130. Mi v urnimi i soboto 9. mi hzj. UtO LUL Izhilm vsak dan popoldne, lsvzemti nadeli« la praznik«. _ - J« * do 9 petit vrst AID, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilo!i znamka za odgovor, 0itrnvnl£tvo „SIot. Naroda" la „Narodna tiskarna" ailca it 5, pritlično. — Telefon it. 304, Uredništvo I, L nadstropje Slov. Naroda* Knailova nUea št Telalon ste*. 34. Dopisa sprslama lo podpisano in sadostno frankovano* -•nT" Rokoptaov so m vrata. ■nT Posamezna Številka: mWt v Jugoslaviji vse dni po Din v inozemstvu navadne dni Oln 1, nedelje Oln 1*25 PoSfnina platana v gotovini« »Slovenski Narod* velja: \ JlKOSltflJl V tnozeam* t LJubljani po pottl 12 mesecev • • • 6 • • i • * : ::: • • • • • • Din 120-— . 60 — , 30-— . 10— Din 144 — , 72'-9 36-— • 12— Din 216-— . 108— . 54— 18— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznid- Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Zdrava notranja linija. Razmerje, ki je nastalo med novo vlado in jugoslovensko publicistiko, ni zdravo. Politični kriterij, s katerim presoja vladino delovanje, ni namreč objektiven ter blagohoten, temveč samo-strankarski. Ni čuda, da ne najde predvsem opozicijonalen tisk pri vladi nobene enotnosti in točne linije. Zdi pa se nam, da bi bilo za naš notranji razvoj in za gojitev notranjepolitično prepo-trebne državne in vladne avtoritete zelo koristno, ako bi se jugoslovenska publicistika postavila na kulturno in napredno stališče, kakoršnega zavzemajo recimo vodilni londonski in celo razgreti pariški listi napram vladnim voditeljem. Tamkaj se tisk zaveda svoje velike državotvorne funkcije in deluje na to, da spravi javno mnenje v blagohoten sklad s plošno smerjo vladine politike. Tako je tudi mogoče, da v Franciji vodi ministrstvo politik, ki pripada mali stranki in ki veže vladno koalicijo samo z močjo svoje politične ideje. Odtod tisto kulturno soglasje med publicistiko, javnim mnenjem in državno oblastjo. To je enota za sebe, ki se uveljavlja napram inozemstvu, kakor rudi napram notranjim razkrojevalcem. Pri nas smo potrebovali dva dolga meseca javne in skupščinske kritike, predno smo uvideli, da sme vlada zastopati določeni pravec notranje in zunanje politike. Kako neumestne so bile te kritike z desne in z leve strani, je znova potrdila najnovejša PaŠtceva izjava v narodni skupščini V njej je z nedvoumno jasnostjo opredeljeno notranjepolitično stališče nove vlade in če smo nepristranski, ne moremo zanikati dobrote in pravilnosti novega političnega kurza. Ministrski predsednik je točno povedal, kaj je s centralizmom. Država potrebuje na zunaj centralizirano mo5. V notranjosti pa o centralizmu ni mogoče govoriti tam, kjer odloča vse državljanstvo enakomerno v skupnem parlamentu, kjer obstojajo vse enake občinske, srezke in blastne samouprave. »Treba bo ustvariti edinstveno državo, da se bo Srb čutil v Litibljani Slovenca in Slovenec v Beogradu Srba. Mi smo eden in isti narod, z enim jezikom in eno krvjo, in zaradi tega ne smemo smatrati, da so vse naše tradicije, ki nam jih je zapustil sovražnik, dobre. Dobre so le one, ki so slovanske in ki streme za ujedinjenjem. Vedno smo govorili, da za_ htevamo osvobojenje in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali pa da vsi propademo. Sporazumeti se moramo. Da bi pa opustil! misel edinstvene države, tega gospodje, ne boste doživeli nikdar. Preje pristanemo, da se izreže kos iz našega državnega telesa in da ga ponudimo Bolgariji. Hrvatske ali Slovenije pa se nikdar ne bomo odrekli« In s posebnim ozirom na vladino izjavo je g. Pašić povedal gospodom poslancem, da je treba najprvo v narodni skupščini sprejeti nujne zakonske predloge, ako nočemo v notranjosti zaiti v kaos in diktaturo. S temi markantnimi stavki je vlada zaenkrat zaustavila brezkončno debato o jugoslovenstvu in narodnem edin-stvu. Nadomestila ;"o je s konkretnimi pojmi notranje politike. S to izjavo pa se jasno očrtavajo obrisi naših dveh, treh popolnoma ločenih notranjepolitičnih stališč. Prvo je demokratsko, ki hoče Čuvati v notranji politiki ne interese, zdrave, poštene, pomirljive in demokratične uprave, temveč voditi borbo državne oblasti z opozicijonalnimi strankarskimi stavbami. To bi dovedlo do diktature. Vsaka narodna sila je vredna spoštovanja in enakopravne svobode dotlej, dokler se giblje v mejah zakonov. Politika, ki a limine odklanja možnost sporazuma s Hrvati in Slovenci, izpostavlja državo eksperimentu, ki ga resen državnih ne sme tvegati. Drugo stališče zavzema revizijoni-stičen blok. Ta želi, da velika veČina ju-goslovenskega naroda pred njegovimi skrajnimi zahtevami kratkomalo kapitulira in da se v državno ureditev zanese vihravost in neodločnost federalističnih sanj. Potrebno pa je, da se zave svoje manjšine in da temu primerno skrajša zahteve na mero, ki združuje enotno državno misel z upravičenimi. Široko samoupravnimi potrebami hrvatskih in slovenskih krajev. V prvi vrsti pa bo potrebno, da izpremeni svojo taktiko in da se lojalno postavi na stališče edinstvene države in zakonite, ustavno predpisane oblike političnega udeistvovama. Opozicijonalen blok še ni doprinesel dokaza dobrohotnosti, ki bi jo bilo upoštevati, temveč doslej je bil bolj renitenten kakor lojalen. Tretje stališče zagovarja sedanja vlada. Po eni strani brani zgodovinsko misel državnega ujedinjenja in varuje ustavo. Izjavlja pa izrecno, da bo treba sporazurnevania, toda čas za tako dejanje Še ni prišel. Niti so dane potrebne upravne izkušnje, niti so dozoreli duševni pogoji pri politikih. Državna uprava mora vzdržati legalnost in demokratični princip notranje politike. Nasilnost je kratkotrajno orožje notranjega reda in miru. Predvsem so danes na dnevnem redu nujni zakonski predlogi, katere nakazujejo neodložljive potrebe realnega življenja. Nedostaki. ki so dozoreli v našem notranjem življenju in ki so na pr. v uradniškem in agrarnem, v invalidnem, valutnem, trgovinskem in splošno socijalnem ter gospodarskem vprašanju privedli do kritičnosti, so naš primum vivere. Danes potrebujemo zakonodajnega dela, rednega parlamentarnega zasedanja, v notranjosti pa zdrave, poštene in pravične uprave. Ne dvomimo, da bo taka politika ustvarila na vseh straneh pomirljivo ozračje, da bo vprašanje narodnega sporazuma postalo prav sporedno in da se bo pozneje dalo rešiti z nepričakovano naglico. Vrhunec politične debate v narodni skupščini. G. Pašić o centralizmu, revizionizmu in slovenskih tradicijah. —Beograd, 8. junija. (Izv.) Včerajšnji dan je bil v parlamentu nepričakovano živahen. Bil je eden onih nenavadnih dni, ko trčijo politični nazori drug cb drugega in se izkristalizirajo v živahnih, dolgih debatah. Ministrski predsednik g. Paštć izzvan po zastopniku slovenskih klerikalcev je kljub določenemu razpravnemu programu, po katerem bi imel včeraj govoriti tudi zunanji minister, takoj za glavnim govornikom slovenskih klerikalcev povzel besedo in imel poldrugo uro trajajoči govor, eden največjih njegovih govorov. G. Pašić še nikdar, niti pred vojno, niti sedaj ni v skupščini, ne na shodih imel tako važnega, pomembnega in zgodovinsko dokumentaričnega govora. Pašilč ie predvsem zavrnil z vso odločnostjo in jasnostjo »zjave voditelja slovenskih klerikalcev, da so Slovenci poseben narod s svojim jezikom, s svojo kulturo fn s svojimi tradicijami... Odločno je zavrnil očitke svojega predgovomika, da bi bil centralizem nekaka bolest, a federalizem zdravilo, ki bi zacelilo centralizem državne rak-rane. Zavračal je »centrum censeo« revizijonistov. Tekom njegovega govora so skušali klerikalci g. Pašića motiti z medklici, a so kmalu utihnili, ker so videli, da zbornica z največjo pazljivostjo posluša izvajanja ministrskega predsednika. Okoli govorniške tribune so bili zbrani mnogoštevilni poslanci, ki so povsem mirno poslušali govor. Mnogo se ie v parlamentu komentiral Pašićev govor. Živahno odobravane in priznanje dobiva njegova izjava o centralizmu, da ie centralizem na zunaj nujen hi potreben, da tako ohranimo svojo državno moč in avtoriteto, na znotraj na ie ureditev države vprašanje, ki se da sporazumno in mirno rešiti. Splošno pa se tudi Komentira Pašićeva izjava, kako so klerikalci bili za časa poloma za narodno jedinstvo. Ko so klerikalci ugovarjali, je Pašilć kratko odstavil: »Vi ste v to privolu?. Govorili s*e Francozom in AHgtežciB, di snro e^pt? ftrt*n rpr^rj. se^a" m nn<5**f?, d? se razr>rmo v tr% štiri in še vec narodov!« Olede revizre ustave je izjavil, da je bila vidovdanska ustava potrebna kot temelj m da je odgovarjala tedanjim prilikam. Pril'ke pa se tekom sedanjih let niso spremenile. Če pa bodo prilike zahtevale, tedai bo revizija ustave potrebna, kajti: »zakoni niso večni!« Obrnjen k muslimanom, je ministrski predsed- nik naglasa! načelo edinstvene države. Govor ministrskega predsednika je bil spremljan z največjim odobravanjem. Globok vtis je napravil na demokrate in zemljoradnike, ki so ravnotako ploskali. Z govorom pa so bili zelo nezadovoljni klerikalci in muslimani. Sejno poročilo- — Beograd, 6. jun. (Izv.) Skupščinski predsednik Ljuba J o v a n o v i ć ie otvoril VII. redno sejo ob 9. dopoldne. Po končanih formalnostih in nekaterih odgovorih je skupščina takoj prešla k nadaljevanju razprave o vladini deklaraciji. Posl. Ajdor A j a m o v i ć (džemijet) je v svojem kratkem govoru naglašal, da se zadovoljava z vladino deklaracijo in da muslimani Južne Srbije niso anti-državni element ter nima;o absolutno nikakih zvez z Kemal pašo. Nastop SLS govornika. Posl. dr. H o h n j e c (SLS), je prvi v imenu svojega kluba podal v daljšem govoru načelno stališče slovenskih revizijonistov in avtonomistov. Začetkom svojega govora je naglašal, da vse dosedanje vladine deklaracije bolujejo na »brezskrbnosti«. Namesto jedrnatih idej prinaša deklaracija enostaven deloven program vlade. Vladni deklaraciji manjkajo velike idejne smernice. Mi se radltega ne moremo zadovoljit? s to deklaracijo in bomo glasovali proti. (Klici v centrumu in na levici: »To je senzacija! Senzacija!«) Govornik se je dalje zelo obširno razpletel v razvoj zunanjepolitičnih dogodkov, ki so vplivali na ujedinjenje Srbov. Hrvatov in Slovencev. Omenjal je krfsko deklaracijo z dne 7. junija 1917., ženevsko pogodbo iz leta 1918. Govoril je tudi kratko o notranjepolitičnem položaju. Njegova izvajanja so povzročila v radikalnih vrstah razočaranje. Ministrski predsednik Nikola Pašić je pazljivo sledil govornikovim izvajanjem, zade-vajočim akt ujedinjenja. ZGODOVINSKI GOVOR G. PASICA. Nepričakovano se je dvignil s svojega sedeža po končanem govoru poslanca dr. Hohnieca ministrski predsednik g. Pašić. V prvi vrsti je reagiral na Izvajanja predgovomika. Izvajal je: Gospoda! Dovolite mi izpregovoriti nekaj besed o stvari, o kateri bi ne bil govoril, da me ni izzval gospod pred-govorink, ki je dejal, da je centralizem poguba in bolezen, a daje federacija rešitev za državo in da je treba, da se ohranijo že pridobljene tradicije. Da. gospoda! Mi trpimo od tradicij, katere so žalibože pridobljene, toda ne v naši državi, nego v tujih. Te tradicije, nam s silo usiljene i potom cerkva i šol, moramo v naši skupni državi za vedno zavreči. Centralizem gospoda predgovomika pri nas ne obstoji! Ml nočemo ustvarjati takega centralizma, kakor nekateri naglašaio. da ga hočemo ustvarjati, da namreč iz Beograda zapovedujemo vsem in vsakomur in da morajo vsi ubogati. Ne gospoda, to ni tako! Centralizem ni, če pridejo bratje v eno skupščino, da se skupno razgovarjajo in dogovarjajo, kako ;e treba ustvariti eno bratsko državo, katera mora obstojati in katera se Se pred toliko stoletji zače!a ustvar'nti. Ne moremo reči, da obstoji centralizem, ko i?ramo občinske, okrožne in oblastne samouprave in kadar prihajamo v eno skupščino, katera se voli po splošni in talni volivni pravici. To, gospoda ni centralizem, to je samo čuvanje eefinstva države v odnosu napram zunanjim sovražnikom. Kar se tiče notranje svobode, je dana možnost, da se lokalne zahteve in potrebe zadovoljijo po občinah in da se dalje obravnavajo v okrugib in oblasteh. To kar narod najbolj zanima in kar se njega najbolj tiče. da namreč upravlja sam s seboj, to mu je dano. Kar se tlee naše države napram inozemstvu, tukai pa mi hočemo centralizem, tukaj mi žefimo. da bo ena sa* ma sila, da moremo nasprotnika kljubovat!. — Zakaj mi zahtevamo tako zedi-njenje? Zato gospoda, ker imamo veliko tega, kar nam je zapustil naš sovražnik. Vi namreč veste, da je bila avstrijska politika označena po geslu: »Divide et impera!« A kaj to pomeni? To pomeni, da na; bodo Hrvati sovražniki Srbov, Srbi sovražniki Hrvatov, Slovenci pa sovražniki Srbom in Hrvatom. To ie bila politika, katere se je Avstrija držala skozi vekove, in ta njene politika je tiščala razne narode, katere je pač mo-pjla, na tla. Ona je karakterizovana s tem: Naredi prepir in tako vladaj vsem narodom in veram. Tako torej, gospoda, Avstrija ni delala na ujedinjenju in na pobratenju, nego na razdvajanju. Iz zgodovine veste, kako :'e Avstrija gledala na eno vero, kako na drugo, kako na tretjo. Pred njo niso obstojali muslimani, toda ko je prišlo slučajno do tega, da ji ie berlinski kongres dovolil, da začasno zasede Bosno in Hercegovino, je komaj čakala, da ima tri vere in je odredila, da naj se z ozirom na te tri vere vlada. Čemu to, gospoda, ko smo vendar eden in isti narod, eden in isti jezik, ena in ista kri. Kornel Makuszvnskl: Strašen dogodek- (Konec.) »O meni govori.« »Slaba tolažba.« je dejal zasmeh-Ijivo pustolovec, »sicer pa mene ne pozna ...« Ena je čez polnoč,« je rekel mladi gospod, »toda ne bo ga še. Bil je v klubu, se usedel h kartam, ko sem odhajal.« »Kvartopirec! je siknila gospa. Pustolovec je nežno opozoril moža: »O vas govori.« Mož je stal med zelenjem kot nepremičen, kamenit steber. Ničesar ni slišal in ničesar ni videl več. Zaljubljena sta se oddaljila. Ona razsmejana, on vesel. Pustolovec je premotili položaj. »Lahko greva,« je šepnil. Mož je bil ves pobit. »Kje sta?« je slednjič vprašal. »Zopet sta se vrnila v razsvitljeno sobo.« Hipoma je rekel pustolovec vznemirjeno: »Streljati hočete?« Mož je potegnil iz žepa samokres in ga pazno ogledoval. Iz oči mu je sršela togota. Naglo ie pogledal pustolovca in v tonu, s kakršnim se govori prijatelju: »Si slišal? Rekla je: .kvartopirec*! Ali ne? Rekla je .kvartopirec*!!...« Karczoch je zamahnil z roko. »Dragi moj, ne jemlii si k srcu. Malo poigraš, — pa si takoj kvartopirec! r!, pojdi, pojdi! Tudi jaz igram ...« »No. vidiš ... Toda ona je rekla .kvartopirec*. »Pa naj reče. To ni nič. U n m o t___ beseda brez pomena. Tudi vi ste meni ob početku naiinega poznanstva rekli tat, pa nisem bil užaljen, Pa je tat boljši od kvartopirca? Ona pravi kvartopirec, srce ji pa poka, ker vas ljubi. Pri moji veri, ljubi vas! Tudi jaz sem imel Ženo, ki je vedno dobro pazila, ko je metala vame nadnaravno težke predmete, da me ne zadene v glavo. Tudi v tem je neka ljubezen, prava dramatična ljubezen, ali kljub temu ljubezen. No, vidite, in tudi vaša žena je videti prav taka... Vi pa takoj revolver. Kaj je to junaštvo, ustreliti koga? To ni pravo junaštvo. Glejte, tudi jaz bi vas lahko ustrelil, pa ne storim tega prvič zato, ker nimam revolverja, dru* gič zato, ker sva, saj zdi se mi, prijatelja. Zakaj streljati? Naposled to tudi ni več v modi. Gospod pa, ki nosi tako moderno obleko, menda ne bo ravnal nemoderno s svojo spoštovano ženo, za katero gojim sicer iskrene simpatije, dasi tudi načelno obsojam njen način ravnanja z najbolj vzvišeno prisego pred oltarjem božjim ...« Čeprav je govoril Josip Karczoch tako zaupno in prepričevalno, ga razjarjeni mož le ni poslušal. Bil je pripravljen na uboj. Pustolovec se je torej vznemiril in nekoliko zamislil. Nato se mu je obraz malo razjasnil. Nasmehnil se je, stopil pred moža in dejal zvito: »Glejte, gospod, pomilujem vaš. Presedel sem tu z vami tri ure. ker vas ljubim...« Mož je začel pozorno poslušati. »No, in reči moram, ker že hočete ubijati na vsak način, da rii Izvojeval še noben vojskovodja trna g« brez načrta. Temu se pravi strategije Pazven-tega je potrebna strategija teMi imamo ustavo, ki je najdovršenejša, mi imamo demokratsko ustavo!« A oni so mi ugovarjali, da je pri nas pravoslavna vera državna, a mi smo jim odgovorili, da hočemo to izbrisati in še mnogo drugega. Razgovarjali smo se dalje o tem, s kakšno večino se ima sprejeti ustava. Nekateri so zahtevali dvetretjinsko večino. Toda jaz sem smatral za nepotrebno, ker ako neče ena tretjina onega, kar hočete dve, se lahko onemogoči vse ravnotako, kot sedaj Radić neče, da bi obstojala država, Mi smo zahtevali, da se ustava sprejme s kvalificirano večino. Ta kvalificirana večina je bila dogovorjena. Nato je PaŠIć govoril o sporu, ki je nastal svoj čas med njim in jugosloven-skim odborom. Jugoslovenski odbor je zahteval od srbske vlade, naj mu izpo-sluje pri zaveznikih priznanje kot posebna oblast neodvisne države. Jaz sem temu nasprotoval, ker bi zaneslo to med nas neslogo. Pač pa sem predlagal približno sledeče besedilo: Priznavajoč Srbijo našim zaveznikom, priznavamo tudi brate Hrvate in Slovence. k| žive v Avstro - Ogrski in Jim hočemo pomagati, da jih osvobodim^ To^n dr. Trumbič nt hotel privoliti ni« na tako besedilo. Na ženevski konferenci ie tii£os1ovenski odbor zahteval, nai se prta&Jo avstro - ogrski |u*oslo-v*"skt deli kot bojujoča se neodvisna drž?va. Is'očnsno na )e dr. Trumbič đepe* gfral v Ameriko, na) se srbska vojska ne prsti v imenovane dežele. Takrat tem dobil od Poincareja brzojavko, naj se za vsako ceno doseže sporazum m postavijo druge države pred gotovo dejstvo. Ker pa to ni bilo mgooče, sem izjavil, da ne bom nikdar pristal na opustitev ideje edinstvene države. Preje bi privolil, da se nam odreže del državnega telesa in da ga damo Bolgarom, nikdar pa se ne bomo odrekli Hrvatske m Slovenije. Koncem svojega govora je ministrski predsednik g. Palic kratko rea-sumiral delovni program, naglašujoč, da je sedaj nastopil moment treznega in marljivega dela, da damo državi krepko podlago in da se sprejmejo nujno potrebni zakoni Parlament nai marljivo in stvarno deluje, naj ustvarja zakone in se naj ne razblinja v nepotrebne jalove politične diskusije. Moramo sprejeti najnujnejše, sedaj skupščini predložene zakone, ako želimo, da v dr- žavi zavlada red to mir« ce pa tega ne storimo, tedaj nastane v državi ali velik kaos aH pa mora nastopiti diktatura! Prosim skupščino, da skrajša debate in se posveti delu. ker s tem koristi najbolj narodu in državi!« (Viharno ploskanje in odobravanje v radikalnem centra, na demokratskih klopeh in pri zemljoradnlkih.) PosL Salih Baljic (spahovec) je polemiziral proti izvajanjem ministra dr. Srskiča in min. predsednika Pašića. Zahteva spremembo vladnega sistema, na kar bo mogoče skupno sodelovanje. Govoril je Se bos. radikal Andrić, na kar je bila seja zaključena. Danes ob 9. dopoldne se nadaljuje politična debata. Govoriti ima zunanji minister dr. Ninčić, kakor je to določeno v razpravnem programu. Ljubljanski občinski svet. Županova Intervencija v Beogr proti »Jngoslov Seja ljubljanske« občinskega sveta Je danes v splošnem obravnavala razne fin., gospodarske, stavbne, šolske in socialno-polltične tekoče zadeve. Seja je drugače mirno in gladko potekla. Vse zadeve so se reševale z vso naglico. Kulturni Skandal pa si je pritisnila kierikalno-komunistična večina na svoj prapor, ko Je nastopila proti kulturno misijo med narcdcm vršeči Jugoslovenski Matici. Klerikalci so svojo, na zadnji seji dano besedo v zadevi Matice kratkomalo bagatelizirali In prezrli ter so na današnji seji kot en mož glasovali s komunisti za Krhnetov predlog, da se prošnja Matice zavrne glede znižanja veselič-nega davka. Zanimiva pa je bila zadeva še v tem ozira, da ie večina desauvirala sklep finančnega odseka. * Župan dr. Ljudevit Perl? Je otvori! na 18. uro določeno sejo ob 18.30 ugotavljajoč sklepčnost ter cbiavllajoč razna formalna poročila. Zupan je dalje preči tal dopis predsedstva Zveze magistratnih uslužbencev, v. katerem se izreka občnsk^mu svetu zahvala za dovoljeno povišanje plač in mezd, obenem pa izjavila da se ne identificira z napadi na občinski svet USPEHI ŽUPANOVE INTERVENCIJE V BEOGRADU. župan je dalje poročal oficlelno o svoii In podžupanovi intervenciji pri centralni vladi v Beogradu. Omenjal je doslovno: Sredi meseca maja sva Sla s g. podžupanom v Beograd, da Intervenirava v nekaterih občinskih zadevah. Najprej sva obiskala ministrskega predsednika PaSfča, kateremu sva razločila gospodarski In fin. polr^aj občine ter komunalni preeram sedanje večine. Popisala sva mu težkoče. s katerimi se mora boriti občinska uprava ter navedla najvažnejše in neodložljive naloge, ki jih Imamo izvesti. G. predsednik n~ju Je pazim poslušni ter obljubil pomoč vlade. Srm nama Je rodi svetoval, pri katerih ministrih Smatra zla" stl za potrebno, da osebno Intervenirava. Pri finančnem m'nistni Stojadinoviću sva se zavzemala za to, da prouči ljubljanske razmere in sva Intervenirala radi kredita za regulacijo Ljubljanice, za zgradbo predvsem uradnih hiš, za podržavljenje liceja in naprave Jeza v Savi. O-^spod minister je prosil za pismena poročila in predloge v poedinlh zadevah. Glede regulacije Ljubljanice je zaprosil za zakon, ki določa kvote, katere morajo prispevati interesiram faktorji. Soglašal je z nama, da bi bilo mogoče najti kritje na ta način, da bi država vstavila tekom 3—5 let letno primerno svoto v to svrho v proračun. če se IlceJ takoj ne bo mo«*el pod-ža-v|tl, Je gospod minister obljubil za te' oče leto primerno denarno podporo. k Predstavila sva se tudi ministru za notranje zadeve Vujlčiću ter obiskala predsednika beogradske občme g. Mitrovlća. ki je obenem narodni poslanec. V pogovoru na-maje izjavil, da želi priU v finančni odbor j ter nama obljvbll da se bo tam zavzemal za zadeve ljubljanske občine, o katerih sva ga tudi podrobno informirala. V splošnem sva dobila vtis. da le vl*-da načelno pripravljena po možnosti ugoditi upravičenim zahtevam našega mest*. župan je nato prečita! dopis pokrajinske vlade, s katerim se zavrača priziv obč. svet .dr. VI. Ravnikarja in Josipa Turka proti nezakoniti izvolitvi 4 članov v mestni šolski svet in zastopnika staršev v višji šolski svet V zdravstveni svet mestne cbčine so biil delegirani kot zastopniki občine: dr. Breccl J, Cepelnik In Andrej Lah, izmed meščanstva dr. Ivan Oblak In dr. Amalija Slmenčeva. V glavni odbor za osuševanje barja sta bila Izvoljena kot zastopnika obč*ne: obč. svet. Keršfč in Olavan. Občinski svet je ugodil prizivom kavarnarla Carliia (n Juvanove proti predpisu globe radi pobiranja občinskega davka za nočni obisk gostilo oz, kavarn. Občinski svet je dalje vrel na znanja računski zaključek Kreditnega društva Me* srne hranilnice ljubljanske ter ga odobril. ZANTMfVA D^TMTA O JUOOSI^ M4TICL Poročevalec finančnega oeVka dr. Leme! (konO h za tem P -roČal o prošnji Jugoslavenske Man'ce glede znižanj tak« se in veseličnegi davka za kino. Klerlkal-no-komunistlCna večina Je v plenumn zavzela naenkrat skra|no sovražno stMISCe napram Matici. Poročevalec dr. Leme* |e najprej e preči tal predlo? flnaneneca odseka, da se Jugoslovenski Mattel dovoli znižanje vetellčnega davka od 6500 Din na 4000 Din., a taksa 75 dinarjev ostane. Predlog It Ml ? odseku sprejet • adu. — Klerikalci kompaktni enslri Matici«. Ljubljana, 7. junija. vi proti glasu komunista. O predlogu se Je razvila kratka, a zelo mučna debata, ki je razkrila hinavsko postopanje klerikalcev. Podžupan dr. Ivan Stanovnik (ki.) se Je dvignil ter Izjavil, da njegov klub ne bo glasova] za predlog, ker je obč. svet. dr. VL Ravnihar kot predsednic Jug. Matice v tej lastnosti protestiral proti razpustu Orjune v Ptuju. Kasneje se je sicer dernen-tlrala ta vest. toda pozivam tu obč. svet. dr. Ravnihar] a, da na tem mestu predu o glasujemo, pojasni, ali ie interveniral pri vladi kot predsednik JM ali pa kot starosta JSS. Ml nimamo zaupanja v Jngosio-rensVo Marico! Obč. svet. K r h n e (konO ie po kratkem napadu na Matico predlagal, da se prošnji ne ugodi Obč. svet. dr. Ravnfliar (NNS) Je v daljšem, objektivnem In mirnem govoru pojasnil zadevo z »Orjuno«. Med govorom so klerikalci vzklikali prott »Orjuni«. V govoru Je naglašal: Obč. svet ljubljanski absolutno nT kom-petentem da razoravlja o tel stvari. Zadeva se Je razpravljala na skupščini Jug. Matice v Celju ter tam t ponoino zadovoljstvo pojasnila. To Je ugotovil ie posebe v svojem porinu »Slovenec«. Zato se govornik čudi, da prihaja sedaj zastopnik SLS s ponovno rHcnminacijo. tem boli ker so ravno zastopniki SLS na skupščini Jug. Matice izrazili *e!Jo. da naj b! se ozirom na Interese Jug. Matice o stvari v javnosti dalje ne razpravljalo. Izkazalo se je namreč da Je re-krimlnacija Popolnoma brez dejansk? podlage. Vest v Slov. Narodu, da Je govornik tu-di kot predsednik .T"g- Matice interveniral cl^de pralskih d:*odkov7 Je bila r.amreč netočna. Zašla je ta vest v Slov. Narod menda le na ta način, ker je bi dr. Ravnhar pozvan, da naj posreduje kot prcdsrdirk Jut*. Matice. Ker pa je o stvari zavzelo svoje stališče sfareš'nstvo Jug. S°k. Saveza ter po svoj! d-nutaciji posredovalo pri p^kr. unravi. Je postaj fntervenriia imenom Jug. Matice odveč. Če pa je bla vest o intervencij! Imenom Jug. Matice netočna, daleko preko cilja so streljali časopisni glasovi, ki so se obračali proti dozdevni intervenciji. Govornik pravi, da bi tudi kot predsednik Jug. Matice ne imel nobenega pomisleka, da bi oesredoval pri pokr. upravi slede ptujskih dogodkov. Tu ni šlo za to aH ono društvo, ne za Orjuno ne za kako osebo, šlo je za načela naše nacionalne politike, ki bi Jih vlada že z ozirom na svolo državno politiko ne smela prezirati. Zlasti, ako upoštevamo razmere na Spod. Štajerskem, kakor so bile tam vladale pred prevratom (ptujski dogodki I. 1908) ln kakor so še danes zelo kritične. Govcrnik v daljših izvajanjih razmotrlva te razmere ter končno apelira na nacionalni čut obč. sveta ljubljanskega, naj Jug. Matici podpore ne odreče. — Obč. svet dr. Stanovnik izjavi, da kljub temu pojasnilu ne bo glasoval za predlog finančnega odseka, da se Jug. Matici zniža veselični davek. Izjava je vzbudila na sedežih opozicije veliko ogorčenje, tem bolj ker so člani SLS v odseku glasovali za znižanje veseličnega davka. Obč. svet dr. Ravnihar še enkrat ugotavlja da Jug. Matice ne zadeva nobena krivda In da se jej stori velika krivica, ako se jej iz kake dozdevne ali namišljene krivde odreka podpora. Podžupan dr. Ivan Stanovnik Od.) se nI zadovoljil v (Janlmi pojasnili dr. Rav-nlharia. Kot raztog Je navedel, da stoji dr. Ravnihar prav blizu »Slov. Narodu«. Obč. svet dr. VL Ravnihar Je na to pripombo reagiral, ugotavljajoč, da zadevat vest al bila Inspirirana od Jugo^loven-ske Marice. Matici se godi krilca! župan dr. Peri C: »Dam predlog občinskega svetovalca Krhneta na glasovanje.« Za odklonitev so gtasovalt komunisti In klerikalci kompaktno. Nekatere klerikalce le pri tem oblil sram. (Obč. svet Turki Dravo! Se nem* čurje bodete pripeljali v hišo!«) Nekateri klerikalci so bojazljivo in sramežljivo dvt* gall roke, tako obč. svet dr. Rožič, ki Je odbornik »Oosposvetskega Zvona«. TEKOČE ZADEVE. Občinski svet ie nadalje reševal razne tekoče zadeve In prošnje. P k^^al le svoje sovraštvi napram tak-zvanim •burž"*sk'm« organizacijam. Odkloni le prošnjo Sutuar-skeea udruženja za podporo. Prostovoljnim gasilnim društvom v LJuMJan!. S ški na Barju ln v tobačni tovarni se Je d vo!Ha od sl"€a|a do st-Cala prdpora. Odklonjena |e bila prošnjo Nabavljalnc zadruge Javn'h nameščencev za prispevek. Občinski avet Je pooblastil lupana, da se pogaja z lastnikom Umetniškega tavil-feoJL g. KUurdom Jakoplčam gleda od- kupa. Kupnino pa Je treba znižati pod 175 tiseč dinarjev. Tako visoko Je stavbni urad cenil paviljon. Dalje je bil dovoljen naknadni kredit za zgradbo prve stanovanjske hiše na Pni-lah v znesku 150.000 dinarjev. Županje razveljavil zadnji sklep občinskega sveta glede »Emsne« in se zadeva Še enkrat izroči finančnemu in stavbnemu odseku v pretres. Sprejeta Je bila ponudba pos. Cvenklia za odkup parcele v StreliŠki ulici Ubožnica v Japljevi ulici nosi od sedaj ime: Mestno zavetišče za onemogle. V pravilih Mestnega prostovoljnega in reševalnega društva se ima varovati ingerena mestne občine. Kredit Mestne zastavljalnice pri Mestni hranilnici se zviša do l milijona dinarjev. Obrestna mera se določi za zastavljene predmete 12 %. odpravnina 5 %: mera pa se bo diferencirala za razne obiskovalce. Odklonjena je bila prošnja uslužbencev mestnega dohodarstvenega urada za nabavo orožja. Obširen ie bil referat o pozivih raznih podjetij glede plačila uvoznine od raznega tranzfto blaga. Zadeva Je bila izročena odseku, kjer ima pravnik podati svoie mnenje. Ker ie bil s tem dnevni red izčrpan in ko so bile končane nekatere Interpelacije, Je bila seja cb 19.45 zaključena. Sledila Je tajna seja. Politične vesti. ±= Seja naSelstva narodnonapredno stranko ie danes v petek ob 20. v redakciji »Slovenskega Naroda«. G. člane načelstva vljudno pozivamo, da se te seje zanesljivo udeleže. Na dnevnem redu je velevažno vprašanje o organizaciji stranke. = Kralj potuje v Francijo. Beogradski listi javljajo: Kralj in kraljica se nahajata v gosteh na dvoru romunske kraljevske dvo;'ice, kjer ostineta dlje časa. Po povratku Iz Romunije ostane kralj Aleksander samo malo časa v Beogradu, na kar odpotuje v Francijo, kjer ostane tudi nekaj dni. = Radič pride v Beosrad? >Bal-kan« poroča; »Kakor se čuje iz demokratskih krogov, se Radič pripravlja, da sc že določen dan v prihodnjem tednu pojavi v Beogradu. Radič pride v parlament, tako sc zatrjuje, z vsemi svojimi poslanci.« K tej vesti pripominja »Balkan«: »V vladnih in radikalnih krosih o tem ničesar ne vedo. V nobenem slučaju ne more RadUćev prihod vplivati na politično situacijo. Delo v parlamentu se bo mirno nadaljevalo.« = Izmišljena vest. Beop:r?.dski ^Balkan« dne 7. t. m. priobčujc tale demanti: »Meki tukajšnji demokratski list je priobčil vest, da se deluje na to. da se slovenska narodnonapredna stranka stopi z radikalno. S tem načrtom se spravlja v zvezo prihod enepra izmed predstavi-teliev te slovenske stranke, dr. Triller-ja v Beograd. V radikalnih krogih to vest odločno demanttraio. G. dr. Triller je prišel v Beograd edino v privatnih poslih.« = Dr. Hohnjec je nameril g. Paštču, da je deloval na to. da se je sprejela ustava samo s kvalificirano večino In da se ni oziral na prejšnji dogovor, glasom katerega bi se ustava morata sprejeti baje z dvetretjinsko večino. Dobro je odgovoril ministrski predsed* nik, da bi v tem slučaju sploh nikdar ne prišlo do ustave in države, kajti tretjina in eden glas bi imela vedno odprto možnost, da preprečita vsako državno ujedinjenje in ustavno izerad* njo nove domovine. Mislimo, da bi bil g. Hohnjec moral v prvi vrsti zameriti g. Radiću, ki je renitentno odklonil so* delovanje v tedanji konstituanti in na ta način zanemari! priliko, da kot manjšina s spretno in blagohotno parlamentarno politiko doseže sporazum« no ustavno ureditev jugosTovenske dr* zave. Tukaj je prvi vzrok notranjega prepira. Ne smemo namreč gledati samo na Srbe in centraliste, tudi bratje prečani smo marsikaj zakrivili. V prvi vrsti pa izhaja nesrečni ustavni spor in današnji negativni položaj Slovencev in Hrvatov, v kolikor se oklepajo opo* zicijonalnega bloka, iz dejstva pasiv* nega javnega zadržanja v prvih letih skupnega državnega in nacijonalnega življnj v Jugoslaviji. Tista skrajno de* fetistična in državno ujedinjenje zani* kajoča politika g. Radića je izzvala kvalificirano večino v konstituanti. to* rej nespo/azumno ustavo. VREMENSKO POROČIL«. — Dunaj. 8. junija. (Uradno vremensko poročilo). Zboljšanje vremena se kljub temeljiti izpremembi zračnega pritiska le počasi nadaljuje. Tudi včeraj Je nekoliko de-levalo. Opoldanska temperatura je znašala že nad 15*. danes zjutraj pa Se pod 10*. V srednji Evropi vejejo hladni severoza-*adnt vetrovi. Pričakovati Je nadaljnje tbolHanJe. najnrej ponrknd s> rblačno. morda ti«di deževno fes dnn bMl tonN in manj mncnl vetrovi. V splnSnem pa se bn n-bo p^b«*rma zJa*n'K Kultura. REPERTOAR \'AROD\'EOA GLEDALI* ŠČA V UUBUASL DRAMA. Petek 8. Junija: Hasanazinica. Vojaška predstava. Izven. Sobota, 9. juni a: Zaprto. Nedela, 10. junija: Hamlet Izven OPERA. Petek, 8. Junija: Lulza. Začetek ob ^8. zvečer. Red B Sobota. 9. iunlja: Nikola SubiC Zrinjskl. Za-čet-k ob %8. zvečer. Red D Nedelja, 10. junija: Cvgenij Onjegin. Začetek ob >j8. zvečer. Izv ep — »Palčki in v!!e« v mes.nem gledališč*' v Celju. Kdor želi nuditi svoji decl nekaj, čemur se bo zares v zamaknjenju divila /n poles tega v istini duševno lepo uživala, naj jo povede k očarljivo ljubki pravljični — '-.idinski predstavi »V kraljestvu palčkov«, ki se vprfzort v dokaj nevsakdanje razkošni opremi in kreaciji v soboto dne 9. trn. ob 6. uri popoldne v Mestnem gledališču v Celju. Kot dllet. gostje nastopijo m?M Igralci — Šolarji z Lihega, k! so si stekli izreden slove* že na dom-ičjm odru Vseh sodelujočih palčkov fn plešočih vi! ]e nad 60. Vstopnice se dobivalo v knjitrarni GoriČar <& LeskovSek in v soboto ob 18. pri gledališki blagajni. Mhdinoljubf, blagovolite se tudi to pot izkazati v ivoJl požrtvovalni ljubezni in dobroti do nnSe dece, ki *e kri v3?e krvi in mlada stm, moreča v areve lepSe in č?stne ?e mprosl^v. bodočnosti. Preds*^-va bo do večernih vlakov v savinjsko dolino fn mariborsko smer že končana, vsled česar se nud} tudi ev. šolskim izletnikom 1. dr. premikom Iz on-dotnlh krajev najlepša prilika za udeležbo. Gospodarstvo. . ¥™ TMi". — ICno Tvoli. Vdft monrmcralnj Mm »RTčanl v crrski RuvtU se prcdva*a «-»d četrtka 7, do 1^. tm. PTtm fc tn^nn slika nekđan'th krutih In r»bsoIutJst:čnth razmer v blvgf RusH, Je veliko umetniško delo ter sodelujejo v nem svetovnoznanl »HudožettveaikU Is Moskva. POIGŽAJ NASE 2ELEZNE INDUSTRIJE- Depresijo, ki se ie pojavila v tesen lanskega leta na svetovnem trgu železa in ki je občutno zadela tudi naša podjetja železne industrije, je nenadoma prekinila konjunktura v srednjeevropskih drŽavah, povzročena po francoski okupaciji Poruhra, Cene slrovln in deloma tudi cene železnih Izdelkov, ki so se bMe proti koncu lanskega leta nekoliko ustavile, so pričete skokoma naraščati, ker ie nemška industrija v nezasedenem ozemlju b;la odrezana od svojih nabavnih virov v Poruhriu ter je Iskala nadomestila v Inozemstvu. Težka industrija v češkoslovaški republiki In v Avstrl'1, k! se je nahajala v hudi depresiji, je oživila svoje obrate fn pričel se je živahen eksport v Nemčijo. Ta nenavaden pojav !a tudi položaj naših podjetij nekoliko olajšal, predvsem ker je ponehal hudi pritisk inozemske konkurence na na$ domači trg, dal;e pa tudi, ker je tudi na5a Industrija, čeprav v skromni merf. bila deležna nem* ških naročil. Skoraj tako hitro, kakor se je po:avila. je ta iz'emna konjunktura pa tudi prenehala. Povečano obratovane železne industrl'e na Češkem fn v Avstriji, konkurenca industrije zapadnih držav fn končno reduciranje produkcPe podelujočlh obratov v nezasedeni Nemčiji Je povzročilo v kratki debi približno dveh do treh mesecev občutno nadprodukcfo, rapldno padane cen in splošen poslovni aastot, ki nas spominja na krizo, ki Jo je preživel* železni industrija pred dvema letoma. Naša domača podjetja obratujejo že ves čas izza prevrata v nepovoljnih razmerah. Kratkih kon:ukiurn?h period, ki so se po'avile v teh štirih letih, naša podjetja niso mozla Izkoristiti, zlasti Iz razloga, ker so vzroki hipne ugodneše situacije nastopal! v in^emstvu In so se njihove prve posledice pojavljale v naraščanju cen sirovega in starega železa, kojega mora naša fndustri'a v velikem delu uvažati. Daljše dobe depresie v tem Osu so pa ladevale našo industrijo tem bolj občutno, ker le bila izložena hudi konkurenci severnih sosedov, obratujočih v ugodnejših razmerah, fn ker se v naš; gospodarski politiki Še nI doslej uveravila smer, ki zahteva v sedanjih izredno nenormalnih časih učinkovito zaščito domačih podjetij In domačega dela s primernimi u\'oznfml carinami. Kakor v poprejšnjih depresijah zadnjih let opažamo tudi sedaj hud pritisk Inozemske konkurence, kateri domača Industrija ne mnre slediti, ker bi morala na domačem trgu oddajati svo'e proizvode pod lastno ceno. Ta inozemska konkurenca ie tem boli občutna, ker prihaja na domačem trgu poleg padajoče tendence svetovnih cen do posebnega Izraza tudi obče pomanjkanje denarja, ki -e povzročilo občuten zastoj posebno v gradbeni stroki, od koje je trgovina z Železom v velik! meri odvisna. Poleg vseh teh momentov je pa nastopil v zadnTem Času še en pojav, ki pcostruje situacijo do krize, naglo naraščanje vrednosti dinarja. Produkcijski stroS!:? industrije bi se mogli šele polagoma prilagodit! višli vrednosti državnega novca, doile; so neizbežne težke Izgube, dočtm le narnšča-Joča tendenca našega denarja ugoden pogoj za uvoz inozemskih Izdelkov. Vse te okolnosti nam kažeio ledanM položaj domače železne Industrije v zelo temnih barvah in uiemeljuieio bojazen, da stole naša podjetja pred svojo naitežav« nejšo dobo. • • • —!? Novo«-MrVi Kf?rnvra »>rr7a n"*. Na pr^d-T1 nrl bnrgj n"f:r-rn: b p^-rf-^ 77— 7* Ve. 2 3T, 4 Var 4'2 5'\ b"*'l >čn-er\ f.* k*. 1 v^. 2*7.5' b-rŠVf oves p-n'^hn 2<*s. b-S' * kor-^T 2 vag. ?<7.50. b-šVa 2% defeVtn- Isk^n'e 2V> ba.Oa okrrg'a 2 vag. 2V* 288 bnška. 22^ drf?vtna 1 vng. 170. defe'tnn po v7^r~n ab Novi ?"d 1 vag. \fRJS\ n?li 1 vas:. 29X m-kn m bazi »^>« oon-flba 6-10, »2« 1 vaz. 662 50 »6« 1 vajr. 475, baškt otro-bf v vrečah od jute ponudba 130, v vrečah od papirja ponudba 125. Tendenca neizpr*. nenjent. Stev. 130. ♦SLOVENSKI N A R O P« One 9. junija 19*3. stran. S, Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Stara pesem. V včerajšnl sefl ljubljanskega občinskega zastopa so klerikalci nastopili proti Jugoslovenski Matici, očitajoč ii. da je »izrazito nacionalistično - buržuazijska orzanizacija.c Ta očitek le seveda samo pretveza, katere so se poslužili samo, da lahko nastopijo proti tej narodnoobrambni družbi. Povod za ta nastop jim je dala časopisna vest, da je dr. Vladimir Ravnihar tudi Kot predsednik Jugoslovenske Matice interveniral pri vladi proti razpustu mariborske in ptujske »Orjune«, katera vest je bila, kakor je znano, netočna* dasi je bila stvar o tej Intervenciji 2e vsestransko pojasnena na pokrajinskem zboru »Jugoslovanske Matice« v Celju in dasi je dr. Ravnihar tudi v občinski seji decidirano izjavil, da je pač po soglasnem sklepu starešinstva jugosloven-skesa sokolskega Saveza interveniral pri vladi glede Orjune, ne pa kot predsednik »Jusroslovenske Matice«, vendar so klerikalci vztrajali v odporu ter glasovali proti tej narodnoobrambni družbi, utemeljujoč ta svoj nastop končno s tem. da stoji dr. Ravnibar v tesnih stikih z našim listom, vsled česar je ipak mogoče, da se je vendarle zavzel v korist Orjune. Iz tega je razvidno, da za klerikalce niso bili merodajni stvarni railogi za sovražni nastop proti Jugoslovenski Matici, marveč samo težnja, da ohlade svoj jezo nad organizacijo, ki dviga visoko nacijonalni prapor in skuša pomagati zasužnjenim bratom, ne Če pa biti dekla posamnih političnih strank. Je to stara taktika klerikalcev, ki jo pomamo že desetletja. Iste taktike so se posluževali tudi pri »Družbi Sv. Cirila m Metoda«. Tudi tu so klerikalci sprva sodelovali, čim pa so uvideli, da v družbi nimajo odločilne In edino merodajne besede, so pričeli rovariti, očitajoč ji, da stoji v službi liberalcev. Obrnili so jI hrbet ter osnovali svojo »Stražo«. Ista klerikalna taktika se ponavlja sedaj rudi pri »Jugoslovenski Matici«. Klerikalnim gromovnikom nI prav, da skuSa ostati ta obrambna organizacija nad političnimi strankami ter se neČe vmeSavatl v dnevne politične borbe. Hoteli bi, da bi se »Jugoslovenska Matica« podredila izključno klerikalni komandi ter nastopala kot del klerikalne politične organizacije. Da to izsilijo, so jo začeli sedaj napadati in ji metati polena pod noge. Ako s tem ne usp6, ji tako gotovo obrnejo hrbet, kakor so to storili svoje-časno pri družbi Sv. Cirila in Metoda. Je to stara klerikalna pesem, ki smo je že navaienl in ki nas zato čisto nič ne preseneča, Dr. Stanovnik je včeraj otvori! proti »Jugoslovenski Matici« ogenj, jutri bo sledila Stanovnikovemu nastopu koncentrična palba v »Slovencu«, »Domoljubu« in »Straži«. Nas to ne vznemirja, mi ostanemo hladni, ker vemo, da narodnoobrambno delo ne bo trpelo bog. sigavedi kakšne Škode, ako tudi otvorilo klerikalci vse zatvornice svojih napadov proti »Jugoslovenski Matici«. — Iz Beograda se je danes vrnil g. dr. Niko Z u p a n i č. minister na razpoloženju. — Konzularna (nekoč orijentalna) akademija na Dunaju je bila pred dvema letoma organizirana In je sedaj kot internacionalni zavod pristopna sinovom vseh narodov. Oba letnika te istodobno za konzularno službo in za mednarodno trgovinsko poslovanje preustrojene akademije Štejeta letos 16 neavstrij-skih akademikov, med temu tudi tri državljane kraljevine SHS. Iz te udele-žitve jugoslovenske mladine je razvidno, kako je jugoslovenska Inteligenca budno uvažila pomen dobre diplomatske izobrazbe v sedanjem času živahnega internacijonalncga prometa, ker potrebuje ne le država, ampak tudi privatno gospodarstvo izučenih, diplomatski izobraženih sil. — Inženirski Izpit iz gradbene tehnike so napravili na tehnični visok Soli v Brnu SS. Vladimir Knez, Karel Planlnšek Iz Ljubljane fn Milko S i n k o v i č iz Za- E~eba. — Smrt vojaka. Iz Stmtmlce v Makedonci nam poročajo: «Danes 3. junija Je umrl na trebušnem tifusu Alojzij Zavodnik, podnarednik TI. čete. 23 ipp. v Strumlcl rodom jz Višnje gore, daleč od svo:ih dragih. Pokopala sta ga kapetan g. Erik Lile g in pporuenik g. Stanislav B a 1 a n C. Bodj mu bratska zemlja lahka 1 — Nabiralnih pofc katere Je razposlal odbor za prenos judenburSkih žrtev, nekateri gsr. nabiralci vkljub večkratnim opominom do danes Se niso vrnili. Ker odbor likvidira In mora Javnosti predložiti račun, nujno prosimo vse posestnike nabiralnih Pol. da jih nepreklicno vrnejo ~ tudi prazne — do 20, junija 11, Proti onim ki bi pol ne vrnili odnosno ne vp^alali nabranih zneskov, ali drugače ne opraviči zamude, Je nr^nr prisiljen uporabiti zakonita sredstva. OcJbor. — Zdravniška s!ufba. Zdravstveni ods~k za Slovenijo v Ljubljani razpisu-;e *!nžbo okrožnega zdravnika v Kočevju z letno plačo 2000 Din. Interesent-je se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Razpone s« polt*.' Pram, Devica Marila v Polj« In Mežica. Rok ta natečaj it 14 dal, M*' 8. junifa 1923. —Francoska upodabljajoča ametnost obišče LJubljano? Kakor znano, so v Pragi otvorili pred nekaj tedni veliko razstavo najnovejše francoske upodabljajoče umetnosti. Francozi uporabljajo tako razstave za propagando francoskega duha po Evropi, čujemo, da se vrše pogajanja, da bi se praška razstava prenesla tudi v LJubljano in Jugoslavija Ta prizadevanja navdušeno pozdravljamo, ker bi njih ustvaritev pomenila za našo nežno razraščajočo slovensko umetnost ogromno pobuda — Poštnine prosta poročila meteoroloških postal- Meteorološke postaje pošiljajo poštnine prosta poročila o vremenskih lzpremembah, o stanju vode. e potresih Itd. »Državnemu zavodu za meteorologijo In geodinamiko« v LJubljani alf pa »Seismolo-škemu zavodu« v Beogradu kakor službene pošiljke v posebnih tiskanih ovitkih ali na dopisnicah (zakon o prostost! poStnine, Člen II., točka ©). Ta pisma ali pa dopisnice Imajo razen tiskanega besedila pošiljatelja ln naslovnika le pečat državnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani, torej nimajo pečata odpošiljate!ja, temveč so opremljene s ipccatom naslovom oblasti. — Pristop k »Rdeeenra krilu*. Povodom »Društvenega dne Rdečega Križa — Crvenega Krsta SHS« sta pristopila kot stalna člana g. polkovnik orožniške brigade Drag. Dragic in njegova soproga Irena Dragic. V|vant seouentes! — Mestna zastavljalnica Ima tomeseč-dražbo oktobra 1922 zastavljenih predmetov 14. i. m. popoldne. — Današnji listi Ima prilogo ffrmUanske kreditne banke e subskrlpcIJI delnic XIII. emisije, — Celjske vesti, — Celjski »Naprej« se }e v četrkovi števflkl nie. — Cvetlična dneva priredi Olepševalno društvo v pokritje raznih stroškov Jutri v soboto In v nedeJTo. — izginila j e pred nekal dnevj hc Celja v Ozki ulici stanujoča perica Jožefa Hrovat. Skočila ie SavJno, Iz katere so Jo te dni mrtvo potegnili pri ZManem mostu. — Mariborske vesti. — Dogodki občinske se!e pred sodiščem. V četrtek se le ured okrožnim sodečem vršila razprava o burnih dogodkih v občinski sejf dne 7. februarja. Takrat se Je po kratkem odmoru vsled znane opozlci;e in ob-strukcije zopet sestal občinski svet k redni seii. Pred prehodom na dnevni red se je od stran? SLS kluba županu očitalo nepev znanle občinskega Statuta, češ da 2ebot in dr. JerovSek nista bila pravoCcsno vabl;e-na k seji. žt?,pan se Je skliceval na pravočasni razpis in vabilo ns to sejo. Občinskemu svetnilnt dr. JerovSktt se Je vabilo dostavilo v Cirilovo tiskamo, k'er ie do-stavlialec Izvedel, da se ?e dr. Jerovšek odpeljal v Zagreb ozlr. kakor se ;e naknadno ugotovilo v smer! proti Zagrebu. Ker le dr. Jerovšek Izjavil, da je to poročilo lažnjivo, Je nastal v dvorani hrup z raznimi klici. Tabor je na to v štev. 31. objavil poročilo o seli v katerem poroča posebno tudi o tem dogodku češ •duhovnik dr. Jerovšek tpostavl'en na laz« in »od vseh strani so letele na dr. Jerovška m 2ebota psovke, kot: lažnjivci, farizeji, demagogi, pobalinstvo in slčino«. V stičnih Izrazih In tonu se Je to nadaljevalo posebno Še tedaj, ko Je dr. Jerovšek v svoli »Straž!« razpisal nagrado, ozlr. pozval občinske svetnike, da naj ponove odnosno potrdijo, ako so pri se"i dne 7. febr. res rabili take Izraze, »Tabor« }• vstrajal pri svojih trditvah. Tz tega se Je Izelmlla dvojna tožba. Župan te povzročil proti dr. ebč. sv, dr. Jerovšku ovadbe radi razžaljen'a uradnega destavl'alea, dr, Jerovšek pa le nasprotno obtožil odgovorne« ga urednika »Tabora«. Prva ovadba je padla v vodo, ker se je v preiskavi izkazalo nesporazumTenle v coroefla dostav-llalca županu. Na dr. JerevgVov© obtožbe pa se Je kakor rečeno vrifla obravnava dne 7. trn. Is obsežne razprave le posnet!, da se odgovornemu uredniku nI posrečil dokaz resnica. Razprava »e ie vrifla v odsotnosti obtoženega urednika. Obsodba: odgovorni urednik »Tabora« le kTlv pre-greška 9 488 (n 491 in m obsodi na Din. 2000 globe ▼ slučaju neizterljivosti na en mesec zapora. — Zadoščeni« o k r o ž zdravnika dr. Tavčarja v Sredi-ičck K oKlMkon mtaflca Cratata Dar* lanu Je prišel orožnik Lešnik vprašat, kaj je z elektriko v Središča. Buran mu je odgovoril, da je zmanjkalo denarja, da pa mu več o tem lahko pove obč. svet. Hočevar, s katerim okrož. zdravnik dr. Tavčar sedaj ni več dober. Pogovor Je nanesel rudi na Sokolski dom v Središču, glede katerega Je Burjan pripomnil da tudi ni še plačan. Orožniku se je to poročilo nekam čudno zdelo in je res Sel po nadarne informacije h Kočevarju. Ko je ta slišal vprašanja glede električne naprave, je takoj Čutil, da Je to za dr. Tavčarja žaljivo. To je Hočevar tudi sporočil dr. Tavčarju, ki se je tozadevno informiral pri orožniku in ko mu |e potrdil Burianovo opozorltev, Je vložil tofbo proti BurJanu. V prvi instanci je bil Buran obsojen na 100 Din gtebe. Zmper to razsodbo se je pritožil on in obtožitelj dr. Tavčar, slednji radi prenizke kazni. Pri vzkllcni razpravi Je bil zaslišan zopet orožnik Lešnik, ki je svojo prvotno izpoved deloma umaknil, za to jo Je potrdil priča Hočevar, katerega Je senat po sklepu med razpravo pripustil k pričevan'u. Burjan je bil obsojen na 1000 Din. — Nevihta. V četrtek popoldne Je prihrumela tudi nad Maribor in okolico nevihta, kf pa se je kmalu raztegnila erotl Dravskemu polju. Temperatura le zelo padli. — Iz bednih krogov rusie emigracije. Več v LJubljani Živečih ruskih emigrantov, ki se nahajajo V obtronem gmotnem poležala, apePra na usmiljena srca in prosi zaslužka, ki bi jim omogočil preživljati sebe In nedoraslo deco. Službo bi sprejelo več izobraženih dam v kaki rodbini kot pr> strežnlce in odgojiteljice, nadalje dva dobra stavbena risarja, delo na dom. kemik in več dam In gospodov, ki bi lahko poučevali francoščino, angleščino In nemSčino. Posmene ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Ruski kružok. Terezina Jenko. — Atentator Juhasz v Rusiji. Joži Ju* hasz, eden glavnih soudeležencev pri atentatu na kralja Aleksandra, ki je takoj po atentatu pobegnil iz Jugoslavije, se je sedaj javil iz Moskve svojim sorodnikom. Pisal jim je, da so ga Rusi sprejeli z odprtimi rokami in obenem zahteval, da mu pošljejo podatke o usod! njigovik sodrugov Stejića in Laze Markovića. — Zadnja pot narodnih mučenfcov v domovino se bo predvajala v kinu »Tivoli« od sobote 9. do IZ t. m. Film prikazuje uvodoma «anor>mo Judenburga, drevored, kjer so bile žrtve usmrčene — žrtve na mnriSču, pokopališče itd. Nadalje prvi pozdrav na domačih tleh v Sent Tlju — spre* jem v Mariboru — vožnja do Ljubljane — pogreb — žrtve na mrtvaškem odru — ve* li časten sprevod in odkritje spomenika na pokopališču. Film, ki je zelo dobro izdelan, je posnel g. Bešter. — Košnla na Štajerskem. Letošnja zima in spomlad sta bili za krmo izredno ugodni. Sicer se še poznato po bregovitih krajih posledice suše zadnlih dveh let, vendar je vobče pognala letošnja trava zelo burno. Na več krajih okoli Maribora so pričeli že s ko?n:o, ki obeta obilno in dobrega sena, pa tudf druge in morda po nekod tudi že tretle košnje. —- Cena Žlv'ne na Štajerskem. Vsled Izredno mnogo obetajoče letošnje krme, nI upanja na znižanje cen živini, ako ne bodo na ceno vplivale razmere v sosednih državah. Radi obilice krme skušalo tudf mali posestniki si nabaviti ž?v!no, dečim veliki posestniki nimajo posebnega 'povoda prodajati živino. Ta slaba stran upanja na pocenitev živine in mesa ima tudi svojo dobro stran za vbodoče, ker se bo po nekod nakopičilo preštevilo živine, ki se bo čez zimo morala prodati. — Gospod Goteb k{ Je lnserral za »Začetnico« gaj se oglasj v naši pisarni. — Za počitn'ce je nai Bohinj pravi raj. fz n-esra imaš najlepše ture na Triglav in krrnše izlete, med temi k izviru Savice. V naHepši legi ob Jezeru je hotee! Sv. Duh. z električno razsvetPavo. 30 sobami, kopališčem, čolni itd. Kuhinja je izborna. Cene umerjene. — Večera! kom. — bančni tecV. Vsem udeležencem tečaja, ki so se priglasili in zlasti onim, k! so ukovlno naprej poravnali se naznanja, da se vrše 'predavanja vsak ponedeljek, četrtek in petek v Glasbeni Matici od trlčetrt 7. — pol 0. zvečer, vhod Iz Gosposke ulice. — Dobra kupčija. Dva seliaka iz Imo-ča v Dalmaclii sta prispela v Split, da menjata fam dolarje. Tnm se Jim Je pridružil neki mladenič in Uma LtlavS, da je pripravljen dolarie plačnti po 04 Din. Seljaka sta rmi dala 50 dolarski bankevec mladenič pa ilm Je v kuverti izročil 200 d!nf rjev nre rekoč, da nai malo počakata, da gre v banko zameni:* t denar. Sel'aka pa sta čakala, čakaTa do pozne noči, pr?jatePa z denarji pa ni bilo. Naposled sta odprla kuverto v kateri pa je bil samo listi? paplria In na nJem napis: »Magarci...« Policija dolarskega me?etarja zasledu-e. •Slepce i (Društvo *!cpih). V spomin svojega prt vojakih v Firenci umrlega nečaka Anton l-okar!a darujeta stric Ivan in teta Marfa T>'n fOB. Srčna hvala! — — Sokol na V?Ctt, priredi v nedeHo, dne 10. junija ti. ob 4. pop. lavno telovadbo z ljudsko veselice na letnem telovadIŠču poleg nove šole na Glincah. Pri telovadbi nastopijo vsi oddellcl. ob sodelovanju godbe drav. dhr. oblasti. Vabimo vsa sokolska društva In Sokotstvu naklonjene občinstvo k obMnl udeležbi- Zdravo! Po!7WffflR. y — Gposar^a se doilfttega. ki Je v torek zvečer vzel v kavarni Zvezda siv po-vrSnflc. da ra tako! vrne tla, sicer sa ga brezporono Izroči policiji. — Ga. pekovski motetH! Dotični gosp. ki mi Je zamen'al dezn'k pri zadnjem zborovanju, naj ml ga vrne na Oosposvetsko eesto It. 7.. k«er dobi svo'egm. — Našit te denarnica z minilo to denarja. Lastnik naj se zglasi PoUiaaka * », Ctaalfc, NAJNOVEJŠA POROČILA. Ekspoze zunanjega ministra dr Ninčića. VAŽNOST MALE ANTANTE V SREDNJI EVROPI. — NAŠI ODNOS.4JI NAPRA.Uf ITALUL - VPRAŠANJE SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE NA KOROŠKEM. — Beograd. 8. junija. (Izvir.) Na današnji se'i, kl ie bila ob 0. otvoriena. Je podal zunanji minister dr. Ninčič daljši ekspoze o zunanepolitičnem položaju. Uvodoma so začrtane splošne smernice zunanje (politike, je kratko opisan mednarodni položaj v Evropi, je podčrtana važnost in stališče male antante za ohranitev miru }n konsolidacijo Srednje Evrope, so kratko skicirane okolnosti, radi katerih še nI prišlo do dobrih prijateljskih odnošajev med našo kralevr* no in kraljevino Italijo, naglasa se važnost lausannske konference za ohranitev miru na bližnjem vzhodu, vpliv naSe delegacije na to konferenco, dalje se kratko razmotrivajo odnošaji do ostalih balkanskih drŽav, odno-žaji do Madžarske, navajajo se v obširnem ekscerptu štiri konvencije, sklenjene z Avstrijo. Ekspoze dalje kratko konstatira, da naša narodna manjšina na Koroškem ne vžira takih svobedščin |n pravic, kakor Neme] v aa£i državi. Ekspoze pravi med drurim: »Dolgotrajna, krvava svetovna voina Je zapustila ln le dolgo zapušča globoke brazde v evropski situaciji. Zmagovalci in ©regnancl s težavo skušajo okrevati. Nekateri premaganci z vsemi napori streme, da se nblažijo določbe mirovnih pogodb, na drugi strani pa rudi. da se na razne načine osvobode teh določb. To ustvarja situacijo, ki je še vedno opasna, ker daje možnost za spopade. Tem zadn:ih petih let pa sjtaacfa Še ni postala vedra. Prijatelji zavezniki prfpravljajo In organizirajo sile, da se konsolidira stanje v Evropi In Izvedelo mirovne pogodbe. Med važne č'n?tel?e, kl b ti go tvorno delo'e Jo ▼ Evropi, spada radi skup'na držav takozvana mala antanta. Vse večji je njen vpliv za mir v Evropi. Značaj In korst naše skupine se neprestano dviga In se neovirano razvija v korist srednjeevropskih narodov. Naša skupina vpliva na konsolidacijo lastnih držav ter je tudi odločujoča za ohranitev miru v Srednji Evropi. Vse višje se uvideva nie vpliv v momentih krize. Lahko se torej oceni, kolike važnost! je skupina držav, k3terlh temelji so solidni. S skupino male antante nastopa zajedno Poljska, tfl nI direktno intereslrana na stan*u. ustvarjenem po rr annnsk! pogodbi. Ima pa interes, da se ohranijo mirovne pogodbe. Skupno postopanje je velike važnosti, ker se ovira ustvaritev raznih avanturističnih načrtov. Radi tega ne more bit! govora o mali antanti. ne da hI se spominjali Poljske. Mala antanta In Pol'ska ustvarjata sedaj v Evropi položaj v blagor vsem narodom. LAUSANNSKA MIROVNA POGODBA. Zunanji minister Je dalfe zelo obš'rno govoril o pomenu Jnusannsike konference In o nošem vplivu na tej konferenci. Omenil je, da bo lausannska konferenca sklenila mirovno pogodbo, katera bo nadomestila sevresko pogodbo, kj smo jo mj odklonili. Srpftmo pred zaključkom l"»usanske mirovne konference. Naša udeležba na tej konferenci Je bila ipo izjavi zunanjega ministra velike važnosti, ker so zavezniki vpcSteva-li glede določitve meja v Trakjji vse od nas predlagane mejne načrte, Konf. Je odklonila naš predlog za nstanovltev avtonomne Trakije, ker bi ta še bolj komplicirala položaj na Balkanu. Naša delegacija bo po izjavi zunanjega ministra podptsola mirovno pogodbo, toda le z rezervo, ker m| nismo zadcvofml z nekaterim] določbami gospodarsko Jinančnega značaja v tej pogodbi. Gospoonrsko finančne zadeve med našo državo in Turčijo so se že uredile po balkanski vojni v londonski mirovni pogodbi leta 1913. V te? pogodbi bi imela posebna komisija urediti vsa zadevna vprašanja med obema državama. Delovanje komisije pa je pretrgala svetovna voina. M; nism« in ne moremo sprejeti« da bi lausannska mirovna pogodba sedaj urejevala stvari, Ki go med nami in Turčijo žc urejene. ODNOSAJI DO ITALIJE, Za tem Je zunanji minister prešel na vprašanje, kako vzpostaviti dobre prijateljske stike z Italijo. Razmerje do Italije direktno tangira nale Javno mnenje. Italija zavzema med našimi sosedi prvo mesto in v našem Interesu je. da pride v vseh spornih gospodarskih m političnih vprašanjih do sporazuma. Zunanji minister zavrača očitke, da bi b;.ia vlada s tem, ker stremi vzpostaviti dobre prijateljske odnoSaje z Italijo, italofilska. To Je pogreSka. Mi hočemo, da ustvarimo sporazum z Italijanskim narodom, kar je v Interesu s stališča naše države. Ti interesi zahtevajo dobre in prijateljske ednoša^e. Uvidevni politiki to tudi cenijo in prizna-va:o, da ic to tudi interes Italije. Tekom po-sled. mesecev Je bilo sklenjeno veS konvencij med obema drŽavama. H urejujejo nekatera sporna vprašanja, vprašanja sosedstva in pa vprašanja. Izvirajoča lz gospodarskih okolščin bivših avstro-ogrskfh pokrajin. Sklenjene konvenci*e dokazujejo koliko dobre volje jte bilo na eni In drugi strani, ne samo da se rešijo sporna vprašan'a. marveč da se vzpostavijo dobri odnošaji. V tem trenutku se vodijo v Rimu razgovori o raznih vprašanjih, predvsem o vpr?šanjih določrtve meje med našo državo In reško državo. Ker so ti pregovori v toku, minister ne more dati podrobnih /pojasnil. Minister Izjavlja le toliko, da je rešitev tega vprašanja naletela na težkoče. Zunan'1 mfnister končno navaja, da so se začeli pregovori za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo in da pridejo ti pregovori kmalu do zaključka. Izdelani so tudi predlogi carinskega tarifa Ekspoze dalje navaja dobro razmerje do Grške, s katero je sklenjena solunska pogodba o našem svobodnem pristanišču v Solunu, dalje konstatira ekspoze prl'atelj-ske fn dobre odnešaje napram sosednji Albaniji. Zunanji minister dalje na/nanla zbornici v ekspnzeiu, da so pastali odnošaii med nami ln Turčllo normalni fn da se v kratkem vzpostavijo oficijelni diplomata stiki med obema državama. Turčija nj naša nerposredna soseda, vendar pa ie velike važnosti, da imamo dobre odnoša'e s to državo za ohranitev miru na bližnjem Vzhodu. Glede Madžarske zunanji minister konstatira, da naša vlada nikakor ne more biti zadovoljna z delovanjem madžarskih ire-dentističnih društev in da se šele vzpostavijo dobri odr.ošajl sosedstva, ako se kurz madžarske politike bistveno spremeni. Ekspoze pa dalje zelo Izčrpno govori o Avstriji. Navaj'a predvsem dejstvo, da so bile dne 24. febr. ti. podipisane med avstrijsko delegacijo In naJo vlado štiri konvencije. Te konvencije urejajo gospodarsko-finančne probleme v smfslu določil santžer-menske pogodbe. Konvencije je od nas> strani podpisal minister dr. Markovič od avstrijske strani pa zunanji minister dr. Orflnberger. Ekspoze nato navaja vsebino vse Štirih konvencij ter naglasa, da stapTo te konvencije v določenih rokih takoj v veljavo, čim bodo ratificirane od kompletnih parlamentov. Končno se ekspoze dotika perečega vprašanja naše narodne manjšine na Koroškem. Ekspoze ugotavlja: »Vprašanje o postopanju z našo narodno manišino na Koroškem nJ še popolnoma rešeno. NesumI?"vo je. da Je položaj Nemcev orl nas mnogo boljši, nego naših v Avstrlii Ta neenakost ne more dalje obstofatl.* UTTS PAŠIČEVEGA GOVORA V ZAGREBU. — Zagrebt t Junija. (Izvir.) Govor ministrskega predsednika Pašiča v narodni skupščini je Izzval v hrvatskih federalističnih Krogih v Zagrebu veliko konsternacijo. Hrvatski blokaši predvsem ostro zamerilo Pašiijev nastop proti dr. Trumbiču kot bivšemu predsedniku Jugoslovenskega odbora. Dalje niso federalisti zadovoljni z Izvajani ministrskega predsednika giede centralizma in reviziTe ustave. Pašičeve Izjave v teh vprašanjih so bile takega zna-čaTa, da so Pašiču iskreno ploskali Luktnič in Pribičevič. ITALIJANSKA VLADA PREDLAGA ANEKSIJO REKE. — Beosrad, 7. jan. (Tzv). Vlada sc drž! sicer zelo rezervirano glede italijansko • Jugoslovanskih pogaTanj v Rimu, vendar pa se v informiranih krogrih govori vedno odločnejše, da hoče italijanska vlada podati nove predloge glede Reke. O tej stvari so bile tudi 2e konference v našem zunanjem ministrstvu. I*a!*«a boce Peko anektirati Zato Je potreba, da se modificirajo dotične točke ranallske pogodbe In se ukine samostojnost reške države sporazumno med obema vladama. Kompenzacija za aneksijo bi bila priklopitev Delte ln Ba-roša k JugoslavH in odstop relklh pod-občln, v katerih Je večina jugosloven-ska. Politični krogi, ki Imajo ozke zveze z vlado, menilo, da ne more biti govora o anekslH, ker so raoallska pogodba fn santamargherlteke konvencije ratificirane ter Je ž nUml zagotovljena neodvisnost resice samostojne države m pripadnost Delte in Barosa Jugoslaviji. De'ta m BaroS ne nwe?a sTuZiti za nikako ko^peuzacHo. Oovoii se dalje, da Je b?1 naši delegaciji v Rimu 2e stavljen predlog za aneksijo in se tam pričakujejo Instrukcijo ta Beograda, V poBU*. n!fi krogih ?e trdi. da bi naša vlada zahtevala za Reko razven tega, kar ponuja Italija, *e Zader z okolico. CESKOSLOV. TRGOVINSKI MINISTER V TRSTU. — Trat. 7. juniia. (Izvir.) češkoslovaški trgovinski minister Novak je danes dospel v Trst. da si ogleda pristaniške naprave In ca ogleda rud! druga pristanišča na Jadranu. Tržaški Lloyd Je ministru dal posebno ladjo na razpolago, na kateri bo potoval v Zader, šlbenfk ln DubrovnOc. »L* Era Nouva« posveča ob priliki teza obiska daljši članek problemu tržaškega pristanišča in konstatira, da se vrši Bata borbi med Trstom In Hamburzom. Ta borba ucodno izpade za Trst. če bo Češkoslovaška republika uravnala svojo uvozno jn izvozno politiko v pravcu Trsta. OTOK CIPER SC PRIKLJUČI GRŠKI-mm Limasol, 7. junija. (Izvir.) Škofje župani, poslanci otoka Cipra so se dane* zbrali na posvetovanje pod predsedstvom nadškofa. Zbor zastopnikov otoka Cipra ie soglasno sklenil resolucijo, da se otok pr> MJu« Grški. V London je bila odposlana posebna deputacija, da zaprosi Anglijo 7* intervencijo. Venizelos Je naproSen ra podporo. _ Borzna poročila. — Zazreb, 8. junija, (Izvir.) Zaključek. Devize: Curih 16.55, 17.05, Pariz 6, 6.10. London 432, 438, Berlin 0.125. 0.13, Dunaj 0.133, 0.134, Praga 2.80, 2.S5. Trst 4.40, 4.46 Newyork 93, 93.73, Budimpešta 1.57. 1-625. Valute: dolar 92, 92.30, Ura 4.40. 4.43. — Curili, B. hmija. (Izvir.) Danajn predborza: Beograd 6.20, Berlin 0.0073, Amsterdam 217.70. Newyork 5.53, London 33.66, Parte 35.90, MIlan 26, Praza 16.59, Budimpelta 0.098',. Varšava 0.0095, Dunai 0.0078, avstr. žig. krone 0.007825, Sofija — Trst, 7. Junija. (Izvir.) Beograd 1320, Darila 0.03, Praga 64, Pariš 137.701 Loado* 99*70. Kenerk 2CL32, Curih Mf« ~3 \ Sttan 4, »SLOVENSKI NAROD« dne 0. junija 1923. štev. 1j0. iV nedeljo dne 10, junija vsi k javni telovadili viškeoa Sokola! Turisiika in sport. — Čakovačkl športni klub igra, kakor favljeno, v soboto in nedeljo v Ljubljani in sicer v soboto točno ob 18. proti S. K. Primorje, v nedeljo ob 15. pa proti S.K. Jadran. Obe tekmi se vršita na igrišču S. K. Primarja, ter obetati nuditi izreden sport, ker je moštvo gostov napolnjeno z budim-peštanskmi igralci ter je doslej teplo vodilne slovenske klube z velikimi razlikami, n. «, ne spada pred javnost, nego obrtno oblast. Kar se tiče slike Nj. Veličanstva kralja in kraljica, je gospodom kolesom in vsakemu, ki ga interesira, pri meni na vpogled original pisma, ki sem c.i prejel nirila lanskega leta iz kabineta N'. Vel. kralja in ki se glasi: »Grsnodinu V. Bešter —-Ljubljana. Njegovo Veličanstvo krali zadovoljan slikom Svojom i Svoje visoke Ve-renice. koju ste Mi poslali, blagovolio je narediti, da Vam udavim Njegovu zahvalnost — V. d. šefa kabineta Punomočni ministra (Pcdpis). Ljubljana, 7. junija. 1923. Veličan Pester. * Za ta dopis uredništva ne odgovarja SPREJME SE apilna prodajalka ZA TRGOVINO. — P z navedbo pliće na poštni vre* dal 115, Ljubljana. : 1 Motocikl s priklopnim vozom, 5 HP, »Nekarsulm« SE vsled od« potovanja PRODA. — Kin* šner, hotel »Union«. 5935 Meblovano sobo ZA TAKOJ, najrajše v bližini „vlirja, IŠČE BANČNA URAD* MICA. — Ponudbe pod »Mir* Je /5957« na upravo »Slo ven* skega Naroda«. j Več družabnikov < SPREJME TRGOVSKO PODJETJE. — Ponudbe '-z navedbo kapitala pod : Družabnik/5963 na upra* i vo »Slov. Naroda«. ABSOLVENT STROJNE DE* LOVODSKE SOLE, vojaščine prost, vešč slovenskega, srbo* hrvatskega in nemškega jezika, do sedaj zaposlen kot skladiščs nik. — Pismene ponudbe pod »Absolvent/5941« na upravo »Slovenskega Naroda«. Psi-čuvaji. dva meseca stari, SE PRO« DAJO. — Smrekar, Knaf* ljeva ulica (gledališka ba* raka). 5937 Mala hišica z vrtom v Stanežicah št. 9, pol ure od kolodvora Št. Vid* Vi ž* marje, SE PRODA. — Ce* na nizka. 5936 Mirna* gospodična IŠČE za takoj ali pozneje SOBO, eventualno s hrano. — Ima svoje perilo. — Gre tudi kot sostanovalka k boljši go* spodični. — Ponudbe na npra* vo »Slov. Naroda« pod »Stalna 5955«. Lepo im!« nosesfvo BI KUPIL BLIZU MESTA ali VEČJEGA TRGA. Prednost: z malo gostilno ali trgovino, kjer je zraven vrt, nekaj polja ali gozda, na lepi legi. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slo* venskega Naroda« pod »Miren dom/5888«. PRODA SE pletiini stroj št 8. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5950 Stanovanje obstoječe iz dveh ali treh sob in kuhinje v mestu ali na pe« riferiii mesta IŠČE MIRNA STRANKA BREZ OTROK. Ponudbe pod »Nagrada 15.000 kron/5943« na upravo lista. TRAŽIMO potpuno vještog, starijeg radnika za izradu SELJAČKIH KIŠOBRANA. Samo vrstne sile neka se obra* te ur naznaku svojih zahtjeva na Meks Pscherhof i sin, Kn* zevci. 5939 !šoe se MLIN v manjšem obsegu na Do* lenjskem, Gorenjskem ali v blizini Ljubljane. — Po» nudbe pod: »Mlin« na Anončni zavod Drago Bcseliak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 5938 Zdravo, SuhO SeilO nadalje oves, koruzo, otrobe pšenično moko in druge mlevske izdelke oddaja najceneje tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA, "ESUE^T&S£ Prodam „Gamsbart". ANICA PLUT, Stob št. 19, Domžale. 5945 Žensko kolo. s novo ali staro. SE PRODA. — Zaloška cesta 13 (hod* nik. vrata 17). 5946 Stanovanje s hrano pri hr>!iši rodbini E5ČE D TJ \K Oealec). — Ponudbe pod »Re* alec 17/9958« na tmravo lista. Trgovska hiša t, inventarjem, prostim lokalom in stanovanfem* SE PO ZELO NIZKI CENI in vbodnimi po« *oji PROD\. — Naslov pove oprava »Slov. Naroda«. 5934 Za izven Ljubljane IŠČEM za čes šolskih počitnic na posodo proti primernemu plačilu &$P3 obraniš?! tt??fKT3 — Naslov pove uprava »51. v. Naroć**Ta* roda« pod »Bodočnost/5962«. Prodaja lesa. Nadarbina Stari trg pri Slo-venjgradcu namerava prodati ca. 1000 m9 lepega stoječega bukovega lesa v parceli 5 (Blat* niča) v občini Vrhe pri Slo* venjgradcu. — Ponudbe je vlo* *iti of črtni m potom do 2. ju« lija t. L na župni urad Stari trg, p. Slovenjgradec. — Pogoji r.o razvidni pri posestniku Blatniku v bližini gornje par* cele in v žunncm uradu Stari trg, 5906 BAR u Zagrebu, dobro idući sa restaracijom .rimskom i ljetnom te potpunim namještajem* ujedno stan sa nusprostijama, sobe za nersonal PRODAJE SE ODMAH. — Informacije daje »Seko«, Zagreb. Baka* čeva ul. br. 3. 5840 5960 moškimi tehtnica za ca. 2000 kg teže. ISO m šlit za poljsko železnico in 2 obrač-n3cl (Drehscheiben) zraven . Ponudbe na: M o s t e r, tvornica laka d. d. Zagreb, Mesnlčka ulica 13. EMtiruZhisha UILH no Solunu v jugoslovanskem Primorju pri Reki, 5 sob, kopalnica, kuhinja, klet, vodnjak, vodovod, elektrika, obdelan vrt v obsegu 1324m2, se prote sa Din 450.000. — Vila se nahaja ob prometnem spre« hajališču in parku, oddaljenost od morja 10 minut. Zra!< čist, prebivanje ugodno in zdravo. Pismena pojasnila daje 5951 Josip Saje, Saiak, Boulcvud 260. Enodružinsko hišo z lepim vrtom ter prostim sta* novanjem dobi dotični, kateri obtjubi največ zanjo, v Rožni dolini št. 106 (pri Mar jaku). — Naprodaj le do 15. t. m. 5818 50,000 kron naprade dam dofičnemu. ki mi preskrbi takoj STANOVANJE. obstoječe iz kuhinje in 2 do 3 sob. — Ponudbe pod »Mala družina 5861« na upravo »SI. Naroda«. Kce se STANOVANJE v Ljubljani, obstoječe iz kurii* nje in dveh ali treh sob. Plači se vnaprej, oriroma se posodi na isto' do 200.000 kron. — Pi=> smene ponudbe pod »Mirna stranka'5862« na upravo »Slo* venskega Naroda«. Stavbna parcela (okro^ ??00 m2) s stavbrim ma« terijalom na periferiji Ljubi m* ne NAPRODAJ. Istotam SE PRODA ze rablieno POHT* STVO. OPLEKA ter malo rab* lieni ženski RJAVI ČEVLJI štev. 37 PO UGODNI CENI. — Naslov pove uprava »Sto« venskc.rja Naroda«. 5851 Bostona najnovejših modelov so ravnokar došSc« A. & £- $fcaber?iž LJUBLJANA, Mestni trg IO „ Koieserji!" Oglejte st velko zalogo d 0» koles, komi letnih, z d^bro pneu« mat ko od Din 1800—. Tribuna F. B. L.i Ljubljana, Karlo ska cesti štev. 4. M53 (najprometniji dio grada\ pred kućom stanica tramvaja, velika bašća, 2 sobe lokal, zatim 3 so= be za stanovanje — ODMAH SE l'SELITI, štala za 6 konja, šupa, 2 svinjca, zidana sjenica, podrum: svi navedeni objekti rasvijetljeni električnom ras* vjetom PRODAJE SE radi dru* gog poduzeća za 400.000 dinara sa cijelim inventarom. — Upi* tati Petrinjska ulica 53 Zagreb, kod Novosela. 5874 H HBtlhC iPLI! prodajamo po znatno zniža i i cenah vse vrste pohištvo. Trgovina 3 pcIrStvc-ra in ta^etn'£Vxa delavk sa Brata Sever LJUBLJANA, Gosrosveiska c. 13 5706 (Kolizej) Ženifna jionsidha. Dva inteligentna gosn - J srednje starosti, z več mili i i kron gotovine« žalita v svrho ženitve znanja z gospicami ali vdovami. Dopisi s polnim podpisom in slikami, katere sc na željo tudi vrnejo pod »Trgovce''5052« na^oriravo »Slov. Naroda«. Zidna opek?, normalno in močno žgana, znano naiboliša kakovost. SE NUDI VSAKO MNOŽINO PO DNEVNI CENI. R. SMIELOVSKJ, arhitekt in mestni stavbrnk,posestnik-opekarne na Viču, Rimska cesta št. 2. 4150 Knjigoossfii^ slovensko-nemŠki korespondent, samostojna moč, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Stanovanje na razpolago. Frlc Zemlič veletrgovina z vinom v Ljutomeru. 5923 DriižaMi e ea Din 250.000*— se sprejme v dobičkanosno in brezkonkurenčno tovarno z ali brez sodelovanja. Ponudbe na upravo lista pod Brez konkurence 5947. Spreten trpki špecerijske in kolonijalne stroke, vajen sestavljanja in zavijanja komisij ter ekspedicije, ki je že serviral v trgovinah na veliko, se sprejme takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zalitevo plače na Breuer, dioničarsko društvo, 8 Najboljša naložitev denarja I Prednost imaj > sim attCne gos) lec a - mlade vdove brez otrok, neoporečne preteki sti, katere icileknr.iji. na poznejšo ženitev in ki imajo večji kao'tal a!i kak i vec^e posestvo aH podjetje. Ponudbe je poslati pod Sijajna botioćttost na Aloma Companv, anonCna in reklamna družba, Ljub jana, Kongresni trg 3. b&l