Posamezna številka 30 vinarjev. tena za trio teta . K 60-—, za po! leta . K 3G'~ ! . „ Jetri leta . „ 15.—, „ en mesce „ 5- ®Wdni$iva in upravništvo: Kopitarjeva ulica štev. - Telefon štev. 58. —————- SRH n a m Inserail: Enosloipna patitvrste (72 mm Sirena !« 3 »a« *t.sofca ali nje prostor! za enkrat po K V20. —• Poslano: Enostolpna petitvrsta K V—. — izhaja vsoti dan. izvzea&i nedelje in praznike, oi> 2. uri popoldne ncare cest Posebno poročiio »Večernemu lislu«. m Belgrad, 14. maja. Predsednik francoske republike Poincare je poslal regentu prestolonasledniku Aleksandru brzojavko, v kateri mu čestita ha regentstvu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mu želi dolgotrajno in uspešno delo, Regent Aleksander se je za ia prijateljski pozdrav predsednika francoske republike takoj brzojavno zalivali!. mimm : 3uči I, V tli!« f 9 (3 * S AMAnctnfin »Večernemu listu*. (Veliko ogorčenje.) — Min. predsednik Stojan Protič je odgovoril, da se vodi o dogodkih na Koroškem preiskava z ene in druge strani, da se vodijo pogajanja o povratku nemških čet na prejšnjo demarkacijsko črto in da se bo o vseh teh dogodkih, čimprej bo to mogoče, obvestila mirovna konferenca v Parizu, ter da se bo ukrenilo vse potrebno, da se onemogoči nadaljnje divjanje Nemcev proti jugoslovanskemu prebivalstvu na Koroškem. Poročilo © nemški p Posebno poročilo m Belgrad, 14. maja, V včerajšnji seji narodnega predstavništva je poslanec dr, Pavel Pestotnik stavil na ministrskega predsednika vprašanje o dogodkih na Koroškem in postopanju nemških vojakov z ujetniki in slovenskim civilnim prebivalstvom. Nemci na Koroškem koljejo moške in ženske/nabadajo deco na bajonete, ujetnike pa zapirajo in ubijajo, (Veliko ogorčenje med poslanci.) Razen tega se Čuje, da podpirajo nemško akcijo proti 'Jugoslovanom na Koroškem tudi Italijani, UstsRSvffsv medicinske fakulteti Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Belgrad, 14. maja. Ministrstvo za i ske občine, naj maznači mesto, na kate-»5rodno zdravje je zahtevalo od belgraj- * rem bi se zgradila medicinska fakulteta. Polesofistsipsl z 21 Mm. Posebno poročilo »Večernemu listu«. mBhljfjrod, 14. maja. V včerajšnji seji narodnega predstavništva je predložil minister za konštituanto dr, Kramer zakonski načrt o polnoletnosti državljanov kra- ljestva SHS, ki naj se doseže z izpolnjenim 21, letom. Istotako je predložil zakonski načrt za rtov poslovnik narodnega predstavništva. Posebno poročilo »Večernemu lislu*. m Betgrad, 14. maja, V ministrstvu za trgovino in industrijo so izdelali zakonski ha Srt o naknadni volni odškodnini. Načrt ko predložil v proučitev ministrskemu' sve- tu, nakar se bo v najkrajšem času predložil narodnemu predstavništvu. Zakonski načrt obsega 130 paragrafov. ESmjj« Gii 3 Še nikdar se ni na Slovenskem tolik# in tako lahkomiselno govorilo kakor sedanji čas. Na železnici, na kolodvorih, v gostilnah, na ulici in vsepovsod) kjer se shajajo ljudje po svojem poslu ali brez njega, slišiš lahko moške in ženske, ki se kosajo, kdo bo našel krepkejšo zabavljico na vlado, na nered, na draginjo, na slabe čase, na neštete krivice, ki se jim gode. Konec tega govorjenja je vedno ena in ista misel; Vrag vzemi vse skupaj! Ta bolezen gre preko vsega sveta in je posledica dolgih vojnih let in vojnega' trpljenja. Toda bil bi že čas, da se začnemo' zdraviti, da se poskusimo iztrezniti. Gotovo, vojne rane še niso zaceljene in bolečine preteklih let niso pozabljene. Kljub temu pa bo trezen opazovalec in pravičen sodnik moral reči: Vse se vidoma in dovolj hitro boljša. Popolnoma smo že pozabili, kako je bilo ob času vojske. Meščan se noče spomniti več, kako je bilo treba ob najhujšem mrazu, v raztrgani obutvi, postajati po cele ure in cele dopoldneve pred prodajal-nicami, preden je nekaj dobil, kar je bilo tako slabo in malo, da je domov prinesel komaj kaj drugega in boljšega kot prekla-jenje in nahod. Najpotrebnejšega nam je' manjkalo; ne kruha ni bilo, ne zabele, ne podplatov, ne obleke, ne perila, in če ga je kdo imel iz dobrih časov, ga ni mogel oprati, ker ni bilo mila. Ako si kupoval te stvari pod roko, si plačeval neizmerne cene, ko smo debili lastno državo, so se polnile prodajalne vsaj z najpotrebnejšim blagom; drago je še vedno, a vendar —* razen mesa — vse cenejše nego prej, ko ga je bilo treba iskati skritega pri oderuhu. In kmet. Še pred kratkim je imel neprestano rekvizicijo z beričem pred hišo, ki mu je pretaknila zadnji kot v shrambi in stokrat pregledala hlev, kaj bi se dalo iz njega še odpeljati. Danes svobodno razpolaga s svojo imovino, jo prostovoljno oddaja na trg, je zopet gospodar svojih pridelkov. Naša mlada država ima še mnogo ne-dosfatkov, kakor ne more biti drugače. A gotovo je tudi, da je pri nas bolje, nega pri kateremkoli našem sosedu, lztreznimo se torej in gradimo s poštenim delom, ne razdirajmo z lahkomiselnimi besedami! Angleški premog za naš les. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 14, maja. Angleška tvrdka Ewans et Comp. Limited iz Cardiffa je sporočila trgovski zbornici v Belgradu, da ima na razpolago premog in da je pripravljena stopiti v zvezo s tukajšnjimi trgovci s premogom, V zameno želi dobiti les za rudnike in prosi, na jse ji naznanijo trgovci, ki bi mogli ta les dobavljati. Belgrad brez elektrike. Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Belgrad, 14. maja. Vsled pomanjkanja premoga v tukajšnji elektrarni je Belgrad že nekaj dni brez električne razsvetljave. Ako se temu takoj ne odpomo-re, obstoji nevarnost, da preneha vsled pomanjkanja električnega toka tudi telefonski promet. Trgovski promet. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 14, maja. Naš generalni konzul v New Yorku, Milan Putin, ki se je »edaj mudil v Parizu, pride v Belgrad, Njegov prihod je v zvezi z organizacijo trgovskega prometa med Jugoslavijo in Ameriko, kakor tudi s tozadevnim kreditom, m Belgrad, 14. maja. Inšpektor finančnega ministrstva, dr, Milorad Nedeljkovič, ki je bil kot delegat finačnega ministra poslan v Pariz radi organizacije naših trgovskih odnošajev, se je vrnil v Belgrad, Oddaja zemlje. Posebno poročilo »Večernemu listu«, sr. Belgrad, 14, maja, V belgrajski okolici se odda v začasen najem okoli 300.000 oralov zemlje za razmeroma nizko ceno. Del najemnine se porabi za pokritje stroškov agrarne reforme ,za izvedbo kanalizacije v Bclgradu, glavni del pa se izplača lastnikom zemlje kot odškodnina. Zvez a pravoslavne duhovščine. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 14. maja, Vsled sklepa odbora zveze pravoslavnih duhovnikov se sklicuje v Belgrad na 14. t. m, konferenca zastopnikov pravoslavne duhovščine iz vseh pokrajin kraljestva SHS. Na tej konferenci sc bo razpravljalo o ustanovitvi zveze pravoslavne duhovščine za vse kraljestvo ter tudi sklepalo o sklicanju ustanovnega občnega zbora nove zveze. Tuji denarni zavodi pod se- kws trem. Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Sarajevo, 14, maja. Bosanska deželna vlada je postavila pod sekvesturo nastopne denarne zavode: Bosansko banko, Agrarno banko in Madžarsko banko, Vlada je izdala to odredbo vsled varstva javnih interesov, zlasti pa zaradi tega, da se za- varuje pokritje škode, ki jo je povzročil sovražnik v Bosni in Hercegovini. Minister za promet se vrnil. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 14, maja. Minister za promet Vulovič sc je vrnil v Belgrad, Poslanik Ivan Hribar m polis. Poseono poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 14. maja, Te dni je došel v Belgrad poslanik kraljestva SHS v Pragi, Ivan Hribar. Regulacija plač podčastnikov. Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Belgrad, 14, maja. Ministrskemu svetu je predložen predlog o regulaciji plač aktivnim podčastnikom vseh vrst. Za deco. Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Sarajevo, 14. maja. Včeraj je bila pri vladi enketa o varstvu naše dece. Sestavil se je v ta namen odbor za celo deželo. Vojne delegacije. Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Belgrad, 14. maja. Ker je prenehala potreba, je sklenil ministrsi svet, da se odpravijo vojne delegacije in poddelegacije na Angleškem, Francoskem in v Italiji, Zavedni otroci. LDU Pulj, 12. maja. Iz Tinjana poročajo, da je nekega dne dopoldne prišel italijanski učitelj v Solo in pokazal našemu svoj dekret. Naš uč.tei; je odšel, a za njim vsi šolski otroci, pevajoč »Oj ti vilo Velebita«, Petnajst dni ni bilo niti enega otroka v šo- lo, nakar so pričeli karabinjeri loviti otroke p0 vasi ter popisovati starše z grožnjo, da bodo potovali v Sardinijo, Vsled tega pritiska, so pričeli naši otroci zopet hoditi v šolo, Italijani odhajajo. *. LDU Reka, 12. maja. Iz Ičičev, Veprin-ca, Učke in okolice jc odšla italijanska posadka. Občinske in druge urade so izročili domačim'uradnikom, aprovizacijo pa policiji, Tega se prebivalstvo zelo veseli in komaj čaka, da bi jih »osvoboditelji« zapustili za vedno. Etalijam ojačufejo meje. LDU Reka, 12, maja. Iz srednje Istn so poslali italijanske čete proti mejam. Posadke v posameznih krajih so zelo majhne, V mnogih krajih so ostali samo karabinjeri* Stalijanski vojaki kradejo. LDU Reka, 12. maja. Iz Istre poročajo: Tatvine se v vseh zasedenih krajih ponav-ljajo z vsakim dnem v velikem številu. Cele tolpe oboroženih vojakov hodijo ponoči S trenskimi vozovi od vasi do vasi. Zadnje dni so okradli kmeta Iva Radetiča v Kringi ter mu odnesli 300 lir in en tisočak, ovco 1 jagnjetom in drugo, — Isto tako so skušali nekateri vojaki pod vodstvom dveh kara-binjerjev okrasti kmeta Gašperja Matijana v vasi Jelini pri Sv. Lovreču. Medtem ko so s silo odpirali hišo, je pobral neki domačin denar in druge vrednejše stvari ter odšel skozi druga vrata v vas, da pozove službujočo stražo. Ko je po dolgem moledo-1 vanju straža končno hotela posredovati, lopovi (italijanski vojaki) pobegnili in ostala sta samo karabinjerja, ki sta se izgovarjala, da imata nalog, preiskati hišo. Konec je bil ta, da so aretirali gospodarja in njegova brata, ki se še do sedaj niso vrniti' Dogajajo se redno vsako noč tatvine. Krivci so vedno italijanski vojaki, ki so došl»i da vzdržujejo »mir in red«. Pismo z Ploskega. V Ljubljani bivajoča družira jc prejela od svojih sorodnikov z Voloskega poročilo, ki je nov ,ist iz albvma italijanskega kulturnega in odi f silnega delovanja meti na< šim ondotnim ljudstvom. Poročilo se glasi; Pisati nam je le redkokdaj mogoče, ker le težko spravimo kako pismo na Reko, od koder pride potem po ovinkih v Vaše roke. Na pomolu v Voloskcm pregledajo Italijani vsakega potnika prav natančno'; večkrat se morajo potniki v posebni hišici popolnoma sleči, celo po čevljih stikajo, Pa tudi semkaj ne prejmemo nobenega časopisa, dasiravno bi prav radi zvedeli, kaj se godi v Jugoslaviji in ali prinašajo Vaši časopisi tudi kaj novic iz naših krajev. Prvo delo vsakogar, ki stopi zjutraj iz hiše, je, da poizve, koga so ponoči zaprli. Sicer to ne more več dolgo trajati, ker so skoro že vse, ki niso pravočasno pobegnili, zaprli-Po svoje žrtve prihajajo karabinjeri navadno od enajstih do dvanajstih ponoči aB tudi kasneje, včasih pa na vse zgodaj zjutraj, Hišo obkolijo, dva gresta notri, in kogar iščejo, mora z njimi, Skoro noben izmed naših možov ne spi doma. Podnevi hodijo okoli, ker karabinjeri navadno nikogar ne aretirajo čez dan, ponoči pa sc skrivajo pri kakih znancih. Vojaki sicer pridejo v hišo in izprašujejo, kje je ta in oni. na odgovor pa, da ga ni, preiščejo hišo brezuspešno in nato odidejo, Žalibog traja to seveda le nekoliko časa, dokler ga končno vendar le ne iztaknejo. Sicer pa so naši možje previdni, in čim kdo sluti, da mu preti nevarnost, pobegne. Vendar je pa tudi tak beg v zadnjem času precej nevaren, Naš glavar polkovnik Pavoni se je iz- razil proti nekemu gospodu, da ve, da oihče ne spi doma in da jih veliko pobegne čez mejo, dostavil pa je, da odslej to ne bo več mogoče, ker so Italijani gosto za-stražili mejo in ne more nihče več uiti. Raznim pa se to še vseeno posreči, fako da dr. Cuiker in Pava pobegnila preoblečena kot železniška čuvaja. Snažila in sna-'ula sta tračnice, dokler nista šla mimo itraž. Prof. Crvarič je pobegnil kot pogrebnik, dr. Trinajstič pa kot kum otroka, Iti so ga ravno nesli krstit. Preoblečen v kmeta z otrokom na rokah je še*, čez mejo, l’red nekoliko dnevi se je posrečilo pobeg-t lit' tudi Buncu starejšemu, Senici z gla-'Varst/a, Snckvini, Večerini, vsem proie-“šorjem in še mnogim drugim. Zadnje dni aPrila mesca so zaprli zdravnika dr Fabjančiča, Gavianiča, Lunačka, opatijskega Šolskega ravnatelja Rajčiča m veloškega Rajčiča. Dr. Fabjančiča so ti junaki izvabili Ra ta način iz hiše, da so prišli k njemu s pretvezo, da je nekdo bolan in so ga potem v neki vili v Opatiji zaprli. Ostudna :e taka zavratnost. Ako so res v stanu dokazati kako krivdo in ako mislijo, da so vsa ■ta nasilja upravičena, naj imajo pogum, da ljudi zapirajo podnevi, ne pa da na tolovajski način lovijo ljudi ponoči. Aretirance nato po dva in dva uklenjena skupaj odvedejo v Trst in jih potem baje spravljajo v Italijo. Pravnika Viranta, rezervnega častnika, so odpeljali uklonjenega skupaj z navadnim tatom. Ko je hotel notar Raj-čič iz Pazina na dopust v Volosko, mu je rekel endetni italijanski general: »Kaj, v sVolosko, v ono nevarno gnezdo?!« Kakor so poprej Avstrijci mislili, da sta Opatija in.Volosko nevarno središče zarot, tako tudi Italijani vidijo v teh krajih vse mogoče strahove. Izdajajo pa naše ljudi tukajšnji Italijani, ker jih oni, ki so iz Italije dospeli semkaj, vendar ne poznajo. V Kastvu so zaprli župana, bivšega župnika in skoro vse n^oškel Semkaj je dospelo zopet precej italijanskega vojaštva s topovi, ki so jih postavili na opatijski pomol. Bojimo se, da bodo tudi tukaj še razsajale vojne grozote, vendar pa ne moremo ^ od . tpd. Teh šest mescev, odkar so Italijani tukaj, se mi zdi, kakor šest dolgih let, in ' bojim se, da ne bomo mogli biti nikdar več tako veseli, kakor prej. Smeha sem se že .čfsto odvadila. Vedno smo sami in vsak se najraje zapira v hišo, Ialijanski častniki .so sicer prijazni in poslužni, vendar pa nam ni mogoče pečati se s temi ljudmi, ki nam naše najbližje in najljubše uklenjene odvajajo kdo ve kam. Studijo se nam ti priliznjeni hinavci. Ravno smo zvedeli tudi, da so morali skoro vsi naši tudi z Reke in Sušaka pobegniti, ker jih Italijani tudi tam prav pridno iščejo. , Francoska sodba o Nemčiji J' Z ozirom na govor grofa Brockdorff-Rantzaua ob priliki izročitve mirovnih pogojev se peča »Temps« v uvodniku od 9. t. m, s sedanjo nemško politiko in pravi med drugim: Sodeč po govoru ne dobimo vtisa, da bi oni smatrali za svojo korist, da se pogodbe držijo. Ne vedo-li grof Brock-Sorf-Rantzau in njegovi tovariši, da je bi- 9 njegova politika neumestna? Mogoče, toda narava je močnejša od koristi. Potom ust svojega prvega odposlanca je današnja nemška vlada govorila po svoji naravi. Spoznavajmo naše sovražnike, če tudi ostanejo nedostopni. Ljudje, ki izvršujejo sedaj poklic vladanja v Nemčiji, niso prelomili s preteklostjo. Oni ne smatrajo oblasti kot sredstvo obnovitve. Oni smatrajo obnovitev kot sredstvo, da obdržijo oblast in širijo nadalje germansko moč, delo Bis-markovo. Bolonjski list »H Resto' del Carlino« objavlja situacijsko poročilo iz Pariza, v katerem opozarja na to, da je Italija politično popolnoma izolirana. Francosko ljudstvo in večina poslancev v francoskem parlamentu je sicer za to, da se ugodi laškim željam, pa ne morda iz idealnih ozirov; Francozi si hočejo samo Italijo zavezati za'slučaj nove vojne. Clemenceau in sploh cela francoska vlada pa soglaša z Wilsonovim naziranjem glede jadranskega vprašanja in tudi nima nobenih pomislekov skleniti mir z Nemčijo brez udeležbe Italije. Solidarni z Wilsonom so tudi francoski socijalisti, kakor se vidi jasno iz izjave »Confederation general du travail« (Splošne delavske zveze), v kateri soglaša zveza popolnoma z Wiisonom in napada italijansko vlado radi hujskanja italijanskega ljudstva proti ameriškemu predsedniku. Na Angleškem nastopa samo mali del občinstva in žurnalistike za laške interese, med tem ko je vlada in velika večina parlamentarcev na strani Wilsona in Italiji naravnost sovražna. »II Resto« opominja Italijane, naj si ne delajo nobenih iluzij, da ne bodo razočarani. Različne izjave, ki se čitajo tu pa tam po francoskih listih in v katerih se naglasa skupnost interesov latinskih plemen, so napravljene izključno samo za Italijo, medtem ko je pravo razpoloženje čisto drugače (P. P.) »L' Homme libre« piše: Sovjeti padajo kot papirnati gradovi. Monakovo, Budimpešta sta zgubila svoje in zdi se, da bo ruskim zadal smrten udarec general Kolčak. S tem pač še ni rečeno, da je boljševizem že mrtev, vendar umira. Na vsak način pa je verjetno, da Nemčiji ne bo mogel služiti več v pomoč proti zaveznikom. Bataljoni Noskeja so zavzeli Monakovo, rumunska armada Budimpešto. Zavzetje središč je zadostovalo, da so strli moč centralnih teroristov. To je dokaz, da je bila njihova moč zelo omejena in da niso imeli vpliva na široko maso ljudstva, katero so hoteli vladati. V Rusiji ima večjo moč, vendar stojijo Finci pred Petrogradom in Kolčak pred Kazanom na pohodu proti Moskvi, Ko boste zavzeti glavni mesti, bo doletela Ljenina ista usoda kot Belo Kuna; kajti tudi on opira svojo moč na zmešnjavo v velikih mestih. Za sklep miru je pomembno, da zgubi sovražnik tudi to svoje zadnje orožje. m Belgrad, 14, maja- V ravnateljstvu državnih železnic se dela na izpremembi zakona o ureditvi železniških ravnateljstev. Sodelujejo tudi zastopniki železnic iz Slovenije. Iz pokrajine. k Prijatelj invalidov. V soboto se je od nas poslovil naš prvi najboljši boritelj g, dr. Jež. Naša dolžnost je, da se mu javno zahvalimo za tako trudapolno delo, Če smo imeli kako željo, vsak je lahko govoril z njim, kakor bi bil doma. On si je vedno prizadeval, da je bila ta ali ona želja uslišana. Iz srca smo mu hvaležni in upamo, da bode še naprej imel tako usmiljeno srce dd nas, kakor do zdaj. Želimo mu obilo sreče na bodočem mestu, — Invalidi v Ljubljani. k Delavsko zavarovanje. Iz Belgrada poročajo: Minister za socialno politiko Jos. Gostinčar je poslal vsem ministrom v presojo zakonski načrt o delavskem zavarovanju. k V Brežicah se vrši v »Narodnem domu« v nedeljo, dne 18, maja 1919 ob 11. uri dopoldne protestni shod zaradi nečloveškega postopanja nemških tolp nasproti slov. prebivalstvu na Koroškem in ob štajerski meji. k ¥ Krškem priredi dne 17. t. m, ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Gregorič tamošnji orkester koncert v prid akademski menzi v Zagrebu s tem vsporedom: 1. Dvofak: Slovanski ples št. 4, orkester; 2, Zajc: na gondoli in Pavčič: Uspavanka, poje gdč. R. Miheličeva; 3. Čajkovskij: Velika fantazija iz opere »Zrinski«, orkester; 4. Zajc: Romanca iz opere »Zrinjski« in Brahms: Podoknica, poje gdč. R. Miheličeva; 5. Ofenbach: Uvertura »Orfej v peklu«, orkester. Zanimanje za ta koncert je zelo veliko in je pričakovati, da bo koncert v vsakem oziru dobro uspel, k »Slov. trg. društvo v Celju« ima dno 18. t. m. ob 9. uri dop. v mali dvorani »Narodnega doma« v Celju svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom, Z ozirom na to, da občni zbor za dne 4, t, m. ni bil sklepčen, sklepa ta občni zbor veljavno ob vsakem številu članov. k Iz italijanskega ujetništva. Podpisani slovenski fantje pošiljamo prisrčne pozdrave novooživljeni domovini ter jim kličemo krepak »Nazdar« iz italijanskega ujetništva. Želimo skorajšnjega svidenja pod žarki solnca svobode, v krogu svojih dragih! Desetnik Cof Vinko, Žabnica pri Škofji Loki; pešci: Bartolj Anton, Jeloveo pri Sodražici; Dobre Pavel, Kropa; Šubelj Leo, Dravlje nad Ljubljano; Kališek Fr., Fužine pod Ljubljano, Cvek Luka, Preddvor nad Ljubljano; Šauer Filip Kočevje! Volf F-anc, Kočevje; — Dopisnica ie bila oddana 2. februarja v Mantovi k Delegati na mednarodni interparla-mentarni trgovski konferenci. Iz Belgrada poročajo: Narodno predstavništvo je delegiralo na mednarodno interparlamentar-no trgovsko konferenco, ki bo zborovala 20. do 24. maja v Bruslju, nastopne po- slance: minister Trifkovič, Kosta Seljano-vič (disidenta); minister Milan Kapetano-,yič, Čedo Kostič, Pero Jovanovič, dr. Jo-ca Manojlovič (radikalci); Radoslav Aga-tanovič (nacionalee); Jaša Prodanovič (neodvisni); dr. Aleksa Pavličevič iz Ma-cedonije; minister Vulovič (dem,); Drago-ljub Maksimovič (dem.); Milorad Pavlovič, Ivo Grisogono, dr. Fran Novak, dr, Mehmed Zečevič, Dušan Vasiljevič, dr, Maks Rožič (dem, zajednica); dr, Drinko-yič, dr. Krnic (nar, klub); dr, Lovro Pogačnik in Stanko Banič (Jugoslov. klub). Prvji sestanek omenjene je bil pred vojno ,v Bruslju ter so bili tedaj tudi zraven zastopniki Nemčije in bivše Avstro-Ogrske. iTekom vojne so bili trije sestanki, na katerih so bili samo zastopniki aliiranih idržav, in sicer so bili ti sestanki v Parizu, Rimu in Londonu. k Drobiž, Finančni minister je dovolil, da sme mestna uprava Osjeka izdati, svojega papirnega denarja po 10, 20 in 50 vin. do vsote 10.000 kron. Ta drobiž se sme rabili samo v področju osješke občine. Za Italijanski voli Danes ob pol 11, uri dopoldne je sedel na zatožnirklopi Ivan R a k o š e, krojaški pomočnik, doma. iz Broda, okr. Novo mesto, obtožen, da je stal v vohunski službi italijanske vojske, Ta posel je opravljal meseca januarja do marca letos pri poročevalskem oddelku italijanske divizijske komande v Idriji kot tolmač za ose-!be, ki so prihajale preko demarkacijske Ičrte, Imel je nalogo poizvedovati stvari, ki te tičejo vojaške brambe države. Obtoženec je še decembra meseca 1, 1918 rJužil pri SHS stražnem bataljonu na Ledini v Ljubljani, Odtod pa je odšel k Italijanom preko demarkacijske črte ter se v Idriji javil pri laškem poveljstvu, ki )^a je pridržalo kot tolmača. Kadarkoli so ,privedli ljudi, ki so jih zajeli na demarkacijski črti, je tolmačil njihove odgovore. 'Vprašanja so se nanašala predvsem na to, kje so postavljeni jugoslovanski topovi, koliko vojakov je v Jugoslaviji, koliko letal imamo itd. Vse to je Rakoše delal bot tolmač. Todsč tudi samostojno je »deloval« s tem, da je vohunil za ljudmi, ki iso nosili čez črto pisma, ter jih naznanil !v več slučajih. Po naročilu italijanske komande je celo sam šel v Škofjo Loko po Slovenske liste. Za ta Judeževa dela je prejemal od Lahov obleko, hrano in de-jDar, Bival je v Idriji pod imenom Jožef Iz Ljubljane. 1 Štiridesetletnica Danila. G. Danilo praznuje v letošnji sezoni štiridesetletnico »vojega nepretrganega umetniškega delovanja na slovenskem gledališču, To je menda prvo slavje, katero se v našem gledališču slavi. Slavnostna predstava se !Vrši dne 23. maja1, in sicer v opernem gledališču z igro »Zemlja«, 1 Padel je na koroški fronti dne 11. rnaja četovodja slov, plan. polka Anton Markič, doma z Gline pri Ljubljani, Pogreb pokritje tega zasilnega denarja mora občina Osjek deponirati pri finančnem ministrstvu 10.000 K v avstro-ogrskih bankovcih, k Sestanek vojnih invalidov preložen, Vsled proglasitve prekega soda se mora naše zborovanje v Celju preložiti na po-znej. Vršilo se bo gotovo, kakor hitro bo mogoče. — Kostomaj, brivec v Celju, k Ribnica, Izredni občni zbor »Glasbenega društva« v Ribnici se vrši 17, maja ob 8. uri zvečer v drušvenem lokalu, k Najdenček, V Novem mestu so našli pred neko hišo 1 mesec staro dete moškega spola popolnoma nago. Dete je ležalo na vojaškem plašču. Zraven je bil listek, na katerem je bilo napisano, da je dečku ime Slavko in da se najditelj prosi, naj skrbi za otroka. Tiskarski škrat nam je včeraj prav nerodno pokvaril prvi stavek drugega dela upravniške listnice, ki govori o položnicah, Iz »izvodov« je napravil spak »zavode«, kar so pa cenj. čitatelji gotovo sami opazili. Mayer iz Postojne in imel pod tem imenom tudi legitimacijo, V preiskavi je Rakoše odkrito povedal, da je namenoma šel k Italijanom v službo, ker je vedel, da so Italijani sovražniki Jugoslavije, Ko se prebere obtožnica, vpraša predsednik senata nadsvetnik Vedernjak. obtoženca; »Ali ste krivi?« — »Čutim se krivega. Šel sem kot dezerter, da bi služil v Italiji.« Iz predživljenja pove obtoženec, da ga je dala občina s sedmimi leti na Rakovnik, eno leto je bil nato doma, od tam je odšel v Trst in v Gorico, Od 14. do 17. leta je bil v prisilni delavnici. Ker je kradel,■'je bil zaprt eno leto. Ko se je pričela revolucija, je šel k narodni straži, kjer je stražil 14 dni, od tam je ušel čez demarkacijsko črto, da bi, kakor pravi, delal v Italiji, Predsednik: »Ali ste prisegli?« Obtoženec: »Da«, Zastopnik vojske, kapitan Janša je izjavil, da je bil stražni bataljon vojaška formacija. Senat je nato sklenil, da uvede poizvedbe, če spada Rakoše pod vojaško ali civilno sodnijsko oblast, vsled česar se razprava odgodi in Rakoše odvede v preiskovalni zapor, bo dne 15, maja ob 2; uri popoldne z glavnega kolodvora na pokopališče na Viču. 1 Baletni večer, V opernem gledališču smo doživeli sinoči prvi baletni večer v ti sezoni, ki nam ni sicer nudil umetnih točk, V gibih telesa nismo videli izražanja one duševnosti, ki nam jo zamolčita poezija in glasba. V tem oziru nas je komaj nekoliko zadovoljila Bežekova s svojo »Fantazijo«, ki jo je plesala z eleganco. Tudi »Otroške igre« gdč, Klimentove so bile izražene z razumevanjem; istotako smo bili zadovoljni s »Pas de deux« jjdč, Wisiakove in g. Vlčka, Mala Bernatovičeva in mala Fran-ketova sta plesali v veliko zadovoljstvo občinstva, ki je bilo hvaležno, ko že dolgo ne tako. Skupine so bile krasne, posebno one v bengalični luči. Ovacije občinstva' so presegale vse dosedanje; daril v oblik* cvetja je bilo podarjenih zelo veliko, 1 »Lepa Vida« v dramskem gledališč* Sinoči je predstavljalo dijaštvo Cankarjevo igro »Lepa Vida«, Nekoliko smo se bali z* to predstavo, ker smo vedeli, da je to lin* čno igro, lahko bi rekli pesem, težko p0-dali tako popolno, kot jo je napisal Cankar. Dijakom-diletantom se je posrečilo največ, kar se jim je moglo posrečiti: igr* so ohranili občutje in liričnost, več ne moremo zahtevati. Če bi se spuščali v ocenjc-1 vanje posameznih vlog, bi imeli v podrobnem omeniti to in ono; male stvari, ki se diletantom pripetijo vedno in povsodi, V. ccloti pa so razumeli dijaki svojo stvar zel o dobro, poglobili so se z vso dušo v ta kos lastnega dušnega življenja, ki ga je več ah manj doživel vsakdo: Poljanec, Damijaft Dolinar, Dioniz in drugi. Ženski vlogi sta bili več ali manj šibkejši; malo moti nena* raven smeh, včasi prenagel govor s pre-majhnimi odmori. Predvsem moramo po-hvaliti režijo, kakoršne »Lepa Vida« r>a na* ših odrih še ni doživela, katera je tudi pripomogla igri v veliki meri do uspeha, pO' globila njeno liričnost in začrtala sanjam jasno ozadje. Godba za odrom je bila silno posrečena misel, istotaVo pajčolanosti za-1 stor v zadnjem dejanju, ki bi ga bil morda lahko vporabil tudi pri ostalih prizorih, ki so samo sanje. Jasnost igre in razumevanj®! je bilo s 'tem samo poglobljeno. F. B, 1 Srbohrvaški tečaj za meščansko uči-* teljstvo na l. drž, gimn. odpade danes radi' . majniškega izleta, 1 Uvos piva, Ker so se razmere glede^ : uvoza piva vsled upostavifve carinske! ‘meje in vsled razvoja domačih pivovarn! bistveno izpremenile, se vabijo vsi tisti, ki imajo v zalogi pivo nemško-avslrijskih pivovarn, da se udeleže razgovora, ki se bO vršil v lej zadevi v torek, dne 20, t. m., Vi Deželnem dvorcu, v sobi št. 77/ 1 Začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljsibljnm razpisuje službo bilance zmožnega knjigovodje v starosti do 35 let. Plača in napredovanje po lastni pragmatiki zavoda, kar pa ni slabše, kakor pri državnih uradnikih, Prednost imajo prosilci s srednješolsko izobrazbo. Nekolkova-ne prošnje, opremljene z domovinskim lij stom, s šolskimi spričevali, z dokazili o dosedanjem službovanju, z zdravniškim in' nravstvenim spričevalom je vložiti najkasneje do 1. junija pri zavodu v Šolskem drevoredu št, 2, 1 Vlom, V noči od 11. na 12. I, m. je bilo vlomljeno na Ilovici pri posestniku Men-ce. Ukradeno je bilo 5000 kron denarja in različnega blaga v vrednosti 3000 kron. Policiji se je posrečilo ,da je zasačila storilca in da je ugotovila ukradeni denar in blago. Storilca sta četovodja Zupan in neki Gartner iz Šiške. 1 Ukradeno kolo. Danes dne H. maja je bilo v veži mestnega magistrata ukradeno Puchovo kolo z novo pnevmatiko gosp« Matevžu Igliču, slugi obrtnega pospeševalne iia urada. LDU Versailles, 13. maja (DunKU,) Kakor poročajo jutranji listi, bodo nemškim avstrijskim delegatom predali mirov-ne pogoje na gradu St, Germani v dvorani Bouchcs des Portes, Svet desetorice je včeraj razmotrival o mejah Nemške Avstrije in Ogrske, ki so bile po sklepih odseka neizpremenjeno sprejete, »Journal« Poroča o tem: Čehoslovaška država bo dobila Češko, Moravsko in velik del Slezijc ter Tešin, V svrbo neposredne zveze z Romunijo, so ji priznali tudi ogrska ozemlja v Karpatih. Listi poročajo dalje, da konferenca Romuniji ni vsega priznala, kar ji je bilo v pogodbi iz leta 1916 obljubljeno, Ta pogodba priznava Romuniji vso Bukovino, Erdeljsko, ravan na levem bregu Tise in temeški Banat, Sedaj dobi Romunija vso Bukovino, čeprav je njen severni del nesporno rutenski in ukrajinski, ter Erdeljsko, medtem ko ostanejo madžarski •©kraji doline Tise Ogrski. Južnovzhcdni del Banata dobi Srbija, Jugoslavija dobi Bočno, Hercegovino, ž Lepljiva zdravila. Lepljiva zdravila oro<*luvo smejal, tako |e btl sedaj zadovoljen, ko si je razsvetlil »z dimom« svojo hišo v Abbotsfordu tudi v dolgi, neprijazni zimi. Ko so v Londonu opremili parlament s plinovo razsvetljavo, so imeli tudi arhitekti o naravi novega razsvetlivnega sredstva tako nejasne ideje, da so mislili, plin teče goreč skozi cevi; rekli so, da mora biti cev več palcev proč od zidu. Ko je bila naprava končana, si lahko vsak dan opazoval čestitljive člane parlamenta, kako so se zbirali okoli vodilnih cevi in jih občudovali. Kdor je poznal tehniko, se je prav posebno smejal, videč, kako so se modri predstavniki ljudstva z rokavico na desni previdno bližali cevem in se niso mogli načuditi, da cevi niso bile vroče. Oktobra 1. 1810, so razsvetlili v Londonu prvo prodajalno s plinom. Kar gnetli so se radovedneži okoli nje, občudujoč novo luč, Jako dostojanstvena dama je bila tako očarana od krasne plinove krone, ki je gorela nad mizo, da je od trgovca kar zahtevala, da ji mora krono prodati, da jo bo takoj vzela v svoji kočiji domov. Revica ni vedela, da je potrebna tudi napeljava, Tako malo je bilo takrat občinstvo poučeno o naravi ter uporabi gorljivega plina. s Ali je bil Napoleon nosljač? Frede-rik Masson, ki se bavi s poznavanjem Napoleona, je odgovoril: da! Proti temu priča maršal Bertrand, eden izmed onih rednih mož, ki so spremljali Napoleona na Sv. Heleno, Bertrand je bil zapustil mnogo zapiskov o cesarju, ki so ostali do danes neporabljeni. Nek abe, ki je mnogo občeval z Bertrandovo hčerjo, je izvedel od nje, po izjavah njenega očeta, da ni Napoleon nikoli nosljal tobaka. A ne samo to, tudi pipo je kadil samo enkrat in je to pustil že po prvih dimih. Pravijo, da je imel vedno mešanico sladkorja, opija in neke druge tvarine, da bi olajšal trebušne bolečine, vsled katerih je trpel. To sredstvo je nosil vedno v žepu telovnika in je vzel po potrebi eno ali dve preži, ko da je to tobak za nosljanje, nesel k nosu, ko da bi hotel nosljati, pa je potem naglo in neopaženo vtaknil v usta. s Čebula kot zdravilno sredstvo. Nek dr. Wilbrand je opozoril v monakovskem zdravniškem listu na izkušnjo, katero je imel v ruskih ozemljih, katera so držali Nemci zasedena. V času, ko je divjal med nemškimi četami in tudi med kmetskim prebivalstvom zasedenih okrajev črevesni katar ter se razširil na način, da so postale oblasti že zelo vznemirjene, se je zdelo zdravniku čudno, da se bolezen ni lotila številnih Židov, ki so prebivali v do-tičnih krajih, dasiravno jih njih stanovanja in njih življenjske navade niso mogle ščititi pred to boleznijo. Vse kaže, da je surova čebula v stanu preprečiti razvoj črevesnega katarja. Isto velja in v še večji meri o česnju. Zdravnik je na svojem lastnem telesu vprizoril poskušnio, ko je tudi on obolel ter je jedel surovo čebulo, V kratkem času se je čutil polonoma zdravega. Iste uspehe je imel tudi pri drugih bolnikih, ki so bolehali na črevesnem katarju. Vsled tega priporoča dr, Wilbrand čebulo, ki naj bi predstavljala eno glavnih sredstev domače lekarne. s Fotografija — dragocenost. V Nju-jorku je bila fotografija kardinala Mer-ciera z njegovim podpisom prodana za 8 milijonov frankov na korist »posojila svobode«, s Hvaležna kmetica. Takoj, ko je bil prišel prvi nemški cesar Viljem iz nemško-francoske vojske domov, se je oglasila pri njem kmetica z dežele z gosjo v rokah; hotela jo je dati cesarju v zahvalo, da se je šest njenih sinov, ki so bili v vojski, vrnilo neranjenih, zdravih in veselih domov. Ko so ji hoteli služabniki raztolmačiti, da se ne more kar tako k cesarju, kmetica pa je to zahtevala, je prišel mimo slučajno cesarjev pribočnik, ki so mu stvar povedali. Ko pa je povedal pribočnik cesarju, za kaj gre, je cesar rekel, naj pride žena k njemu. Prijazno jo je spraševal in brez srahu mu je povedala zgodbo njenih sinov. Ko je gos slišala glas svoje gospodinje rediteljice, je mislila, da mora govoriti tudi ona, in je začela glasno čebljati. Kmetica jo je poskušala najprvo pomiriti, potem pa prevpiti; cesar in okolica so se srčno smejali, Kmetico so odslovili, bogato jo obda-rivši, gos so pa še dolgo časa na povelje cesarjevo skrbno redili v Babelsbergu. s Stave na dež. Morebiti nikjer toliko ne stavijo kakor v Indiji, celo več kakof Angleži, Kajti tam ne stavijo samo na izid v veslanju, dirkanju in tako dalje, ampak z visokimi vsotami tudi na dež, V prejšnjem glavnem mestu Kalkuta so napravili v ta namen torišče stavcev v bližini bazarja Burra, kjer se raznovrstni tekmeci takoj zberejo, kakor hitro se pokaže na nebu le najmanjši oblaček, ki cika na dež. Nekateri teh špekulantov divjajo kakor divji naoko- li, drugi pa letijo na strehe sosednih hiš, da z raznimi ročnimi znamenji telegrafirajo spodoj stoječim soudeležnikom na stavi, kako je z oblaki in z dežjem; vsi pogledi so obrnjeni kvišku, dokler ne pride s strahom pričakovana odločitev. Stavijo navadno na množino dežja in odločena je stava s tem, koliko dežja pade v basin na strehi hiše »kluba za stave na dež«, Basifl drži neko določeno množino vode; če je je več, gre po cevi v drugi basin, pokrit in nižje ležeč, Ta drugi basin in višina vode v njem ima potem končno odločitev. Stave so večkrat zelo visoke in morajo biti vse poravnane do drugega dne ob desetih zjutraj. s Švedski humor. Gospodična Evla-lija, ena izmed obeh starejših sester Pe-tersonovih, je ležala bolna, in domači zdravnik je poklical znamenitega specialista van Trempa, da bi se skupaj posvetovala, kaj je gospodični. »Veš kaj, Evla-lija,« je dejala njena sestra Partenija/ »Skrila se bom v predsobi za zavese i® poslušala, kaj bosta rekla oba zdravnika* ko bosta prišla iz sobe.« — »Doktor,« j® dejal domači zdravnik, ko sta stopila i* sobe. »Kaj si misliš o bolnici?« — »Jaz * mislim,« je dejal zdravnik, medtem ko je sedel na stol, »jaz mislim, da je to največja stara mačka, kar sem jih kdaj videl,« — »Ah,« je dejal domači zdravnik* »da bi ti šele njeno sestro videl,« — Nekaj dni pozneje sta dobili sestri drugega domačega zdravnika. Ljubezensko pismo. Francoska vojna povest, — Spisal Pierre Merletaux. Simona je odprla svoje oči. Jutranje solnce je svetilo z vsem sijajem, ki je lasten pomladanskim jutrom. Ce-a soba je bila razsvetljena. Med zastorom n oknicami je brenčala bučela. Svetilo se e celo pohištvo in Simona je občutila vedro slast biti tako udobno med dvema rju-mma. Simona je dobro poznala vse predmete krog sebe. Bila je lahkomišljena kot je človek lahkomišljen v starosti dvajsetih let. Zunaj so prepevali ptički ter opaziti je bilo Prve popke na drevju in grmičevju. Nebo je bilo jasno, temnogloboko in zrak je bil poln dišav. Simona je pričela sanjati, čeprav je bila zbujena. Njena duša je splavala v neskončnost in naenkrat je postala resna in zamišljena. — Kako hudo, — si je mislila — da iz-gleda vse tukaj tako srečno, dočim morajo oni trpeti brez prestanita, sredi blata in krvi. Mlada deklica je postala vznemirjena vspričo te misli. Naenkrat pa se ji jc prikazala v spominu slika njenega zaročenca, mladega Georgesa, ki je bil narednik pri Zuavih. Natančno je videla njegov obraz. Kako junaški jc izgledal v svoji uniformi! On, ki je bil v privatnem življenju tako boleč in tako nežen! Boječ jc bil, o tem ni bilo nobenega dvoma. Preveč boječ je bil, da bi si upal z besedami dati izraza svoji ljubezni. Če bi ga ona, Simona, ne bodrila ter ne razumela njegovih pogledov ter boječih stiskov z roko, bi si nikdar ne upal dati izraza svojim čustvom. Na srečo pa ga je dobro razumela. Nekega večera, ko sta bila sama, sta potrdila svojo ljubezen z vročim poljubom, Simona se je morala smejati ob spominu na to. Medtem pa je nekdo potrkal na vrata. Bila je hišnica, ki ji je prinesla pismo, — Tukaj, gospodična, — je rekla. — Pismo je za vas. Nato se je odstranila. Simona se je ozrla na ovitek pisma. Pisava je bila ona njenega zaročenca. Odprla je pismo ter pričela čitati: — Simona! — Nikdar nisem rekel kaki drugi in tudi tebi nisem nikdar rekel, da te ljubim. — Poslušaj! V temnih nočeh si včasih videla ha nebu nenaden blesk, Vspričo tega bleska je izginil zate z neba ves drugi sijaj, ki polni nebo, Simona, ti si luč na temnem obzorju mojega življenja. Ti si edino bitje, ki me zanima na svetu. Jaz te ljubim, spominjaj se tega. — Ali še pomniš čas, ko je bilo nebo jasno ter je duhtelo vse okrog nas? Hodila sva po poljih v času, ko se je cvet izpre-minjal v klas. Šla sva pod jabelko in pobrala si zeleno jabelko ter ugriznila vanj. Zelo kislo je bilo jabelko in podala si ga meni. Vgriznil sem vanj kot da je najžlahtnejši sad, kot da je največja slaščica na svetu. Takrat je bilo gorko, ko sva šla veselo preko polja. Sedaj pa je tema in mrzlo! Nad mojo glavo grme topovi in to pismo ti pišem iz skrivališča, ob luči majhne svečice, Sam sem, a čutim kljub temu tvojo navzočnost. Ti si tukaj ter se sklanjaš preko moje rame. Tvoji roki sta sklenjeni krog mojega vratu. Jaz te ljubim! Kaj? Zardela si? — Ali si ti moj strahopetni zaročenec? — Oprosti mi. Vem to, a vem tudi, da so bile nekoč besede med nama nepotrebne. Stare nebeške besede o ljubezni so se mi zdele prenerodne in preokorne. Takrat sem bil v zadregi, a sedaj? Sedaj je tema in nad glavo grme topovi, Govoriti hočem s teboj preko teh raz-dalj. Vreči se hočem na kolena ter zaklicati: — Simona, Simona, edinole tebe ljubim! Edinole ti si kar si želim na tem božjem svetu ... Kaj zato, če zardiš vspričo teh mojih besed! Tega pisma ne bom namreč nikdar odposlal. Zaprl ga bom, naslovil in počivalo bo na mojem srcu. Moj tovariš bo v bitki ter v službi na opazovalnih postojankah. Pismo me bo tolažilo in ljubil ga bom z vso ljubeznijo in odhajal bom v bitko vesel, močan in poln zaupanja. Pismo mc bo varalo. Če pa ga boš slučajno dobila, potem vedi, da sem mrtev ,,. Zunaj so pele ptice ter polnile ozračje s svojimi spevi. Nebo je bilo jasno, temno-modro in zrak svež, čist... Aprovizatijs. a Prodajalci sladkorja (ljubljanski) se vabijo, da se zglase zanesljivo v četrtek v sladkorni centrali pri g, ravnatelju Lileku radi nakazila sladkorja, a Aprovizacijski oddelek za sladkor, kruh, sol itd. se preseli iz mestne posvetovalnice na Poljansko cesto št, 13, a Prodajalci aprovizaeijskega blaga naj se zglase v vseh zadevah predvsem na Poljansko cesto št. 13. G, ravnatelj Trdina pa uraduje še nadalje na magistratu v mestni posvetovalnici, a Prodaja moke za kruh. Na vsako C-izkaznico se dobi od četrtka naprej za vseh 14 dni po 1 kg koruzne moke, kilogram stane 2 K in po 80 dkg bele moke št. 0. Kilogram stane 4 K 66 v. Strankam sc odvzame celo C^izkaznico in vse 4 odrezke. Prodajalci moke za kruh so bili že objavljeni. a Amerikanski Špeh za VII okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V četrtek dne 15. t. m. pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 75 (Simončič), št. 76 (Škander), št, 77 (Glavič), št. 78 (Pintar) dopoldne od 8. do 9. ure, št. 79 (Pretnar), št, 80 (Bergant), št. 81 (Bernik), št, 82 (Skubic) od 9. do 10. ure, štev. 83 (Zorman), štev, 84 (Zagradnik), štev. 85 (Kreutzer), štev. 86 (Suhadobnik) od 10, do 11., št. 87 (Noč), št. 88 (Tušar), št. 89 (Kotar), št. 90 (Mlakar), št. 91 (Suwa Zg, Šiška), št, 92 (Pogačnik (Zg. šiška), št. 93 (Jebačin) popoldne od pol 2. do 3. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Ki-logram stane 18 kron. Strankam se je ravnati točno predpisanega reda. a Amerikanski Špeh za VIII, okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V četrtek dne 15. t. m, pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 94 (Šarabon) popoldne od 3. do 5. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 kron. Strankam se je točno ravnati po predpisanem redu, a Amerikanski Špeh za VIII. in Sit. okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št, i! sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: VIII. okraj: V petek dne 16. t, m. pridejo na vrsto stranke s sladkorni-izkaznicami št. 96 (Sušnik), št. 97 (Brajer) dopoldne od 8, do 9. ure, št 98 (Mencinger Štefan), št. 99 (Šarabon, Mart. cesta) od 9. do 10. ure št, 100 (Lindtner), št. 101 (Zorman), št. 102 (Kugovnik), št, 103 (Ger-jol) od 10. do 11. ure, št, 104 (Zorič), št. 105 (Suhadolec), št, 106 (Groha), št, 107 (Mencinger Štefan), št. 108 (Zupančič), št. 109 (Alič) popoldne od pol 2, do 3, IX. okraj: Št. 110 (Češnovar) popoldne od 3, do 4. ure^ št. 111 (Klemenc), št. 112 (Klemenc) od 4, do 5. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stanc 18 kron. Strankam se je ravnati točno po predpisanem redu. Prebave. se pospešuje, napetost in pehanje poneha, ta se jemlje milo učinkujoče, krče pomirjujoče, odvajanje urejujoče Fellerjeve rabarbara Eisst-kregljtce. 6 škatel j K 9 50 — Proti vsakovrstnim bolim vsled prehlad«, pri ranah, zobobolu, bodljajih in trganju je še vedno pomagal Kellerjev Elsa-fluld. 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici K 19 pri lekarnar. E. V. Feilerju Stohica, Eisn-irg štev. 245. (Hrv. Zagorje.) Omot in poštnina se računa posebo in najceneje. — Gun več kdo naroči, tem več prihrani. VIII. •S Razpis dobave drv za kurjavo. Komando dravska divizijska oblasti potrebuje večjo množino drv za kurjavo. — Interesenti so poživljajo, da javijo svoje ponudbo, po dosedanjih predpisih kolekovane, direktno komandi gornje divizije. —-Iz stavljenih ponudb mora biti razvidna množina drv ter cena za im franko glavni kolodvor LJUBLJANA, oziroma MARIBOR. H • • Italijansko napisal A. G. Barilli. (Dalje.) Toda, oh! Spomnil sem se svojih tovarišev in v trenutku mi je bilo jasno, kaj sem izgubil. Od sedmih mornarjev sem videl dva, ki sta ležala vsa ranjena na kleči, tretji se je boril z valovi; zdaj so ga približali skalam in spet odnesli. Poizkusil sem mu priti na pomoč. Posrečilo se mi je, da sem dosegel njegovo roko in ga pognil k sebi. Toda drugi štirje? Potrpežljivi tovariši in sotrpini so izginili in med pogrešanimi je bil tudi naš čolnar, ki je prej prerokoval nesrečo. /e žalostna usoda kapitana Norčije n tistih, ki so se ponesrečili z ladjico, mi e izsilila solze, čeprav sem se prej premagoval, da ne bi kazal malodušnosti nornarjem. Tu na kleči pa so se mi vlile solze radi prvih in sedanjih žrtev. Od vse zdrave posadke naše Morske zvezde ni ostalo tu na pečini v velikem morju nič več kakor štiri omagana, od lakote uničena telesa... Kdo je bil bolj vreden pomilovanja, mrtvi, ali mi živi? •Solnce se je nagibalo k zatonu. Ker je bila lu dragocena vsaka minuta, sem 'ačel natančno opazovati skalino, na kateri smo takorekoč viseli. Spoznal sem, da se spenja naša kleč vzporedno z obrežjem in da smo komaj eno miljo oddaljeni od suhe zemlje. Obrežje in griči so ;e mi zazdeli kakor zelena vaza, kakor paradiž — v primeri s pusto skalino. Da pridemo čim prej na suho, to je bila moja edina misel. Sicer smo bili vsi skrajno izmučeni, je vendar v nas živela še zavest, da je veliko bolje, da umijemo na suhem, kakor pa tu nad vodo. Tovariši so pritrdili mojemu predlogu. Odložili smo obleko, jo zvezali v velik sveženj, in se vrgli v morje, Zdaj sem za-gled al tudi. sod, kamor sem poprej spravil sve je inštrumente in ga k sreči ujel. Ko je Apolo zagledal, kako sem se boril v valovih, je planil tudi on v morje in prvi priplaval na breg. Tudi mi smo se drug za drugim prikopali na suho, Ali smo bili veseli ali žalostni, tega vam ne morem povedati, samo toliko vem, da smo se vsi obenem z grozo ozrli na rjoveče morje, ki nam je napravilo toliko gorja. Otok, kamor nas je zagnala usoda, je bil v resnici lep. Ravnina je bila živo-zelena, sredi se je dvigala stožčata gora — najbrž ugasel ognjenik — ki je skrivala svoj vrh v oblake. Zdelo se mi je, kakor bi se bila tu priroda čisto po svoje igrala z zemljo; od gole gorske strmine so se počasi stopnjevale barve do najtemnejšega zelenja. Pred nami se je vila zelena dolinica, vsa polna zelišč in več vrst palm. Kokosove palme so nam prvič dale tako ootrebne hrane. Med palmami smo našli iudi lep studenec, Tu smo se umili in polagoma pogasili žejo. Da mi pozneje ne bo treba pripovesti prekiniti, hočem tu pripomniti, da leži ta otok na štirideseti stopinji južne širine in stoštirinajsti vzhodne dolžine, računjeno od pariškega poldnevnika. Naš otok jc bil najvzhodnejši od sedmerice otočičev, ki sem jili jaz imenoval z imeni sedmih, poglavitnih grehov. Divjaki ga imenujejo Okvenakati, in meni se ni zdelo potrebno, da bi mu dajal kako bolj kristjansko ime, ker ga po mojem prepričanju tudi zaslužil ni. 'iudi ga nisem osvojil v imenu njegovega veličanstva italijanskega kralja — takrat je bil samo kralj sardinski — da ne bi vlade zapletel morda z Angieži ali drugimi narodi v kako slabo kupčijo. Kratko povedano, tu je bilo sedmero otočičev brez gospodarja, in naj jih vzame, komur se zljubi! Pa nazaj k moji pripovesti, ki sem jo prekinil pod kokosovimi palmami in ob studencu. Jedli smo in pili in si od veselja stiskali roke, ker smo si rešili življenje. Nazadnje smo polegli po travi — v trdni veri, da je otok neobljuden. Po tolikih dneh same groze in naporov smo bili potrebni najprej spanja. Ni preteklo deset minut, že smo vsi trdno spali. Zasanjal sem, kako sem postal kralj na tem zapuščenem otočju in kako sem kronal za kraljico ženo, katere imena vam tu ne bom razodel. Prav po evropejsko smo napravili. Bile so res lepe sanje, in še dar.es bi si jih privoščil, a samo pod tem pogojem, da bi mi iih ne prepodilo pdsje lajanje, kakor takrat. Ko se je namreč naš pes zjutraj prebudil, je opazil, kako se zbirajo ob hribih temnordeče postave in preže, da bi nas v spanju zavratno napadle. Mislite si, kako smo se prebudili. Bil ! je svetel dan, znamenje, da smo zelo dol-| go spali. Kakor hitro so rdečekožci videli, j da smo jih skoro veseli, so planili iz svo-j jih skrivališč. Zdelo se mi je, da se pri-' pravljajo na napad — in bilo mi je, kakor da brenči že ploha kolov nad mano. Toda j ko so prišli na rob gozda, so se ustavili, j kakor da se hočejo posvetovati. Bilo jih je okrog sto, visoke postave, lepe močne rasti, bakreno rjave barve, na obrazu, prsih in stegnih pa so se jim svetile temnomodre podobe. Njihovo orožje so bile lesene sulice in neka vrsta kolov, ki so bili okrašeni z okorno rezbarijo, Dru-I gcga okrasja niso imeli, tudi obleke ne, le j v laseh so imeli šop pisanih peres. Le eden je imel neke vrste obleko in j dvoje zlatih obročev nad komolci. Naj-| različnejša modra znamenja, ki naj bi j predstavljala z mnogimi žarki obdano gla-| vo, so krasila njegove široke prsi, To je I bila podoba solnca in ta okinčani mož j kralj. Ali razumete? Kralj se ni zanimal za j nas, neznance, od morja zbičane reveže! Če bi se tu pri nas zazdelo kralju, da bi se zmenil za take potepavse, bi naročil svojemu ministru, ta bi izročil povelje kakemu predstojniku in tako bi romalo to no vrsti od vseh uradnikov navzdol, dokler ne bi prišlo do orožniškega postaje- načelnika, da nastopi poizvedovanje. Tatu ua Okvenakati pa vsa taka poizvedovanja niso tako zapletena, tudi uradovanje ne tako težavno. Kralj je poveljeval vojski in patrulji ter delil pravice. On je odpiral dvorane in zapiral ječe, delal je kakor konj in. imel čisto prav, če je pojedel za šestnajst drugih, Mi smo spali kol pribiti in niti mislili nismo, da bi se branili. Zdaj smo pri koncu — sem si mislil na tihem. — Ti -ljudje nas na drobno razsekajo. Divjaki so medtem začeli peti —r boljše rečeno rjoveti. Najbrž je bila to njihova himna, toda napeva nisem mogel najti v nji. Sicer so mi razodfevale njih oči in usta, da pojejo približno na isti način kakor mi — a upam, da mi boste verjeli, da takrat nisem bil zmožen natančnega pri-' merjavanja. Samo to sem opazil, da so bdi vedno bolj divji, čim dalj so peii. Divje so vihteli svoje kolce in namerjali sulice proli nam, »Kapitan,« mi je s tresočim glasom zašepetal eden mojih ljudi. »Kaj napravi* mo? AH jim pustimo, da nas brez obotavljanja pobijejo?« »jMe, ne —- na novo misel sem prišel!« Po teh besedah sem šel divjakom nasproti, začudeno so me gledali, To so tudi vpoštevali, ker so celo prenehali s petjem. Ko sem sc jim približal na pol pota* sem se globoko prikloni. Od bližnje palme sem odtrgal vejico ter jo visoko vihte nesel sovražnikom nasproti. Razumeli so znamenje miru in zdelo se mi je, da igra med divjimi potezami na obrazu smeh, Nato jc stopil mož s solnčnim obrazom kakih osem do deset korakov naprej, za-fe sadi! sulico globoko v zemljo ter začel go-1 voriii. Takrat sem razumel troje jezikov;' laško, francosko in angleško, iudi latinščine, ki sem se je svoje čase učit v šoli/ še nisem pozabil, toda ta jezik, ki ga I® govoril kralj, ni bil nobenemu teh čisto nič podoben. Toda kmalu sem razumeli da vprašuje po naših pravicah, (Dalje.) K-TV'.; v,''!'-'-"s-, s M M e H a n wst-*is;* r- • m n«, ^PCPPSl! 68 '»o 4 ti 13 S! b 9 i*. §3 vB B3Ei in rsr. roteren mera • poginiti ako porabljate moi* najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5'—, za pctlganc in ra H* K 5'—; osobito ostra pasla za oodgaco K 6*—: ®,3 ščurke ti K; posebno močna tinktura za sten'ce ti w uničevalec oiclie.v K 2—; praSek proti mrčes o® /i'i0ict>Kitinktur* proti nJem pri liudcb 3 K; *a' žilo ib oii pri živini 2 K: prstek zb siii v oble!« in perilu K 3'—j tinktura /a bolhe pn pseh K ! 5®! tinktura preti ir.rfesu na sedin in zelenpidi !gn‘-čevaicc rastiin) K 3'—, — Pošilja pc povzetju Zavod za ckspor* M, Jjiuker, Zagreb 116,'Peirinjska u!5c£ 3/ tzdajatcli koosorcii »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor (Jenčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljuoltani.