, 84 jih je šlo prostovoljno v likvidacijo in 18 se iih ie spojilo z drugimi zavodi. Nanovo ie pa bilo v istem času ustanovljenih 212 Narodnih bank. Ker so si trije bivši insolventni zavodi zopet opomogli na noge, imajo zaenkrat vsega skupaj Združene države 85 Narodnih bank več kot lanL
'ta ovaita no oi) ato v etinu as računa 16 fcroil.
BARVNI TRAKOVI, OGI.JENI PAPIR.
Bar Fran Ljubljana. Cankar, nabr. 3
ČRKOSLIKAR. BHcelj Franc, SelenburjJova ul. 6.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grab eč Franio .Vkloši'" va c 6
IZDEIOV ČAJNEGA PECIVA. T. Nowotny, Opekarska cesta 26.
KLEPARJI Korn F.. Polianska cesta 8 Remžgai & Smerkol. Hor uL 13
KNJIGARNE Jugoslov knjigarna. Pred škofijo.
Priporočalo sa sledeče domače tvrdke
KROJAČ.	PISALNI STROJI.
Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. Bar Fran, Ljubljana, Cankur. nabr. 5
KftNP, M-KIJ TnrnviNU PREOBLEKO V ALNICA KLOBU-KONFbi.olJSKE TRGOVINE KOy za DAME in GOSPODE-
Olup Jo*ip. Pod Irančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA ia pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana, Cankar nabr. E
PARNA PEKARIJA Jean Schreya nasl. Jakjb Kavčič, Gradišče štev. 5.
Barborič-Završan, Mestni trg 6—7
RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uber F' & A„ Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15 Žuran Martin, Mestni trg 12.
KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan, Stari trg 10.
(Za uvnaratuo obiavo v eitnu no računu 10 kron.)
TRGOVINE Z ŽEIEZN1N0 IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valv«7onev trg št. 7. Sušnik Alojzij, 7-i'oSka cesta
ZALOGA CEMENTA IN CEM.
IZDELKOV:
CihlaJ Jos., Dunajska c. 67.
POPRAVII.NA DE-. 7Amr. DnHI,T,.. LAVNICA.	■ ZALOGA POHIŠTVA.
Seliškar Ivan, Pot v Rožno doli- F Fajdiga sin. Sv Petra cesta 17, no Štev. 10. (Ceno in točno) HALOGA VOLNENIH IN SVILENIH TRGOV. Z URAMI IN ZLA I NINO i	SIT.
Černe Lud., Woltova ulica 3. Schuster Antou, Stritarjeva aL 7.
TOVARNA FURNIRJA,
žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15.
DE-1
PAVLO ERZIN JIftINKA ERZIN ROJ. KOUBEK
POROČENA
za dva (ali enega) solidna j
Razpisuje se služba
Preme, nove in rabljeno
organista in cerkvenlka vreče	,,1I10žiDi benzinirsoior
stranska stvar, >SLOVENCAc pod: >Boljša gospoda:.
PRAGA
LJUBLJANA
Razpis službe.
Mestno županstvo v Krškem razpisuje' Oženjeni rokodelci imajo prednost. —
službo
občinskega tajnika.
pri župni cerkvi v Črnomlju. Letna plačaj po dogovoru, prosta bera, štolnina, užitek
one velike njive, prosto stanovanje. - KUpi!J6!T£ SUil6 CfObO, Župni urad Črnomelj.
I
PRODAMO
11 konjskih sil in
vodno kolo
olje,
, Plača po dogovoru. Nastop takoj. Pred-	A DMA oddaia T ™aki množini P" sprejmem na stanovanje, nost imajo muzikalično izvežbani. Proš-	zmernih ccnah od postaje Naslov se izve v uprav-, nje je vlagati pismeno ali pa uslment.	Kranjskagora MILOŠ REGOVC, SAV.V-ništvu >Slovenca< pod štev. 3469. do 10 oktobra na županstvo v Krškem.	jp-;FNiC'K Gorenjsko --------------------1 — Krško, 2L sept. 1921. — Mestno žu-	1 '
žele/.no konstrukcije, vporabljivo za vsak padec ter vsako vodno množino.	3-194
G & CIE.
Dunajska cesta št. 22.
Ljubljana
ij-178
18/ vei 11\ ki,
verziran v lesni stro-sedaj uslužben kot
panstio v Krškem.
3471
Vec iBSiiiii slrfliiOVD li ueiavcev, . slrapim m zar ev
voilja žage, vešč vseh pisarniških del ter Sprejme- so slovenskega, nemškega in italijanskega tu popoldno
jezika, želi premeniti službo. — Cenjeno, k dvema deklicama 5. iu 6. raz. in dečku! n "lapi-ntan"«) < FD 0 "il'l»a ponudbo pod »Stalno« 8-185 na uprav-! 2 raz. Popolno znanje slov. in nemškega ; 'H llUt fclltit''U Ml u!» SO il"lU, ništvo tega lista.	j jezika nujno potrebno. — Naslov pove i ki je vaien vseh pa: ketirh stiojev
"uprava lista pod štev. 34-18.	I apiojme v tr nuo d.*lo za novi oddelek
tova-ne pn- ; snno podietje. V inStev
Iščem službe.izvežban v m,ekar*
stvu m sirarstvu, z i jj l^gsutrurj 5 m sh??	« f ideJ° s,am" veSlM in "u,lni delavci
večletno prakso iu dobrimi spričevali, po * UuCHI'y ttll iltflSillSfiiU ' - lU bnno izka li. 1'ismene in usmie-
švicarskem načinu, 39 let star, oženjen, z . . . ,	, . , , .« . ■ • e prijave < •«£» -ne r nata enimi
, , "	' . . , . ,. ' . iz dobre, bo j-e, kmetske luse sprejme	r,	r.^i-.i, =	„ .,„
malo družino. Nastop takoj ah pozneje, . . . _ ' .* ' _ . .	: foaatk. o dru nskih azmerah n do-
- Ponudbe na upravništvo Usta p«>l;; tak°l Trg°>sU higa Fcrd° *kot' '"»'">»«•; a*d-nji zaposlo iortj, .ojatne* liram »Mlekarstvo« ^8408.----jj VaQ0R IlUROVltl 1110^07 fC Co	n|an.fl. po-
Kompl. elegantna oprava oramov) m m 12/12 cm, domna .t m »m, 15 lv,a il:,p'oa ;ti aninU"
kupim. Blago mora biti zdravo in broa • i3Eiitfc.'\- '£ za moško delavno sobo, moderno delo: Ponudbe sprejema z navedoio ct-n.. Ou
v vseh eliki st na drobr.o	na debe o
delavn ea zn pree z o - .eha iko L u.ol su?, Dalnn' iuova ul. 5.

Zahtevajte proračun za obiavo oglasov.
Razstavljena je S
"Grajščakl!
teličkom
^EfcEt&JL-JIBEBElEE
a:
E;
E t ?a Ej
rrj I____,
za gu ne 1 1 kovin ke predmete '3 j E	d. z o. z.	!
štiri kompletne postelje IVAM	| M St3 Ml g I
in nekaj drugega pohištva projaa,. - . n»i*.>^ini»	Q „,„,„„„ „,„ „,„„„„„ , „„„ B
Pouve se v Modvodah Stev. 10.
P'.;!;
koci a
izvauredno umetniško delo, večina iz is-branih rogov jelenovih, «rn itd., različni predmeti. Ogleda si jih vsakdo lahko od
10. do 12. in od 14. do 16. ure. Cena primerna. — Na zahtevo pošljemo slike na dom.	349S
velika steklena omara za knjigo, pisalna Pr. Krašovec, trgoma 1 lesom, Vrhnika. E S Hll rftfl Alt »AlMPKf
miza s foteljem, mokett-divan, ki se dd -----------------	W 9	ŠtaV il |f'jf
porabiti kot spalni divan, dva pripadajoča Dva ^frni^rSka DO^ilOČllliCd ' '	lSM ^.IlUt J ! ■ Eulifllil
fotelja, moderna miza, preproga, slike itd. dobra^tfOJ3I Sk3 POžŽKj^ŠlK^
se takoj ceno proda. — Dopise na uprav- iščem. Nastop takoj. — Blaž Vukovar, ništvo »Slovenca« pod št. 3457.	Vinkovei.
železni kE,afeNa9lov: Ljubljana, Križevni-G ška ulica 0, pritličje, lavo.
i koM nap nj v Ljulilj-.nl Uer evo n brt- j« 6
JAVNA DRAŽBA^	™
V bencinskem skladišču auteoddolka pokrajinske uprave za Slovenijo na Vodovodni cesti (ob Kamniški progi) se bode vršila v torek, dne 27. septembra 1921 ob 9. uri javna dražba večjo množine
U globoki žalosti naznanjamo * sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni v svoji previdnosti poklical našega dragega, nad vse ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Ivana Plevelja
stud. techn.
v 2L letu starosti v petek, dne
23.	septembra ob 10. uri zvečer k Sebi v blaženo večnost.
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Mavrerjeva ulica štev. 213.
Spodnja Siška-Ljubljana, dne
24.	septembra 1921.
ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
'J
H ofenranio n:iSe prvovrstne r žene
3 poštnih zabojev VJ0 ^ ?umb*v v ,aUi ve-ih01' !n DOr* R
i	' -u RS k- m vzorcu s ceiffimi brez kon- EJ
vsebine, lepi, novi, pooblani, lahki, tufli joj	kureiice	E
za čebelne panje porabni, na prodaj. — Kj	j£j
S2TS t- 2"l0Jzii 0,iKii'Liubljana' 13i;tsF2jto mM na »eioi i
i£3EEEEEE2EEEE2.EEE]EE^
masti
5afflt»ata®isB!!iHaffiirasawK!!!wa!»
za ssiazenje
sveč
železnih barelov, lesenih sodov in raznih drugih
j^j SlJjSfta Natančen seznam blaga in njegovih cen se dobi
pri autoreferatu, Dunajska cesta št. 50.
3162
ribničan, mandalon in ' Nasanjam^ccnj. naročnikom, da so došli | prepeličar (koks)	V70JT5 klflHllknV i
CIIKJET	kupuje in pla-, IcloSt>ie P° katerih sprejemam tudi'
OUrlal ISIJOeL ča n a j v i Š i e 1 P°Praviln- Cene novih nizke. Tudi barva-'
.	"	I n in In nkl ilrni-n nin traak trrot mnSbik Irl.i
dnevne cene
Kmet & Komp., Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 8. " Prosim za ponudbe! ^bc
(■■aasBBBDHBiaaaa^gitBsiEa
nje in oblikovanje vseh vrst moških klo-1
bukov J. STEMBERGER, Dunajska J eesta 9, drugo dvorišSe, desno. 3458
recommsncest lessons the 1. st of October.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin ozir. brat, svak, stric itd.
ALOJZIJ P R E S NIK
včeraj, dne 23. septembra ob 8. uri zjutraj, previden z zadnjo popotnico po težki bolezni v 19. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši danes v nedeljo 25. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz ljubljanske javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Zdolah pri Brežicah.
Zdole pri Brežicah—Ljubljana, dne 24. sept. 1921.
Josipi na Presnik, mati. — Karolina Ivanuš, roj. Presnik, Šteli Presnik, 9estri. — Rudolf, Josip, Ivan in Karol Presnik, bratje. — Robert Ivanuš, svak.
in in
za dame in gospode, nadalje velika izbira kinčanih in praznih
damskih klobukov
I&lcimčarna im modistarifa
- Zaviršen — ]
Mestni 5rg štev. 6—7.
LE P m:
trgovska in komisij* ska d. d. v Sarajevu
prevzame
L JI LJANA - Sv. Petra nasip l
čo rabite š-v. stroja za rodbinsko in obitno rabo, igle olie, ter posamezno dele. Istotam vse potrebščine za šivilje k io ače in čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno in debelo
Cene solidne! Postrežba točna Arhitekt in mestni stavbenik
ULJEM TREO
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon intorurb št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Gradbeno sodteljc
ing. Dukič in drug
Ljubljana, Resljeva c. 9.
se priporoča za vsa ▼ to stroko spada,oča dela.
od r; znih industrijskih podjetij v Sloveniji v svrho upeljave slovenskih produktov v Bosni in Hercegovini kakor tudi v Dalmaciji in Črnigori. Cenjene ponudbe na zgornji naslov
■t"«9 V
Um GosoodarsHa M i i. v
Zfl PLESKARSKA IN LICflRSKfl DELfl
SE NfljTOPLEJE PRIPOHOffl SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECAST1TI DUHOVŠČINI
00 TONE MHLGAJ 00
PLESKAR IN LIČAR :: LjUBLjANA :: KOLODVORSKA ULICA 6


sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, V Ljubljana, Maribor, Meikovič, Opatija, 1 Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
MENJALNICA v Lfublfani, Kolodvorska ulica št. 26.

m isto I92Z
z bogato, jako zanimivo vsebino in mnogimi lepimi slikami.
Cena izvodu 5 kron,
po pošli 50 vin. vet.	||
Zahtevajte jo po vseh trgovinah
in zadrugah. Na debelo se naroča	šj
pri založništvu Družinske Pratike	f|
v Ljubljani.	$
Kazprodaiaici znaten popust. |
Tovarna	Barva vsakovrstno blaqo.
Kemično čisti obleke.
Svetloiika ovratnike, za-
LjHlana, Poljanski nasip 4. PoMlca: »«0Ya ui. i »estnic« in srajce.
PODRUŽNICE: MARIBOR	NOVO MESTO	KOČEVJE
Gosposka ul. 38.
Glavni trg.
štev. 39.
psiie&nr^kss
■ RE5TH0FFE& - HUTCftil^Sefl
priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica

da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o riesprejemu deimrja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še posla., ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo,
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Kupim večjo množino
(in tudi drugih trdih drv) franko vagon nakladalna postaja. Cenjene ponudbe na naslov »Drva", poštni predal 21, Maribor.
„HERCE8-BGSNI" deželni zavarovalni zavod v Sarajevu
išče
kateri bi zastopal zavod za celo Slovenijo. Reflektanti, kateri so se že bavili s posli zavarovanja, naj se obrnejo pismeno in svoje ponudbe stavijo na ravnateljstvo v Sarajevu.
PETROLEJSKE VRČE
z ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOMi'.. Ljubljana, Vegova ulica šter. f>. 3345
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiig:
| Tovarna pralnega indišečega I
mila
f	tllllllt, MS1IC i KIMA	j
| p[(|(:lij»0«ijii	|
i Kruievac	i
I	osnovana lata 1839 obnovljena 1897	I
|	naznanja p. n. trgovcem, da je	§
s	razstavila na Ljubljanskem ve-	1
1	likem sejmu od 3-12 sept.	|
|	celokupne vzorce svojih pro-	1
| izvodov v izvirnih zavojih.	|
|	Na sejmu bo sprejemal naročila	f
|	in dajal pojasnila član naše	1 | tvrdke
|	čurkovič, Ristič & Komp.	I
11111 1111111111111111111111 M 1111111 ■ 11 ■ ■ 111! 111 ■ 11111 ■ i n< i 1111111 ■> t;	T:
Delnjavn. K 200,000.000, Ceniro o V OSljeKU. Rezerve K 5fl.ooo.ooo.
Kupuje in prodaja devize in valute naikulantnejše. Obrestuje vloge na hranilne knjižice in na teko«? račun po nafvSšji obrestni meri.
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z.
tpuleg nunske cerhne}.
Hranilne vloge se obrestujejo s
4°|o
brez odbitka rentnega m invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. Prodala srečk drž. razr. loterije.
POLNO GUMIJASTI OBROČI
za tovorne avtomobile
PNEVMATIKO
za kolesa in avtomobile

&0LESA
AVTOMOBILI
najceneje.
J.
LJUBLJANA
Gosposvetska cestr. 14.
oblastveno poverjeni stavbni lnženet
LJubljana,
ifiU.neT. oHo. «LZ
SpccIJelno (Urbtu p«fl«if. r. b.tonske, t«le*obclonsk. ia *odn. zgradba.
Vinarska zadruga pri Sv. Bolfenku pri Središču
ima na razpolago najboljša vina svojih zadružnikov iz prvovrstnih ljutomerskih vinogradov.
m	A
si,
v sredini mesta Ljubljane sta na prodaj. Cena K 750.000. — Hiši v dobrem stanu brez popravil. — Naslov pod „Ugodna trgovina 3470" pove upravništvo lista.
"5	SiilOU?.
Touarna kemičnih m tMb. &ž*r0 Saharo.
Centrala: Ljubljana. D. z d. z. Shlaiišš&e: f?wwisad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telelon 64
Emajlnfi lafei. Prmi flfnef.	za psde.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vr3te barv, suhe .n oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinaj, steklarski in mizarski ktej, pleskarski, slikarski ln mizarski čopiči, kakor tudi drogi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL« Lak za pode.	»MtiRAKL« Linoleum lak za pode.
»MiiRAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Csmltrf se začasna ne razpošiljalo!
a
(prej AUSTRO - AMERIKANA) TlPStfr a M frfrl	fe/fl prevaža potnike v New-York redno
a a ©t ° iTiiiiM^a ii^si 3 krat> v Južno Amerik0 po j krat
meseCno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
glavni zastopnik za Slovenijo. Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
iromelni zavod za premog LJUBLJANI
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in doisiačo uporabo ter kovaški in črni premog
Na^v: »r iT Prometni zavod 23 premog LL v Ljuiiljaiii, Nunska ul. 19
UfSOS lovanski kreditni ia¥©d
PoStni ček. rač. St. 11.323. Telefon štev. 5«.
Marijin žrg štev. 8.
r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Denarni promet v lanskem letu t 128,000.000 kron.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit L|ubljana.
Wolfova ulica št. 1.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
čistita brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poStne položnice. Izdaja taka, nakaznice In akreditiva na vsa tu- In Inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroltvo, vrednostne peplrje tn na blago, le!ete v javnih skladltčlh. Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron.
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
oi