* TRST, sobota 13. avgusta 1955 Leto XI. -Št. 191 (3120) PltiHOnSKI DHEYHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37.338 »t. 37-338 MONTECCHI »t. «, III. nad. — TELEFON 93-MI IN »4-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 3* — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3300 lir. — rederat. ljudska republ.ka Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dtn. upravni inn" od 8.-12.30 in od 1S.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60j finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa st veruje, -~IIN 1 osmrtnic« 90 lir . za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podrti*.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • izdala Založništvo tržaškega tiska rt zuz-ir* til'* čli»' aj° * 1.‘ 1.6: iti*1' oV’ t»; .ttnentih. Nadaljevanih d*sku"')a 0 radio- «« je Potopih in j«drsltik"”T“ ln 0 uP°ra-iicim lzžarevanj v me- Treti* v *.Vsrial» misi)a se je u-lih ,.1 dokumenti, ki sta V)HS1C ° '*i britanska in so- t>r»ijvse delegacija in ki so *t:4n "* obravnavali diagno- vin^ih de. dokumenti so-čej0 znanstvenikov se ti- lenj j edvsem žleznih obo-brit»hsk 'izacije tumorjev, °br>Vns znanstveniki pa so i«, o 'nožganske tumor-ntolnost* er'^ Ptavijo, da je a^tivai^.zdravljenj8 z radio-y Poskn« 'z^atcvanji sicer še ** It'°godnem stadiju, da pa l**Hlt,t: e Pričakovati dobre 1Ur*ijo S'/a Za kemijo, meta-Z,Sedala 11 tebnologijo, ki je Prof, °bri Pod predsedstvom _ “gradova (ZSSR), je v.tve a dosedanje ugoto-‘tpov P°dročju kemije izo-tod .ast' kar se tiče me-P'h ei ^ Sevanje radioaktivni v £entov. Tako v ZDA Uniji n in v Veliki Bri‘ brc^kuiajo dve metodi, ,‘n fizično, za izloča-Komi .IZot°Pov. *** Za eksperimental- P°rofj|., °rje je diskutirala o ft>h j d o izkušnjah v raz->tJalah. Govorili s0 o s težko vodo, na «Saclayevo mente o reaktorjih na težko vodo. Delo konference, ki se nadaljuje v specializiranih komisijah, postaja čedalje bolj strogo znanstveno, k čemur je v veliki meri pripomogla iskrena izmenjava mnogih izkušenj, pridobljenih v raznih državah. Izotopi in medicina Posebno zanimanje vzbuja zasedanje komisije, ki obravnava uporabo jedrske energije v medicini, morda tudi zato, ker so obravnavane teme laikom mnogo laže dostopne kot zamotane matematične in fizikalne formule in zapleteni načrti raznih reaktorjev in atomskih central. Dele radioaktivnih izotopov je mogoče spraviti v organizem, s posebnim lokalizator-jem pa je mogoče zasledovati njihovo pot po notranjih kanalih do organov, ki jih hoče zdravnik proučiti. O uporabi te metode v epidemiologiji je govoril ameriški univerzitetni profesor Jenkins. Poudaril je, da večino kužnih kali prenašajo živali in da je zato zasledoval njihovo gibanje s pomočjo radioaktivnih snovi, ki jih jim je dal použi-ti. Te poskuse je izvajal s komarji, muhami in mišmi ter tako lahko v podrobnostih opazoval gibanje in navade vsake posamezne živali. Z isto metodo je mogoče tudi nadzorovati uporabo in učinkovitost sredstev proti mrčesu. S povečanjem radioaktivnosti je mogoče doseči, da insekti ne prenašajo več bolezni, še večje doze pa jih ubijejo. Zla- sti zanimivi so bili poskusi z muho «tse-tse», ki prenaša spalno bolezen. M. N. Fatejeva (ZSSR) je govorila o uporabi izotopov v diagnostiki in klinični praksi, zlasti v zvezi z delovanjem ščitne žleze. ZDA so predložile zanimivo poročilo o zadnjih ugotovitvah na področju diagnoze možganskih okvar, zlasti tumorjev. Vbrizganje radioaktivnih snovi v veliki meri olajšuje diagnoze. Posebno dobre rezultate je dala uporaba pozitronov — pozitivnih elektronov, ki se nato razcepijo v dga gama-žarka, ki potekata v nasprotnih smereh. Na ta način je mogoče hkrati uporabljati dva lokalizatorja. kar omogoča točno ugotovitev obolelega dela možganov. J. F. Ross (ZDA) je predložil študijo o sestavi krvi rakastih bolnikov. S pomočjo radioaktivnih izotopov so ugotovili, da se pri takih bolnikih znatno zmanjša število rdečih krvničk, ker te živijo manj časa kot pri zdravem človeku in se ne morejo več normalno razmnoževati. Drugi del današnje seje je bil skoraj ves posvečen raziskovanju delovanja ščitne žleze. Poročevalec iz Kanade je govoril o važni funkciji žlez slinavk za diagnostiko funkcije ščitne žleze. Francoski poročevalec pa je dokazoval dedni značaj slabega delovanja ščitne žleze. Romunija je predložila poročilo o vlogi hormonskega preparata estradiolovega benzoata pri obolenjih ščitne žleze. S praktičnega medicinskega stališča je morda najbolj zanimivo vprašanje, koliko bo naraščajoča uporaba radioaktiv- zmanjšala za 640.000 mož vojsko in mornarico n* *,10rD®^° 0 8^ePu sovjetske vlade, da spričo popuščanja oe napetosti do 15. decembru znatno zmanjša svnje (iroteivohl n pogojili za nemško združitev e°n0ŽB«B Pripravljena vzpostaviti diplomatske odnose z Bonnom IA *** le dan’r--l2: ~ Agencija eS °bjavila uradno tii 8Dris napoveduje, da bo Ve» V m “določene pomi- n'edn y*ii *eti< arodnih odnosih i f l |A*| It in* It konferenci štirih iv«.'"'daljni * bi “Pripomogla it« ne n popuščanju i>4 ,apetosti ^ vzponi*. j aupanja med drle *n)šala - decembra 1955 taa9 d*b0OnV°Je °b°rožene st- ■Sr* ^skoož-fnizankpri- y arico, ’ letalstvo in >«tnBer»nu pa , „ Ptl je danes go. “til Zasedanju vzhodno-‘“l ->a Parlatv,—.- . W Pred« PaidarneiUa ministr- ti' c«f, R K0’ ( Sl ^ v jVP 4 (I % % i daJk» hičij- ’ da bi se združe- t'aktSp°tazumV iu4ila v parl‘ *6t«: Pa bo e ’n v atlantski Čitljiv* *Z* nas vedno ne da 's^ohi' ; Pr»vu ^thr h tud* izjavil, k°aSa 5 soh ,Nemčiia PriI i.f je na ^ 2, ’ ki L * zunanjih mi- z,ht«.,1?vi. N° konec oktobra •lili ala, n«-e8,ova vlada bo p Pted«i- J konferenca za, hj>i :lavn‘ke Nemčije. M i° češk° iPa °ddajal V*to»aJa DriOSl0Vaake vlade, ^So;tavitvPr,prav‘)enost do v , _ dipiomatslcih od. Zah, "Mii? tudi °C,VaSka v,.Htak0 želi *e-Z obn* z Jugo.t8 'zboljšati l'adah°V^vij0 t ’ ne ‘e fiiih PjQ Pogiou^Ve6 tudi z iateljfv°u V1i° nekda- Jsk‘h odnosov. °sta°tinftsl(e 8e,e Romuniji PUKenciie «t)12' D°P'S' sit pistneno ga^nited Press* '■$1 '“''a r^inistrske°Sl1 romun' Vj S°ve « 0rShiUi predsed- fifu 1» ' avoje aaiu)a Deja nai «VotPa,berav Pep)e o Rla'sov,h »e °dno Nemčijo Pripravljena pri- Voj-7raVa Madžarske do 1. oktobra, ko se bo končala evakuacija sovjetskih čet v Avstriji. Sovjetske čete so namreč na Madžarskem in v Romuniji za zavarovanje prometnih zvez z okupacijskimi četami v Avstriji. Gheorghiu Dej je odgovoril: «Kot je znano, so sovjetske ete na romunskem ozemlju skladu z določili mirovne pogodbe, da bi zagotovile varnost prometnih zvez sovjet-kih čet v Avstriji. Po sklenitvi državne pogodbe z Avstrijo pa je v sedanjih okoliščinah treba upoštevati dejstvo, da je prišlo v zadnjih letih do važnih sprememb v položaju Evrope. Na Zahodu so bila ustanovljena vojaška zavezništva in vzpostavljena mnoga tuja vojaška oporišča. Ratificirani so bili pariški sporazumi, ki predvidevajo oborožitev Zahodne Nemčije in njeno vključitev v vojaški blok zahodnih velesil. Kot je znano, je bila zaradi tega sklenjena varšavska pogodba s katero so bili podvzeti ukrepi, ki naj zajamčijo varnost demokratičnih evropskih držav in tudi Romunije. Ce bi se tuje čete zahodnih velesil umaknile iz zahodnoevropskih dežel na svoje državno ozemlje in če bi bila razpuščena vojaška zavezništva, ustvarjena na Zahodu bi se položaj v Evropi spremenil in prenehala bi potreba po varšavski pogodbi in obenem tudi potreba varnostnih ukrepov, ki jih predvideva .Jasno je, da bi v tem primeru prenehala tudi j otreba navzočnosti sovjetskih čet Romuniji in da bi bile te čete umaknj ene.* V vvashingtonskih krogih pravijo, da romunski ministrski predsednik ni izrazil nobenega novega stališča, temveč da je samo ponovil pred loge ,ki jih je postavila ZSSR pred ženevsko konferenco, da bi se varšavska zveza raz pustila v zameno za odpoved oborožitvi Nemčije in za raz pust NATO. Predstavnik Foreign Officea je med drugim izjavil, Ua britanska vlada še ni proučevala možnosti, da bi zahtevala od ZSSR, naj umakne svoje čete iz Romunije bi. Predstavnik je zavrnil primerjavo med varšavsko pogodbo in NATO in dejal, da bila varšavska pogodba klenjena, «da se ustvari mož nost barantanja z NATO*. Sicer pa je predstavnik dejal, da člen 21 mirovne pogodbe Romunijo predvideva umik ovjetskih čet, da pa obstaja možnost, da sovjetske vojaške sile ostanejo v Romuniji na zahtevo romunske vlade. Obrad Cicmil odpotoval v Ottawo BEOGRAD, 12. — Novi jugoslovanski veleposlanik v Kanadi Obrad Cicmil je odpotoval danes z letalom na svojo službeno dolžnost v Otta-wo. nih izotopov lahko pomagala pri diagnozi in zdravljenju raka. Nuklearna raziskovanja v ZSSR Ob robu konference je dopisnik agencije AFP postavil številna vprašanja sovjetskim znanstvenikom, ki sodelujejo na ženevski konferenci, zlasti pa načelniku delegacije akademiku Skobelcinu ter ravnatelju atomske elektrarne Blo-hincevu. Na vprašanje, na katerih področjih uporabe atomske e-nergije so sovjetski znanstveniki dosegli največje uspehe, je akademik Skobelcin odgovoril, da gredo nuklearna raziskovanja v ZSSR v najrazličnejših smereh, kar je razvidno tudi na ženevski konferenci. Preteklo je že več kot leto dni, odkar je začela delovati prva atomska elektrarna. Radioaktivni izotopi se uporabljajo v velikem obsegu tako pri znanstvenem delu kot v medicini. Industrija uporablja najrazličnejše aparate na radioaktivni osnovi, tako na primer za nadzorovanje notranje izrabe plavžev, motorjev itd. Sovjetski del velike atomske razstave prikazuje tudi 120 različnih primerov uranovih ruti. kar dokazuje, so izjavili sovjetski znanstveniki, da razpolaga Sovjetska zveza s precejšnjimi nahajališči nuklearnih surovin v raznih krajih dežele. Med najbolj zanimivim je bila izjava, da bo do leta 1900 zgrajenih v ZSSR več atomskih elektrarn s skupno instalirano močjo več sto tisoč kilovatov. Poseben pomen bodo imele atomske elektrarne za razvoj puščavskih in arktičnih področij. Sovjetski znanstveniki so tudi prepričani, da je gradnja avtonomnih atomskih motorjev s prnktičnega in znanstvenega stališča zelo zanimiva. Predstavnik indijske komisije za atomsko energijo in predsednik sedanje ženevske konference prof. Bhabha je danes izjavil novinarjem, da gradi Indija atomski reaktor in da je kupila uran 235 od ene izmed držav, ki ga proizvajajo. Indijski znanstvenik pa ni hotel povedati, v kateri državi je Indija kupila dragoceni čisti uran. V* (,ez dvajset let termonuklearna energija Prof. Hobi Bhabha je posebej poudaril velik pomen in uspeh ženevske konference in izrazil prepričanje, da bo mogoče kmalu uporabljati tudi termonuklearno fenergijo (ki je izrabljena v vodikovi bombi) v miroljubne namene, brez atomske bombe kot detonatorja, in sicer s pomočjo pospeševalcev delcev z nizko voltažo in veliko eiergijo. Zato je mogoče trditi, da bo uresničena nadzorovana ter-monuklearna reakcija. V dvajsetih letih bo po mnenju prof. Bhabhe termonuklearna energija začela prevladovati nad ostalimi viri energije, vendar jih ne bo nikoli popolnoma nadomestila, kot letalo ni spodrinilo vlaka, pač pa bo zelo koristno, če jo bo mogoče uporabljati za proizvodnjo sintetičnih tekočih goriv (nafta, bencin itd.). Končno je prof. Bhabba izjavil, da bodo vsi dokumenti, predloženi ženevski konferenci, po njenem zaključku objavljeni, kar bo izredno obogatilo svetovno znanost. Medsebojni obiski Clan sovjetske delegacije prof. Vinogradov je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je bil povabljen v ZDA, da bi si tam ogledal zavode za nuklearna proučevanja. Dodal je, da je tudi sovjetska vlada izročila podobna vabila znanstvenikom raznih držav, zlasti pa ZDA. Skupina ameriških znanstvenikov bo v kratkem obiskala ZSSR. Prof. Vinogradov je poudaril, da mu je ženevska konferenca omogočila veliko obogatitev lastnega znanja in da je zlasti na področju kemije radioaktivnih elementov, »zvedel mnogo novega* iz poročil ameriških in britanskih delegatov. Ob koncu tiskovne konference so novinarji živahno plosicali sovjetakemu znanstveniku. Pred proslavo dneva JVM SPLIT, 12. — 7. razstavami in proslavami v Splitu, Pulju. Dubrovniku in drugih garnizonih. ki bodo od 15. do 18. avgusta, bo obeležen začetek proslave dneva jugoslovanske vojne mornarice. Sam dan mornarice 10. september ko je bil pred 13 leti v Podgori u-stanovljen prvi partizanski pomorski odred, bo proslavljan s svečanimi akademijami po •vsej državi. V Splitu bo poveljnik vojne mornarice izvršil pregled zasidranih vojnih ladij, na odprtem morju pri Visu. V Senjskem kanalu pa bodo izkazali vojaško čast padlim borcem. Grška fregata na obisku v Splitu SPLIT, 12. — Grška vojna ladja, fregata «Armatoros» s skupino gojencev vojne aka-Hemiie grške vojne mornarl ce, je prispela danes v Split na obisk k jugoslovanski vojni mornarici. Gojenci grške vojne mornarice bodo ostali ▼ Spditu 5 dni. Videmski sporazum tik pred podpisom Včeraj so na dveh sejah trajala pogajanja deset ar VIDEM, 12. — Kot poroča ANSA Je danes mešana jugoslovansko-italijanska komisija pospešila svoje delo za sklenitev sporazuma o prometu med Trstom in noriško pokrajino na eni strani ter sosednimi Jugoslovanskimi ozemlji na drugi strani. Čeprav ni bilo izdano nobeno uradno poročilo o poteku današnjih sej, obstajajo vsi razlogi za mnenje, pravi ANSA, da je komisija tik pred sklenitvijo sporazuma. Komisija Je imela danes dve seji. prvo od 9. ure do 13.30, drugo od 16. ure do 21.30. Letalski koridor med FLRJ io Italijo BEOGRAD. 12. - Danes predpoldne sta prispela v Beograd letalski polkovnik Otto- Sporazum med vlado in sindikati predznak sodelovanja z opozicijo? - ■" 11 1 01 Vittorio hvali Segnija - Spričo pomanjkanja odobrenih kreditov bo moral o zahtevah državnih nameščencev razpravljati parlament - Predvidevanja vlade za dvig kmetijske in industrijske proizvodnje • Pred jutrišnjimi volitvami v republiki San Marino rino Giacomelli in letalski podpolkovnik Diego Reccagno, predstavnika italijanskega civilnega letalstva. Razgovarja-la se bosta s predstavniki jugoslovanskega civilnega letalstva o vzpostavitvi letalskega koridorja med Jugoslavijo in Italijo. Pogajanja se začno jutri. Trg. sporazum med FLRJ in Burmo BEOGRAD, 12. — Po vesteh Jugopressa se pričakuje, da bo začetek septembra prispela v Jugoslavijo gospodarska delegacija burmanske vlade, ki bo z jugoslovanskimi predstavniki razpravljala o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma. Ta pogajanja naj pripeljejo do okrepitve gospodarskega sodelovanja med obema državama v duhu protokola o gospodarskem sodelovanju, ki je bil podpisan med obiskom burmanskega ministra skega predsednika U Nuja v Jugoslaviji. S tem protokolom so bili ustvarjeni pogoji za razširitev trgovinske izmenjave. Indija manifestira za osvoboditev Goe Na dan indijske neodvisnosti, 15. avgusta, se pripravlja “miroljuben pohod* indijskih manifestantov v Goo Solidarnostna stavka pol milijona delavcev v Bombayu BOMBAY, 12. — V ponedeljek na dan indijske neodvisnosti, se pripravlja nov »miroljubni pohod* indijskih manifestantov na P°rtuSalsk“ kolonialno ozemlje Goa. Indi- ja zahteva Že dalj časa priključitev tega majhnega pristanišča 300 km južno od Bombaya, k Indiji, toda medtem ko je bilo s Francijo mogoče doseči miroljubno sporazumno rešitev o majhni francoski koloniji Pondichery, vztraja Portugalska trmasto pri svoji kolonialni oblasti nad tem delom indijskega o-zemlja. Zaradi Goe so prekinjeni diplomatski odnosi med Indijo in Portugalsko; prav tako e Indija prekinila Železniške zveze med Goo in mdijckim zaledjem, tako da je v mesto mogoče samo po morju. Indiiski pristaniški delavci nočejo nakladati ali razkladati blaga za to portugalsko kolonijo. »Miroljubni pohod* na Goo nmakmti i Madžarske do roka, ki Sa , ie”bil napovedan že lani, ven-munij« in predvidevat« mirovni pogod-1 dar je indijska policija veči- no manifestantov zadržala. Je preden »o prišli do meje portugalske kolonije. Tudi letos je indijski ministrski predsednik Nehru izrazil mnenje, da ta manifestacija ne koristi prizadevanju indijske vlade, da se s sporazumom reši to vprašanje. Na poziv odbora za osvoboditev Goe se je danes pol milijona delavcev v Bombayu vzdržalo dela, 80 000 študentov Pa ni šlo v šolo.. Stavko so podpirali levičarski sindikati, medtem ko sindikat vladne kongreene stranke ni sodeloval, češ da niso potrebne posebne manifestacije, ko že vsa država sodeluje v borbi za osvoboditev Goe. 15.000 delavcev je šlo v sprevodu po mestu in vzklikalo pred portugalskim konzulatom. V Lizboni pa je portugalski zunanji minister Paulo Cunha pozval «ves> civilizirani svet, naj prepreči provokacije, ki se pripravljajo v Indiji* ter zahteval od indijske vlade, naj prepove manifestacije, napovedane za 15. avgust. (Od našega dopisnika) RrM, 12. — Vsa javnost je precej presenečena zaradi naglega sporazuma med vlado in sindikati, s katerim je bila tako hitro in gladko odstranjena nevarnost velike splošne stavke železničarjev prav za poletne praznike o-krog velikega šmarna. Zaradi tega se je danes slišal pogosto komentar, da je zmagal ((Ferragosto*. t. j. nihče ni hotel svojemu bližnjemu pokvariti tradicionalnega poletnega oddiha in delati nepri-liike stotisočem, ki se sjlijo v teh dneh iz velikih mest. Toda zdi se da tolmačenje naglega sporazuma s prazniki ne odgovarja dejanskemu stanju stvari. O tem se lahko prepričamo, ko beremo današnji uvodnik v »Unita*, ki ga je pod naslovom «Kdo je zmagal?* napisal sam Di Vittorio, generalni sekretar največje sindikalne organizacije v državi in eden izmed najvidnejših voditeljev KPI, ki je pri pogajanjih s Segnijem imel glavno besedo. «Nihče ni zmagal, pravi Di Vittorio, zmagala je demokratična metoda, zmagali smo vsi, zmagal je kolektiv vse dežele, ki je končno videl, da se je trdo vprašanje spravilo na pot sporazumnega reševanja brez motenja javnih in najbolj življenjskih služnosti države*. »Demokratično metodo pa je v tem primeru — nadaljuje Di Vittorio — uporabil predsednik vlade Segni s svojimi sodelavci...*. Ko beremo te vrstice, se nehote spomnimo na zatrjevanja samega Di Vittoria in Pajette v poslanski zbornici med razpravo o Segnijevenj programu, ko sta v imenu o-pozicije zatrjevala, da h> njuna stranka sicer še na ialje v opoziciji, ampak v »konstruktivni opoziciji*, ki ne izključuje tudi sodelovanja — v določenih primerih. Zaradi tega ni izključeno, da pomeni , Sinoči je bila na sedežu Združenja malih trgovcev skupščina prodajalcev mleka »Stella«. Kot je znano, so Delavske zadruge pred časom začele prodajati na drobno v steklenicah mleko «Stella». To mleko proizvaja neko milansko podjetje in ga prodajajo že po vsej Italiji. Ugotovili so, da je konservirano mleko »Stella«' polnomastno, da je brez bakterij in da se ga drži lahko na domu tudi po več mesecev, ne da bi se pokvarilo. Zdi se. da gre to mleko, ki stane 140 lir liter, precej lega mleka* Ker so mleko kvalificirali za konservirano, ga v raznih italijanskih mestih, kjer je to mleko v prodaji, lahko prodajajo vse trgovine jestvin, kot prodajajo tudi mleko v prahu ali pa kondenzirano mleko. Zato je milantko podjetje dalo svoj proizvod v prodajo na drobno Delavskim zadrugam. Prodajalci mleka v Trstu so se pritožili proti prodaji mleka »Stella« v steklenicah v prodajalnah Delavskih zadrug, češ da je to protizakonito. ker so edino oni pooblaščeni prodajati mleko. 'Po nekaterih sestankih. ki So jih imeli predstavniki proda- I jalcev1 mleka z občinskimi I Na skupščini so prodajalci nflšH ttŠOtT« il» i J *-* 1 »Vilalr n ! 4 , _ 1 ... predstavniki in zastopniki milanskega podjetja, so sklenili, da bodo v Trstu mleko »Stella« prodajale izključno prodajalne mleka in za sedaj tudi Delavske zadruge. Predstavniki prodajalcev mleka so predvsem poudarili sedanjo krizo na tem področju trgovine na drobno in je zato občinska uprava prišla do zaključka, da jim prepusti koncesijo prodaje mleka »Stella«. Sedaj pa se prodajalci še naprej borijo, da bi preprečili prodajo mleka «Stella» tudi v prodajalnah Delavskih zadrug, ki imajo že itak zastopstvo za prodajo n« debelo na tržaškem področju. mleka sprejeli te sklepe' in pooblastili poseben odbor, ki so ga izvolili na predzadnji sk,upščini, da se še nadalje bori proti • prodaji mleka «Stella» v .prodajalnah Delavskih zadrug. Na skupščipi so tudi razpravljali o vprašanju prodaje mleka na drobno v nedeljah in 0 drugih manjših vprašanjih. Predlagali so, naj bi se cena mleka ob nedeljah zvišala, češ da imajo tudi oni pravico do praznika ali pa do večjega zaslužka ob nedeljah. Drugi pa so predlagali, naj bi bile mlekarne ob nedeljah zaprte. O tem niso še ničesar dokončnega sklenili. Avstrijski posredovalci naj bi že začeli pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Vzb. Nemčijo in Brazilijo • Blago bi lahko prevzel Trst Te dni smo poročali, da jč tržaško pristanišče zgubilo 1 milijon ton premoga za Avstrijo zaradi previsokih prevoznih cen italijanskih brodarjev. Ta premog za Avstrijo, ki prihaja iz ZDA, bodo uvozili skozi Bremen. Toda tržaško pristanišče ne boleha samo na cenah italijanskih brodarjev ali pa na pomanjkanju pomorskih prog. Visoke železniške tarife na relaciji Avstrija - Trst skozi Trbiž so vzrok stalnim pritožbam Avstrijcev, ki zahtevajo znižanje teh tarif. Poleg tega pa zahteva Avstrija, ki je glavni klient tržaškega pristanišča, STRAŠNA M H UM KT IM MEŠKI! f. A 1/ČHRflJ llPIll.nMH M KRIŽIŠČU MHODMi IN TRRIŠKK IIESTB NA OPČINAH Smrtna nesreča dveh švicarskih turistov ki sta z avtom trčila v občinski tovornik Mali avto »e j« dobesedno zaril pod odbijač tovornika - JPri trčenju je bil mož na mestu mrtev« medtem ko je dekle podleglo poškodbam v bolnišnici t Trbijka, cesta je bila včeraj malo pred poldnem prizorišče strašne prometne nesreče, pri kateri sta dva švicarska državljana, verjetno na turi- Posledice trčenja med kamionom za odvažanje smeti in avtom «Fiat Jlč>0» so bile strašne: prednji del avtomobila je stisnilo kot harmoniko, volan pa je sunek porinil v višino naslanjača šoferjevega sedeža. IZMIŠLJENA ZGODBA VINJENEGA KUHARJA Zaradi simulacije napada bo iz bolnišnice romal v zapor Mož je priznal, da ga ni nihče napadel ter povedal, da se je ranil pri padcu - Zaradi simulacije prijavljen sodišču V noči od četrtka na petek Iniku in katerega je tudt po-■0 pripeljali v bolnico 48-let-|drlo na tla nega kuharja Renata Paolija s Pendice Skoljeta, katerega so morali zaradi rane na glavi, ki je precej krvavela, sprejeti na I. kirurškem oddelku, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh. Njegov prijatelj, ki ga je spremil v bolnico, je dežurnemu policijskemu podčastniku povedal, da je morda Paoli, ki je bil precej vinjen, padci v bližini gostilne Benčič v Ul. dello Scoglio, sli pa da ga je kdo udaril. Ker se je Paolijevo stanje izboljšalo, so ga agenti letečega oddelka takoj zaslišali in mož je povedal, da ve ga iz političnih razlogov napad- le tri osebe, stanujoče v bližini in da mu niso ničesar u-kradle. Včeraj zjutraj ob 11- uri so Paolija ponovno zaslišali in ponovno je potrdil prvotne izjave, vendar ni hotel izdati svojih napadalcev. Na osnovi protislovij, v katera je mož večkrat zapadel. s0 preiskovalni organi prišli do zaključka. da Paolijeve izjave ne odgovarjajo resnici. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je mož padel, kar je končno tudi tam priznal. Na vprašanje, zakaj je prijavil napad, ki ga sploh ni bilo, je Paoli odgovoril, da si sam ne zna tega obrazložiti. K temu ga je sililo tudi dejstvo, da se je preveč napil, zaradi česar ga je bilo tudi sram. S svojim neverjetnim in izmišljenim pripovedovanjem si je mož nakopal obtožbo simulacije napada in iz kirurškega oddelka so ga takoj premestili v oddelek za jetnike kjer bo ostal do okrevanja in od koder ga bodo kasneje premestili v koronejske zapore. Vespa podrla mola Med vožnjo z vespo po Ul. Farneto proti središču mesta je 20-letni Vinicio Varnerin iz Ul. Biasoletto včeraj okoli 19. ure izgubil oblast nad vozilom in zletel na tla, odkoder pa se je takoj pobral. Nasprotno pa je njegovo vozilo zdrselo dobro v prodajo. Prodajalci t naprej in trčilo v 41-letnega na drobno pa zaslužijo 18 lir Carla Drioli j a iz Ul. Gmnasti-, prr vsakem prodanem litru I ca, ki je tedaj hodu ob ploc- Drioli se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi številnih ran in tudi možganskega pretresa pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 20 dneh na I. kirurškem oddelku. Nesreča med igro Na ortopedskem oddelku so morali včeraj sprejeti tudi 9-letnega Giuseppa Lamarca iz Ul. Bergamasco, kateremu t>o ugotovili zlom desne noge. Njegova mati, ki ga je spre- mila v bolnišnico, je izjavila, da se ,ie fant ponesrečil med igranjem na otroškem igrišču za karabinjersko vojašnico na Istrski ulici. Okreval bo v 40 dneh. Skala na noge Zaradi hudega zloma desne noge so morali včeraj zgodaj popoldne sprejeti na ortopedskem oddelku 28-letnega Bruna Forzo iz Sesljana. katerega so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer menijo, da bo potreboval za zdravljenje 30 do 40 dni. Ponesrečenec je izjavil, da mu je med delom z vrtalnim strojem v sesljanskem kamnolomu priletela na nogo precej velika skala. stičnem potovanju, izgubila življenje. To sta 54-letni trgovec Raphael Scotoni iz Zue-richa in 23-letna Ines Scotoni, za katero do sedaj še niso mogli ugotoviti, če je njegova hči, kar bo najbolj verjetno, ali pa bližnja sorodnica. Švicarja sta se vračala s potovanja po Jugoslaviji in sta kmalu po 1L. uri zjutraj prešla mejo na bloku v Fer-netičah ter se namenila v Trst. Avto aFiat 1100» najnovejše vrste TV (turismo velo-cel z evidenčno tablico ZH 1435 je šofirala mlada Ines, in to, po izjavah prič. s precejšnjo hitrostjo. V istem času, ko je dekle vozilo avto po Narodni ulici na Opčinah proti mestu, je z nasprotne ctrani prihajal težak tovornik znamke OM, s katerim je šofer, 28-letni Battista Sartori iz Vidma, tik pred semgforom hotel zavoziti iz Narodne ulice na Trbiško cesto. ,po kateri je nameraval mimo Sesljana v Videm. Dekle, poleg katerega je sedel Scotoni, je takoj zavilo in da bi preprečilo trčenje s kamionom, se je v zadnjem trenutku premaknilo na skrajno levo stran ceste. Ta usodna napaka pa jo je stala življenje. Po desni strani ceste, tik za kamionom, je namreč prihajal proti Opčinam s tovornikom za odvažanje smeti, last občinskega podjetja za mestno čistočo, E-tor Orel iz Ul. Baiamonti 23, ki je takoj opazil drzno vožnjo Švicarke in zaslutil nevarnost. zaradi česar je velik tovornik znamke Alfa Romeo takoj ustavil. Trenutek zatem ga je silovit sunek močno stresel in mož je opazil, da se je majhno vozilo zarilo pod odbijač tovornika vse do. začetka potniške kabine. Potniški avto se je stisnil kakor harmonika in oba potnika v notranjosti sta bila videti mrtva- Očividci hudega trčenja so jima takoj priskočili na pomoč in z nekim policijskim vozilom so ju z vso naglico odpeljali v bolnico, kamor pa je Scotoni prišel že mrtev. Nasprotno pa so dekle, kateri so ugotovili hud zlom desne noge. kar ji je verjetno povzročil motor lastnega vozila, ki ga je strahovit sunek skupno z volanom porinil proti njej, nujno sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji zdravniki baje že hoteli odrezati razmesarjeno nogo. Do te kirurške intervencije pa ni prišlo, ker je Inee ob 13.40 podlegla hudim, zelo verjetno tudi notranjim poškodbam. Oba so kasneje položili v mrtvašnico splošne bolnice, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. O tragični nesreči so obvestili tudi švicarsko predstavništvo v našem mestu. Smola edinega potnika 55-letni Anton Pelan iz Industrijske ulice je včeraj zjutraj stopil na nočni avtobus št. 30, v katerem je bil edini potnik. Smola je hotela, da je tedaj avtobus na vogalu Ul. Navali s Sprehajališčem Sv. Andreja trčil v električni drog, pri čemer je Pelan padel in se je moral včeraj zateči v bolnišnico. V bolnišnici so mu ugotovili večkratni zlom reber ter so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom 15 ali celo 20 dnevnega počitka. Podlegla poškodbam Včeraj zjutraj je na I. zdravniškem oddelku 75-letna Marija Bembič por. Autorrii iz Ul. Scuole nuove podlegla poškodbam. Ženska si je 26. preteklega meseca zlomila nogo, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, od koder so jo premestili V zdravniški oddelek, kjer je izdihnila. Obsojeni razpečevalci opija in tujih valut REKA. 12. ■ Okrožno sodišče na Reki je izreklo sodbo nad tihotapci opija in tuje valete, ki so bili odkriti po skupni akciji tržaške policije ir jugoslovanskih preiskovalnih organov. Voditeljica skupine tihotapcev. Živka Zlat-kovič. je bila obsojena na 4 leta in pol zapora, ostali pa na kazni od 2 mesecev do 3 let in pol. Obtoženci so opij nabavljali v Makedoniji in ga vtiho- tapljali v Trst. Po istem kanalu so tihotapili tudi tujo valuto. tudi določene prednosti v pristanišču in v pristaniški upravi. Te zahteve slonijo na dejanskem stanju v tržaškem pristanišču, ki je za okrog 70-odstotno zaposleno z uvozom in izvozom avstrijskega Hrlaga. Avstrija ima' Trst kot neko svoje naravno pristanišče in se zato poteguje za razne koncesije, ki jih druge zaledne države v tem trenutku ne morejo zahtevati zaradi manjše udeležbe pri prevozu blaga skozi Trst. V teh dneh je avstrijsko prometno ministrstvo sporočilo, da se bodo v kratkem začela pogajanja med predstavniki . avstrijskih in italijanskih železnic glede prevoza avstrijskega blaga skozi Trst. Zdi se, da bodo ta pogajanja začetek v vrsti pogajanj, k>i naj bi rešila celotno vprašanje in pritegnila na tržaško pristanišče več avstrijskega izvoznega in u-voznega blaga. Avstrijci zahtevajo, da italijanske železnice na progi Trbiž - Trst znižajo železniške tarife za svoj tranzitni promet. Toda italijanske železnice so baje pripravljene sprejeti to zahtevo le pod pogojem, da Avstrijci sprejmejo določene italijanske zahteve. Ti pogoji naj bi se po nekaterih vesteh nanašali predvsem na tarife avstrijskih železnic za prevoz madžarskega in češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče. Italijanske železnice so pripravljene znižati železniške tarife Trst - Trbiž, če bodo Avstrijci znižali tarife na svojih železnicah madžarskemu in češkoslovaškemu tranzitnemu blagu za in iz prekomorskih dežel skozi Trst. O prevozu blaga skozi Trst iz Madžarske in Ceškosovaške razpravljajo sedaj tudi v Cri-kvenici. Toda italijanske državne železnice si hočejo na vsak način zagotoviti tudi na avstrijskem ozemlju nižje železniške tarife za tranzitni promet skozi Trst obeh omenjenih srednjeevropskih držav. Avstrijci se teh italijanskih zahtev otepajo in pravijo, da so tarife na njihovih železnicah predvsem vprašanje, ki zanima Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Zdi se, da niso pripravljeni ugoditi italijanskim zahtevam, ker se zavedajo, da so oni gospodarji položaja. Avstrijo snubijo druga Trstu konkurenčna pristanišča, ki ji nudijo nižje železniške, pristaniške in druge tarife, ter ugodnejše pogoje glede točnosti in rednega prevoza blaga. To snubljenje je v zadnjih letih odvzelo tržaškemu pristanišču precej avstrijske- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA IVI a globo in priti/ur obsojeni štei/Hni ljubitelji vinske kapljice Poostreno nadzorstvo policije je vzrok, da so zatožne klopi v zadnjem času polne vinskih bratcev I%W m Kamion mestnega podjetja z“ čistočo je utrpel le manjšo škodo, ker se je osebni avtomobil zaril pod odbijač. To je bilo usodno za oba potnika, ki sta pri nesreči izgubila življenje. Vse kaže, da Tržgčanom vino ugaja. Kdo bi sicer ne pil kozarček dobrega, rujnega vinca, bodici po kosilu ali po večerji bodisi v večernih urah med prijetnim pogovorom s prijatelji na vrtu kake gostilne. Verjetno, razen izjem seveda, bi ga nihče ne odklonil. Toda žal nekateri ne vedo, kdaj je treba končati z napijanjem in dejstvo je, da je v zadnjih letih ta «bolezen» prišla v modo. Toda gotovo je, da sodišče še nikoli ni imelo opravka * tolikimi razpravami proti pijancem kot sedaj. Vedeti namreč moramo, da so policijske oblasti v zadnjih mesecih poostrile gonjo proti pijancem in kadar koga zasačijo, ga nemudoma pošljejo v zapor, kjer mora čakati na razpravo. Na začasno svobodo obtoženi niti misliti ne sme. Med osebami, ki jih je policija aretirala v preteklem mesecu, je bil tudi 34-letni Ernesto Visentin iz Ul. Vidali 2. Mož se je namreč 3. julija pošteno napil, tako da so ga r.oge le s težavo prenašale. Posledica je bila, da je mož le s težavo hodil po Istrski cesti in da se je iznenada spomnil, da bi le on lahko pošteno uredil promet P° cgstah. Začel je mahati z rokami, kot da bi bil agent, zaposlen pri urejevanju cestnega prometa, ter opozarjal pešce kakor tudi šoferje na razne domnevne prekrške. Ob cesti se je nabralo precej ljudi, ki so ve solzili od smeha, medtem ko so se šoferji jezili in kričali, kajti možakar je s svojim vedenjem dosegel le to, da je ves promet ustavil. Konec temu položaju sta napravila dva policijska a-genta, ki Sta Vtoentina povabila na poveljstvo, od koder so ga odpeljali v bolnico, kjer so mu ugotovili vinjenost. Majhen izlet, seveda s policijskim avtom, se je nujno končal zopet na poveljstvu, kjer so Visentinu pripravili «prijeten pension«: dali eo mu na razpolago majhno sobico z zamreženim oknom in s precej trdim ležiščem. Tu se je mož v teku noči streznil in naslednji dan romal v Koronep, kjer je ostal do razprave. Njegova pustolovščina se je sedaj končala pred sodnikom, ki ga je obsodil na 12 dni pripora. Na 24 dni pripora pa je 1-sti eodnik obsodil tudi 48-let-nega Giovannija Giovannini-ja brez stalnega bivališča, ki so ga 3. t. m. zasačili točno o-poldne v pijanem stanju na Trgu Unita. in sicer v trenutku, ko je ustavljal ljudi in prosjačil. Pri njem so našli 253 lir in te vložili na pošti, potrdilo pa so priložili aktom kot dokaz prosjačenja. Giovannini je priznal, da je bil pijan, vendar se ni spominjal, da bi proejačil, Prosil je, da bi mu vrnili pridržano vsoto, kar pa se ni zgodilo, ker je sodnik z razsodbo odredil tudi njeno zaplembo. «Priznam, da sem bil vinjen,* je pojasnil med zasliševanjem 54-letni Angelo Carraro iz Ul, Xidias, katerega so aretirali okoli 2. ure ponoči 5. I. m. na Goldonijevem trgu. «Veste, jedel nisem ničesar in tako mi je vinu škodovalo.« Mož se je verjetno res slučajno napil, ker ni znan kot nepoboljšljiv pijanec, a se je moral vseeno zagovarjati pred sodiščem, kjer so ga obsodili na 3.000 lir denarne kazni brez vpisa v kazenski list, zaradi eerar je sodnik odred’1 njegovo takojšnjo izpustitev na svobodo. Na enako kazen in z isto formulo sta bila obeojena tudi 37-letni Floro Mitrov in 40-letni Cako Penkov, ki kot bolgarska begunca stanujeta v taborišču pri Sv- Soboti. Moža sta se 5. t. m. zvečer pošteno sprla in ker je njuno kričanje presedalo nekaterim ljudem v Ul. dei Macelli. so slednji poklicali policijske a-gente, ki so pijana Bolgara a-retirali. Med zasliševanjem sta možakarja izjavila, da sta v neki gostilni na Jeričljevem trgu spila 4 litre vina in da se od tedaj naprej ne spominjata ničesar več. Cisto razumljivo, kajti Bolgara sta bila prav pošteno pijana. Mitrov je nadalje tudi dejal, da dobro prenaša vinsko kapljico, ki je je treba najmanj 2 in pol litra, da ga omami. In kakor kaže, ga je omamila manjša količina, in eicer tako, da se ni niti zavedel, kdaj so ga z rojakom odpeljali v zapor. ga tranzitnega blaga. Zato bi bilo prav, da bi se uprava italijanskih železnic zavedla, da mora storiti vse, da zagotovi Trstu čim več avstrijskega blaga, ker se bo to blago v nasprotnem primeru usmerilo na severna pristanišča ali pa na Reko, ki se gotovo ne zanimajo, kakšne železniške tarife nudi Italija Švici ali pa Zahodni Nemčiji. Po nekaterih vesteh se sedaj nudi Trstu nova prilika, da si zagotovi določene količine tranzitnega blaga za in iz Vzhodne Nemčije. Po teh vesteh, naj bi se avstrijski posredovalci začeli pogajati za sklenitev trgovinske pogodbe med Brazilijo in Vzhodno Nemčijo. Brazilija naj bi izvažala skozi Avstrijo v Vzhodno Nemčijo kavo, kakao, bombaž, volno, kože, užitna olja, sladkor in razne živinske krme, medtem ko bi Vzhodna Nemčija dobavljala Braziliji v zameno industrijske izdelke, električne stroje za peteolej-sko industrijo, vozila, kemične izdelke, optične instrumente in vino. Zamenjava naj bi se izvršila v enem letu. Iz dobro obveščenih krogov ria Dunaju so izvedeli, da namerava Vzhodna Nemčija u-važati blago čez jadranska pristanišča. Na izbiro so ji Trst, Reka in Benetke. Izbrali pa bodo pristanišče, ki jim bo nudilo najugodnejše pogoje. Ta vest je za Trst zelo važna, ker gre za znatne količine blaga novega klienta. Pristanišče, ki si bo zagotovilo to blago, ima največ možnosti, da si zagotovi še morebitno drugo blago za in iz Vzhodne Nemčije. Pridobitev novega klienta v konkurenci z drugimi zainteresiranimi pristanišči ima tudi to prednost, da opozori še druge zaledne države na svoje ugodne pogoje. Zato pričakujemo, v kolikor se bo ta vest uresničila, da bodo pristojni krogi in ustanove v Trstu in v Rimu pravilno ocenili možnost novih prevozov blaga skozi tržaško pristanišče in v tem smislu tudi nudile takšne pogoje, ki bodo zagotovili našemu mestu vedno več pristaniškega prometa. Začetek Goldonijevega festivala v Miljah Velik uspeh Baseggie njegove skupine m Včeraj zvečer se je v Miljah začel Goldonijev festival. Osrednji miljski trg je kaj pripraven za preureditev v gledališče na prostem, tako da se gledalec v tem gledališču prijetno počuti. Čeprav letos že vso sezono niso taki večeri, da bi kar sami vabili v gledališče, ker ljudje vremenu že bolj n\alo verjamejo, so včeraj vendar gledalci napolnili gledališki prostor. Na sporedu je bila najprej Goldonijeva komedija «Un curioso acicdente« (»Čudna nevšečnost«). Nevada je bil glavna privlačnost Baseg-gio v vlogi Filiberta, holandskega gospoda, ki ima na stanovanju francoskega častnika z njegovim slugo vred. Častnik je bil ranjen in je zato ostal pri Filibertu, vendar pa hoče odpotovati, ko se mu zdi, da ne sme več izrabljati gostoljubnosti, predvsem pa se hoče tudi odmakniti očem gospodove hčerke, ki ga je vzljubila. Vendar ga ta pregovori, naj ostane, kar končno častnik rad stori, saj je tudi sam zaljubljen v deklico. Očetu se zdi že nekoliko sumljivo, da se častnik toliko časa mudi pri njem, in v razgovoru s hčerjo meni, da mora biti častnik zaljubljen. Da bi hčerka speljala očeta na napačno sled, pove, da je častnik zaljubljen v Costanzo, hčerko nekega denarnega mogotca, hiccarda. Oče hoče takoj spomagatin in se loti očeta Costanze kot kak snubač, toda pri tem dakaj slabo naleti. Da bi se znesel nad Pic-cardom, nagovarja častnika, naj bo pogumen in odločen in če oče poroke ne dovoli, naj pa napravi brez njegovega dovoljenja. Cez nekaj dni se bo oče vdal in vse bo spet dobro. Ko mu častnik potoži, da bi moral imeti za to vendar tudi nekaj denarja, mu Fili-berto velikodušno da še lepo vsoto denarja. Častnik pa pogumno in odločno poroči Fili-bertovo hčer — kot je Filiber-to sam svetoval. Po prvi obupanosti in jezi pa se končno Filiberto res sprijazni s poroko in vse se konča dobro. Vmes ne manjka komičnih situacij in dialogov. Poleg Ba-seggia in Else Vazzoler, ki je bila Filibertova hči, je še zlasti ugajala Luisa Basegaio kot služabnica Marianna. Pa tudi ostali — Maestri 'kot častnik, Rossetto kot Riccard o, Gabrielin Genta kot Costan-sa in Bardella kot Guascogna — so bili prav dobri. Nato so Bnseggio, Bardella in Elsa Vazzoler odigrali Ruz-zantejevo farso «Parlamento de Ruzante che jera vegnu de Čampo«. Farsa je v dialektu in povzročila je mnogo smeha. Občinstvo je vse igralce nagradilo z navdušenim ploskanjem in gotovo bodo imeli tu. di ostali večeri nič manjši u-speh. Prireditelji so kar dobro naredili, da so, za tiste, ki v teh dneh ne bodo šli kam iz Trsta, pripravili ta festival. Kdor more, naj gre zvečer v Milje. Vreme za veliki šmaren Kakšno bo vreme za bližnje praznike? Prav gotovo muči to vprašanje več desettisoč meščanov, ki so morda že mesece pred velikim šmarnom izdelali podrobne načrte za dvo ali celo trodnevne izlete v bližnjo in daljno okolico. Nič manj zaskrbljeni — ali pa morda še bolj — so številni gostilničarji in drugi lastniki javnih lokalov, ki si prav v teh dneh obetajo največji promet, največ dela, a tudi največ zaslužka. Enim in dru. gim pa lahko slabo vreme prekriža vse načrte in zato ni nič čudnega, če se vremenoslovci v teh dneh bavijo predvsem z vprašanjem vremena za veliki šmaren. Italijanski viri napovedujejo za naše kraje pretežno oblačno vreme z vmesnimi padavinami, medtem ko predvideva avstrijska dolgoročna napoved toplo in suho vreme. Komu je verjeti? Paradiso. 19.45: «Zelent de*11"'! V. Hefltn. Parco deile rose. 20.00: ;G1 "pT Verdi«. ’ a."’m” Ferref^,) Ponziana. 20.15: «Federalm ""J X3», V. Mature. ,,.«11, Rojan. 19.45: »Neapeljsko V De Sira. t Secolo. 20.30: «Rdeči panter*. Stack. SOBOTA, 13. avgusta llJS 1'ltMT l*OS R AJA A ■ »58 11.30 Lahki orkestri; le in zdravje; 12.10 Za vs -j, nekaj: 12.55 Zabavna , 8 ( OLEDALIŽČA ) NA GRADU SV. JUSTA (Znižane cene za predstave) Za veliki šmaren so najavljene tri izredne predstave po znižanih cenah. Danes 13. avgusta ob 21. uri #Madame iz Teb«, v nedeljo 14. avg. »Grofica Marica« in v ponedeljek 15. avg. «Ples v Savoyu». Cena numeri-ranim sedežem od 500 do 1.000 lir, ostali po 150 lir. Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopnice za vse tri predstave. PREDEN GRESTE na DOPUST se naročite na »PRIMORSKI DNEVNIK« Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina 200 lir Telefonirajte na št 37338 ltossetll. Zaprto zaradi počitnic. Excel»ior, 16.00: »Steklen zoološki vrt«. K, Douglas. J. Wy- man. Fenice, 16.00: »Ukradeno obličje«. P. Henreid. L, Scott. Nazionale. 16.00: «Pištola, ki poje«, G. Montgomery, D. Ma- Fllodrauimatico. 16.00: »Nad nami morje«, J. Mills, J. Greg- son. Siipercinema. Zaprto zaradi OO- Arcobaleno. 16.00: »Ukradli so tramvaj«. A. Fabrizi, C. Cam-panlrvi. „ Astra Rojan. 16.00: »Ognjeno ob- leganje«, R Scott, J. VVeldon, nit -------------- “ ' ‘ Capitoj 15.30: «Trl ure za ubi jati« D. Keed, Dl Andrevvs. Cristallo. 16.00: »Oddaljena de- žela«, J Stevvart. R. Roman. Grattacielo. 16.00. »Sedem očetovih grehov«. Mt ChevaUer. D. Scala, Alabarda. 16.30: »Trije Ameri- čani v Parizu«, T. Curtis, G. De Haven. Ariston. 16.00: »Karaibsko zlato«, J. Payne, A. Dahi. Armonia. 15.00: «Zahodno od Zanzibarja«, A. Steel. Aurora. 16.30: «Lcuenda o ognjenih lokostrelcih«. V. Mayo. B. Lane aster. Garibaldi. 15.30: «Angehtos ne- groš«, E Guln. Ideale. 16.30: »Tri broadwaySka dekleta«. C. Champion. Impero. 16.30: »Marija Antoinet- ta», M. Shearer. Italia. 16.30: «Oprostl mi«. A. Lualdi. S. Marco. 16.00: »Rim odprto mesto«, A. Magnani, Kino ob morju. 16.00: »Ljubice gospoda Ripoisa«, J. Green-wood. Mlad. prepovedano. Moderno. 16.30: «Otroci ljubezni«, A Fabrizi, C. Pascal. M. Martin Mladoletnim prepovedano. Savona. 16.00: »Cilj Mongolija«, R. VVidmark. Viale. 16.00: «Prelaz Forte Osa-ge«, R Cameron. Vittorio Veneto. Zaprto zaradi obnove naprav. Azzurro. 16.00: «Cloveškl torpedi«. R. Vallone. Belvedere. 'Zaprto. Marconi. 16.30: »Strastno«, A. Nazzari. Massimo. 16.30: »Bojna sekira«, R Calhoun. Novo cine. 16.00: «Ladja prekletih žensk«. M Britt. Odeon. Zaprto zaradi počitnic. Venezia, 16.00: «Saharska legija«, A. Ladd Skedenj. Zaprto zaradi popravila. Kino na Opčinah. 18.00: »Dvoboj v džungli«, J. Craln. D. An-direvvs. POLETNI KINO Arena del fiori. 20.00: »Dogaja se na komisariatu«. Taranto. Ariston. 20.30: «Karaibsko zlato«, _ J. Pavne. Garibaldi. 20.30: «Angelit03 ne-gros«, E. Guin. on «m do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 12. avgusta se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok je bito 7, umrlo pa je 7 oseb. POROČILI SO SE: kuhar Bruno Martelanc in gospodinja Slavka Bogdanovič, zdravnik dr. Franz Georg Dime« in gospodinja Livia Iercovich. težak Giordano Martino in šivilja Marija Stok, iodustrijec Attilio Frau- sin in gospodinja Jolanda Viginl agent. CP Severino Ortu in pro- dajalka Odlnea Giorgi, tehnik Arnaldo Gutlin in uradnica Erna Cargonia, mehanik Dino Žago in šivilja Nicollna Ramani. UMRLI SO: 63-ietni F,mesto Lorenzuttl, 58-letni Carlo Fer-luga. 75-letna Marija Benčič vd. Automi, 85-1 etni Vincenc Sardoč, 71-letoa Glusepploa Chiama vd. Scianamea. 77-letna Alojzija Nabergoj vd. Ciani. 66-letna Gior-gia Štefani por. Morgutti, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 25,3 stopinj. najnižja 17,4, ob 17. url 24.4, zračni tlak 1012,5 stanoviten, veter zahodnik 3 km na uro, vlaga 62 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, ttmiperaitura morja 22.5. NOČNA SLUŽBA LEKARN CreVato, Ul, Roma 15: Croce Verde, Ul Settefontane 39; C.mei-ner. Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. ■ ■vi, ui, uiuiid lij i-M VJJV*. oi Orologio 6; Signori, Trg Ospe. dale 8; Harabaglla v Barkovljah in Nicoll v Skednju. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC Benussi, Ul. Cavana 11; Coder-matz. Ul, Tor S. Piero 2; Al Galeno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Manzont. Ul. Settefonta-ne 2; Praxmarer, Trg Uniti 4: Rovis, Trg Goldoni 8; Alla Sa-iute, Ul. Giulia 1; Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ro&settl. ul. 1 lin a |, “■•>'0 u,i jv’ 13.30 Pestra operna glasb8- ,}g Moderni ritmi: 14.45 Ra*1]* zasedbe; 15.15 Poje Maria ^ derson; 15.30 Pogovor ** jjjl 16.00 Lamberti: Rio Grand Kavarniški koncert: 16.35 m. či odmevi; 17.00 Plesna č „(i 17.30 Domizettt: Stavki « »Ljubezenski napoj«: y Ml folklorni motivi; 19.00 P8|]L, talnv; _ 19.15 Radijska^ «1*^1 19.30 ’ Pestra glasba; 20.00 20.05 Zuecherijevi rn KratJ1 jf motivi; 20,30 Parada la^kjj f kestrov: 20.45 Reportaža JIJ. 't čitniSkih kolonij v Nabrežini: 21.00 Slovenski 5^ zbori; 21.20 Richard Strad^jj* 4 ,1 ; — /vr.»M- j«L* iMrel I I* 7. Ješ. ta iz opere «KavaHf a na temo iz revije Stid^jj? 21.38 Razne ritmične 22.00 Kern: Scenarij za 22.19 Operetne melodije: Glasba za lahko noč. T II N r 1. 11.00 G lan Francesco K. »Tatvina ljubezni«; 11.55 ,. jgl'|: Simfonija v G-duiru št. 94;., 0 Orkester Fr. Ferrari1.!«: la: M perna glasba; 21.35 i>ve d’ KOD"’ skl farsi: »Zaročenka in ter »Dva gluhca«. ■4. 4» 1* P. It .( Slovenska poročila: 6.30. 13.30. 14.30. 19.30 in 23.30. ,« Hrvatska poročila: vsak “* 20.20 [jJJ italijanska poročila: 6.15. 19.00 in 23.00. p 6.40 Jutranja glasba: ,j ledar - vremenska napoved'^ poved časa; 7.05 Glasba bro jutro: 7.25 Dama v, v linu - poje Vali Hohnjec f I mu - V«* 11 nvw !■■’.' -4,« r Za naše žene: 12.00 Gia5“1}itf ::: _i:.“ m. na kronika; 14.50 Poje mUJrf r* n.lim nn ii in : A iff0lV5’«l vas; 14.00 Pisan spored Jjj" mih ugank; 14.40 Tržaška /T.',« zbor gimnazije iz Ajd°V||,!’ 17.15 Poulične pooevke: #t Znane melodije; 19.15 SpofJy T t -UIII U V d lL.IV H f. UTKC»llv* tovarni; 20.40 Narodne pesttH-jil Koncert, operetne glasbe: , ()V Radijska igra: »Ladia M3 nje«; 22.10 Plešite z'natnl. * I. 4* V !■: \ , .1 A I 327.1 m, 202.1 m. 212-4 V Poročila ob 5.00, 6.00. 12.30. 15.00. 17.00 in 22.00. IjJ.JU. 1D.UU. 17.00 Ul LIV"’ rfl 12.00 Lahek opoldanski n-i spored; 13.10 Pester m«' _________ • *„t operne in solistične glarbe: glasb*1 |ff Slovenska narodna Želeli ste — poslušajte1: Utrinki iz literature: lz j donske lirike- 16.20 OdldjVj|| baletov; 18.00 Okno v sve'-.^ ■ ih rj) Pisan spored slovenskih nJšf n-ih pesmi; 19.00 Zabavna 20.00 120 pisanih minut, ■ i:i r.vizi.i v 21.00 TV dnevnik in poročila: 21.20 Film «HaWf zaklad«; 22.45 TV tednik. Mm T R s I Ul. sv Fran. čiška 20/ul tel. J7-338 sprejema in. serate. mal« oglase, osmrtnic* IB af>‘‘ od 8. do 12.30 in od *S' 18. ure. ZOBOZDRAVNIS/41 AMBULATOBU. . Dr. A. Sand*1 zobozdravnik-kirufLi, Ustne in zobne bole zobne proteze, jj, Sprejema od 10. a° in od 15. do 1H- .-i.il> Ulica Torrebianca (vogal z Ul. CarduCC tel. 37-118 ADRIA EXPB^ Schiapparelli 58. TRST - Ulica Cicer' -on« tel. 28-243 -o- IZLETI 17.8.1955 v PARIZ iri na P O C 1 T N I L J;e OB MORJU, V HB1P OB JEZERI« Predstavništvu za zdraviliš^fj^ RADENSKA SLA^ in DOBRNA ; sfv hodi ob torkih' peo kih, sobotah m .| ljah ob 21 <((1*31) VIDEM (Udine) L3o, K odhodi ob 6-31' vr»i BELLUNO - d°e J hodi ob 6.30 .) TRE V ISO - dne hodi ob 8.30 UMU M 'IR.S1 IZGUBIL 320 MILIJONOV DOBIČKA Avstrijci bodo uvažali premog jtozi Bremen in ne skozi Trst Ce bi Ti st razpolagal z zadostnimi pomorskimi progami ln bi imei SV0j0 mornarico, bi brodarino sam določal «C£ni' tranzitnega blaško prIlprome,a »kozi trža-n*jvain«;z",iee je eno izmeri za gospodarski bilo D,,(našef!a mesta. Zlato b “* “blasu da b‘ odgovor" bi UjodL vprašanje čimprej in 10 rešile, PrevelfifnCS pa niso Pokazali žail(0 Deea ?-animanja za tržaški stanišče niti sami tr-kroji gosP°darski odgov orni it vedn'1' v'ada v Rimu, ki mednar, j 2avlačuje sklicanje Id luk/ne konference za na-tUnu, ln ki ne kaže dovolj Vptjš,VHnja niti do drugih ditve *na Primer do ure-fltii ezniških tarif in lu-n»rn Ug v kolikor, seveda, ^•nici* ' konferenca v Cri-ga), "e Prinesla kaj nove-raf, r se zelo negativno od-delovanje naše luke. tudi ta 'Ca *e brezbrižnosti je Pfopjdi’ da *° pred kratkim jo, j a Pogajanja z Avstri-ton Prevoz enega milijona Avnrj.l'leri»kega premoga v L* iz»?K sg°z‘ tržaško luko. »kndo Predstavlja veliko !tv°, k*8' tr*a8ko gospodar-kriji j,' ^ 'e itak v veliki barju g a Pa ni samo v de- Se tačempa't tudi v tem’ ker drneamnja Avstrija obračati Rovihske'n ** Postopoma tr- ^rston, ,Zveze med njo in takljajo. napele vse sile, da pa je brodarina znašala okrog 8 dolarjev za tono. Iz tega sledi, da je prevoz blaga v Avstrijo skozi’ tržaško luko precej drag tudi zaradi nerazumevanja italijanskih pomorskih družb, ki ščitijo svoje luke. Glede na pošiljko enega milijona ton ameriškega premoga v Avstrijo, bi nastala torej zelo velika razlika. Na podlagi avstrijskih računov bi bila razlika brodann med Trstom in drugimi italijanskimi lukami od 180 do 320 milijonov lir. Vsekakor velika vsota! Visoka brodarina v tržaški luki je torej predvsem posledica pilitike italijanskih pomorskih družb, ki hočejo vsekakor ščititi svoja pristanišča. V mnogih primerih (kot tudi v primeru omenjene pošiljke ameriškega premoga v Avstrijo) pa doseže ta politika popolnoma nasprotne rezultate, kot na primer ta, da se Avstrija odloči za nemške luke. V tem primeru je zaključek ta, da Trst izgubi posel in da ga izgubijo tudi italijanske lu- Po ^hi j >, kar so objavili te a,edP,Si. SO bila pogaja-Pr5v Avstrijo in Trstom tol zgorai omenjenega preL°n ai^eriškega premolka £rlr^ena» ker je nemška ji Ponudila Avstr;- ?°z kčr ^oliše p°g°ie za pve_ bila a Pos'ed'ca 'ega oz’. se Avstrija za ", E daliji bila v Trstu in v 'en,, u pr'cej močna in uo •opis, f s° Pisali nekateri ča-4«1 k’J* kazalo, da je večji i«nj . de za neuspeh pogasilo »„. * pripisati avslrij- nj Bn» P°šiljke že obrnila *klep Reakcija na t C, Ho li g°spod Pa arskim krogom. v Podrobneje pregledati^, Vzroke, ki so Avstri- '9 tu'b0Vali, da se je obrni-r^vijjn rer^en, bo popolnoma ne,najL0’ da je krivdo za to izgubo za tržaško til'"' 'rct>a pripisati av'ačeVa Mjnjim oblastem in prvj niP rimske vlade. p0g*j»l!jl^‘k» ovira, da bi se v.fJ° n. 'Ped Trstom in Av-preJ>e*no zaključila, so . e, Itj j u°'te železniške ta-» Ž«lt,' ie uprava držav-.I1' Po i, 'c aahtevala za pre- S* je u°Pnern. Na prvi pojdi,, " kazai0 Jel, ; 0vtn >r-. #zl da je bilo to . -env Za UsPešen zaklju-*d krali?r°v' T° Pa re’ vPfaš„»rat''im »v'*9niem ‘Veljki se je tem ukvarjal znani v!*rltehr« ,8°sPodarski list. i»*to irui-i. ie naštel celo h težkoč, ki se po-i Prev^ P°dročja tranzit-v»trij0 ov uied Trstom in Avi V9")« 'i*' odločno od- 1, 1« Vso , oaiocno on °i"°žbe, češ, da j •Hg £ Pustila ti. ^rst na ce‘ on1,01' argur*alnimi gospoda.--Bill '*v - ti utemeljuje U ^oCox,Vstri3skih odgovor-L,*! Prav, V Pr'd Kremena ,P«6dajaniS0 VZr°k pre’ 'I111 skupnn’ke taHfe> amPak k. °d am stroški prevo- ki je povsod v a za to- PreJl7'7 do'*rj„ >-9 ‘Ploh*- Preden ie Av- "eti. «i • *e i- P°mis'ila na Bre Pa z»i,0brnUa na Trs*’ bi }?*ri«va latlteval 9,50 do 10 ‘vVq. ‘•H ni s ?ahte v ? '°no. Avstr v°z j9t"eva „r.V8,r'io, Trst lahko Glede na ir«**Aalia470 brodar'no, ker st.,- Dn . . , rst, a», P° železnici med tilu M“ bi se I 30 tako majh' k],„sPlačai Avstrli' kljub te- »«l ls° br„i)revoz skozi Trst. ‘b«' ,Z?htevatairiH° pa ,bl mo' v0h ke u druge ltalijan-Kl^ki'sk0t Genova ali Sa-S4Hi 'etnu P’'ecf,j oddaljene •rtioi lztae,m S,° Pa Avstrijci <3ola ,'Bhu nal1’ da bi Trst Po^rja , Vati od 9 do 9.25 kt«, 0rska . 'ono. Italijanske »5nale za be Pa 5° /a-d0 Prevoz skozi Trst «» l »"S ^ t0n° Uaij: Pošiljke premo- lanske severne luke ke. Poleg tega nastane še velika škoda za državo, ki izgubi dragoceno valuto. Ko bi Trst razpolagal s pomorskimi progami, kot pred vojno in bi bilo v njegovi luki registriranih dovolj ladij, bi brodarino sam določal, ker bi bil popolnoma neodvisen od italijanskih pomorskih družb. Znano pa je, da Trst nima danes več trgovske mornarice in da še kar jo ima je registrirana v drugih italijanskih lukah. Ce se hočejo uspešno rešiti vprašanja v zvezi s tranzitnim prometom skozi tržaško luko, ni torej dovolj, da se rešijo vprašanja železniških tarif, pristaniških uslug in druga nešteta vprašanja tehničnega značaja, ki so s tem v zvezi, ampak tudi, da "se končno da Trstu trgovska mornarica, ki jo je zaradi vojnih in povojnih dogodkov izgubil. To je osnovni pogoj za rešitev tega vprašanja, ki je obenem eno najvažnejših vprašanj v današnjem položaju tržaškega gospodarstva. 20. AVGUST DELA FAUROVI VLADI VELIKE PREGLAVICE Maroško ljudstvo zahteva naglo ir* temeljito rešitev Ce sprejme Faure prvi Grandvalov predlog, si bo nakopal srd maroških in francoskih reakcionarnih krogov, če pa ga ne sprejme, se bo odpor še poostril V zgodovini Severne Afrike bo ime Mendes-Francea o-stalo trajne vrednosti. Francoski severnoafriški problemi, ki so označeni z imeni Tunis, Maroko in Alžir so bili dolgo časa težko breme vse francoske notranje in zunanje začasno rešilo tuniško in alžirsko vprašanje. Toda Men-de« France je moral odstopiti in francosko stališče do Maroka se je do neke mere spremenilo. Sicer pa je vprašanje Maroka tudi z mednarodno pravnega stališča nekoliko politike, kajti francoske na-| drugačno od tuniškega in al-prednejše struje so že dalj žirskega vprašanja, ker sma-časa spoznale, da se med ljud- trajo Francozi, da je Maro- Te dni so prinesli časopisi žalostno vest, da Je v Ameriki umrla od raka ena najbolj obetajočih ameriških filmskih umetnic Suzan Bali. Bilo Ji Je komaj 22 let. Pred časom so Ji odrezali nogo, ker se Je bila ponesrečila pri snemanju nekega filma. Mislili so, da Je bilo s tem konec njeni nesreči, toda bolezen Je *la svojo pot in Suzan Je podlegla stvi, ki težijo po svobodi, ne da ničesar opraviti s trdo roko in da so zato potrebne večje in daljnosežnejše preosno-ve, ki naj v teh afriških predelih prinesejo vsaj toliko miru, da ne bo Franciji potrebno trošiti velika materialna sredstva za vzdrževanje miru in reda. Francoskim nazadnjaškim krogom pa ta načrt ni bil po godu in so skušali storiti vse, da bi se afriško vprašanje rešilo tako, kot je to v njihovem interesu. Men-des France pa je ubral svojo pot in kljub močni opoziciji dal Tunisu in Alžiru široko avtonomijo. Samo ob sebi se razume, da je poteza Me-ndes Francea dala tudi Marokancem upanje, da se bo njihovo vprašanje rešilo tako, kot se je vsaj POT DO ZBL1ŽANJA MED PEKINGOM IN WASH1NGTQNQM JE ŠE DOLGA Pa čeprav bi Čangkaj ška ne bilo.«. Vrsta zamotanih vprašanj in proti dosedanja politika ZDA na Daljnem vzhodu, je pravi gordijski vozel SANGAJ V? rahgčou NIGPO VANCOU FllČOU SA-O. MACU NANDZl TAJ P EH AMOJ KV E M OJ FOPMOZA- .£**0K5I TAJNA PESKADORSKt V ?enevi še vedno trajajo | stavlja že samo po sebi ra-1 vlade in vprašanje Formoze sestanki med ameriškimi- in kitajskimi predstavniki, da bi našli j>ot do pomirjenja in normalizacije v Aziji in da bi vzpostavili dobre odnose med Kitajsko in združenimi državami. Da bi bolje razumeli potek teh razgovorov, je treba najrej ugotoviti, v čem je spor med tema dvema državama in kaj bi bilo treba narediti, da bi se na Daljnem vzhodu odstranila nevarnost vojne. Osnovno vprašanje je vsekakor to, da ?.družene države ne priznavajo Ljudske republike Kitajske. Vprašanje pa ni samo v tem, da ni med VVashingtonom in Pekingom diplomatskih stikov, ampak tudi v dejstvu, da uradno ameriška vlada smatra pekinško vlado za uzurpatorja in da priznava Cangkajšku pravico, da se predstavlja kot nosilec oblasti nad vso Kitajsko. Logična posledica tega je, da Združene države niso nikoli hotele pristati na sprejem Kitajske v združene narode. Druga logična posledica tega stališča je ta, da wa-shingtonska vlada noče niti načeti vprašanja o pripadnosti Formoze in drugih kitajskih otokov, nad katerimi ima danes oblast Cangkajšek. Poleg tega dajejo danes Združene države Cangkajšku vso moralno in materialno podporo za uresničenje njegovega načrta, da se v bodoče spet vrne na kitajsko celino in da tam obnovi stari režim. Čeprav Združene države niso nikoli izjavile, da bodo Cangkajška podprle v njegovi vojaški akciji proti kitajski celini, so ga pa vendar oborožile in mu dajale vsestransko podporo, kar pred- O JUTRIŠNJIH VOLITVAH V SAN MARINU PemohršGanska vnema nima meja Gre za razliko dveh samih poslanskih mest U SMO n tv PikoJn knjisak’,IZDRANl SPISI. hl‘» kraKrivd, Jild\e ^ Osoj-u»r 9rUe Ba’ Srebrniki. Ure- Hi 'Jpotnb, „ln 1,'rance Ko- S i Gpr eni u a P1331 S'ov Accelt0'n'da ,ng. Jrh. J8. iv*’ Ljubih avna založba Pr! °">as Ha a 19M’ Jjj*. jva Mira VTEMNO srCe- 'X J1' Bitenc J111*’ Oprem,I M,!r^StT,ian:i'‘^nkarjeVa N*-***" STAHEC IN it, orel sr* —• '--»»Si;”''. ~1EM£5: >! p&l *»1' P ‘«resj:",',IH. e« BOL1TICNII ^ ,2°ll*nica! aDrl|a 19n<’ *< 1955, ca *• Cankarje na lil V nedeljo bodo v majhni republiki San Marino parlamentarne volitve. Zadnje volitve so bile pred štirimi le- ti. Na podlagi tedanjih izidov je bila v San Marinu sestavljena vlada, v kateri so zastopane samo levičarske stranke. Kot je znano', je vsa ta leta italijanska vlada delala mali republiki vsukovrstne težkoče, da bi preprečila u-resničitev raznih načrtov, ki si jih je sanmarinska vlada zamislila za izboljšanje gospodarskega položaja. Kot vse kaže je zadnje čase italijanska vlada zelo delala na tem — pa čeprav po stranskih poteh — da bi vplivala na volitve, ki bodo v nedeljo. Ta vnema sc nanaša predvsem na sanmarinske državljane, ki živijo v inozemstvu. Prihod v San Marino premožnejših državljanov, ki živijo na pr. v Ameriki in njihova udeležba na volitvah, bi lahko znatno spremenila politični sestav volivcev. Zato so v ameriškem mestu Detroitu, kjer živi precej državljanov San Marina, zelo propagirali zamisel, da bi se ti udeležili volitev, ki bodo v nedeljo Rezultat te propagande je bil, da je že prišla iz Amerike v Italijo skupina državljanov San Marina, ki se ho v nedeljo udeležila volitev. Med izseljenci pa imajo pri- staše tudi levičarske stranke. Ti so v glavnem delavci, ki so zaposleni v Franciji, Belgiji In Luksemburgu. Ti delavci pa ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da bi si lahko privoščili dolgo potovanje v domovino. Je možno torej, da bo prihod skupine sanmarin-skih državljanov iz Amerike močno vplival na izid nedeljskih volitev. Nekaj sto glasov več za eno ali drugo stranko je lahko odločilnih, ker je skupno število volivcev zelo majhno .V volilnem seznamu republike je vpisanih namreč samo okrog se-demtisoč volivcev. Polovica teh živi stalno v inozemstvu. Levičarske stranke, ki so sedaj na vladi, so se tudi potrudile, da bi omogočile svojim pristašem vožnjo v domovino, da bi okrepile svoj položaj Zdi se pa, da bo iz Francije, Belgije in Luksemburga prispelo komaj 500 volivcev. Krscanska demokraci* ja pa pričakuje svoje pristaše iz Amerike. Okrog 70 jih je že prispelo, raHunajo pa da Jih bo prišlo še trideset, Gre tu za 500 proti stotim kar bi bilo na videz v protislovju z našo gornjo trditvi’ jo vendar se moramo pri tem zavedati, da je v tujini mn.,-go več navadnih delavcev in težakov, ki jih lahko prište- vamo med glasove socialističnih in komunističnih kandidatov in zato onih 500 volivcev ne ustreza potrebam levice. Krščaneka demokracija pa ima svoje volivce večinoma doma in so vsi oni, ki jih KD izvabi iz tujine, že bolj za nameček, dočim je velik del socialističnih in komunističnih glasov razpršenih daleč po svetu, ni pa vsem dana možnost, da bi se volitev udeležili. Stranke, ki »o se predstavile letos na volitvah, so naslednje: Socialistična, komunistična, demokrščanska in prvič tudi socialdemokratska. Na razpolago je 80 sedežev, Vsaika stranka je predložila 60 kandidatov, razen socialdemokratske stranke, ki jih ima samo 24. Na zadnjih volitvah leta 1951 je volilo 4567 volivcev. V nedeljo pričakujejo, da bo udeležba nekoliko večja in da bo število volivcev več kot pet tisoč. Leta 1951 je socialistična stranka dobila 13 sedežev, komunistična 18, demokrščanska 26, druge stranke pa 3 sedeže. V današnjem parlamentu imajo torej levičarske stranke večino: Komu nisti in socialisti imajo skupno 31 sedežev, vsa opozicija pa 29. Razlika je torej neznat- ■ a in v tem je vsa važnost izida sedanjih volitev. zumljiv vzrok za slabe odno-šaje med obema deželama. Poleg tega je Washington javno zavzel stališče glede na vprašanje Formoze, ki je naperjeno proti Kitajski. To stališče je naslednje: če bo pekinška vlada uresničila svoje načrte o osvoboditvi Formoze, bi Združene države nastopile z mornarico v o-brambo otoka, kar bi pomenilo vojno ne med Cangkajš-kom ln Pekingom, ampak med Združenimi državami in Kitajsko. In končno. Združene države in Cangkajšek sta sklenila pakt o medsebojni pomoči. Med Pekingom in Formozo obstaja že dolgo časa vojno stanje, ki je zaenkrat o-mejeno na manjše praske o-koli otokov pri kitajski obali. Ta vojna ni intenzivna, vendar izbruhne od časa do časa. Vsekakor je LR Kitajska že osvobodila' otoke izpod Cangkajškovega jarma. Združene države do danes še niso uporabile mornarice v smislu svoje deklaracije o uporabi sedmega brodovja v primeru kitajskega napada na Formozo in Peskadorske otoke. Ameriške ladje so intervenirale samo, da bi pomagale Cangkajšku odpeljati vojaštvo in civilno prebivalstvo z izgubljenih otokov. Zato formalno zaenkrat ob-stajR vojna edinole med LP Kitajsko in Cangkajškom. Ker pa so ameriške izjave 0 intervenciji sedmega brodovja v kitajskih vodah precej nejasne, zlasti kar se tiče obrambe otokov Kvemoja in Macuja, obstajajo možnosti zapleta med Kitajsko in Združenimi državami tudi na tem področju. Poleg teh sporov, ki so globoko vplivali na razvoj od-nošajev med LR Kitajsko in Združenimi državami, je pa še cela vrsta drugih vprašanj med Pekingom in VVashingtonom. Pred kratkim je še obstajalo na primer vprašanje ameriških letalcev, ki so bili zaprti na Kitajskem in ki so jih kitajske oblasti te dni izpustile. Obstaja pa še vprašanje ameriških vojakov, ki so jih Kitajci ujeli v korejski vojni. Z druge strani, v Združenih državah živi več sto kitajskih državljanov, študentov, ki bi se radi vrnili domov, ki pa jih ameriška vlada še vedno zadržuje v Združenih državah. Končno naj omenimo še vprašanje gospodarske blokade Kitajske s strani Združenih držav. V luči teh dejstev je laže razumeti potek današnjih razgovorov med ameriškimi in kitajskim veleposlanikom v Ženevi. Predvsem je treba ugotoviti, da ti razgovori še ne pomenijo da Združene države priznajo LR Kitajsko. Nasprotno, z ameriške strani je bilo izrecno poudarjeno, da o-stane vprašanje priznanja kitajske vlade še vedno odprto. Poleg tega, sedanji razgovori v Ženevi ne morejo rej šiti vseh vprašanj med Pekingom in Washingtonom, ampak samo nekatera. Ti razgovori pa odpirajo vrata drugim razgovorom med združenimi državami in Kitajsko. Med drugim je bilo že govora o prihodnjem sestanku med Dullesom in Cuenlajem. Za ta sestanek so se Američani že izrekli pritrdilno in tudi v Pekingu so istega mnenia. Ni mogoče pa še reči, kdaj bo do tega sestanka prišlo. Kakšna vprašanja bi ta sestanek med Dullesom in Cuenlajem lahko rešil? Odgovor na to vprašanje ni lahek. Najvažnejša vprašanja so 1 vsekakor priznanje pekinške Glede prvega vprašanja je treba poudariti, da je ameriško stališče še vedno negativno. Glede Formoze pa Američani zahtevajo, naj se na področju kitajskih otokov neha vsaka vojaška akcija. Kitajska po drugi strani trdi, da ni kaj ustaviti, ker ni vojne med Kitajsko in Združenimi državami. Amerika pa kljub temu vzstraja na svojem stališču, pred kratkim je Dulles izjavil dobesedno: «Ce bo Kitajska objavila deklaracijo, da ne bo uporabila sile za uresničenje svojih cil-jeV. pbtem bomo lahko začeli razpravljati o drugih odprtih vprašanjih med Kitajsko in ZDA. To pa pomeni za Kitajsko, da mora na svečan način izjaviti, da ne bo uporabila sile za osvoboditev Formoze. Take izjave pa kitajska vlada ne more dati, ali pa bi jo lahko dala pod takimi pogoji, ki bi bili za Združene države nesprejemljivi. To se pravi ped pogojem, «da se Američani ne bodo več vmešavali v notranje zadeve Kitajske in da ne bodo več podpirali Cangkajš-ka». Tako je pred kratkim izjavil kitajski ministrski predsednik Cuenlaj. Seveda, če bi se Združene države držale takih pogojev, bi se vprašanje Formoze rešilo v prid Pekinga brez uporabe vojaške sile. Na to pa združene države nikakor ne morejo pristati, ker ščitijo Formozo ne zaradi Cangkajška. ampak zaradi strateške važnosti tega otoka. Zato je stališče Združenih držav še vedno za »status quo». to je, da Maoce-tung vlada na kopnem, Cangkajšek pa na Formozi. Ta politična koncepcija pa spet ni sprejemljiva za pekinško vlado. Se pred kratkim je Cuenlaj kategorično izjavil: »Kitajski narod se odločno upira zamisli o obstoju dveh Kitajska. Ce upoštevamo vsa ta dejstva, bi bil zaključek naslednji; Peking je pripravljen o-pustiti načrt o vojaški osvoboditvi Formoze. Amerika ne bi podpirala Cangkajška v agresiji na kopno. Peking se noče odreči mirni osvoboditvi Formoze in ne priznava dveh Kitajsk. Združene države so za obstoj obeh Kitajsk. s'a’ nje je vsekakor boljše kot nekdaj, a razlike so še vedno velike. Postavlja se v tem trenutku še novo vprašanje; če bi Kitajska pristala na obstoj Maocetungove in Cangkajško-ve vlade, bi Washington priznal LR Kitajsko? VVashing-ton bi moral vsekakor uradno priznati vlado, s katero bi sklenil dogovor, to se pravi, da bi bilo to vprašanje avtomatično rešeno. Drugo vprašanje pa je, ali je sploh mogoče, da pekinška vlada formalno pristane na koncepcijo obstoja dveh kitajskih vlad. Danes zelo verjetno ne. Nadaljnji razvoj na Daljnem vzhodu bi pa lahko ustvaril pogoje, da bi pekinška vlada tudi na to pristala. Z ameriške strani smatrajo, da je to le vprašanje časa. Pa tudi če bi se vsa ta nasprotja rešila, obstaja še vedno vprašanje sprejema LR Kitajske v združene narode in cela vrsta drugih vprašanj političnega in gospodarskega značaja, ki se zdijo zaenkrat zelo zapletena. Zato je verjetno, da so današnji razgovori med ameriškim in kitajskim veleposlanikom v Ženevi prvi korak k dolgotrajnim razgovorom ki bodo v bodoče skušali postopoma rešiti vsa odprta vprašanja med obema državama. ko del matične države, ne pa protektorat, kolinija ali kakršna koli druga oblika, ki bi suverenost Francije omejevala. Ko je po Mendes Fraceu prišel na oblast Edgard Faure, se je tudi on skušal lotiti afriškega vprašanja in priznati moramo, da se ni pognal v drugo skrajnost, ampak ua je obljubil nadaljevati Mendes Franceovo politiko v Afriki. Zal pa so dejstva pokazala, da Faure ni imel tako srečne ro-k.e, ker je zapadel pod vpliv tistih francoskih in maroških krogov, ki niso naklonjen-, kurzu, ki ga je uvedel Mendes France, Zato je jasno, da se maroško ljudstvo, »e posebno po kolikor toliko ustrezni rešitvi ostalih dveh vprašanj. ni moglo sprijazniti s Faurovim zavlačevanjem in upor naprednih in nacionalističnih krogov ali praktično vsega maroškega ljudstva se že več mesecev nadaljuje z vedno večjo ostrino in ustreznimi, čedalje večjimi žrtvami na eni in na drugi strani. Francoske oblasti so sicer spravile v Moroko mnogo svoje vojske. Tu uporabljajo celo svoje izbrane afriške čete, vendar je vse to brez uspeha. Mrtvi se štejejo na eni in na drugi strani. Atentati se vrsti-j> s skrajno naglico in nika-kega znaka ni, da bi se razmere izboljšale. Nasprotno, razmere so se tako zaostrile, da se francoska vlada kljub perečim vprašanjem francoskega notranjega političnega življenja ukvarja zadnje dni skoraj izključno z afriškim vprašanjem. Posebno pereče postaja to v teh dneh. 20. t. m. poteče obletnica, ko so pred dvema letoma francoske oblasti izgnale v konfinacijo legitimnega sultana Ben Jusefa, ki je v splošnem merilu veljal za enega najnaprednejših predstavnikov maroškega ljudstva in postavili na njegovo mesto sedanjega sultana Heo A rala. ki ga ne samo ■Msu'# kanci, 'ampak tudi drugi ne-zainteresirani Opazovalci* srna* trajo kot uzurpatorja oblasti in »krajno nazadnja-kega človeka. Ko so Laniel, Bidault it Guillaume pred dvema letoma napravili to potezo, verjetno niso pričakovali, da se bodo razmere v Afriki razvile tako in da bodo naprtili francoski vladi tako breme. Sedanji generalni rezident v Maroku Grandval je prišel končno do spoznanja, da je trda roka v Severni A-friki slaba poteza in ugotovil, da je najmanj 80 odst. ali celo 95 odst. maroškega ljudstva na strani bivšega sultana Ben Jusefa in da ni druge rešitve kakor ugoditi u-pravičenim zahtevam maroškega ljudstva. Po sami Grandvalovi izjavi predstavlja Ben Jusef simbol emancipacije, kateri se Marokanci nočejo odpovedati. Pred dvema dnevoma se je sestala francoska vlada, da bi obravnavala vprašanje Severne Afrike. Generalni rezident Grandval je skušal sicer uvesti v Afriki režim trde roke, vendar je iz njegovega poročila razvidno, da ni preveč prepričan v svoje stališče, kajti zaradi neštetih pisem in zaradi močnega pritiska, pod katerim je živel zadnje dni, je predlagal dvojno rešitev: prvič večje socialne, gospodarske in politične pre-osnove, o katerih se že dolgo govori: drugič, režim trde roke. Grandvalov načrt predvideva odstranitev sultana Ben Ar»fa in ustanovitev začasnega regentskega sveta, v katerem naj bi sodelovali zastopniki vseh maroških političnih skupin. Temu predlogu se protivijo tako imenovani neodvisni francoski mi- Novozelandec častni major JLA Johna Denvierja — tedaj še ne Frenku, — so nacistične čete leta 1941 kot novozelandskega vojaka zajele na otoku Kreti in ga odpeljale v ujetništvo. Zaprli so ga v mariborskem ujetniškem taborišču, od koder je John zbežal in kmalu prišel v 'stik s terenci Osvobodilne fronte. Od tod so ga v vagonu premoga spruvili najprej v Ljubljano, nato pa v partizane, kjer je postal se Frenk in se izkazal kot dober borec. Najprej je bil mitraljezec, nulo se je zaradi svojih sposobnosti in predanosti povzpel do položaju komandanta bataljona v Šercerjem brigadi. V partizanih je bil John trikrat ranjen. Posebno hudo je bi ranjen tretjič — bilo je to proti leta 1944 — in .zato so ' ga kot 'mnoge druge hudo ruM-jene odpeljali v Sari. od koder se je pozneje vrnil domov. Pred kratkim je skupno s svojo ženo prišel obiskat svoje partizanske tovariše in kraje, koder se je kot partizan boril. Ob tej priložnosti mu je predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko izročil štiri visoka jugoslovanska odlikovanja, maršal Tito pa ga je imenoval za častnega majorja Jugoslovanske ljudske armade. nistri in degolovci, predvsem še Pinay in Koenig, ki so sovražno razpoloženi proti bivšemu sultanu Ben Jusefu in ki se ne morejo sprijazniti z morebitno ustanovitvijo začasnega regentskega sveta, ki naj bi nadomeščal sultana vse do vrnitve Ben Jusefa, V zagovor svojemu stališču zagovarjajo stališče, ki ga je zavzel paša v Marakešu El Glaui, ki je zagrozil, da bo sprožil državljansko vojno, če bi izvedli načrt, ki ga je predlagal Grandval. Tako se je francoska vlada in predvsem Faure nenadoma znašla v precepu. Ce vsaj v zmanjšanem obsegu ne ugodi zahtevam maroškega ljudstva, ji preti nevarnost, da se 20. t. m. upor maroškega ljudstva razširi po vsej deželi, saj je po samem Grandvalo-vem mnenju na strani Ben Jusefa povprečno 90 odst. maroškega ljudstva. Ce pa tem zahtevam ugodi, si naprti El Glauija, ki preti z uporom. Res je sicer, da je El GlaUi le zagovornik Ben Arafa n varovanec določenih francoskih nazadnjaških krogov in predvsem giiih francoskih velepo-sestnkov, ki so si v Maroku prilastili velika posestva, kjer izkoriščajo ceneno kmečka ljudstvo, toda vprav v tem je vsa njegova moč, ker lahko potegne na svojo stran tiste maroške in francoske kroge, ki jim zmerna politika v Afriki ni po godu. Da bi pa bila slika razmer v Severni Afriki popolna, moramo omeniti še stališče, ki so ga v tem primeru zavzele ZDA. Kot vemo, imajo ZDA v Severni Afriki svoje vojaške položaje in jim zato vsak nemir škoduje. Se bolj pa bi jim utegnilo škodavati to, če bi se tudi v -Maroku izcimila kaka ie večja akcija, ki bi nujno privedla do avtonomije tudi tega dela francoskih posestev v Severni Afriki, ker bi v tem primeru bila njihova kontrola deloma zmanjšana. Z druge strani pa se slišijo glasovi, da bi Američanom bilo celo po godu, če bi se v Maroku razvila večja akcija, da bi bili oni upravičeni poseči vmes in svoje vojaške baze razširiti. Kljub temu pa je Fuster Dulles podprl Faureovo stališče, da je potrebno najti nekako vmesno pot med preveč popustljivim" stališčem, ki ga zavzel Grandval, in preostrim stališčem, ki ga zahtevajo Koenig in njegova skupina. Na vsak način se Faure zavzema za politične in socialne preosnove, k* naj bi imele prednost pred vprašanjem zamenjave Ben Arafa z Ben Ju-sefom. Samo to pa maroškim gibanjem danes še ni dovolj. Marokanci zahtevajo korenito rešitev. Zato bo na prihodnji seji, ki bo vsekakor pred 20. avgustom, moral Faure sprejeti stališče, ki bi vsaj trenutno pomirilo ozračje v Maroku. KRATKE ZANIMIVOSTI Štiridesetletni Švicar Ruegg je zelo podjeten. Priti hoče v Avstralijo kar peš. Seveda ne tudi čez morje. Toda povsod, koder lahko gre peš, ne u-porablja prevoznega sredstva. Celo »avlostopaa ne iz- korišča. Mož pa ne gre v Avstralijo zato, ker bi ne imel doma dela, kot se to dogaja z našimi emigranti, ki gredo za zaslužkom, ampak gre v Avstralijo samo kot ljubitelj športa, ker bo namreč prihod- i S|'Jjk. Hi '3lA, e 'Z i- ■ *• ■* t- «Ze od svojega osemnajstega leta si želim, da bi prodrl Iz ozračja Zemlje* Tako Je rekel VVerner Von Braun, ki ga vidimo na sliki in ki Je eden največjih strokovnjakov za astronavtiko, saj Je sodeloval pri načrtu za umetni satelit, ki ga nameravajo pognati v Jonosfero Američani. Pred vojno In med vojno Je delal v Nemčiji, sedaj pa dela v ZDA seveda vedno na tempodročjn nje leto v Avstraliji olimpia-da. Pot v Avstralijo je ubral kar »kozi Azijo. Na dan prehodi od trideset do štirideset kilometrov poti. S seboj ne nosi nič drugega, razen šotor-nega krila, ker sipi vedno zunaj, in pa nekaj najnujnejših predmetov. Ker je v teh mesecih v Indiji, kjer je sedaj, zelo vroče, je Ruegg sklenil, da bo potoval samo ponoču Ne vemo, če bo mož zdržal do konca, na vsak način pa ie prispel že zelo daleč. Ce pa bo vztrajal do konca in prispel na olimpiado in če mu tam ne bodo dali kakega posebnega priznanja, pa čeprav njegova «proga» ne spada v r.obeno disciplino, bomo morali priznati, da so celo olimpijski sodniki krivični. V Anaheimu v Kaliforniji, kakih trideset kilometrov od Los Engelesa, je znani umetnik risanih filmov Walt Dis-ney. ki ga poznamo tudi kot »očeta« tolikih otroških figur Iz živalstva, dal na lastne stroške in po lastni zamisli zgraditi pravo pravljično mestece, ki zavzema površino nekaj več kot 60 hektarov. V tem mestecu so zbrani junaki iz številne otroške in mladinske • literature. Tudi hiše in druge pritikline so zgrajene po opisih, kakršne zasledimo v mladinskem slovstvu. Skozi mestece je speljana tu-d. mala reka, po kateri vozijo čolni, kakršni so še v starih časih vozili po Mississipiju. Poleg tega je y vodi mnogo krokodilov in nilskih konj, le da so krokodili iz gume, dočim so nilski konji iz posebne plastične snovi. Na dan otvoritve je Di«ney priredil še posebno presenečenje. Na ta dan »o krožili po mestnih ulicah pravljičnega mesta sami srednjeveški plemiči, vitezi, vile in celo pravi pravcati Marsovci. Disney j* namreč za ta dan najel večje število ljudi, ki so se preoblekli v najrazličnejše noše, da bi dali mestecu pravo pravljično obeležja. PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK UH JUtUTfll.. Pmifl.IM.IIH (I VZPOSTAVITVI I.IiTAI.SKHIiA PROUliTA TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL Dež preprečil začetek dvoboja Avstralija Italija FILADELFIA, 12. — Zaradi dežja so preložili na jutrišnji dan začetek medconskega finala med Avstralijo in Italijo. Ce pa se vreme ne bo izboljšalo. se tekmovanje tudi jutri še ne bo začelo. Sporočilo, da se začetek odloži, je dal sodnik Walter D. Stucky, potem ko se je posvetoval s kapetanoma obeh moštev. Vso noč je padal močan dež zaradi premaknitve orkana «Connie>>. Dopoldne pa je deževalo v presledkih. Za naprej bodo sproti odločali, ali se bo igralo ali ne. ,,Preveč denarja4« pravi L. Soerensen Obnoviti pa bi morali porušena poslopja in vzpostaviti dobre prometne zveze z mestom in državnimi prehodi RIM, 12. — Predsednik Italijanske nogometne zveze ing. Barassi ja danes sprejel predsednika Catanie dr. Rizza, ki je glede pritožb dr. Rognoni-ja, predsednika kontrolne komisije, in svetnika Michisan-tija podal sledečo izjavo: «Vse izjave, ki naj bi jih jaz dal tisku in ki so bile objavljene kot poročila iz Catanie, se avtomatično pobijajo, kajti jaz ze več kot mesec dni nisem bil v Cataniji. Kar zadeva druge liste, sem pa imel samo dva intervjuja, v katerih ni takih stvari, zaradi katerih so bile pritožbe. Vsekakor izjavljam, da nisem nikoli trdil, da bi poslovne ali prijateljske zveze med dr. Rogno-nijem in Michisantijem mogle kvarno vplivati na razvoj preiskave. Pošteno pa potrjujem, da sem dal izjave, ki so zadevale postopek kontrolne komisije in pa poseg ing. Michi-santija v začetni fazi preiskave. Vse to izjavljam, da spet poudarjam tezo o nedolžnosti Catanie.* Po tej izjavi dr. Rizza je predsednik nogometne zveze smatral, da je spor rešen. Predsedstvo Italijanske nogometne zveze je ugodilo prošnjam Catanie in Udinese, ter jima podaljšalo rok, do katerega morata zveznemu tajništvu predložiti sezname prehodov igralcev, do 31. avgusta 1955. To velja tudi za ostala moštva, kolikor zadeva igralce, ki bodo prešli v Catanio ali Udinese. • » * BELFAST, 12. — Soerensen danski igralec, ki bo jutri i-gral v kontinentalnem moštvu na desnem krilu in ki je v pretekli sezoni igral v moštvu Milana, je danes dejal, da Je v italijanskem nogometu preveč denarja in da verjetno še niso odkriti vsi primeri korupcije. Soerensen je šest let igral v Italiji in namerava po jutrišnji tekmi zapustiti nogomet. Igrati v Italiji je vznemirljivo, je dejal, vendar mi ni žal, če sčm sklenil po jutrišnji tekmi obesiti nogometne čevlje na žebelj. Prevzel Ing. OTTORINO BARASSI predsednik Italijanske nogo-mente zveze Jo g ec ulomil BAD SCHVVARTAU, (Schle-svvig Holstein), 12. — Jugoslo vanski teniški igralec Jagec je danes utonil v Baltiku v Tra-vemuende. Sem se Je pripeljal, potem ko Je v osmini finala na turnirju v Bad Schwar-tau premagal Nemca VVolfa s 6:0, 6:0. Vsi poskusi, da bi Jageca oživili, so bili brezuspešni. Po tem tragičnem dogodku turnirja v Bad Schvvar-tau ne bodo nadaljevali. bom spet mesto učitelja telesne vzgoje in 'povrnil se bom k svojemu nekdanjemu klubu kot trener. BEOGRAD, 12. — Beograjski športni klub (BSK) bo 7. septembra igral prijateljsko tekmo z Laziom iz Rima. Daljša seja odbora prefekture za nogometaša RIM, 12. — Nemšk« ^ metna zveza je dovolil*' ^ nogometaš Zaro vpiše v y italijansko moštvo. V**| .j ma najbolj seveda Trl*i ki si je pridobila teg* 1 ^ ca, ki je že v Trstu n* ningih z ostalimi igralcl< je s prodajo precej težav. Se pred prvo svetovno vojno in po njej so ga prodajali v Avstrijo. Morda bi bilo treba tudi sedaj proučiti možnosti za izvoz, da bi se kmetom zagotovila prodaja pridelka. Pod predsedstvom podpre-fekta dr. Loricchija je bila v gredo zvečer seja, na kateri so odborniki proučevali in o-dobrili sledeče ukrepe, ki so jih p odvzele razne občine go-riške pokrajine; Pokrajinska uprava: odobrenih je bilo več sklepov upravnega značaja, med katerimi tudi sklep glede doklade pokrajinskim uslužbencem. Občina Gorica; prefektura je odobrila odločitev goriške občine, da vztraja na svojem stališču v zadevi J. Klanjščka, kateremu naša občina odreka priznanje italijanskega državljanstva, čeprav so na Klanjščkovi strani vsi razlogi, ki govorijo v prid pridobitve italijanskega državljanstva. Občina Tržič: začasna oddaja zemljišč za pogozdovanje; občina Ronke: na- črti in finansiranje naslednjih cestnih del v delovnih centrih za leto 1955-56; prvi delovni čas za 153 delovnih dni in 80 delavcev, drugi delovni čas za 153 delovnih dni s 75 delavci in tretji delovni čas za 153 delovnih dni s 75 delavci. Občina Kapriva: davek na živino za leto 1956. Občina Doberdob; davek na živino za leto 1956. Odborniki so pred koncem seje sprejeli še priziv zaradi zavrnitve trgovske dovolilnice, ki sta ga predložila Vit-torio Lupi in Maria Chitka-Dellabona iz Gorice. JUGOSLAVIJA IMA SEDAJ SEDEM ŠAHOVSKIH VELEMOJSTROV Ivkov najmlajši velemojster na svetu Matanovi6 je hotel postati filmski režiser Nasilni sin V prvih popoldanskih urah je v četrtek hudo ropotanje povzročilo pozornost prebivalcev iz okolice hiše št. 19 v Ul. Rabatta. Kmalu so ugotovili, da se je nekdo spoprijel s pohištvom in da ga namerava razbiti. Nekdo je brž stekel na policijo, naj prepreči nasilnežu nadaljnje divjanje. Ko so agenti prišli v stanovanje v prvem nadstropju, so ugotovili, da je 40-letni Bruno Montico razbil že nekaj kuhinjske opreme ter šipe pred svojim očetom, ki mu je pred dnevi pokazal vrata, zaradi česar se je Bruno zatekel po pomoč k Občinski podporni ustanovi. Ko so ga agenti pozvali, naj jim sledi, se je Montico pozivu uprl. Toda pozneje je le uvidel, da bi bilo sleherno upiranje zanj škodljivo in je odšel na sedež policije. Tja je prišel tudi njegov oče. ki ga je prijavil zaradi vdora v stanovanje, u-ničenja njegove lastnine ter groženj. Montica so obdržali v zaporu in ga prijavili sodnim oblastem. Odgovorni urednik STANISLAV REN*0 Tiska Tiskarski zavod ZfT Javili smo že, da je Mednarodna šahovska zveza priznala velemojstrski naslov mladima jugoslovanskima ša-histoma Ivkovu in Matanovi-ču. Skoraj čudno se pa zdi, da ni med velemojstri Fude-rerja. Q tem je znani šahovski pisec Ozren Nedeljkovič napisal sledeči članek; Dejstva, da so vprašanje podelitve velemojstrskega naslova Fudererju in naslova mednarodnega mojstra Udov-čiču odložili za prihodnji kongres, ne preseneča nikogar, ki je seznanjen s prakso F1DE. Le-ta namreč nima navade v enem letu podeliti preveč naslovov mojstrom iz ene dežele. Da Fuderer zasluži velemojstrski naslov, pričajo njegove zmage nad Najdorfom Gellerjem, Keresom, Tajma-novom in drugimi slovitimi svetovnimi velemojstri. O tem priča tudi laskavo povabilo Reshevvskega, naj z njim igra dvoboj. Tudi Udovčič je na raznih mednarodnih turnirjih pokazal moč mednarodnega mojstra, nedavno pa je v predvaja danes 13. *' ob 20. uri filn': »CLOVSKA DZUPi0^ Igralci: G. MERR’1'' in J. STERLINU Virtus Lokomotiva 47-41 MESSINA. 12. — Na tukajšnjem košarkarskem turnirju jč danes najprej PUC premagal CUS Messino 62:37 (24:15), na- Urniki trga . in brivnic za veliki šmaren Za veliki šmaren bo ■ pokriti zelenjadni trg odprt v nedeljo 14. t. m. do 14. ure; v ponedeljek, 15. t. m. bo ves dan zaprt in v torek 16. t. m. pa bo odprt samo do 12. ure. predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri Zveza rokodelcev goriške pokrajine sporoča, da bodo brivnice in frizerski saloni v torek 16. t. m. ves dan zaprti v krajih, kjer se praznuje patron kraja. V ostalih občinah pokrajine pa bodo brivnice in frizerski saloni odprti kakor navadno ob delovnih dneh. Jesenski izpiti na srednjih šolah Popravni in sprejemni izpiti na slovenskih srednjih šolah ss pričnejo v torek, 6. septembra ob 8.30 v vrstnem redu, ki bo objavljen na razglasni deski vsake šole proti koncu meseca avgusta. Istočasno s temi izpiti se pričnejo tudi sprejemni izpiti v nižjo srednjo šolo (nižjo gimnazijo). Učenci, ki se iz katerega koli vzroka niso mogli udeležiti sprejemnega izpita v poletnem roku, se lahko prijavijo za jesenski rok; čas za vlaganje prošenj je do konca avgusta. Licejska in učiteljska matura se pričneta v soboto, 17. septembra ob 8.30. Nenadna slabost Rešilni avto Zelenega križa je včeraj okrog 10. ure odhitel v S. Lorenzo pri Moši. odkoder je odpeljal v bolnišnico k Rdeči hiši (>5-letnega Klementa Businiča iz S. Lorenza, kateri se Je pri delu nenadoma počutil slabo. V bolnišnici so mu nudili takojšnjo zdravniško pomoč. Avtobusi podjetja Ribi m medmestnih in drugih progah in mestni avtobusi podjetja ATA bodo v nedeljo 14. in v ponedeljek 15. t. m. vozili po prazniškem voznem redu. V torek pa po navadnem voznem redu delovnih dni. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. Novice iz Standreza Iz Standreža nam poročajo, da imajo kmetje sedaj precej dela z izkopavanjem krompirja. Pravijo nam, da je letina še dokaj dobra in da deževno vreme ni napravilo občutne škode. Skoda je le, da je krompir prgcej poceni. Na debelo ga prodajajo po 15-17 lir za kilogram. Največ ga prodajo furlanskim trgovcem na debelo, ki ga prihajajo iskat s kamioni. Precej pa ga prodajo tudi v Trst. Kljub temu pa imajo kmet- CORSO. 17.00: «Rop stoletja*, J. Adams in T. Curtis. VERDI. 17.00: »Znajti se je treba*, Alberto Sordi CENTRALE. 17.00: «Heroj Vandeje*. A. Nazzari in C. Del Poggio, v barvah. VITTORIA. 17.00: »Naboj v cevi*, J. Simmons, v barvah. KINO STANDREZ. 21.00: »Cas ljubezni*, M. Vlady in P. Mitchel. ihtite in čtiaj>te PUmoteki dnevniki (Tehnlcolor) Igralci: JEANNE CRAIN - DANA ANDREAS DAVID FARRAR Od lev« na desno: dr. ing. M. Vidmar, Kostič, Gligorič, Pirc, dr. Trifunovič Matanovič, Ivkov Vladimir Bartol. MLADOST PHI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) cipHa n Pripovedovanja. Ce je opazil, da mu lllSl?ro^ sledili, se Je čutil po pravici užaljenega. Toda nam °W je v svoji dobrodušnosti hitro odpustil, huje pa Je z ^ 53.= Tretje poglavje. INTERMEZZO NA GORENJSKEM • DVAKRAT Z GRMEKOVIMI NA POČITNICAH VRIBNEM PRI BLEDU osvetlil kako posebnost peke osebnosti ali nekega karakterja. V tem pogledu je sorodna političnemu ali družbenemu dovtipu, ki pa je navadno splošnejšega značaja in bolj površen, ker se drži predvsem zunanjih, na splošno lahko opaznih značilnosti. So karakterji, ki se izražajo po svojih značilnostih najlaže v anekdotičnem in bi jih mogli zato imenovati anekdotične karakterje. Diogene3 Laertius je zbral za dve debeli knjigi anekdot o več ko tri sto grških filozofih. Avtor sam Je izrazit anekdotičar, pripovedovalec anekdot. S svojo zbirateljsko strastjo Je naredil evropski kulturi neprecenljivo uslugo; ohranil nam je poleg nekaterih odlomkov iz tekstov grških filozofov, ki bi bili sicer izgubljeni, v svojih anekdotah celo panoramo ljudi, njihovih značilnosti, družbenih pogojev raznih dob, skratka; pisan mozaik tvorcev antične grške filozofije in kulture. Naj se Diogenesu Laer-tiusu še toliko očita njegovo anekdotičanstvo, brez njegovega smisla za anekdoto in brez njegove zbirateljske mar ljivosti bi bili danes neprimerno ubožnejši, kar se spoznavanja grške kulture in posebej filozofije tiče. Pozoren bralec bo pri prebiranju Diogenesa Laertiusa napravil svojevrstno odkritje: največje število anekdot in najboljše ali najznačilnejše ne pripadajo največjim in najbolj znanim tvorcem grške misli, kot so Sokrat, Platon, Aristotel, Epikur itd, marveč tako imenovanim »originalom*, Izrazitim karakternim tipom, kakršni so zapovrstjo malone vsi ciniki s svojim mojstrom Diogenom (ki pa nima razen