Štev. 4 liLaia vsak chhj, tud! ob n^eljah ?o praznikih, ob 5 2-otral, ob pt-iiedeljltlli ob 8 dopoldne. v Trstu, «HM 4. lanuvarla 1915. Letnik XL. i« u^A Ustnik kcm»rma v bližini gorskega grebena, deloma pa tudi že na gališkem karpaiskem pobo:ju se n hajajo sledeče ruske moči: Pri Libuchi in Dostoki 112. polk, dva bataljona tega polka čuvata železniški nasip severno od Volocza. Med Toronyo in Majdanko so zakopani polki št. 309, 310 in 311. Polk št. 13ti. ki je bil preje zasedel Alsovereczke, se Je umeknil v Turko v Galiciji. Iz M- zolaboreza poročajo : Naše čete so pri Lupkovvem popolnoma ustavile rusko prodiranje. Pri Užoku so naše čete začele ofenzivo in zasledujejo sedaj sovražnika po galiških tleh Tatarska steza, prelaz, ki vodi v marmaroško županijo, je tako utrjen in zavarovan, da tu sovražni vdor ni verjeten. V okolici Toronye so imeli obmejni boji ugoden izid Za zemplinsko županijo ni nikake nevarnosti. Z nemšiio-ruskeso bojišča. BERLIN 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. januarja 1915. Vzhodno bojišče. V vzhodni Prusiji in na severnem Poljskem nobenih izprememb. Na Poljskem, zapadno od Visle, se je našim četam po večdnevnem hudem boju posrečilo zavzeti izredno močno utrjeno o-porišče ruske slavne pozicije, Borzymow, pri čemer so ujele 1000 vojakov in uplenile 6 strojnih pušk. Rusi so v treh nočnih napadih poskušali zopet osvojiti Borzymow. Njihovi napadi so bili odbiti s težkimi izgubami. Tudi vzhodno od Rawe je naš napad počasi napredoval. V ruskih poročilih večkrat omenjeni uspehi pri Inowlodzu so popolnoma izmišljeni. Vsi ruski napadi v dotičnem ozemlju so bili odbiti z velikimi izgubami za Ruse in se včeraj niso več ponovili. V ostalem je položaj vzhodno od Pilice nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Poiožaj na nemSko-ruskem bojišču. Petrograjski list „Novoje Vranja" piše, kakor poročajo graškt „Ta^esposti", o po-loža u na nemško-rusk m bojišču takole: Cujejo se sedaj večkrat izrazi začudenja, da sp močila našega generalnega Štaba vedno javljajo, da ni nikakih Izprememb v središču, dasiravno se danzadnem vrše najljutejši boji na vsem polukrogu, ki ga tvori naša fronta pred Varšavo. Vzrok za to je očividen. Nemci nas prekašajo najbolj in tudi edino le s svojo sposobnostjo manevriranja. Ne da bi bili njihovi strategični načrti boljši od naših, pač pa razpolaga maršal pl. Hinden-burg s hitrejšimi sredstvi za njih izvedbo. Dokler se razvija nemški manever, se do-seza uspeh s hitrostjo in točnostjo. Sele tedaj, ko je manever popolnoma izveden, se more boj zopet nadaljevati z enakimo rt žjem. Ne da se tajiti, da je v zadnjih dneh Hin-denburgovo kretan e doseglo višek učinka. Po hitrosti svojega manevra so Nemci dospeli v frontalno pozicijo Ravka-Pilica-Nida-Dunajec. Tu se jim trdovratno ustavljamo. Izprememba tega položaja bi se mogla dogoditi le iz dveh vzrokov. Prvič, ko bi Nemci hoteli izvršiti nove, nepričakovane manevre, drugič pa, če obraba, ki se mora izvršiti, oslabi ofenzivno moč Hindenburgo-vih čet. Kar zadeva prvo točko, se zdi, da se vrše iz Torunja stralegične kretnje, kijih moramo zasledovati /. največjo pažnjo. Vkljub velikim težavam, ki se jim stavijo na pot, Nemci še niso opustili boja proti našemu centru in se zdi, da hočejo z vso močjo pretrgati zvezo med našim desnim krilom, ki je usmerjeno proti Vzhodni Pruski, in našim središčem na Poljskem. Da bi pa mogli izvesti ta načrt, morajo dobiti reko Bzuro neizpodbitno v svojo posest Pa no in s snegom pokrito ozemlje je brezdvomno ugodno njihovemu namenu. Reka pa dose-daj, kar je neobično, še ni zamrznila in tvori torej naravno oviro. Poleg tega se nahajajo tamkf-j, vsaj ob dolnjem teku, močne ruske utrobe, ki so b;!e napravljene že zdavnaj pred vojno. Kar se tiče operacij proti Galiciji, priznava „Novoje Vremja", da trenutno ne more več biti govora o oboževanju Krako-vega po ruskih četah. Šele ko zopet zavzamejo gornji tek Pilice, se more zmagoviti pr.četi mora ruska ofendva. 2 nemšKo-froncosKegs bojišča. BERLIN 3. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. januarja 1915. Zapadno bojišče. Pred VVestendoin se je pojavilo včeraj opoldne par od torpednih čolnov spremljanih sovražnih ladij, ki pa niso streljale. Na vsej zapadni fronti so se vršili artiljerijski boji. Sovražni infanterijski napad se je izvršil Se severozapadno od St. Menehoulda, ki je bil odbit s težkimi izgubami za Francoze. Vrhovno armadno vodstvo. Franeosko letalo nad Listlorfom. BERLIN 2. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Dve sovražni letali ste letali včeraj nad nezavarovanim krajem Lisdorfom pri Saarlouisom in ste vrgli več bomb. Izginili ste nato v smeri proti francoski meji. Nemški letalci v Franciji. LAYON 3. »Le Noveliste de Lyon« poroča iz Furnesa: Okraja Furnes in Couder-que sta vsled metanja bomb nemških letalcev močno trpela. Mnogo ljudi je bilo ranjenih, več ubitih. Bombe so bile polne šrapnelskih krogelj, ki so preluknjale zi-dovja hiš. Angleško linijsko lodio „FormidaMe" potopil nemški podmorski čoln. BEROLIN 3. (Kot.) Uradno se poroča: 1. januarja ob 3 zjutraj je eden naših podmorskih čolnov, kakor Javlja brezžično, v angleškem Kanalu, v bližini Ply-moutha potopil s torpednim strelom angleško linijsko ladjo »Formidable«, Podmorski čoln je zasledoval in obstreljeval angleški rušilec torpedovk. Namestnik načelnika achniralnega štaba: pl. Behnke.___ Vojna s Turčijo- Prodiranje Torkov v Kavkazfli. CARIGRAD 2. (Kor.) Uradno poročilo glavnega stana pravi: Naše čete so včeraj zasedle Ardaghan. Oddelek naših čet, ki operira v porečju Ćoroka, je dne 28. decembra pri prodiranju proti Ardaghanu zadel na ruske čete, ki so bile odbite. Pod poveljstvom generala Zašena stoječe obrambne čete Ardagfaana so Štele 3000 mož pehote in 1000 kozakov s šestimi poljskimi topovi in dvema strojnima pu-' škama. Zjutraj dne 29. decembra so preile naše čete kljub številni premoči sovražnika brez obotavljanja v napad na dobro utrjene in z artiljerijo krfte sovražne pozicije. Krvavi boj se je končal proti večeru z begom Ru- sov, ki so imeli težke izgube, dočim so bile naše izgube le neznatne. Pred besom so Rusi zažgali velik del mesta in municijske in živijenske zaloge, oplenili posestva muslimanov, ki so bili tudi mučeni. Nekemu muslimanu so bile izkopane celo oči, več moških in žensk pa je bilo prebodenih z bajonetom. Velike množine municije in vojnega materijala, kakor tudi del sovražnega trena je prišel v naše roke. Veselje od ruskega jarma osvobojenega prebivalstva je neopisno. Hrabrost prostovoljcev, ki so se borili ob strani naših čet, je treba še posebej omeniti. V Perziji je opažati enako naklonjenost naših perzijskih bratov. Dne 29. decembra so naše čete skupno s perzijskimi plemeni pri Meyanduvalu, 50 km severovzhodno od Savčbulaka, popolnoma potolkle 5000 Rusov, ki so razpolagali s topovi. Sovražnik je imel 200 mrtvih in veliko število ranjenih. Uplenili smo šest topov, mnogo pušk, municije in vojnega materijala. Glasom nekega poročila iz Erzeruma so na potu v Erzerum veliki transporti ujetih Rusov, kjer se jih nahaja sedaj že 650. CARIGRAD 3. (Kor.) V Erzerum je prispel danes drugi oddelek ruskih ujetnikov. Bilo je 650 mož in 1 oficir. CARIGRAD 3. (Kor.) Iz zanesljivega vira izhajajoča brzojavka iz Išhana, na turškem ozemlju zapadno od Tavškerta ležečem kraju, pravi; Prodiranje turških čet v Kavkaziji je prava osvobodilna vojna. Razven Tavaskiarja in Tiškerta so zasedle naše čete Zukule, kjer jim je bil prirejen sijajen sprejem. Včeraj so poskušali kozaki napad na turške pozicije v okolici Pančurda, vendar so se morali vsled junaškega odpora turških čet umakniti z velikimi izgubami. Brzojavka pravi dalje: Iz siinpatijskili manifestacij muslimanskega prebivalstva je razvidno, da je odbila osvobodilna ura Kavkaziji. _ nemiri 0 Albaniji. RIM, 3. (Kor.) „Giornale d' Italia" poroča-Stanje v okolici Drača postaja resno, ker so us'aši odločeni, da zasedejo mesto, od katerega niso oddaljeni daleč. Medtem pa je neposredna nevarnost za mesto izključena, knkor je povzeti iz najnovejših naši vladi ciošlih poročil, ker so vojne sile Esad paše precejšnje. Pod vodstvom Esad paše se njegove čete energično zoperslavlja o. Medtem pa se ponovno povdarja, da vesti, razširjene v Draču in okolici glede skorajšnjega izkrcanja italijanskih mornarjev ne smejo vzbujati mnenja, da bi vlada hotela poseči po tem sredstvu. Te vesti izhajajo edinole Iz utemeljene bojazni italijanskih in tujih kolonij. Gotov > je samo, da je italijanska vlada odločena, da ščiti tuje naselbine v Draču. V tem slučaju se odpošlje, ako bi uporniki napadli Drač iz bližine, admiralu Patrisu transportna ladja na razpolago. »Giornale d' Italia" pri-po:ri ja, da ta vest izključuje „implicite" misel izkrcanja, ker je previdljivo, da bi blo v slučaju resnih dogodkov v Draču ogroženi ptuji državljani sprejeti na krov naše ladje. RIM 3. (Kor.) „Giornale d' Italia" poroča iz Drača: Bitka med Četami Esad paše in ustaši se v okolici Drača aadaljuje zelo vehementno. Izid ni Še gotov. Vstaši, katerih je mnogo, razpolagajo z mnogobrojnim orožjem. Esad paša, ki je prišel v Drač, da bi s člani senata, zunanjimi zastopniki in drugimi notabilitetami posvetoval glede boljše organizacije in upora vstašev, se takoj zopet poda na bojno fronto, da se postavi na čelo četam, ki so mu zveste ter da se bojuje proti vstašem. Stanje postaja vedno resnejše. Vojna ladja „Sardegna" je še vedno tukaj. Njena navzočnost pomirjuje prebivalstvo in tuje naselbine, ki so zelo v skrbeh. RT M 2. (Kor.) »Tribuna« poroča, da je dospela iz Valone v Drač bojna ladja »Sar-degna-, kjer je bila pozdravljena od italijanske kolonije z velikim veseljem. List označuje vest, da namerava vlada poseči v Draču po istih odredbah kakor v Valoni, za fantastične. Tudi »Giornale d* Italia« izjavlja, da ima navzočnost »Sardegne« pri Draču le namen, varovati življenje in lastnino prebivalstva. Ni misliti na okupacijo ali izkrcanje čet, ampak gre le za vzpostavitev miru. »Idea Nazionale« označuje vest, da so bili v Draču izkrcani mornarji, kot napačno. Izkrcanje se ni izvršila niti ni biio nameravano. _ Dr. SpohdMC l sMitti luOi KM volno. BERLIN, 3. (Kor.) „Norddeutsche Allge-meine Zeitung* piše pod naslovom: „Izjave srbskega poslanika v Petrogradu" sledeče: List „Novoje Vremja- z dne 10. (23.) pro-šlega meseca priobčuje pogovor med svojim zastopnikom in srbskim poslanikom Spa-lajkovičem v Petrogradu, iz katerega posnemamo sledeče: Pos'anik me je spemnil na dan 11. (24.) julija prošlega leta, ko nam je bilo \sem znano, da je edini izhod iz težavnega stanja samo vojna. Imel sem, tako je rekel poslanik, razsežen pogovor z ministrom za zunanje zadeve, Sazonovim, ki je nastopal zelo odločno in je izjavil kategorično, da Rusija v nobenem slučaju ne bo trpela agresivnih dejanj proti Srbiji. Minister mi je povedal, da je imel priliko, da je iz tega razloga govoril Či: to odkrito z nemškim poslanikom, grofom Pourtalesom. Vodja ruskega diplomatskega resorta je izjavil zastopniku nemške države, da napad na Srbijo tangira največje ruske interese in da bi bila zato cesarska vlada prisiljena, da poseže po onih odredbah, ki se ji bodo v sedanjem slučaju zdele primerne. Ta Spalajkovičeva izjava je zelo interesantna. Kakor je v nemški beli knjigi dognano, je aazonov grofu Pourtalesu izjavil samo, da Rusija ne more pripustiti, da bi se avstro-ogrsko-srbski spor -zravnal samo med prizadetimi. Do sedaj nismo poznali oblike, v kateri je Sazonov oddal jedro teh pogovorov naprej. Iz priobčenj lista „Novoje Vremja" doznajemo prvič, da je Sazonov s oril to na način, ki jo je bil podal nemškemu poslaniku in ki pomeni odprto grožnjo Rusije nasproti Nemčiji in njeni zaveznici za slučaj, če bi se Avstro-Ogrska drznila zahtevati b^z ruskega privoljenja zadoščenja od S bij \ Ko se je srbska vlada vsled Sazonove izjave čutila varno, se seveda ni čuditi, da je srbska vlada, zanašajoč se na zagotovljeno ji rusko pomoč, odklonila avstro-ogrski ultimatum in pustila, da je prišlo do vojne. S U m je sedaj tudi od strani pripadnikov tro-s.rorazunia uradno d< gnano, da Rusija že v začetku krize ni mislila na to, kako bi se ta poravnavala, temveč, kako bi se poostrila Amnestija za vojaške begunce v Italiji. RIM 3. (Kor.) Italijanski kralj je izda amnestijo za naborne begunce do letnika 1894 za armado in do letnika 1893 za mornarico, kakor tudi amnestijo za vojaške osebe, ki so zakrivile pred 31. decembrom 1914 navadno begunstvo. H katastrofi angleške križarke „Formidable«. KOPENHAGEN 3. (Kor.) »Berlingske Tider.de« poroča iz Londona: Četudi do-sedaj še ni nobenih poročil, so mornariški izvedenci vseh listov edini v tem, da je bila vojna ladja »Formidable« potopljena od kakega podmorskega čolna in da ni zadela na mino. »Daily Telegraph« izvaja: Ta izguba je iz mornariškega stališča naj resnejši udarec, ker je bila ladja kljub zastarelosti še porabljiva. Občutna je tudi izguba na moštvu in oficirjih._ Z južnega bojišta. Piše Drejček. 24. XII. 1914. Čeprav nas živi letos vse polno tržaških Slovencev daleč od svojega ljubljenega doma, mi verjemite, dragi čitatelji »Edinosti«, da mislimo vedno na svoj domači kraj in na svoje rojake. Med gromom, ognjem in svinčenim dežjem so nam misli na svojce, na prijatelje, na domači kra in domače razmere vedno najlepša uteha, najlepše misli. »Edinost«, da, tudi ti si nam lepa misel. Vesel sem bil, ko so me tovariši v podzemeljskih rovih vpraševali:. »Gospod učitelj, ali je prišla „Edinost"?« Neredno dobivamo pošto. Iz poldrug mesec starih listov in pisem smo včeraj kar požirali »novice«. Upamo, da bo odslej bolje, vsaj za »Edinost«. Nekdo, ki jo je precej redno dobival, je revež bogve v kateri bolnišnici in mi jo sedaj dobivamo zanj. To ni v vojski nič čuduega, pač pa nekaj čisto navadnega. Oni »mladi« tržaški »fantje«, ki so v zadnjem času potrjeni, si to lahko zapomnijo, morda jim bo koristilo. »Edinost« pa naj mi ne zame ri, če se nekoliko vmešavam v njene posle. Ob novem letu njeni gospodje uredniki po običaju svojim čitateljem pokličejo v spomin kar se je tekom leta zgodilo. Tudi letos store to gotovo. No, v drugem polletju smo mi, ki smo pod orožjem, videli se kaj drugega- Morda bodo tega ali onega čitatelja zanimali ti dogodki, če se vam zdi vredno, gospod urednik. ♦ » • »Kuge, lakote in vojske reši nas, o gospod!« molijo naše ženice pri popoldan- skih molitvah po cerkvah. Kako bolj iz srca bi prihajal ta »reši nas«, ko bi človek mislil, ko to reče, na vojno. Zato pa je jasno, da ne bom delil dogodkov v vesele in žalostne, kot gospod urednik, ampak so vsi dogodki žalosti, tužni, vse sam minus. Padli učiteljski tovariši. Imel sem prijatelja, Leonowitz se je imenoval in je bil ravnatelj meščanske šole v malem mestu zapadne Galicije. 2e v Puli se je veselil, da ni v Galiciji in da je bolje vendarle v Srbiji. »Domovina moja je težko izkušana«, mi je rekel in za ženo se je bal, da se jej kaj zgodi. Se bolj vesel je bil, ko je v Srbiji postal »ordonanc«, prenašalec povelj in ukazov. Revež, morda je to bila njegova nesreča. Po čisto odprtem polju je moral do poveljnika bližnjega polka. Kroglja ga je zadela ravno v srce. Naj bi mu bila lahka vroča balkanska tla, na katerih je večkrat sanjal o srečni bodočnosti svoje domovine Poljske. Tovarišu Frlanu iz Studenega pri Postojni se je tudi zdelo, da je manj nevarno biti »ordonanc«, kot se boriti. Padel je, izvršujoč vestno povelje, ki mu je bilo dano. Nedaleč od Zupanjca ob Ljigu, pritoku Kolubare, počiva na koruznem polju. Poljaku in Slovencu ob strani omenjam tudi Budkovića, hrvatskega učitelja iz Istre. Mlad, poln nad in idealov — saj smo o njih govorili v kraljevskih toplicah Koviljači — je padel na nekem griču blizu Arangjelovca. Tovariš Sestan, tudi istrski učitelj, mi je prinesel vse, kar je dobil v pokojnikovih žepih. Pogledal je v stran, ko mi je izročal listnico, v kateri je bila slika pokojnikove zaročenke. Bal se je, da bi opazil solze v njegovih očeh. Sestane! Morda si opazil, da sem se ozrl jaz v nasprotno stran . . . »EI ga trova la formola.« Tik ob potoku je rastlo mogočno drevo. njegove korenike, ki so štrlele proti vodi, so nam tvorile najlepšo streho proti srbskim škrjančkom, kakor pravino njihovim šrapnelom. Streha je bila naravnost izborna, jaz sem se upal tisti dan celo trditi, da je dosti sigurna celo proti granatam. Naslednji dan sem se prepričal, da bi bilo to res edino v slučaju, če bi granata padla na mehka tla, se zarila v zemljo in ne eksplodirala, kajti drugi dan je prifrčala taka sraka dva metra od vogla hiše, kjer smo imeli svojo pomožno postajo (Rdečega križa). Dvignila in pretresla je celo hišico, a ilnate srbske koče ni podrla, ker ni eksplodirala. Neki Italijan je vzkliknil, ko se je zavede!: »Mamma mia, che razza di saluti.« V zgoraj omenjeni naravni rov ob potoku pa niso prihajale kroglie od šrapne-lov, pač pa ranjenci iz bližnjih manj sigurnih rovov. Kuhal se jim tam celo čaj ln zajemal vodo iz potoka. Naenkrat priteče neki trijeŠtin ves upehan iskat sanitetno patruljo za nekega težko ranjenega, obenem pa mi žalostno zaupa: »Signor maestro, fiol cTun can de Emi-lio, a, el ga trova la formola anclie Iu, el sa?« Emilio je pritekel ves sključen, da ne bi ga še kaj zadelo — šrapnel mu je odnesel dva prsta — in zajamral: »Su mare, che brusori!« »Tasi monighella, che te ga trova la formola de tornar a Pola« je bil odgovor njegovega zdravega prijatelja. Rojak iz Prebenega. Na istem griču, kjer je padel kolega Butkovič, so kroglje švigale tako gosto, da nisem več sklanjal glave pred njimi. Sovražnikovo topništvo je čez nas obstreljevalo naše topniške pozicije. Qranate in šrapneli so padali vse naokoli, iskaje naše baterije, ko sta dva prostaka bolj prinesla kot pripeljala ranjega vojaka. Bil je to komaj enoindvajset let star vaški fant iz Prebenega poleg Doline. Storila sva s tovarišem bolničarjem vse mogoče, da bi mu rešila življenje. Imel je prestreljen vrat in v njetn dovodnice. Izkrvavel je v nekoliko minutah, ne da bi mogel kaj izpregovoriti. Pri njem sem dobil mašno knjižico, rožni venec, nad petdeset kron in dnevnik, s prošnjo, naj ga tisti, ki ga dobi, pošlje njegovim staršem. V knjižici se poslavlja od svojih staršev, sestre in njenih otrok. Piše, da je to pisal zdrav, a da ve, da bo moral umreti. Prosi jih oproščenja za morebitne razžalitve in želi srečnega svidenja na drugem svetu. Pisal je to 6. novembra, umrl pa je 6.decembra. Slučaj?Vojaki nekega ogrskega polka, ki so bili tam v rezervi, so mu izkopali grob. Stal sem ob grobu in zrl v ono mlado, bledo, vendar še skoraj toplo lice. Vsenaokoli so švigale kroglje, ko je prišel mimo poveljnik moje stotnije, Stran IL „EDINOST* štev. 4. V Trstu, dne 4. januarja 1915. nadporočnik Eichberger, iz slovenskega 'prevrtala kuhinjski zid, zadela v tilnik hišno gospodinjo in je na čelu prišla zopet iz glave. Vdovcu-možu je bilo najhuje to, da ni gazdarica nič več izpregovorila. V tej hiši smo plačali vse: rakijo, šljive in pogačo. Zjutraj je, kot da je vzhajajoče solnce vzbudilo žalost prejšnjega dneva, v bližnjem sadnem vrtu na svežem, s cvetjem okrašenem grobu svoje matere plakala e-dina neomožena hči tako otožno, milo in čudno, da mi je prijatelj profesor Campi-telli rekel: »Che canto triste e strano.« Ko smo odhajali, sem stisnil gospodarju roko. On ni jokal, a imel je tako vdrte oči, da sem mislil, da vidim dve luni v onih velikih kolobarjih, ki jo obdajajo ob večerih pred burjo. Starček se mi je zasmilil v srce, hotel sem ga potolažiti in sem mu rekel par tolažilnih besed, a on mi je v zahvalo povedal še sledečo nesrečno dogodbico iz bližnjega sela, čigar imena si nisem zapomnil. V enakem boju, kot je bil omenjeni v Barzilovici, čigar žrtva je bila njegova uboga žena, so se ženske — moški so itak skoro vsi v vojski — stiskale na ognjišču in čakale, da se zunaj ogenj in vihar vsaj oddalji. Niso čakale dolgo. Napad od strani caše pehote je bil tako hud, da se je na- postavii" prst na" čeio fns Vem kprotnik kmalu umeknil m pojačal svoje ,^-itiv k ^ streljanje sele na bližnji visim. No tudi od tu so ga kmalu pregnali s pomočjo topništva. Ženske so se okoli ognja oddehnile, ko se je pomirila okolica, govorile so glasneje, domačica pa je vstala in odšla v bližnjo sobo, kjer je ležalo njeno poldrugo leto staro dete v mehki ponjavi. Dete, ki ni vedelo, kaj pomeni peklensko pokanje okoli hiše, je dvignilo glavico iz mehkih pernic in zopet je hotela usoda, da je srbska kroglja zahtevala zopet srbsko žrtev. Ubogo dete, a še bolj uboga mati! Starec je trdil, da bi se bila kroglja gotovo ustavila v ponjavi, v pernicah, ko ne bi bilo dete dvignilo glavice ravno tedaj, ko je prižvižgala mimo kruta svinčenka. štajerskega. Ustavil se je in stopil v bližnji vrt, natrgal šop krizantem in jih položil na prsi padlemu junaku, pogledal je mene in mi rekel: »Pojdite proč, preveč trpite!« Solnce je že zašlo aa gore, le krvavo rdeča lisa je ločila nebo od zemlje. Toliko pa je še bilo svetlo, da sem napisal na križ junakovo ime. S pokojnikovim rožnim vencem sem privezal na križ nad-poročnikove krizanteme in zasadil križ na grob. Ko smo drugi dan odhajali, sem se v mraku parkrat ozrl na ta križ na gori. Stotnik je padel. Z gore se je šlo v dolino, iz nje pa zopet na grič. Bataljon je vodil stotnik, strog, a pošten in dober človek. Bržkone Hrvat. Pred nami je korakal ogrski polk, sovražnikova konjiča in strojne puške so nas obdelovale, da je bilo kaj. Naenkrat krene naš poveljnik z griča v smer proti sovražniku. Storil je pa to tako hitro in premeteno okoli nekega gozdiča, da sovražnik tega ni opazil. Korakali smo sovražniku mnogo bližje, nego Ogri, in celo po glavni cesti, a popolnoma skriti in niti ene kroglje ni bilo proti nam. medtem ko so se nad nami križale kroglje ogrskega polka in sovražnih strojnih pušek. Naš stotnik hotel reči: »Vidite, kaj se pravi, voditi varno svoje vojake!« Komaj nekaj par sto korakov pozneje se je obrnil in počakal, da se bataljonu tesno priključijo tudi zaostali. Žiiiiv! Brez poka je priletela kroglja, zadela stotnika v prsi, prišla iz hrbta zopet ven, zadela za njim stoječega kadeta v suknjo, in ne da bi ranila tega slednjega, padla mrtva na tla. Stotnika smo nezavestnega in iz ust krvavečega prenesli v bližnjo kočo. Pustil sem pri njem patruljo rdečega križa. Ne vem, kaj se je zgodilo vse ž njim. Od sedaj poveljuje bataljonu zopet naš tolminski rojak, nadporočnik Ravtar. Naše sinje morje. Ko smo prišli v kako srbsko hišo in vprašali hleba, sliv ali kaj drugega, nas je gazdarica sprejela: »Nema, boga mi, nema.« Stisnila je rame in razširila roke kot mašnik, ko reče »Dominus vobiscum«. Začetkoma smo verjeli, da nema, pozneje pa ne več. Nekateri so se baje navadili stisniti za puško, drugi so pokazali denar in največkrat se je videlo, da oni »boga mi ni bil »za res«, ampak tako iz navade rabljen tudi v tem slučaju. Mi, mi smo pa gazdaricam rekli, da razumemo njihov jezik in da smo od »sinjeg mora«. Oh, kako rade poslušajo gazdarice in tudi stari čiče (strici) pripovedovati o sinjem morju. Tarnale so: rNaša vojska, pa vaša vojska, pa sve odneli.« Slednjič pa je za pripovedovalce o sinjem morju le še kaj ostalo in še pustili smo šljiv, medu in rakije. O sinjem morju ti sanjači najrajši slišijo govoriti. Poslušajo, vprašujejo, komentirajo, primerjajo. Nedaleč od srbske prestolnice me je pismena ženska, ki je govorila o tripelenten-ti in aleanci kot kakšna Kranjica o očenašu in češčenimariji, vprašala, na primer, kaj je med morjem in suho zemljo, kaj je med sinjim morjem in sinjim nebom, tam daleč namreč, kjer neha eno in začenja drugo. Ciči pa ni šlo v glavo, da je Trst tako daleč od Drača, ko sta vendar oba polgg sinjega morja. Kroglja, ki je zgrešila cilj . . . Nekega večera sem prišel s štirimi vojaki v precej lepo domačijo v Barzilovici, ki je bila šele 24 ur v naši posesti. Domačini so tihi in otožni, še »nema« niso preveč i ' 'idarjali. Tudi jih ni zanimala povest >injein morju. Ko smo že precej časa sedeli pri ognju, smo izvedeli, da je vzrok molčanju in žalosti nesreča, ki se je zgodila pretečeni dan v tej hiši. Naše topništvo je prejšnji dan pregnalo iz Barzilo-vice srbsko vojaštvo, ki se je utaborilo v že pripravljenih rovih na bližnjem griču in streljalo na našo pehoto, ki je hotela zasesti selo. Gospodinja hiše, v kateri smo se nastanili, je stala v kuhinji, zrla na ognjišče in poslušala grozno pesem neizbir-Čnih svinčenk, ki so švigale okoli hiše. U-soda je hotela, da je srbska kroglja, izstreljena na griču, zgrešila cilj, zadela in Rojaki, za novo leto vam o teh dogodkih piše domov rojak z bojišča, a piše o božiču, sedeč na slami, na kolenih. Jasel ni, jaslic tudi ne. Dovolite mu, da vam za novo leto vošči z božičnim pozdravom: »Mir ljudem na zemlji!« Prihaja mu ta pozdrav iz srca. Verjemite! Će je pozdrav zamenjal, mu odpustite, saj je sedaj tako vse zmešano in zamotano, a njegova zamenjava ni bogve kako nerodna. Naj bi vsaj v novem letu zavladal mir na zemlji; za božič ga še ni bilo. PODLISTEK Madame Bovary - Spisal Gustav« Stopila sta s konjev in Rudolf ju Je privezal k drevesu. Ema Je stopala pred njim na poti, poraščeni z mahom in razru-vani od koles. Njena dolga obleka jo Je ovirala pri hoji, dasiravno si je z roko držala vlečko. Privihala si jo je še višje in Rudolf je opazoval njene bele nogavice med čevlji in obleko, kakor da bi bile del nje same. Ustavila se je, rekoč, da le trudna. »Le še nekoliko poguma,« je odgovoril »še košček poti!« Cez nadaljnih sto korakov se je zopet ustavila Pod njenim pajčolanom se Je zdel njen obraz kakor obžarjen od modrega svita. »Kam greva?« Ni odgovoril. Dihala je naglo in težko. Rudolf je zrl okoli sebe in si je grizel ustnice. Dospela sta na odprt prostor, kjer so se nahajala posekana drva in sta sedla na Sličice iz volne. Prvič na poizvedovalni službi. Neki vojak je pisal svojim ljudem tole pismo: Nastanjeni smo v vasi, in nudi se mi prilika, da vam pišem, kar sem doslej doživel. Včeraj sem bil prvič na poizvedovalni službi v smeri proti K. Zjutraj ko so prvi petelini peli, smo odhajali iz N. Bilo je oblačno in gosta megla nam je zapirala pogled v daljavo, kar je našo službo jako otež-kočilo. Poleg tega je hribovita pokrajina z globokimi lokvami izsledovanje delala še bolj opasno. Ob 11. uri smo primaršira-li v mestece J., kjer se nam je reklo, da so v bližnji vasi kozaki. Štiri jezdece sem poslal naprej, kot prednjo stražo, sam pa s 26 možmi sem ostal za drevjem kakšnih 200 korakov proč od vasi. Prva dva jezdeca sta prejahala vasico povsem mirno. Po kozakih ni bilo ne duha ne sluha. Druga dva dragonca sta jahala okoli vasi. Kar v diru prijezdi eden dragoncev s poročilom. da je slišal v skednju konjsko rezge-tanje. Vzel sem s seboj tri jezdece in smo se v loku, oddaljeni drug od drugega 200 korakov, bližali s karabinerji v roki vasi na 50 korakov. Ali nič se ni genilo. Že sem se mislil neskrbno vrniti, ko se je nekaj črnega zgenilo, kar je vzbudilo mojo pozornost. Sinilo mi je v glavo, da je nemara kozaška čepica, pa sem brez pomude u-strelil v tisto smer. Ali istočasno so se odzvali tudi drugi streli Priznavam, da me je obšel strah, zakaj kroglje so žvižgale tik naših glav. Ali naših ni bil nihče ranjen in mi smo se vrnili, ker naša naloga je bila, sovražnika izslediti, ne pa bojevati se ž njim. To je bil prvi ognjeni krst. Od tega trenotka me je vsa bojazljivost minila. Jutri pojdemo zopet in tako bomo poskušali sleherni dan svojo srečo, dokler me kroglja ne zadene. Vreme imamo mokrotno, zmeraj pomalem prši in sli- neko deblo. Rudolf je jel govoriti o svoji ljubezni. Ni vznemirjal Eme naravnost s kakim razkritjem, marveč je govoril mirno, resno in melanholično. Ema ga je poslušala povešenih oči in je s koncem svojega čevlja risala črte v mehka tla. Ko je izgovoril besede: »Najina usoda je odslej tesno zvezana,« je naglo odvrnila: »O ne, to ni mogoče! To vendar veste!« Vstala je, da bi odšla. Toda on jo je prijel za roko. Ustavila se je zopet, ga nekoliko minut opazovala z ljubeznjivimi, solznimi očmi in je dejala nato živahno: »Nič več o tem ... kje sta konja? Vrniva se!« Krenil je jezno z roko. Ona je silila iznova; »Kje sta konja? Kje sta konja?« Vstal je s čudnim nasmehom m se ji je približal, ostro jo motreč, s stisnjenimi ustnicami in z razprostrtimi rokami. Umaknila se mu je, tresoč se po vsem telesu in jecljajoč: »Oh, bojim se vas . .. Ne ravnate prav z menoj ... Pojdiva.« »Ce že mora biti,« je odvrnil popolnoma izpremenjenega obraza. Njegovo obnašanje je postalo naenkrat spoštljivo in »ežno. Oprijela se ga je, nakar sta se napotila v smeri proti domu. ni. Ljudje, večjidel analfabeti, so šele zdaj spoznali, da je vojna, in vsi prestrašeni gledajo ogromne Čete, ki marširajo noč in dan skozi jn ki vse, kar se dobi, pokupijo, tako ^ zadnji niti krompirja ne dobijo. Ko gleda človek te nepregledne čete, si nehote misli, da je izguba tisoč, deset tisoč mož pri tej brezštevilni armadi brez pomena. Ce pade edn, deset ali sto, prava reč. Za vojno, za njen uspeh res da nima pomena. Ce pade eden, deset, sto, prava či, koliko žalosti se občuti doma za vsakega, ki pade na bojnem polju. — Zemlja je videti rodovitna, ljudje pa precej premožni. Le mestoma so peščene planote, široke tukaj nekaj kilometrov, tam pa zopet le nekaj metrov, pokrite s prijetnim rumenim peskom, mestoma po 2 metra na globoko. Domače vesti. Kako hrabro se bore naši vrli slovenski lovci. C. kr. dopolnilni kader 7. lovskega bataljona na Vrhniki nam p šilja: Za časa ruskega umikanja so zasedle ruske zadnje čete dobro zadelane jarke z gostimi mrežami in drugimi ovirami. 7. lovski bataljon je dobil povelje, da prepodi kakor krte skrite Rus^ iz teh postojank. V m či od 12. do 13. decembra je napadlo 61 mož pod vodstvom že s srebrno hrćbrostno kolajno odlikovanega enoletnika, četovodje Mačka, omenjene postojanke. Ker s telfč-jaki ni bilo mogoče priti naprej, so jih vrgli lovai stran in se splalili samo s puškami oboroženi skozi žične mreže. Ko so prišli na drugo stran, oo napadli, četudi so Rusi grozno stre jali, Kranjci z glasnimi Hura! in Živio I klici rusko postojanko. Rusi, misleč, da jih je bogve koliko napadlo, so se vdali. Ruski poveljnik se je jokal, ko mu je neki lovec odpasal sabljo in je rekel, da se sramuje, da je ujel» tako malo Avstrijcev toliko Rusov. Kajti prej omenjenih 61 mož je u:elo cel ruski bataljon, 276 mož z enim podpolkovnikom, enim majorjem 4 drugimi častniki in z dvema strojnima puškama. Naslednji dan si je general ogledal zavzeto postojanko in je rekel: „To je neverjetno, kaj tacega narede samo avstrijski lovci I44 Četovodja Maček je bil predlagan za z!ato, več drugih za srebrno hrabrostno kolajno. Po izpovedbah vračajočih se ranjencev in bolnih, vlada med vrlimi slovenskimi lovci v vsakem oziru najboljše razpoloženje in pri vsaki bitki morajo častniki vojakom braniti ker hočejo vsi vedno naskakovati z bajonetom. Kaki vojaki so naši lovci, kaže ime, ki so si ga pridobili. Skupno z 20. lovci in s pešpolkom 17. se imenujejo jeklena hrbtenica železnega kora. Josip Rijavec po e na dobrodelnem koncertu ženske podružnice v sredo najnovejše slovenske samospeve, med temi dva Lajevicova, ki sta še v rokopisu. Ostali so ljubki samospevi in našemu občinstvu še delpma znani izza prejšnjih koncertov. J. Rijavec je štndiral petie najpreje dve leti pri koncertnem mojstru Mateju Hubadu v Ljubljani in nato tri leta na glasbeni akademiji na Dunaju. Z izredno velikimi uspehi je nastopil dosedaj na Dunaju, Ljubljani, Gorici, Trstu, Puli, Kranju itd. Posvetil se bo operi, a kot koncertni pevec izpolnjuje svojo nalogo, da pokaže občinstvu slovensko moderno glasbo, v prvi vrsti Laje vica, ki je njen glavni zastopnik. Vsa, tudi najstrožja kritika, se o njem kaj laskavo izraža. Hvali njegov krasni in močni tenor, pa tudi njegovo krasno interpretacijo. Zapoje nam pa tudi iz svojega opernega repertoarja, kar obeta biti tudi poseben užitek. Skupno z gdč. C. Medvedovo pa za pojeta k koncu krasen dvospev iz opere ,Karmen*. Koncert je dobrodelen, saj je ves dobiček namenjen v pokritje izdatkov božičnice, s katero je obdarila naša neutrudljiva ženska podružnica revno slovensko mladino v Trstu. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovoj-niki Andrej Brajnic, Valentin Kukanja in Ar-gimir Umek, Bostijan Pagnut od 97. peš-polka, Marif Meniš od 37. pešpolka, orožnik Anton Pobega, Virgilij Vouk od 97. pešpolka, Blaž Blažič od 47. pešpolka, Nazarij Zach od sanitetnega oddelka št. 9, Vincenc Ukraar od 87. pešpolka, Ivan Miškuš od 5. domobranskega pešpolka, Henrik Fonda od 20. lovskega bataljona, Ivan Majcen od 5. domobranskega pešpolka, Peter Bandelj od 97. pešpolka, Jurij Kramar od 6. honved-skega pešpolka, Josip Kaslik od 93. pešpolka, Ivan Haydn od 29. honvedskega pešpolka, Mihael Mandel od 20. pešpolka in Dejal je: »Kaj ste vendar imeli, jaz vas nisem razumel. In vi me popolnoma napačno umevate, to je gotovo. Vi kraljujete v mojem srcu, kakor madona na oltarju, vzvišena, brez madeža, nedosegljiva. Toda postali ste mi življenska potreba. Gledati moram vaše očf, slišati vaš glas, čutiti moram, da mislite name. Bodite mi prijateljica, sestra, moj angelj!« Položil ji je roko okoli pasu. Hotela se mu je nalahno izviti, toda med korakanjem jo je nalahno privit k sebi. 2e sta Čula konja, kako sta ruvala perje z grmovja. »O, ne ločiva se Se,« je dejal Rudolf,« »samo še trenutek!« Vlekel jo je za seboj k malemu ribniku, v čigar vodi se Je zrcalilo trstje. Vele cvetice so rastle vse naokoli. Pri Sumu njiju korakov so jele žabe skakati z obrežja v voda »Ne delam prav, ne delam prav,« je ponavljala Ema. »Blazno je, da vas poslušam.« »Zakaj? .« . Ema ... Enot.» »O, Rudolf,« je dejala tiho mlada žena in se je naslonila na njegovo ramo. Nato le nagnila nazaj svoj beti vrat, globoko je vzdihnila, volja Jo Je zapuščala, vsa tresoča ri Je pokriia z rokama obraz, lotila se Pavel Lutao od 19. pešpolka. — Odpuščena sta pa bila iz mestne bolnišnice črno-vojnika Josip Siebert in Klement Koll-mann. Ženska podružnica dražbe sv. C. In N. v Trstu priredi na praznik, v sredo, 6. januvarja 1915 dobrodelen koncert v veliki dvorani 1 " Narodnega Doma v Trstu. Pri koncertu sodelujejo: gdč. Cirila Medvedova — alt, g. Josip Rijavec — tenor, g. Ciril Eržen — klavir, vsi iz Gorice in me-£an oktet. — Začetek točno ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic pri vratarici Narodnega doma v Trstu. katere so darovali: Mir. Fischer, c. k. komisar v Krku 3 K, Josip Knaffl fin. nadresp. 3 K, Josip Szponar K 2, Andrej KrSanac ? K, |. Černe 1 K, O. Sambll 1 K, Anton KavrečiĆ 2 K, Ant. Grion 1 K, vsi nadstra-žari, Premerstein, gozdar 2 K, Ferluga. pot. učitelj 2 K, sestre Abram 6 kron. Prisrčna hvala vsem 1 . ČEŠKO-BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA fBosakova uzorna češka gostilna v Trstu) še nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ■a MALI OGLAS 1 :: □□ ca □□ se računajo po 4 stot. besedo* Mastno tb-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zn&Aa 40 stotink. : □□ no □□ Nesrečen žepni tat. Včeraj dopoldne se je Marija Lukaševa, ki stanuje v ulici Risor-ta Št. 12, ustavila par minut pred reklamnimi tablami nekega kinematografa in tam c glednvala slike. V tem se ji je približal neki mladi človek in ji k po izmaknil iz žepa novčarko, v kateri je imela 6 kron dro biža. Lukačeva je pa to takoj opazila in je nemudoma pozvala redarja ter mu pokazala tatu, katerega je redar aretiral in odvedel na policijski komisarijat v ulici dei Bachi, kjer je aretirani uzmovič povedal, da je 19-letni težak Josip Gulič, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. — Novčarke pa ni imel več pri sebi, ker jo je vrgel preč, ko je videl, da Lukačeva kliče redarja. Tat, ki si je sam nastavil past. Bilo je zvečer, na dan novega leta. Vladimir Lavrič je bil šel v kavarno Bizantino v ulici della Barriera vecchia. Odložil je bil suknjo in klobuk, posrkal črno kavo in potem pregledoval razne liste in revije. Ko se je pa tudi tega naveličal, je vstal, da bi šel domov. A čakalo ga je neljubo presenečenje: njegova suknja, vredna 50 kron, je bila odšla iz kavarne že prej - razume se: odnesel jo je bil nepoznan uzmovič. Lavrič je moral domov brez suknje in nikdar več bi je ne bil dobil nazaj, kakor bi bil tudi uzmovič vedno ostal nepoznan, če bi ne bil preveč računal na svojo namišljeno prebrisanost. — Včeraj dopoldne je Lavrič zopet premišljal o neljubem dogodku: Težko se mu je zdelo, da bo moral dati drugih 50 kron za suknjo. In glej: ravno v istem, ko je to premišljal, je prišel k njemu neki Človek in mu rekel: — Čujte! Saj so vam predsnočnjim v kavarni Bizantino ukradli suknjo, kaj ne ? — Žalibog, da so mi jo ! — je odvrnil Lavrič. — Vidite, jaz vam pa lahko poskrbim suknjo naza/, oziroma vam lahko povem, kje da je. — Kaj res? Kako pa vi to veste? — je vprašal Lavrič, na kar je oni odvrnil. — Ej no 1 Vem. kdo vam jo je ukradel... pa tega vam ne povem, in vem tudi kje jo je tat prodal... in vam povem, če... — No, kar povejte — ga je obodri! Lavrič. — No, Če mi daste pet kroni — je zaključil oni človek. In Lavrič mu je rekel, da je s tem predlogom zadovoljen, ter mu obljubil, da mu da pet kron takoj, ko mu oni pove, kje je suknja. Slednjič sta se zmenila, da se uro pozneje snideta v ulici del Solitario, kjer bo oni človek pokazal Lavriču, kje da je njegova suknja. Lavrič se je uro pozneje res podal na sestanek, a prej je še obvestil o tem nekega redarja. Oni človek je potem pokazal Lavriču neko trgovino s ponošenimi oblekami in mu zatrdil, da je tat prodal suknjo v tej trgovini. V tem je pa pristop 1 redar, ki je onega človeka povabil s seboj na policijski komisarijat v ulici dei Bachi, kjer so ga spoznali za I91etnega slaščičarja Gvidona Corazza, ki je doma iz Vidma v Italiji in stanuje tu v ulici Piccardi št. 11. —- Obenem so pa poiskali v trgovini, katero je bil Corazza pokazal Lavriču, in res so tam našli Lavričevo suknjo. Lastnica te trgovine je pa povedala, da je suknjo prodal — Corazza. Darovi. — Gostilničar Mihelj pri Sv. Soboti daruje za C. M. D. K 5. Denar hrani uprava. ~— Za Božićnico so nadalje darovali gg.: Petka 20 Kv Kristijan Dejak 20 K, Josipina Milovčič 5 K, Miroslav Fischer poslal 19 K, Neblovant! so&n najem gespodu ali gospici v ulici Commercialo štv 11, III. nadst 4000 je je sladka omotica, in vdala se mu je popolnoma... m m m Ko se je zopet vzbudila iz razkošja, so legale na zemljo večerne sence. Poslednji solnčni žarki so prodirali skozi drevje in so jo slepili. Tupatam se je zasvetilo na tleh, v zeleni daljavi je vladala globoka tišina. Zdelo se je, kakor da se spušča z dreves nekak blažen mir. Čutila je, kako močno ji je bilo srce in kako hitro se je pretakala kri po njenih žilah. Nato Je začula v daljavi, z griča onkraj gozda, za-tegnjen, hripav vzklik, in prisluškovala je, kakor da bi bila godba, katere zvoki so se mešali z zadnjimi tresljaji njenih razburjenih živcev. Rtfdolf Je imel cigaro v u-stih in Je s svojim nožem popravljal eno izmed uzd. Jezdila sta po isti poti zopet v Yonville. Na cesti Je Se spoznala sledi njiju konjev. Ugledala Je ravnoiste grme, tu je ležalo še prejšnje kamenje ob cesti. Nič se ni izpre-menilo, in vendar se ji Je nekaj pripetilo, kar ie bilo zanjo važnejše, kakor Ce bi se bile premaknile gore. Rudolf jo Je od časa do časa prijemal za roko in poljubljal. Bila je krasna na konju, nežna, vitka in ravna; s kolenom naslonjena ob grivo, se Odda se solnčna soba z dvema posteljama v ulici Belvedere 12, \rata 15. 4015 MeDlirann soha s ffi^č-^ Alfi r: 17, vrata 5, prvo nadstropje. 4016 t ■ ■ i Gostilna „Pri Brteijici v TRSTU, ulica Belvedere šiv. 1 Priznano najboljša in najcenejša kuhinja. Pristna domača in tuja vina. !■ E BBBH ■ ■ ■ ■ m ■ BI Zaloga dalmatinskega ulna lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulica Torre bionca 18. Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. m nami iimu i \\ ftvljl brez m-nju in že&ljsu n Izvršuje edine le CINK v m$m ulica Cecilia štv. 12 Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solidno. - CENE ZMERNE. Trst, ul. Carcflucci 14 (ex Torrenie) Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteti potrebščin za sedlarje. Prciinjainica ur In drngocenestl IM Drag. Uckjoia) TrstprSTD.vSJi°,Corso IL 35. Bi gati izber zlatan in e, srebrni ne, dragocenosti in žepnih tir. Kuprge in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovretne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. Dr. PeCNiK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATER1HA $TEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) boieznl 8 — 9 in 2 — 3 In špeciialist za kožne In vodne (spolne) ' ''—! in 7—7Vs je zdela v svežem zraku in v žarkih zahajajočega solnca kakor oblita od rožnate sape. Ko sta dospela v Youville, sta dirjala z večjo hitrostjo po tlaku. Ljudje so odpirali okna, da bi ju videli. Pri večerji je pripomnil njen soprog, da ji je ta ježa dobro dela. Zdi se, da ni čula teh besed, nakar je poprašala po njegovih bolnikih. Nato je naslonila komolec poleg svojega krožnika, ki je bil z leve in desne obžarjen od dvojnih sveč, brlečih na mizi, »Ema,« je dejal Karel. »Kaj je?« »Ah, šel sem danes popoldne mimo Aleksandra... poseduje kobilo, ki je Še precej lepa, samo kolena so nekoliko popraskana. Ootovo mi jo prepusti za sta tolarjev...« Po kratkem presledku je pripomnil« »Menil sem, da te razveselim i njo... vzel sem Jo... kupil sem jo. Ali si zadovoljna, povej mi?« Pritrdila Je z g:lavo. Cez četrt ure Je vprašala: »Ali odideš nocoj še z domar« »Da. Čemu vprašaš?« »O, zdelo se mi Je samo, ljubi prijatelj.« Čim jo Je Karel zapustil, se Je napotila gori v svojo sobo.