Št. 24 V Gorici, 7 torek dne 1. marca 1910. TeftaJ ML Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K . V, „ .- . 10 „ : .-.v;. •¦« . ¦....-,» »». f^sam'ič#fe*$"tYv^eij^^ V Oorici se prodaja „ Sdfcr v' vseh tobakamah. ima naslednje izredne* priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščansketu" •in dvakrat v-lettf »Vftznf red-že« ieznic, ^arniko? in poštnih zrezu. Na naroČila brez doposlane na-ročnine se ne oziramo. VS6 Z& narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. ^&jj^Uvednlfitvof-. ,k se ti^i^;->v Gosposki ulici št. 7 v Ooi^j^I. nadstr. na desno. • . ,-jLT^avništvo se naliaja v "Gosposki ulici št. 7 v l^nadstr^ ha levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Ža obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Kolonsko vprašanje. (PiSo Vv. KocjanMi'.) (Konec.) Torej v to razmerje, ki je večkrat prav idilično, naj poseže postava s svojo mrzlo in trdo roko. To razmerje s svojimi lepimi in slabimi stranmi, ki se je tekom stoletji uko-reninilo v ljudstvo, naj zakon z gotovimi I določili spopolni? Dvomim zelo ua ugoden vspelt; vsaj zgodovina me v tem potrja. Pomislimo le, kako konservativen je kmet na sploh. Koliko poduka, vspodbu-de, škode in bridkih izkušenj ga mora odvrniti od starih škodljivih navad. Koliko truda, poduka, pritiska in škode je bilo potrebno, predno se je lotil naš kmet in kolon n. pr. škropljenja trt kot edinega pripomočka proti peronosperi ali cepljenju trt v boju proti trtni uši; in še dandanes dobimo polno kolonov-vinogradnikov, kateri ne verujejo v peronospero in trtno nš kot tako. V kolonskem razmerju je gospodar glavar hi koloni so roke; v tem tiči tudi vzrok, da nima kolon nikake samostalno-sti. da opravlja svoje delo popolnoma mehanično in pada češče v lenobo ter išče tolažbe, razvedrila v pijači in si s tem po-množuje svojo bedo. Ako bi se kolonom take vrste in teh je med recimo »opravičenimi malkontenti« večina, hotelo pomagati s tem. da se jim ustvarijo čez noč prav ugodne razmere, imelo bi to za posledico, da bi postali ljudje zapravljivi in bi s časom zabredli v še večje stiske in bedo kot so do danes. Naši ljudje po večini tako preveč porabijo, celo zapravljajo, in to bolj revni. Zakaj? Človek rabi. da Je srečen, mnogo nepotrebnosti, to je vže v njegovi naravi. Naš kmet, k; je postal pred razmeroma kratkim časom svoj gospodar, uporablja sedaj svojo prostost, da si privošči rad kaj dobrega, ne glede na to, ali to rabi in ali mu to irese. Le pogledati je treba v času sadja, koliko nepotrebnega ali luksurijozncga zavžije kmet in kolon po mestnih gostilnah: »pariejon« teletinc, pičulata, liter vina; vržinko itd. Poznam kolona, ki je prideloval pri nas 30 hI vina; koj po trgatvi ga ni bilo vdobiti za nobeno delo, ker je popival, dokler je kaj imel. Na vprašanje, zakaj ne štedi, je odgovoril: »a, ki, sm prdelu in se lahko prvoščim.« So pa zopet koloni, in teh je veliko j število, ki pridno gospodarijo, Štedijo in j se prej ali slej osamosvojijo ter postanejo lastni gospodarji ali ostanejo koloni z lastnimi zemljišči. Ti so s kolonskim razmerjem zadovoljni. Te slike, ki bi se jih dalo še mnogo po številu spopolniti, moramo imeti pred očmi, ako se hočemo lotiti rešitve kolenskega vprašanja. Vrhu tega pa moramo vedeti, k a k o j e i z g i n i 1 o to v p r a sanje v n e-k a t e r i h o k r a j i h n a še dežele p o p o 1 n oni a. Neugodni gospodarski položaj ali družinske razmere so spravile premoženje do prodaje; »razkosala zemljišč« so ista pokupili in po malih koščičih malim kmetom ali bivšim kolonom prodali. In »lično pot nam je pri reševanju ko-lonskega vprašanja nastopiti, ako hočemo isto neprisiljeno in n a r a v n i m po to m rešiti. Pri reševanju kolonov moramo imeti pred očmi dejstvo: 1). da se ne godi vsem kolonom slabo; 2). da se tistim, katerim se godi slabo, ne more čez noč z uglajanjem poti pomagati, ampak, da jih je treba prej za gospodarje vzgojiti, oziroma dati jim priložnost, da se sami vzgojijo v prave gospodarje; 3). da tiči kolonstvo kolonom vže tako v krvi, da se ne da naenkrat odpraviti in da so gospodarji veleposestniki važen gospodarski faktor v deželi, katerega se ne sme kar tako oškodovati. Že pretresovanje kolonskega vprašanja podhodih je rodilo mnogo zlih posledic za gospodarje in še več za kolone. S premišljenim razreševanjem tega vprašanja in z dobro voljo od strani poklicanih se da pa tudi to urediti. Jaz za svojo osebo si predstavljam tako-le reš>ev: Ustanovi naj se deželno denarno podjetje, katero naj v primerni obliki z (zadolžil icam i) s poroštvom dežele najame posojilo po ugodni obrestni meri, (del za-dolžnic naj vkupi vlada). To podjetje naj vodi posebna komisija, v kateri so zastopani veleposestniki in koloni. Ko je veleposestvo na prodaj, naj skuša ta komisija dotična zemljišča pokupiti in »raztrgati« v male kmetije ter jih v to adaptirati. Te kmetije naj se podele kolonom pod približnimi pogoji, kakoršne nahajamo na uzornih veleposeštvih, toda s popolni-lom,, da se dotični kolon pri prevzemu večjih obvez (dajatev) s časom lahko osamosvoji in postane lasten gospodar. Obdeluje naj kolon-prevzemnik svoja zemljišča pod nadzorstvom in vodstvom strokovnjakov. Razlika v obrestih najema tega posojila in plačila obr^stij (v denarju ali blagu) kolona naj se vporabi zu amortizacijo dolga, za vzdrževanje komisije, za razširjenje kmetijskega poduka med koloni in za investicije na teh malih kmetijah. Pogoji za prepust teh kmetij naj ne bodo prenizki, ker morajo kriti vse navedene stroške in obvarovati sedanja posestva pred ubegom kolonov t. j. delavskih močij. Zavest teh kolonov-prevzem-nikov, da si s časom pridobi lahko svoje lastno premoženje, bode najboljša vspod-buda, da bode z marljivostjo gospodaril in skušal si prisvojiti vse dobre nauke in pripomočke napredka v kmetijstvu. To bode gotovo blagodejno vplivalo, da se vzbudijo koloni iz one duševne le-targije in indolence, ki je največ kriva njihove mizerije. Marsikateri gospodar pa bode od teh naprav črpaLpoduk aji vsaj mu bode dana priložnost, znebiti se posestva, ako mu isto ne nese, ali ako bode hotel svoj duševni in denarni kapital kje drugje uspešneje investirati. Ta institucija bode torej na eni strani vspodbudilo kolonom-malkontentom, ua drugi strašilo ,veleposestnikom-oderuhom' in na tretji strani lepo podučno polje marljivim kolonom in ukaželjnim in pravičnim gospodarjem veleposestnikom in kmetom. Komisija naj proučuje po svojih organih gospodarski obrat posestev glede rentabilitete v korist dotičnih gospodarjev in naj podučuje kolone v strokovnem oziru, da si pridobijo potrebno znanje za vspevanje. To so v glavnem nekatere poteze, kako si predstavljani rešitev kolonskega v-prašanja. Kolenski sistem nima pri nas, kjer je hribovit svet, več obstanka, ker so se razmere predrugačlle; to nam dokazuje pro-\ pad veleposestev in razvoj malih kmetij, ki so tudi v resnici posebno za bolj hribovite kraje z vinogradništvom in sadjerejo 7. intenzivnim obdelovanjem edini pravi način gospodarstva. 'laki kraji zahtevajo navadno delavsko moč, le srednje strokovno znanje in le prav malo kapitala. Večje planjave s poljedelstvom ali živinorejo so pa in bodo tudi naprej ugodne, da investira v nje veleposestnik večjo s-trokovilo znanje in svoj kapital (živino, stroje). To morajo uvideti veleposestniki tudi, vsled tega ne bodo nasprotni pospeševanju naravnega razvoja te gospodarske zadeve. Veselilo bi me, ponavljam, ako bi tako pretresovanje rodilo ugoden uspeli v tem prevažnem gospodarskem vprašanju in pripravljen bodem vedno v to sodelovati, ne glede na to, ali si nakopljem pri tem nejevoljo ene ali druge strani. Kapitan Hattoras ali Angleži ca severnem tečaju. Francoski spisal Jules Verne. - Prevel 0. J. (Dalje). Shandon in njegova dva spremljevalca so šli iskat uporabne poti; tri milje proč od ladje splezajo na ledeno goro, ki je bila kakih tristo črevljev visoka. Od tu še le so liohro pregledali pusto ledeno grmado, ki je bila po-dobnr r-^valinam velikanske vasi s podrtimi obeliski in stolp- * razrušenimi palačami. Res pravi kaos. Solnce -•c ie ruwsi pomikalo v svojem krogu ob narobčanem obzorju in sijalo s posušenimi žarki brez toplote, kakor da bi bili slabi prevodniki toplote postavljeni med njimi in upustošeno zemljo. Morje je bilo popolnoma zmrznjeno, kakor daleč so nesle na okrog oči. »Kako naj pridemo naprej!« praša doktor. J\Jaz ne vem,« odvrne Shandon, »toda pojdemo, O uidi s smodnikom razstrelimo te gore. Nikakor ne maram obtičati do bližnje spomladi v tem I.Ju.« »Kako se je vendar Foxu godilo, ki se je skoro ravno \ tej črti vozil. Pogum, pridemo......Ie pamet uporabljamo, s pametjo se več opravi nego s stroji vsega sve-">.* Pnivi doktor. »Priznati je treba, da to leto ne nudi posebnih ugodnosti,« pripomni Shandon. »Temu se menda ne da oporekati, Shandon, in jaz opazujem, cki se morje Baffin vrača v svoje stanje pred letom 1817.« »Menite li, doktor, da ni bilo vedno tako, kakor je sedaj?« »Ne, moj dragi Shandon. Od časa do časa nastaja ogromno tajanje ledu, ki si ga učenjaki ne morejo razložiti; tako je bilo do leta 1817. to morje vedno zaprto; ko pa je nastala nekoč velikanska povodenj, je to ledovje potegnila s seboj, ki se je potem večjidel razbilo ob Novi Fundlandiji. Od tega časa je Baffinsko morje skoro prosto in je postalo torišče za neštevilne lovce na some.« »Tako je potemtakem od tega časa potovanje proti severu zelo olajšano?« praša Shandon. »Da, silno olajšano; toda opazuje se, da zaliv nekaj let sern zopet zmrzuje in bati se je, da se mogoče :<:opet za dolgo časa zapre mornarjem. Zato imamo še več vzroka, da hitimo naprej kolikor se da. Vendar smo pa nekoliko podobni ljudem, ki slepo drve po neznanih hodnikih, katerih vrata se za njimi brez p-enehanja zapirajo.« »Ali mi svetujete, da se naj vrnem?« praša Shandon, globoko čitaje iz doktor je vili oči. »Jaz se še nisem nikoli za kak korak umaknil in če se tudi nikoli več ne vrnemo, vendar Jaz pravim: pojdimo naprej. Samo o tem si moramo biti na jasnem, kakšni nevarnosti se izpostavljamo, če neprevidno ravnamo.« »In vi, Qarry, kakšnih misli ste pa vi?« praša Shandon mornarja. »Gospod poveljnik, jaz bi tudi kar naprej prodiral. Jaz sem CIa\vbonnyjevih misli. Sicer pa storite, kakor vam drago; ukazujte, mi bomo ubogali.« »Ne govore vsi tako kot vi, Qarry,« reče Shandon; »niso vsi pri volji ubogati! In če odreko pokorščino mojim poveljem?« »Jaz sem vam izrazil svojo misel, poveljnik,« odvrne Garry hladnokrvno, »ker ste me prašali; sicer pa niste na njo vezani.« Shandon m odgovori nič, pregleduje pazljivo obzorje in spleza s svojima tovarišema nazaj na ledeno gladino. XI. Hudičev palec. Med odsotnostjo poveljnika so mornarji Szvršiii raznovrstna dela in dosegli, da se je ladja saj lahko ogibala pritiska ledu. Pen, Ciifton, Bolton, Gripper in Simpsen zlasti so bili, ki so se bili tega dela lotili. Tudi kurjač in oba strojevodji so morali priti na pomoč svojim sodrugom, kajti odkar ju pri stroju ni bilo več treba, sta postala mornarja in kot taka sta bila uporabna za vsako delo na ladji. Toda to deio se ni vršilo brez velike ogorčenosti. »Jaz sem tega sit.« pravi Pen, »in če v treh dneh ne nastopi odmeka, prisežem, da denem roke navskriž.« »Navskriž boš dejal roke?« ga zavrne Plove, »boljše bo, če jih rabiš, da prideš nazaj! Ali meniš, da nas veseli tukaj prezimiti do prihodnjega poletja?« »Res, to bi bila žalostna zima,« pravi dalje Plove; »kajti ladja je odprta na vse strani!« »Kdo pa tudi ve,« pravi Brunton, »če bo morje bližnjo pomlad bolj prosto kakor je sedaj?« »Kaj boš govoril o pomladi,« zavrne Pen, »danes je četrtek; če ni v nedeljo zjutraj pot prosta, se vrnemo nazaj proti jugu.« »Tako se govori!« pristavi Ciifton. »AH ste za to?« praša Pen. »Smo,« odvrnejo vsi. »Tako je tudi prav,« pravi Waren; »kajti če moramo tako delati in ladjo z rokami vleči, potem sem jaz teh misli, da jo vlecimo raje nazaj.« »Bomo že videli v nedeljo,« pristavi Wolsten, »Kakor hitro se mi ukaže,« pravi Brunton, »koj so moje peči zakurjene.« »E, peči že tudi sami zakurimo,« reče Ciifton.' Za družbo šVlCil^aittiH^oda so nabrali balincarii pri Fonu^v; protest proti »Slovencu« K 4'20. -: ' K v a r ta v c i »prf Jelenu« so nabrali v isti namen K 3'20. Za družbo sv. C. in M. K 7— nabral med učiteljiščniki v Gorici g. J. M. kot odgovor na »Slovenčevo« »Cirilmetoda-rijo«. Za družbo sv. C. in M, daruje gosp. K. Rozina K 20.— mesto venca na grob gospe Bostjančičeve. Za urožbo sv. C. in M. K 2'32 nabrali v Paštoulinovi gostilni v Št. Andrežu v odgovor na znani napad v »Slovencu«. Za družbo sv. Cirila in Metoda kot protest na nesramne »SlovenČeve« napade nabrala g, Pavla Komel iz Aješevice v gostilni pri Komelu K 6'50; na občnem zboru društva »Zarje«, v Aješevici K 4.01, dne 19 febr. pa 30 v. Skupaj K 10'81. Lepa hvala ! DOPISI. Iz sežanskega okraja. Iz Sežane. — Umrl je tukaj po daljši bolezni v starosti 80 let znani bivši odvetnik dr. Josip Ostertag. Pokopati so ga v nedeljo? Koliko je deficita? V poročilu iz XVI. seje deželnega zbora smo povedali pri točki o začasni ureditvi finančne uprave deželnega zaloga za leto 1910., da je deficita 1,155.45 6 K. Ali deficit je v resnici večji. Pajer, Gregorčič in Pettarin so se ustrašili, pokazati pravi deficit. Govorilo se je po Gorici, da so tiskali v deželnem odboru celo noč poročilo, katero bi pokazalo resnični deficit. Svote pa so se prestrašili in poročila ni bilo. Zato pa povemo mi, da je pravega deficita nad 1,700.000 K!! S to svoto so se bali priti na dan — zato so pokazali le 1,155.000 K. Ali kaj bo, ko pride na dan pravi deficit? Že za to, kar so povedali, iščejo posojila — za prihodnje leto se obeta zvišanje deželnih doklad za kakih 40^ do 50//. Lepi časi! Če bi tudi kaj dobili od obljubljene vladne akcije, bo to ničevo. Kaj pa bo, ko začne funkcionirati d e-ž e I n a n o r i š n i c a? Že sami proraču-navajo deficit. En vzgled, kako proračuna vajo: za 350 norcev in 60 služabnikov, za bolnike se kuha na različne načine, je proračun jena samo 1 kuharica z 2 deklama. V resnici ne bo zadosti za io 12 žensk. Kaj bo, ko bo treba izvesti investicije v Furlaniji, ki poberejo do 10 m il i j o n ov ter je deželni zakon tu, da prispeva dežela s 20#, to je 2 milijona K. Altro che podporice za Slovence! Domače vesti. Iz Ljubljane, 28. febf. »Danes, na Verdu poleg Vrhnike umrli g. Karol K o t ni k, tovarnar in veleposestnik, je zapustil vse premoženje, kar ga je imel ob času smrti, družbi sv. Cirila in Metod a. Dedščina znaša približno pol miljona kron. Ta resnična in potrjena novica se je danes zvečer bliskoma razširila po Ljubljani. Povsod jo sprejemajo z velikim zadoščenjem vsi narodni krogi. Smrtna kosa, — Na Dobrovem v Br-dih je urnrla 19 letna Josipina S f i l i g o j. Preostalim naše sožalje! Umrl je v Gorici nagloma bivši vikar v Avčah, znani »pre Carletto«- Karol Humar. Umrla je v Gorici gospa Matilda Co-vacig-Juretig, ki je zapustila razne svote v različne laške namene; 20.000 K je zapustila mestni godbi v Gorici. Lahi se ob njeni smrti spominjajo časov, ko je njen mož, Kovačič, ustanavljal »Ginnastiko« ter njen brat, katerega na tihem slave, izdajal »L' Isonzo«. !. koncert tržaške podružnice »Glasbene Matice«. — V soboto, dne 12. marca bo v gledališčni dvorani »Narodnega doma« v Trstu I. koncert tržaške podt užnice ljubljanske »Glasbene Matice«. — Na tern prvem koncertu nastopijo: moški in mešani društveni zbor, solistinja gospa Mira D e v - C o s t a p e r a r i a in popolni vojaški orkester 97. pešpolka, pod vodstvom kapelnika gospoda Teply-Ja. Dr. Stepančič in »Lega nazionale«. »Gorica« priznava, da se je udeležil dr. Stepančič zborovanja nam najbolj sovražne in nevarne italijanske šolske družbe. To priznanje je nekaj vredno. Sicer imenuje »dopisnik s Krasa« naše utemeljeno o g o rč e n i e nezaslišano hujskanje proti poslancu dr. Stepančiču, katerega skuša oprati, kar se Tej pa seveda ni posrečilo. Zakaj se gospodje skrivajo za »dopisnikom s Krasa« ? S tem le še bolj kornpromitujejo Stepančiča. Na prvi hip je prepričan vsak, da je bil neumni, zvi-tarski dopis skovan v Gorici! »Dopisnik s Krasa« trdi, » v kolikor j e. m o g e 1 p o i z v e d e t i«, da je šel dr. Stepančič na zborovanje Lege nazionale v mnenju, da je to socijalističen shod. »Dr. Stepančič namreč, zasleduje tozadevni razvoj, bil je že večkrat miren poslušalec na sličnih shodih in zanimalo ga je zvedeti, kaj se je onega dne raz- pravljalo.! — Tako pojasnuje «dopisnik s j Krasa« ta dr. Stepančičev korak. Vsak vidi, da je to iz trte izvito; pa tudi se ne da dobro zagovarjati slaba stvar. Dr. Stepančič pač ni tak tujec v Jeruzalemu, da ne bi vedel, da,socialni de-mokratje, ki so v boju z fc^jco liberalno stranko, ne zborujejo v mesti.-* dvorani! To ve vsak GoriCan, edini dr. Stepančič* ne ve tega! Ožigosali smo njegov korak, za to je naša pisava po mnenju »dopisnika s Krasa« prava lopovščina,' ki nima drugega namena nego, krasti čast poštenemu Človeku! Preneumno! — Dejstvo je in ostane, da je bil dr. Stepančič na Leginem zborovanju; ono, kar navaja »Gorica«, in kar naj bi bilo gnalo dr. Stepančiča v mestno dvorano med naše narodne nasprotnike, s katerimi je na dobrih nogah radi zveze s Pajerjem in skupnega delovanja v deželnem zt >ru, je pa skrajno bedasto. Dejstvo je, d« Stepančič ne zahaja na socialnodemokratične shode. Vkljub pranju »Gorice« je in ostane naroden škandal to, kar je storil dr. Stepančič. »Gorica« bi bila storila boljše, če kje lepo molčala. Zvijanje, kakor da bi bil »po pomoti« zašel Stepančič med »Le-gine« zborovalce, je preneumno. Hoče oprati moža pa ga vedno bolj črni. Iz laških krogov pa smo izvedeli nekaj drugega, da je namreč onorevole P et~ t a r i n peljal Stepančiča na »Legino« zborovanje! Ali res? Potres. — Gor en j ep olje, 27. 2. 1910. — V pretekli noči se je čutil pri nas — 4 minute pred polnočjo — okoli 6 sekund trajajoč potresni sunek. Bil sem v postelji in bral, naenkrat močno zaropoče v spodnjih prostorih in zasliši se podzemsko bobnenje. Močno me je zazibalo s posteljo vred. Vrata, ki se rada odpirajo, so se trenutkoma odprla. Culi so potres i drugi ljudje. Nekateri so bili zbujeni iz spanja, n. pr. I1/« leten Plavčev otrok, ki je pričel za tem mučno jokati. — Seveda nas ni to nemalo prestrašilo. Iz Čedad a-v Italiji.nam piše naročnik »Primorca« 27. febr.: V celem Čedadu smo čutili 26. t. m. ob 9. uri in 10 minut zvečer potres; trajal je 3 sekunde. Čutili so potres po gorenjih sobah, na tleli niso počutili. Nekateri so mislili, da je vihar, pa je bil potres. Izidor Colle, bivši ravnatelj propadlega laškega denarnega zavoda »Banca po-polare Goriziana«, v kateri so gospodarili Gregorčičevi zavezniki, je bil aretiran na Krfu, kakor smo poročali. Tam je bival s svojo ženo že nekaj mesecev. Kljubu temu, da sta živela čisto samotno sta vendar obrnila pozornost občinstva nase. On je bolj visok, ona majhna in grbasta. Šla sta iz stanovanja samo zjutraj po dnevne potrebščine ter proti večeru na sprehod. 24. pr. m. ga je prijel na dobljeni ukaz orožnik ter odvedel na policijo. Tairi je rekel, da se piše Ignacij Cilio, star 39 let, ter da je iz Italije doma. Policijski ravnatelj mu je rekel, da je že verjetno, da je iz Italije, ali imenuje se Izidor Colle ter je bil ravnatelj zavoda »Banca popolare. goriziana«. V njegovem stanovanju je našla policija razne reči iz zlata in srebra, vredne okoli 1500 lir ter 50 K, razne menice in zavarovalno polico z imenom Izidom Colle. —Colle je brzojavil v Benetke, naj posredujejo, da ga izroče.Italiji. — Kadar ga pošljejo v Gorico, naraste strah pri izvestnih laških gospodih v Gorici še bolj kot je nastal, ko so izvedeli o aretaciji. Colle utegne marsikaj povedati, kar bi drugače ostalo prikrito! Nevarnega človeka je izročila policija oblasti v Italiji. Začetkom februarija t. I. je prišel v Gorico neki okolu 20 let star mladenič, lepo oblečen, ter se nastanil v hotelu »Angelo d' oro«. Vpisal se je v knjigp za tujce: Carlo Biafieletti, dijak iz Benetk. Kazal se je velikega gospoda plačal pa nič. Ker je le preveč zabavljal lastnici hotela, gospej Happacherjevi, je ta opozorila policijo na študenta iz Italije. Policija ga je prijela v vlaku, ko jo je baš hotel popihati v Italijo; pri njem so našli nekaj sumljivega orožja ter 174 lir denarja. Reke! je, da se piše Giuseppe Si-naldini potem pa je povedal pravo ime: Francesco Mestriner iz Treviža, mizar po poklicu. Pred okrajno sodnijo v Gorici je bil obsojen na 48 ur zapora ali policija ga ni spustila, marveč je poizvedovala o njem ter dognala, da je oni »študent« nevaren človek, tat in slepar. Sedaj so ga poslali v Italijo pravici v roke. — Taki le tički strašno pogostoma prihajajo čez mejo v Primorje. • S. L. S. ali popolnoma izpisano Slovenska ljudska stranka, tako se je krstila klerikalna stranka v vseh slovenskih deželah. Toda oglejmo si nekoliko ta krst. Kdo so bili botri? Na Kranjskem in Štajerskem Nemci, na Goriškem Italijani. ..... Zveza Pajer-Gregorčič je poganjala v sedanjem zasedanju deželnega zbora najlepše sadove, eden najlepših sadov, kateremu ne ve nobeden pravega imena, je pa ta, da je šel dottor Rnriko Stepancig, zastopnik slovenskega Krasa, {ki je postal tak, kakoršen je danes, le po zaslugi Italijanov, ko so si zidali na kraških hrastih ponosne Benetke), na zborovanje ultra-laške Lege nazionale, ki raznaroduje našo slovensko deco v Gorici pri Barki in pri Mostu, v Devinu itd. Dejstva kažejo, da je torej pristavek Slovenska ljudska stranka le humbug, slepilo, pesek v oči. Lepi zastopniki S. L. S., ki pozabljajo na svoj narodni ponos! Socialni deniokratje v Gorici so sklicali za nedeljo dopoldne javni shod v hotelu »Angelo d' oro«. Dvorana je bila polna. Imela sta poročati Kristan in Tuntar o goriškem deželnem zboru ter o premem-bi mestnega statuta. Prišlo je na shod obi- »Ce si hoče kak častnik privoščiti zabavo, da tukaj prezimi, prostemu,« se usti Pen;.»lahko ga pustimo tu; bo saj lahko neoviran si zgradil kočo iz snega in živel v njej kot pravi Eskimec« »Kaj še, Pen,« pravi živahno Brunton; »nikogar ne zapustimo; ali razumete, vi drugi? Sicer pa mislim, da ne bo težko, poveljnika pregovoriti; zdi se mi, da je že precej nemiren. In če mu stvar prav lepo pojasnimo...« »Pomnite, da je Rihard Shandon včasih trd in svo-jeglaven človek; treba bi ga bilo spretno nagovoriti.« »Oh, Če pomislim, da smo črez en mesec že lahko v Liverpoolu!« vzdihne koprneče Bolton. Preko ledu proti jugu prodremo kmalu, pot po Davidovi cesti bo v začetku junija prosta in treba se bo samo spustiti v Atlantski Ocean.« »Pa še nekaj,« pravi zviti Clifton, »če se vrnemo s poveljnikom in- delamo po njegovi odgovornosti, potem sta naš delež in plača zagotovljena; če bi se pa sami vrnili, pa ne vem, kako bi bilo___« »Dobro govoril« pravi Plove; »ta vražji Clifton se izraža kakor kak finančnik! Toda molčimo o tem in ne povejmo nič vjšjim gospodom, je bolj varno, pa tudi nikogar ne zapustimo.« »Kaj pa, ako častniki ne bodo hoteli iti za nami?« pravi Pen, ki hoče tovariše gnati do skrajnosti, vse izsiliti. Vsi so bili v zadregi za odgovor na vprašanje, ki je bilo tako naravnost stavljeno. »To bomo. že videli, ko pride čas za to,« pravi Bolton; »sicer bo^pa zadostovalo, če pridobimo Shandona za svojo stvar m to, mislim, ne bo težko.« »Vendar pa je nekdo, ki ga moram pustiti tukaj,* pravi Pen ter hudo zakolne, »in čemi tudi eno roko požre.« »A psa« dL Plove. ¦/ :..... ; »Da, psa! jn v. kratkem obračunam i njimi« Zlasti, ker je ta pes vzrok vse naše nesreče, < pristavi Clifton. Da, ravno on nam je »naredil,« pravi Plove. On nas je zapeljal v led,« odvrne Gripper. On nam je nakopičil na pot ledu, kakor ga še ni bilo nikoli v tem času,« se huduje Wolsten. »On mi je pouzročil očesno bolezen,« reč-j Brunton. »Tudi on nam je odtegnil brinovec in žganje,« ?r>eni Pen. »On je vsega kriv,« kriči vsa družba v svoji razgreti domišljiji". In poleg tega je on še kapitan,« pristavi Clifton. Da, kapitan nesreče,* kriči Pen, čigar besnost je naraščala z njegovimi lastnimi besedami, »ti si hotel sem priti in boš tudi tukaj ostal.« »Toda kako ga dobiti?« meni Plove. I, priložnost je lepa,« pravi Clifton. »Poveljnika ni na ladji, poročnik spi v svoji kabini, megla je pa tudi dovolj gosta, da nas Johnson ne opazi...« »Toda pes?« krikne Pen. Pes sedaj spi ob shrambi za oglje, iti če ga kdo ho- ...« pravi Clifton. »Jaz se lotim,« besni Pen. »»Varuj se, Pen, kajti zobe ima take, da bi lahko pre-griznil železen drog.« • " »Če se gane, mu spustim čreva,« se odreže Pen in zgrabi z roko za nož/ Naglo se zmuzne, v spremstvu Warena, ki mu hoče pri tem pomagati. Kmalu se oba vrneta in prineseta psa z močno po-rezanim gobcem in tacami; zasačila sta ga biia spečega in nesrečen pes se jima ni mogel izmuzniti. »Živijo, Peti,« vzklikne Plove, »Kaj pa misliš narediti ž njim?« ga praša Clifton. če »Potopim ga, in če pride še kedaj ven___« pravi Pen in pokaže z zlobni, utsmeiiom svojo zadovoljnost. Dvajset korakov od ladje je bila luknja morskih psov, to je okrogla odprtina, ki jo naredi dvoživec s svojimi zobmi in ki jo vsak dan obnavlja od znotraj na zunaj. Skozi to luknjo prihaja vsak dan na ledeno površje vdihavat zrak; toda paziti mora, da rnu ta čas ne zmrzpj, ko je na površju; kajti njegov gobec je tako ustvarjen, dane more napraviti luknje od zunaj na znotraj, in tako bi v slučaju nevarnosti ne mogel uteči svojim sovražnikom. Pen in Waren jo vdarita proti tej odprtini in puhneta psa neusmiljeno v morje kljub temu, da se žival z vso silo protivi; za njim zalučita še velikansko gručo ledu, ki mu zapre vsak izhod in ga zazida v tekočo ječo. »Srečno pot, kapitan!« se zasmeje surovi mornar. Malo trenutkov nato se vrneta Pen in VVaren na ladjo. Johnson ni vsega tega nič opazil. Megla se je zgostila okrog ladje in sneg je pričel močno naleiavati. Eno uro nato se tudi Shandon, doktor in Garry vrnejo k Fonvardu. Shandon je bil v severozahodni smeri zapazil neko pot in je sklenil jo uporabiti. Zato da povelje; ljudje, se pokore in so nenavadno delavni; Shandonu hočejo pokazati, da ni več mogoče naprej prodirati; sicer pa se mu pokore še samo tri dni. Del noči in del naslednjega dne so žagali neumorno in vlekli ladjo naprej, tako da se je Forward skoro za dve milji preril naprej. Osemnajstega maja so bili blizu celine, nasproti nekemu gorskemu vrhu, ki je zaradi svoje čudne zunanjosti dobil, ime »Hudičev palec« r (Dalje pride.) lo Mazziniancev. Skregali so se zboro-valci pri vplitvj predsednika,. Šoeialnidc-mokratje so rekli, la je izvoljen Pertovt, Mazziniaiici pa, da Grlevič. Socialni de-mokratje so ostali pri Pertotu, nakar so drugi začeli kričati in razsajati, žvižgati, letele so stolice po zraku, kozarci itd.; napravili so razbijalci-precej škode. Shod se-^VJEfdu Jfi^tpgveK^id ^afa^lHjkkavfc-kih 10 Lahov; nekateri' so ''sli' takoj po" zdravniško pomoč k usmiljenim bratom. — Najbolj žalosten je odšel s shoda dr. Turna. Toliko dela za socialno demokracijo v Gorici pa so-se^zArotjlMi'presneti Mazziniancl, da soc, demokrat je ne bodo imeli nobenega javnega shoda več v Gorici. — Mazzinianci so z razbitjem shoda napravili tudi veliko uslugo laški liberalni stranki. Laški visokošolec, znani Marcuzzi, se je bil povrnil iz Rima v Gorico. Zaljubljen je v neko znano gospo v Gorici. Imela sta rendezvous, pri katerem je Marcuzzi, menda iz ljubosumnosti, streljal na ono gospo ter jo zadel v levo roko, samega sebe pa je zadel v čeljusti, si izbil dva zoba ter si ranil jezik, kroglja mu je skočila iz ust. Nevarnosti ni ne zanj ne za njo. Pripeljali so v tukajšnjo bolnišnico Dušana .lananina, Srba, ki je ponesrečil pri delu v tovarni stolic v Tolminu. Dobil je rano v trebuh. Zato so ga hitro operirali. Kuge, lakote, potresa in S. L* S., reši nas, o Gospod! Kdo je izdal goriško glavno mesto Italijanom? S. L. S., oziroma njeni dežel-nozborski zastopniki. Kdo rešuje vseučiliško vprašanje na levar celemu slovenskemu narodu? Š. L. S., oziroma njeni deželnozborski zastopniki zvezani z najhujšimi našimi nasprotniki, - *§ Kdo izdaja Trst na milost in nemilost Italijanom v vseučHiškem vprašanju! S. L. S.,oziroma njeni dnini zastopniki v goriškem deželnem zboru. Kdo poseča prireditve naših najhujših narodnih sovražnikov in posebno še zborovanje Lege nazionale, one italijanske *ulske družbe, ki potujčuje našo slovensko deco? S. L. S., oziroma njen dični zastopnik, deželni poslanec in odbornik, dr. Hin-ko Stepančič. Kdo vprizarja najhujšo gonjo proti naši šolski družbi, ki rešuje našo slovensko deco? Zopet S. L. S. in posebno še njeni Terseglavski članki! Zatorej: kuge, lakote, potresa in S. L. S., reši nas o Gospod! Listnica: V Pevmo: Prihodnjič! |yeza narodnih društev. Kmečko izobraževalno društvo »Re-brina« v Brestovici si je izbralo na svojem rednem letnem občnem zboru dne 10. pf. m. sledeči odbor: Predsednik Alojzij Terčon; podpredsednik Jožef Peric; blagajnik Mihael Antonič; tajnik Jožef Ka-čič; odborniki Jože Antonič, Miha Antonič in Jožef Rebula; preglednika Andrej Kjošilj in Anton Peric. Trgoviki-obrtie in gotpniarski vesti. fleše kletarske zadruge. Mi živimo dandanašnji v dobi zadružništva. Člani vseh stanov s6 združujejo v stanovske zadruge. Rokodelci, obrtniki, trgovci, se združujejo v rokodelskih* obrtniških ter trgovskih zadrugah, kmetovalci v kmetijskih. Imamo mlekarske, živinarske, sadjarske, zelenjadarske, kletarske itd. zadruge. — Kletarske posebno v Istri, na Vipavskem in pri nas na Goriškem, in o teh kaj več spregovoriti je ravno namen tega članka. Namen kletarskih zadrug je pač le ta, da se z njih pomočjo vino 1 o ž j e v-denar spravi. Torej vino v trgovino spraviti, ga o-sobito v oddaljene, severne, neviiiorodne dežele zvajati; to je namen kletarskih zadrug. Da pa zamorejo kletarske zadruge ta namen istinito doseči, biti 'morajo na pravi podlagi osnovane, in namenu dosledno tudi vzdrževane. To pa žal, naše dozdaišnje kletarske zadruge razun ene, in ta je ona vipavskega kmetijskega društva v Vipavi, žal niso, nikakor niso. ' Pri nas na Goriškem, in istotako v i Istri, smatra se kletarje zadruge tako za ' nekako posredovalno, po domače rečeno, I bolj' mešetarsko, kakor pa samostalno trgovsko podvzetje. Pretežna večina udov naših kletarskih zadrug si misli: »biti ho- ' čem ud zadruge, da mi ona vino proda«. 1 in vendar je pravi pomen vsake kle-'tefs^e-fitadrugeupovsem drugi. Kletarska zadruga ima biti' vendar trgovsko podvzetje v pravem pomenu besede. Vsaka kletarska zadruga ima biti samo-stalna vinska trgovina, kakoršna se sme od one zasebnega vinskega trgovca le v tem razločevati, da ni njen prometni kapital ter njena zaloga blaga in ves njen inventar last ene same osebe; ampak last več oseb, namreč vseh članov zadruge. Vsaka trgovina, naj že bode kakoršne panoge, potrebuje, da se zamore vzdržati ter dobro uspevati, pred vsem zadostni p r o ni e t n i k a p i t a I. Osobito ga pa potrebuje vinska trgovina dosti, bodisi da je' zasebna, bodisi da je zadružna. In zakaj? P r v i č zato. ker je absolutno potrebno, z večjimi, kolikor mogoče množinami blaga .....vina —na trgu zdržati. To pa zaradi tega, ker je ravno v vinski trgovini konkurenca že kar naravnost velikanska. Enako kakor pri nas, gre nainrc" kaj trda s spečavanjern vina tudi procJ;: centom vseh drugih vinorodnih dežel, kakor ogrske, hrvaške, dalmatinske, tirolske itd. Ravno zaradi velikanske konkurence je dobiček pri vinski trgovini, v primeri z drugimi kmetiškimi pridelki in izdelki le majhen. In zato biti moraju pa ti majhni dobički gostejši, kolikor le mogoče, da se ustreže pregovoru ki pravi: .»m n o ž i n a i z d a«. Drugič potrebuje vinska trgovina velik prometni kapital zato, ker je vino težko blago, katero zahtevo visoke transportne stroške. Tretjič potrebuje vinska trgovina velik prometni kapital zato, ker zahteva ona velik in dragocen inventar v sodih ležakih. osobito pa v transportnih sodih. Sodi :;o pa dandanašnji, vsled pomanjkanja lesa, in vsled jako dvignenih stroškov za izdelavo istih, kaj drag inventar. V tem inventarju založeni kapital pa ne le da ne dbnaša nikakih obresti, marveč se njegova vrednost vsled obrabe, pa tudi vsled pogube transportnih sodov od dneva do dneva bolj znižuje. Četrtič potrebuje vinska trgovina, naj bode že v rokah kogarkoli, velik kapital tudi za potrebne kleti, v katerih se ima vino hraniti, ter ž njim pravilno kletariti. Res da se utegne marsikdo med našimi vinogradniki oglasiti ter reči: Da, da, vinska trgovina, v rokah vinskega trgovca, potrebuje kapital za sode in kleti, ali v rokah zadruge, oziroma zadružnikov, ga pa ne potrebuje, sa] ima vsak zadružnik svojo vsaj ležečo posodo in svojo k u. To je že resnično« da ima vsak zadružnik vse to. Ali kakor hitro ima zadruga iz kleti producenlov vina jemati, ter jih brez vsega daljnega umnega kletarjenja v trgovino spravljati; postane ona pri naših dandanašnih kletarskih razmerah, pri našem žali bog še kaj pomanjkljivem kletar-jenju naših producentov ravno to, kar si velika -večina njih o kletarskih zadrugah misli, namreč, da so one nekake m e š e-t a r s k o, ne pa samostalno t r-govsko podvzetje. (Konec pride). Imenik udov in namestnikov komisij za občno pridobnino s sedežem v Gorici za priredbeno dobo 19i0. in 1911. — Predseduj!.; Lach Josip, c. kr. finančni svetovabc -— Pe.rne Hinko, c. kr. finan. koncipist. Komisija za občno pridobnino II. razred a. Priredbeni okraj: okraj trgovske zbornice Gorica-Gradiška, Udje: Mulitscli Josip, obrtnik v Gorici (izvoljen), Venuti Josip, trgovec v Gorici, (izvoljen), Vianello Virgil, tovarnar v Za-, graju Omenovan), Delmestri Conte KgiT dio, tovarnar v Medeji (imenovan). — Na m c s t n i k i: Doriles Attilio, obrtnik v Gorici (izvoljen), Lenasi Odo, lastnik žage v Solkanu (izvpljen), Bratno Ivan, trgovec z lesom v Gorici (imenovan), -^ Jochmanii Andrej, lastnik valjčnega mlina. v Ajdovščini (imenovan). ' ' ° Komisija ,z a. o b č n o p.r i d o b- j -n i no III. r a z red a. Priredbeni okraj: Gorica mesto. — Udje: Cadel Alojz, trgovec z manufakturnim blagom v Gorici I (izvoljen), Bramo Ivan, trgovec z lesom , v Gorici (izvoljen), Janescb Ivan, trgovec z Jestvinami (!menoyan), Rubbia Ivan, trgovec v Gorici (imenovan). Namestniki: Potazky-Ant4»i>, trgovec v Gorici (izvoljen), Seculin Rudolf, trgovec s pohištvom v Gorici (izvoljen), Pečenko Anton, tigovec z vinom v Gorici (imenovan), Verzegnassi Alfred, trgovec z jestvinami v Gorici (imenovan). Komisija za občno pridobnino IV. razred a. Priredbeni okraj Gorica mesto. Udje: Bertos Peter, trgovec z jestvinami v Gorici (izvoljen), Buzzi Josip, mizar v Gorici (izvoljen), Piciulin Jakob, krčmar v Gorici (izvoljen), Cadel Alojz trgovec z manufakturnim blagom v Gorici (imenovan), Strukl Josip, krčmar v Gorici (imenovan), Pečenko Anton, trgovec z vinom v Gorici (imenovan). N a-mestuiki: pl. Pallich Josip, knjigar v Gorici (izvoljen) Mauer Henrik, opravnik v Gorici (izvoljen), Gaicr Leon, pekar v Gorici (izvoljen), Resen Ferdinand, trgo-\ ec z manufakturnim blagom v Gorici (i-menovan), Bozzini Humbert, opravnik v Gorici (imenovan), Koritnik Anton, trgovec z manufakturnim blagom v Gorici i-m en o vati). (Konec pride)/ Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. .Sprejme se; knjigovodje 3, korespon-dent 1, kontoristi 3, skladiščnik 1, pomočnikov mešane stroke 5, pomočnikov manu-fakturne stroke 3, pomočnikov špecerijske stroke 2, sluga I, blagajničarke 3, konto-ristinja 1, prodajalke 3. — Službe išče: knjigovodji 2, kontoristi 3, korespondent I, poslovodje 3, pomočnikov mešane stroke 21, pomočnikov železniške stroke 5, pomočnikov maniifakturne stroke 10, pomočnikov špecerijske stroke 15, pomočnikov modne in galanterijske stroke 2, kon-toristinj 11, blagajničark 4, prodajalk 6, 2 učenca in dve učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. ' Kolekovanje novih zadolžnic ruskega prvega državnega posojila. — Daje se na obče znanje, da je c. kr. finančno mini-sterstvo dovolilo kolekovanje novih zadolžnic (žrebov) ruskega prvega državnega posojila s premijami iz leta 1864, v kolikor se te izdado mesto kosov, ki so dokazano bili o svojem času okolkovani v smislu ukaza c. kr. finančnega minister-stva z dne 25. februarja 1895 drž. zak. št. 38, ter poverilo to kolkovanje c. kr. osrednjemu kolkovnemu uradu na Dunaju. Natančneja določila, kako je postopati pri kolekovanju, vsebuje ukaz c. kr. finančnega ministerstva z dne 25. februarja 1910, razglašen v državnem zakoniku pod št. 25 iz leta 1910. v e n s k.i k 1 e.r ik a 1 c i s a,g. je naznanila zaročenka ves dogodek policiji, ker ženina le ni hotelo biti nazaj, ob 7s7 je bil ta že zaprt in izkazalo se je, da je slepar. Živimo pa v dobi elektrike. (Dalje na četrti strani.) Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. ako je oglas | obšelneJSi so raCuna za vsako besedo 3 vin. Najiirlpravncjše iuseriranje ta trgovce In obrtnike. Koliko jo inniijftll! trgovcev In obrtnikov v Gorici, kntorili nn iluJiell (in oelo v mostii) nlliflo ne pogrni, k«r nikjor no liiHerh-njo. skoilu ni inajlmtt. Politični pregled. Poslanska zbornica je rešila v soboto po sedemurni debati rekrutno predlogo. Udržal je govoril o antimilitarističnem gibanju med Slovani. Vlada povsod! germa-nizira ter zatira Slovanstvo; gibanje se da odstraniti z objektivnostjo in pravičnostjo. Govorili so še drugi. Sprejeta je bila predloga z 191 glasovi proti 121. S1 o- I Učenca i\ sedlarsko obrt y#?«Vv,K 1 larski mojator v Oorici »a Komu štev. n. — (lstotatn se sprejin« tudi pomočnika.) ; A. vd Beri ni ; Gorica, Šolska uliea št. 2. uelika zaloga = — oljkinega olja j prve vrste ,; n >|Mjžih tvrdk iz Istre, Dalmacije, Nglfette, Bari I« Nfcs b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112, S-20, 123 136, 1"44, 160, 1*80, 2'-, 240, za lnci pO 72 vin. ------Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto nn dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja: po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga — mila in sveč.--------------- Cene smerne. , GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel JPri Zlatem Jelenu0. V središču mesta. Ob glavn* ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Sloyencev. - Nad 30, sob za tuice od K 1-80 više. Velik ^rt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe, Kooljišče — Točama z obfeajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pjače. - DomaČa in-tuj. vina. - Plzenjsko in! P^gamskp pivo. - Cene jako zmerne. - Postrežba pod ;noyo; upravo, sgna in točna. ¦'¦'"¦. -- ' : \ ¦ ' ..''>.;",-,'" *' ' Kinematograf je zgorel v Truxillo (Peru, Jttžrra Amerika). 50 ljudi je zgorelo. Čudodelni prstan. — V Raincy na Francoskem so zaprli profesorja Aryanisa, ki je prodajal čudodelne prstane za srečno življenje po 25 frankov kos, indijske amulete po 20 in 25 frankov kos, ki zagotavljajo nosilcu uspehe in zdravje. V svoji pisarni je imel tri uradnike, ki so reševati obsežno korespondenco. S to trgovino si je v štirih letih profesor toliko prisleparil, da si je kupil lepo vilo, katero je takoj plačal. Med odjemalci so bile mlade gospe, trgovci, posestniki, poročniki in celo — duhovnik, ki se je tudi zanašal na moč čudodelnih prstanov Vojaška sodnija v Verdunu na Francoskem je obsodila korporala Faraco radi poskusa zastrupljenja na 20 let prisilnega dela in na degradacijo. Faraco je, kakor znan, namešal dne 24. nov. 1.1. v juho celega eskadrona cijankali. Nekatera starešinstva nemških mest in vasij na Češkem so $i izmislila nov spor in sklepajo v sejali, da je ime dotičnega kraja neprestavljivo. Tako n. pr. ostane Reichenberg po novem sklepu vedno Rei-chenberg, češkega imena »Liberce« se ne sme rabiti. Drugih opravkov nimajo ti nemški fanatiki! j Kulturne slike iz našega modernega časa, — V Minueapolis (Amerika) je crknil bogati družini pes. Na baržunu in na svili je bil poiožen v krsto s srebrnimi ročaji. Pogrebli so psa s črno oblečenimi konji in z elegantnim vozom. V kratkem dobi pes spomenik. In takih norcev je v Ameriki vse polno! V francoski garniziji Epinal je zbolelo 80 infanteristov. Zastrupili so se s kislim zeljem. Deset od teh je že na zadnjerrT koncu. Pridni realcl. —- V Bambergu na Bavarskem je dobival bančni ravnatelj Ludvik pisma, v katerih se grozi njemu in njegovemu sinu s smrtjo, ako ne odpošlje na gotov naslov v določenem roku 300.000 mark. Policija je iztaknila pisca teh pisem v osebah dveh 13 letnih re-alcev. Zastrupljena gosja pašteta. — V Stockholmu sta umrli nagle smrti dve o-sebi, ker sta zaužili zastrupljeno gosjo pašteto, v kateri se je dobilo paratifus-baci-le. Zupan Bergendal tn gospa Wallenberg sta se zastrupila na ta način. DaJai Lama odstavljen. - S cesarskim ediktom v Pekingu je odstavljen Dalai Lama. Tibeta se polaste Kitajci. Zet kneza Eulenburga, slikar Oto Haas Hayeg je bil aretiran radi istega zločina, kakor svoj čas Eulenburg sam. Slikar je poročen z najmlajšo Eulenburgovo hčerjo, Viktorjo. Samomor slikarja. — V Florenci se je ustrelil slikar in kipar Hugo Lenry. Vzrok ljubezen. Oporoka filantropke. — V Londonu je umrla bogata dobrotnica Morrison, ki je zapustila 6'/2 milijonov dobrodelnim društvom. Pogrešani turisti. — Tri delavce, Francoza in dva Italijana, se pogreša v Sitten v Švici. Hoteli so iti čez veliki St. Bernhard, a med potjo jih je najbrže zasul plaz. ¦ V Londonu sta trčila dva avtomobila J s tako močjo skupaj, da je bil vržen eden skozi železno ograjo na vrt. V avtomobilih je sedelo polno litidij. Ena gospa je mrtva, več oseb pa smrtnonevarno ranjenih. — »Kras«, društvo slov. agr. na Dunaju. priredi svoj IV. redni občni zbor dne 5. sušca 1.1. točno ob 7*8 uri z običajnim dnevnim redom v XVIII. okraju, vogal Dittes in Hofstattgasse. Slovanski gostje dobrodošli. Nekaj o čitanju. — Bodi zelo natančen v izberi čtiva. Citati slabo knjigo ne znači samo tratiti čas, nego si tudi kvariti duh, vsprejemati »intelektualni« strup v svojo dušo. Da človek doseže, da čita ono, kar je dobro, je potrebno, da ne Čita onega, kar je slabo. In ako je dobro, vsaj v začetku, da se naslanjaš na izbor in okus tujih ljudi, katerim v tem ozirn moreš verjeti, vendar glej, da čimpreje prideš do svojega mišljenja, svoje sodbe in okusa. Ako ti katera knjiga dopade, čitaj jo večkrat, ker vsakrat bodeš opazil nove .misli in lepote. Ne izgubljaj svojih moči in pazljivosti pri čitanju neznatnih stvari, nego samo pri onem kar ima svojo vrednost in ki zasluži tvojo pazljivost. Glavne misli, one ki tvorijo jedro dela, izvleci na kak način, zabeleži, ne da se jih učiš, nego da o njih večkrat premišljuješ, in si napraviš o njih lastno sodbo. Citati samo, da se čita, ne da bi človek imel voljo in željo se o čern poučiti, je samo potrata časa. Kedar kaj čitaS, misli samo o tem, kar čitaš. Karakteristični znak slabe pameti je ne moči citati zbrano in pazljivo. Duha mora imeti ne samo tisti, ki piše knjige, nego tudi oni, ki Jih čita. Ne posojaj svojih knjig ljudem, ki so bogatejši od tebe, ker ti si kupijo lahko knjige sami. Nekaj o iiuili raci Širšemu krogu našega občinstva naj-byže o rožnem vencu ni drugo znano, kakor da se pri nas rimskih katolikih poslužujejo istega pri molitvah v božje češče-nje. Posebno se opaža to pri osebah, ki ne morejo uabiti molitvenih knjižic. No, rožnega venca pa ne nosijo samo pobožne ženice pri nas, ampak isti je jako lazširjen posebno v vshodnih deželah, kjer predstavlja imeniten. kupčijski predmet in se z izdelovanjem ter prodajanjem istega preživlja mnogo obitelj. Neko kupčijsko poročilo iz Palestine popisuje rabo rožnega venca tako-le: Poglavitno rabijo Mohamedanci rožne vence (Tezbi) v verske svrhe. Njih venci predstavljajo toliko kamenčkov, kolikor je hvale božje na edinost boga in da Mohamed je njegov prerok (t. j. 101). Bogatini med njimi, kakor pač povsodi in nič manj pri nas, se postavljajo z jako dragocenimi rožnimi venci. V drugi vrsti rabi katoliška duhovščina rožne vence s križcem za svoje vernike. Pri Židih v orijentu to sicer ni verska navada, vendar pa se jih poslužujejo tudi Židje, nastanjeni med Mohamedanci, kakor orijentalci na splošno. Ta na- vada se je udomačila pa le tned orijental-skimi Židi, med tem ko takozvani A š k e-nasim (Židje, priseljeni iz Evrope). se temu niso vdali. Sicer pa pojemajo ti »venci« tudi v rokah Mohamedanov fn Židov v tisti meri, kolikor več so prisiljeni imeti za delo proste roke. Nekdaj res Orientaiec nikjer ni obstal, da ne bi imel v rokah svojega rožnega venca, ali danes ga prime le po delu doma, nekateri tudi na izprehodih, Mohamedani pa sploh le pri molitvah. Vendar se pokupi mnogo takih vencev iz bisernih školjk, kamenčkov in tudi lesenih in ni ga turista, da ne bi vkupil in nese) domu za spomin ali darilce takega v Orijentu narejenega izdelka. Jako mnogo se speča rožnih vencev iz školjk ki jih izdeljujejo v Betlehemu s križcem in tudi brez križcev. Seveda pride na trg dosti tega blaga iz Evrope, posebno iz Gablonca, od kodar prihajajo izdelki iz kamna in drugih tvarin v najrazličnejših sestavah in bojah, od najdražjih kamnov do najcenejših lesenih črno bar-vanih. Pri katerem verskem izpovedanji in od kef,!,: je začela raba rožnih vencev, na to naj i« odgovorili podučenejši krogi, kakor tudi, ali srno mi katoliki šli po nje na posodo k Mobamedanorn ali pa ti slednji k nam? ZAHVALA. Globoko gin jen i izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo za dokaze preljubeznjivega sočutja povodom smrti naše ljubljene soproge, hčere in sestre, gospe Alojzije Bostjančič roj. Clauss. Posebno se zahvaljujemo preč. g. pastorju W. h. Schmidttl za njegov tciažljivi govor, visokorodni grofic! La Tour za odposlano spremstvo gojenk zavoda, gojenkam pa za gin I ji vo petje. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnih vencev in vsem, ki so se v tako mnogobrojnem številu vdeležili pogreba drage pokojnice. GORICA-CAPRIVA, 28. svečana 1910. Žalujoča rodSina Clauss. Žalujifii soprog. Dr. Ruggero Kiirner, kirurgični zdraunik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostetrike u Gradcu. Specialist za Me bolezni. Ordinira od 10.—11. predpoldne in.od 3.-4. popoldne. Telališče Frana Josipa štev. 6. (blizu lekarne Karner). Naznanilo. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril j v Gorici Via Sede št. 6 j modno trgovino za gospode in dame ter I se tem potom za obilni obisk najtopieje . ' priporočam. Ker izdelujem kravate in perilo j sam, zamorem z najboljšim blagom najee-I nejše postreči. Spoštovanjem Engelbert Skušek: Ljubljana — Gorica. Izšle so ravnokar nove gramofonske plošče s komičnimi, pevskimi in godbe- nimi komadi. priBatjel-u Dobe se po ceni Gorica, Stolna ulica 34. Cenike se razpošilja franko. Proda se 500 cepljenih vrtnic raznobaronih. Obrniti se je na Josipa Čebron Rihenberk. Na plesu je bilo Mladine Slovenske, Elviri sem stopil na kurje oko, a ona mi reče (res, čudne so ženske): «Le stopite še, saj jaz nosim Ivan Kravos ra Komu it. li. G3R1ES na Komu št. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj- ^¦•«J^<"F ske P°treb-ščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejmn v fc^|;jtf^CTV popravo različne koleseljne in ^^^^^ — kočije. -— Poprauila se izuršujejo ločno. Cen e zmerne. J. Medved, Gorica Tekališče, Josipa Verdi šf. 32." SUKNO in medno za obleke pr J poroča firma Karel Kocian JMS V Hiinipolcu na takem. Tvorni&ke cene. Vzorci franko. „Gofiška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulic« št. 7, t- nadstr.) — Talefon it. 79. Račun poitne hranilnico Štev. 837.315. Na občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 41/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren t ni davek plačuje posojilnica sama, Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5!/,#, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavi*.! daloil se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%. Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693201'—. — Reservni zaklad: 90.23005 — Vrednost hiS; ill.755'23.