IV. «EDIDOST» V Trstu, Ani 26. decembra 1127, ila po njenih udih; oči niso več .crle skozi sgljze in rokč, ki so sklepale ogrinjalo na prsih, niso več trepetale... Čutila je, da la- i i ko sama, brez tuje pomoči pre- pleza devetdeset sežnjev dolge stopnice. Ko je stopila na tretjo stopni- co^ jo obstala ko pribita. Pred ujo je stal velik, postaven mož v velikih škornjih in malem ko- žuhu... «.Faz sem, Nataša... Ne boj se!» j<- spregovoril mož. Ntalija Sergjejevna se je opo- tekla. Po visoki krimski kapi, po črnih brkih jn po črnih očeh je spoznala svojega moža, po- sestnika Litvinova. Mož jo je dvignil na roke in jo je polju- i»il, vonj po konjaku je vel iz njegovih ust. Bil je lahko opija- li j en. «Veseli se, Nataša!» je dejal. «Sneg me ni zametel in nisem se utopil. Med metežem sem se s svojimi ribiči dokopal do Ta- ganroga in od tam sem prišel k tebi... da, k tebi...» Mrmral je in ona ga je gleda- la s preplašenimi očmi, vsa bleda in trepetajoča. Ni mogla verjeti... «Kako si mokra, kako trepe- taš!" je šepetal in jo pritisnil na svoje prsi... Na njegovem od sreče in vi- na žare čem obrazu je ležal me- hek, otroško dober smešek.. Ona ga je tedaj čakala v tem mrazu pozno v noč! Ali ni to ljubezen? Smejal se je od sreče... Tihemu, srečnemu smehu je odgovoril strašen, dušo prodi- rajoč krik. Niti tuljenje morja ne gum vetra nista mogla pre- glušiti tega krika. Obup je spa- čil njen obraz. Mlada gospa ni bila močna- dovolj, da bi bila zatrla krik. Iz njega je zvenelo vse: prisiljena ženite v, nepre- magljiv odpor proti možu, muka samote in končno razdrto upanje na svobodo vdove. Vse njeno življenje s svojo bolestjo, s svojimi solzami in s svojim trpljenjem je ležalo v tem kri- ku, ki ga niti lomeči se kosi le- du niso mogli prevpiti. Mož je razumel ta krik. Bilo je nemo- goče. da bi ga no razumel... «Hudo ti je, ker me ni sneg zametel ali led zmečkal*, je za- mrmral. Njegova spodnja ustnica je pričela trepetati, grenek na- . smeh je spreletel njegov obraz, j Stopil po zadnjih treh stop- j nicah navzdol in spustil svojo \ ženo 110 tla. «Naj se zgodi tvoja volja!» je j dejal. Obrnil se je od žene in stopil j k čolnu. Bedasti Petruša je ska- j kaje po eni nogi, s stisnjeni- mi zobmi in trepetajoč potisnil čoln v vodo. «Kam greš?» ga jo vprašal Lit vinov. «Ne prestanem teh bolečin, gospod! V smrt grem... Smrt ne pozna bolečin...» Litvinov je skočil v čoln. No- rec je splezal za njim. «Z Bogom, Nataša •» je zakli- cal Litvinov svoji ženi. «Tvoja volja naj se zgodi! Zdaj imaš, kai* si pričakovala, ko s' stala v mrazu! Bog s teboj!» Norec je dvignil vesla, in j čoln, ki je trčil spotoma ob ve- lik sklad ledu, je splaval na vi- soko morje. «Veslaj, Petruša, veslaj!» je prigovarjal Litvinov. «Dalje, le dalje!« Litvinov se je trdno oprijel čolna, se zibal in gledal za se- boj. Izginila je njegova Nataša, izginil je končno breg. «Vrni se!» je slišal rezek klic svoje žene. In zdelo se 11111 je, da. je v tem «vrni se» zvenel obup in vroča, baš vzplamenela ljubezen. «Vrni se!» Srce Litvinova je začelo biti... Njegova žena ga je klicala in poleg tega so zvonili zvonovi na bregu in klicali k božični maši. «Vrai se!» je prihajal do nje- ga proseči glas. Odmev je ponavljal besede. Zvenele so v h rum u lomečega se ledu, v zavijanju vetra in v tri a s o vi h božičnih zvonov: «Yrni se!» v«Vrniva se!» je dejal Litvinov in zgrabil norca za roko. Ta ga ni slišal. Od bolečine je stisnil aobe, gledal poln upanja v da- ljavo in veslal s svojimi dolgimi rokami... Njemu nihče ni klical: «Ymi se», — bolečina v nogi. ki jo je nosil že od mladosti, je bi- la vsak hip hujša... Litvinov ga je zgraJ>il za roke in ga potegnil k sei>i. Toda te roke so bile trde, eo bile ko kamen, in ni jih bilo laiiko odtrgati od vesel. Bilo je tudi prepozno. Proti čolnu je plavala ogromna gora ledu. Ta gora naj bi Peirušo osvobodila njegovih bolečin... Bleda gospa je stala do belega dne na morskem obrežju. Ko so jo premrzlo in od du£nih bole- čin nezavestno prinesli domov in položili v posteljo, so šepe- tale njene ustnic« še vedno: «Vrni se!» V božični noči je vzljubila svojega moža. • •••HMilM Žid Poljski spisal Julijufiz Kadeti BniidioinU Židi so hodili z mano že v ljudsko šolo. Tu pa tam so osta- li tudi pri verouku. Bili so lepo oblečeni. Enega izmed njih, ki je prinašal sladkarije v šolo, se prav dobro spominjam. Bile so prav posebne sladkali je, sicer židovske, toda zelo okusne. O počitnicah se je vozil k morju. Prave Žide sem spoznal šele na gimnaziji. Izmed triinštiride- setih učencev jili je bilo v na- šem razredu kar dvanajst. To je bilo v drugem B razredu. Kadarkoli sem pomislil, da so to Židi — jih nisem mogel trpe- ti. Moj starejši brat me je vedno vpraševal: «Zakaj ?» Odgovar- jal sem mu na kratko: «Zato — ker...» «Toda — zakaj ?» «Zato, ker se mi tako zdi.» Baš tisti krat sem bil v latin- ščini in računstvu zelo šibek. Moja mati me je peljala h gim- nazijskemu ravnatelju, ki je vse videl in vse vedel, ker se je ne- prestano plazil v copata Ji po poslopju okoli. Ravnatelj me je prijel za bra- do, bil zelo prijazen, in pripo- ročil mami, naj mi dobi inštruk- torja iz razreda mojega starej- šega brata. V tem razredu je bil tudi neki Žid z imenom Sontag. Ta Sontag se je pisal z enim samim «u», bil je zelo nadar- jen — toda bil je Žid. Mama je hotela vedeti, kateri izmed učencev je najubožnejši. «Ka-teri izmed njih,» kakor se je izrazila, «je v najslabšem gmot nem položa j u.» «Če vam je na tem,» je dejal ravnatelj, «tako je brez dvoma Sontag najubožnejši.» Sontag je bil sin starega kro- jača, ki je bil seveda tudi Žid in poleg tega skoraj tudi že slep. «Taki reveži so,» je razlagal ravnatelj, «da skoraj nimajo stanovanja, sin jih preživlja s °v '""ij inštrukcijami.» «V tem slučaju, gospod rav- natelj)), jc dejala moja mati. «naj bo kar Soniag za inštruk- torja.« Še danes se spominjam, kako je bila mama tistega dne oble- čena. Imela je sivo obleko z lil i— jastimi obšivi. V roki je držala šopek vijolic. Bil sem tih; šele ko sva sto- pila v voz, sem siknil skozi zobe edino besedo: «Grintovec!» «Kaj si dejal ?» se je nagnila mama k meni. «Kaj si dejal ?» «Nič,» sem zamrmral. Naslednjega dne popoldne je prijel Sontag k nam. Čeravno je bil njegov oče krojač in ne mizar, se mi je zdelo, da diši moj novi učitelj po mizarskem kleju. Btiš po judovskem, torej močnem in neznosnem mizar- skem kleju. Njegove oči so bile rdeče ob- iy^)ljene in obrvi skupaj zra- ščene. Opazil sem, da se mu v ustih, kadar govori, nabira sli- na in se mu lepi. Bilo ga jc strašno prenašati. Oblečen je bil ubomo, v stare oguljene in zašite cape. Čudil sem se, da ljudstvo, ki napravi toliko zločinov in hudega, niti ni pošteno oblečeno. «Gotovo nosiš telovnik pod jopičem?« sera ga vprašal in ga hotel s tem opomnili 11a slab po- ložaj njegovega očeta, ki je bil v prvi vrsti izdelovalec telovni- kov. «Res ga nosim,» je odgovoril Sontag, «bolj toplo je v telovni- ku.« Odpel je jopič in mi poka- zal star telovnik. «In ti"?» «Jaz ga ne nosim,« sem odgo- voril zaničljivo in sklenil isto- časno, da ne boru ničesar razu- mel, kar mi bo ta Žid razlagal. To obljubo sem držal prvo in vse ostale ure dolgo vrsto ted- nov. Ha zlagal mi je računstvo. Po- magal si je z vsem mogočim. Z jabolki, s slivami, z orehi. Žile na sencih so mu nabreknile, rdeče trepalnice so mu utripale tako naglo, da so mu Čisto go- tovo delale veter v očeh. «Razumi?« me je vprašal in mi prožil svoje trepetajoče, pre- mrle roke nasproti. «Ničesar ne razumem,« sem mu odgovoril mirno. Sčasom me je Sontag spregle- dal do dna in pričel polagoma odkrivati, da se le delam, do ničesar ne ratumem. To je spo- znal po mojih očeh. Ko sem to opazil, sem izbral nekaj točk, • katere sem strmel, da mi ni bilo treba gledati vanj. Te točke so bile: slika Julija Kossaka, Šopek planik nad naslonjačem, kovinasto kolesce klavirjeve no- ge in črna pika, ki sem jo nosil od svojega rojstva na levem za- pestju. Nekega dne me je Sontag pri- jel za roko in pokril črno piko. «Ne dotikaj se me!« sem za- vpil razjarjen. Pogledal me je začuden in zrla sva se dolgo z razprtimi očmi, slednjič sem mu dejal ne- sramno in naravnost v obraz: «Moji tovariši pravijo, da imam grintovca za inštruk- torja.« «Tvoji tovariši so tepci.« «Lahko da so tepci, toda — jaz ne razumem ničesar.« Večkrat je prišel tudi moj starejši brat, Sontagov souče- nec, in poučevala sta me skup^ no. Moj brat me je prosil, naj se vendar potrudim, da bom ra- zumel, zakaj Sonta# ima poleg mene še druge ure. «Kdaj bo te- daj prišel domov in se učil zaise?« «Ravno za to mi je Slo, da bi ne imel časa, da bi se zase učil, postal tako neumen in bi nič ne znal.« Ko me je poučeval geometri- jo, so se muke mojega učitelja podvojile, če ne celo potrojHe. Ja^ nisem razumel ničesar — od začetka pa- do konca ničesar. Nastal je večer, užgali smo luč, in jaz, navidezno v resnici^ ni- sem imel niti pojma.» Sontag je sedel tako, da mi je gledal naravnost v oči — in nato zopet naravnost v zveaek. In tako je šlo od črte do črte, od kota do kota, od površine do površine — da sem se končno začel smejati, on p, ker je sever popol- noma ponehal. Zavili smo na de- sno po cesti in kmalu dospeli, v trdni noči, do prvih hiS one vasi, kamor bi bil! morali priti v prvih popeldflBskh urah. V topli izbi gostoljubne hiše ruskih ljudi t>mo se, pozno po noči, komaj oživili in pri peči osu- šili. Pozabljeni so bili vsi naši na- peri in trpljenje in kmalu smo se razgovorih s prijaznimi domačini, ki so nas bili zelo veseli, ker smo govorili njihovemu sorodni jezik. Na mizi sem razložil nahrbtnik in pregledal vse papirje. Ugotovil sem, da mi je vihar odnesel vse, med drugimi, tudi tri zelo važne beležke iz starih spisov, ki sem jih pred 25 leti slučajno videl v arhivu goriške okrožne sodni je. Ker so ti spisi važen in zanimiv prispevek k zgodovini našega ljud- stva, sem zgubljene beležke še istega večera po spominu obnovil in jih objavljam tu, zelo pomank- Ijive, posebno glede časa in oseb, ki so v njih omenjeni. Začnem z vsebino najstarejšega teh spisov t. j. pravde, ki jo je na- peril rihemberski grof proti de- želnemu knezu, vladarju notranje- avstrijskih dežel, oziroma proti dvorni kam ori v Gradcu, radi kra- tenja njegovih domnevnih pravic. Iz te pravde si lahko predočimo nazore tedanjega gospodovalnega sloja o člove&kih pravicah sploh, posebno pa jasno izhaja pravno razmerje na£ih prednikov, ki so bili od rimskih časov do leta 1848. grajski podložuiki ozir. tla- Čani, do svojih posrednih in nepo- srednih gospodarjev. Stvar je bila taka: vladajoči de- želni knez, ki je bil po tedanjem pravu lastnik cele države, je pro- dal v šestnajstem stoletju gospo- SČino Rihemberk, če se ne motim, enemu prednikov groiov Lanthie- ri. Zgodilo se je pa, da je nadvoj- voda, ker je potreboval denar za pokritje vojnih stroškov, naložil neposredni osebni davek podložni- kom vseh grajščin v državi. To vladarjevo odredbo je smatral last- nik rihemberške gospo£Čine kot kršenje svojih lastninskih pravic in zato je vložil tožbo. V tej tožbi navaja tožitelj, da je kupil ne samo gospoščino z gra- dom in pristavami ter z živo in mrtvo pritikiino, marveč tudi grajščinske podložnike, ki jih 011 prišteva k živi pritiklini, in da je pogojeno kupnino pošteno plačal in odštel v dobrem denarju. Zato da deželni knez nima nikake pra- vice nalagati neposredne davke podložnikom rihemberške gospo- Ščine, ker je vse skupaj njegova izključna lastnina. V odgovoru na to tožbo pravi dvorna kantora, da je grof res ku- pil grad s pristavo, vso živo in mr- tvo pritikiino (fundus instrnktus), ki je sedaj vse skupaj njegova ne- sporna lastnina, a nikakor pa da ni kupil tudi podložnikov. Navaja dalje, da so grajščinski podložniki v prvi vrsti podložniki deželnega kneza, ki jih pa on nikdar ne pro- daja in jih tudi v tem slučaju ni prodal; grof da je kupil samo slnž- nestne obveznosti teh podložnikov, to je: pravice do desetine, denar- nih dajatev ter do predpisanih ro- bot na zemljiščih, ki so .trrajščin- ska lastnina. Kdo je to pravdo dobil, ne morem povedati, ker je razsodba iztrgana iz spdsa. Jasno pa je, da se je v onem času boj za osamosvojitev kmeta komaj začel razvijati in se je nepretrgoma nadaljeval do konč-ne osvoboditve. Zato tudi Jab- ko sodirao, da je rlhembcrški grof pravdo zgubil. — Dru<š ?»j>is, če se ne motim iz 1. 1627, i« oetegal prodnjo sodniie go- spodčine Standrež naslovi j eno na tribunal v Gorici, da bi se ji po- sodtto koto za natezanje zločincev pri cafrli&urvfu. To čudno prošnjo je »trandreški grof utemeljeval z dejstvom, da se je njihovo kolo že pred leti strlo in ni za rabo ter da imajo nad leto dni v zaporu se- dečega mladega tatinskega klate- ža in Ločnika^ ki noče ničesar iz- povedati in ga z lepa ne morejo pri- siliti, da bi priznal svoje zločine. Gorira, ne drugačnega orodja za mučenje; vse je bilo lepo spravljeno v za to določenem prostoru v gradu, samo vislice (gavge) so bile približno v enakem stanju kakor standreško kolo, to je: niso bile za nobeno rabo. Kako je prišlo do tega, nam pove tretji spis, iz katerega je razvidno, da je bila v rihemberški gospošči- ni določena neka občima njiva z vinogradom pri Rihemberku in ne- ka «eoo£et pri Komnu za užitek onim osebam, ki so bile določene, da morajo skrbeti, da bodo rihem- berfike vislice vedno pripravljene za vsaktero rabo. To ustanovo, ki je v spisih imenovana «Malefi- eium, je uživalo v o nem čaeu pet oseb in sicer: njivo z vinogradom neki plemeniti Pallich iz Dobra- vHj in še trije drugi plemeniti de- Želani iz Rihemberka, senoief pa neki Matija Stethen iz Koinoa. Teh pet možakarjev je bik) dolžno skr- beti, da so bile rihemberSke vislic® vedno v dobrem stanju. Om irtirje, ki so uživali njivo z vinogradom, so morali preskrbeti les, kamnje, pesek, apno in potrebno železni n« kakor: žreblje, spone in škrbec 1 vrvjo, a Matija Stetlien. graj»kl podložnik, ki je bil po tedanji na- vadi zidar m tesar obenem, je mo- ral vislice postaviti in popi*avljati. Ta petorica maleficijatov je uživa- la lepo in pridno zemljišča, na vis- lice pa je najbrže pozabila. Zato se je rihemberški grof pritožil na go- riški tribunal. V svoji pritožbi pravi grof, da imajo obesiti večje število zločin- cev, med temi nekaj upornih Tol- mincev (ubežnikov iz prvega tol- minskega upora 1. 1023), ki so jili grajski biriči zalotili, ko so so skri- vaj potepali v okrožju rihemberške sod 11Ije, da oni štirje plemeniti de- želani nočejo popraviti vislic, ki so popolnoma nerabne, ker sta po- končnika v deloma porušenih zi- danih podstavah razmajana in tr- hla, prečil i ce pa sploh ni več. Na prostor pod vislicami in okoli vis- lic, ki bi moral biti vedno z belim peskom na debelo posut, jc name- tano kamenje, ki jc obraščeno s travo in plevelom. Dalje pravi: «ne samo da. nočejo vislic popraviti, branijo se tudi izročiti njivo z vi- nogradom.« Zato prosi slavni tri- bunal, da bi ukazal onim štirim de- že lan oni t. j. pl. Pallich-u in dru- gom, da naj ali vislice i»opravijo in opremijo za takojšnjo rabo ali pa izročijo gosposčini njivo, ki bo dana v užitek onim, ki so voljni vršiti dolžnosti «maleficija». Toliko sem po-snel iz one pritož- be. Kako se je ta zadeva končala, ne veru, ker je tudi temu spisu iz- trgana razsodba tribunala. Ker se bo komu čudno zdelo, da se je grof pritožil samo proti Štirim plemičem, od katerih je zahteval vrnitev njive z vinogradom, med tem ko senožeti in Matijo Stetbena iz Komna niti ne omenja, hočem pojasniti vzrok. V onih časih so imele sodnije gospoščin na deželi sodno oblast samo nad podloz-niki, a nad prostimi ljudmi in podey>e!- skimi plemiči, če tudi Kinetškega stanu, pa le tribunali v deželnih glavnih mestih. Zato je razumlji- vo, da rihemberški grof v svoji pritožbi podložnika Matija Stc- thena iz Komna niti ne omenja, ker mu je kratkomalo užitek one senožeti prepovedal in ga skoro za gotovo tudi drugače kaznoval. A glede onih štirih plem. kmetov sam ni mogel in up ničesar ukre- niti. Zelo značilno za one nemirne ča- se je dejstvo, da so se oni štirje ple- meniti dežela ni upirali popravlja- nju vislic, ki bi služile tudi za obešanje upornih tolminskih pod- ložnikov. Ta njihov odpor je izvi- ral na eni strani iz strahu preti grajskimi podložniki, nad katerimi so sami kmet ovali in kolikor toli- ko tudi v. njimi čutili, na drugi strani pa jih je podŽigaJa zavest, da grof ni bil njihov sodnik in da jim ne more naravnost do živega. I. Bešte. • HN0HHM Iz dnevnika Druga nedelja v mesecu novembru J. 1017. Železna kača se je sunkoma u- stavila sredi celega meo. Pripove- dujejo, da ic to žt tretji vlak te- kom štiriindvajsetih ur. «Težko ra- njeni so prvi,» se je tiri brkat čast- nik, in nosili so nas polagoma v operacijsko sobo. Prevezali so me. Nalahno so me zopet vzdignili z operacijske mize in me položili na nosila, na ona nosila, ki so tako zelo podobna krsti. Saj bolečine ne čutim, le vi- dim ne jasno, vse naokrog mene je nekam megleno «Paxi- te» je rekel zdravnik bolniški ses- tri, ne razumem kaj misli, ali je res tako hudo, in spremlja me u- smiljenka; čemu drugih ne sprem- lja? Zla slutnja me obhaja. In zdravnik, kako je govoril, ne bo, nič hudega je rekel, obrnil mi j^ glavo v stran, ko so me prevezova- li, da ne bi videl rane, ponujal ni i je konjaka in cigaret, h nisem sprejel in videl sem rano — zdi se mi. da sem videl skozi roko — — —. . Zunaj na prostem čaka šte na stotine ranjencev in ko- liko jih je bilo pred menoj, baje se niso zdravniki ustavili celo noč ter opravili nadčloveški j»osel. Baraka št. 17. Mrtvaška samota vlada v njej. Med prvimi Mir- no ležim na postelji, a pogled mi uhaja tja proti vhodu, odkoder ce- pajo trpini, podpirani od strežni- kov ali pa na nosilih. t padli so in njih obrazi drhte od bolečine. Do- bil sem soseda. Dolg koščen je, gla- vo ima obvezano, izgleda kakor da hi mu nekdo slabo navezal turban na glavo. Kar se mu vidi obraz.a, je ves zari pel od vročice. Je v nezave- sti, le prsa se mu visoko dvigajo in padajo. Neprijetno mi je ob po- gledu nanj, toda vkljub te«nu ne umaknem oči od njoga. Pri njem stoje zdravniki in ga molče opazu- jejo. Vprašam bližnjega zdravnika, kam je ranjen moj sosed, in pove mi, da se m\i Je za ril v glavo ko- Sček železa in mož — Mri.