Ste v. 248 V Ljubljani, torek 31. oktobra 1939 Leto IV naaHHM?'; > - Nemčija bo zamenjala trgovske ladje za ruske podmornice? Vse nemške sile bodo prešle v napad prej preden bi se začelo prevažati orožje iz Amerike v Francijo in Anglijo Pariz, 31. okt. o. Radio poroča, da sc Nemčija resno pripravlja za napad na Anglijo. Poročila,_ katere priobčujejo londonski in pariški listi, zatrjujejo, da namerava kancler Hitler izvesti veliko ofenzivo v zraku in na morju nad Anglijo, še predno bodo mogle Anglija in Francija uvažati vojni material iz Amerike. Ker pa se Nemčija zaveda, da bo ta izglasovan nevtralnostni zakon v Ameriki koristil samo tema dvema državama, bo Nemčija storila vse mogoče, samo da razbije pomorsko blokado ter tako prisili Francijo in Anglijo na pogajanja za mir. Na kakšen način naj bi Nemčija izvedla napad, in kako naj Nemčija dobi premoč ali vsaj prosto pot na morju, ugibljejo na več načinov. Eden teh načinov naj bi bil, d a namerava Nemčija odstopiti Sovjetski Rusiji svoje trgovske ladje , v zameno pa bi dobila odRusije podmornice, s katerimi _ bo poskušala potopiti sleherno ladjo, ki bi prevažala ameriško orožje v Francijo ali Anglijo. Po drugi strani pa namerava Nemčija izvesti silne napade iz zraka na angleška pristanišča in industrijska središča ter tako uničiti vsaj deloma angleško vojno industrijo. Anglija in Francija pa se zavedata te nevarnosti in bosta ukrenili vse potrebno, da se ta napad prepreči. »Anglija dobi vedno zadnjo bitko" Pariz. 31. oktobra. AA. (Hava$.) General Spe-ars, predsednik angleško-francoske skupine britanskega parlamenta je snoči govoril po radiu. Med drugim je dejal: »Mi, člani franoosko-brilanske skupine britanskega parlamnta, smo zastopniki Velike Britanije, to je velikanskega naroda, zastopniki mest na Škotskem in v Walesu, zastopniki neskončne ravnice in prostranih planin in neštetih morij. Vse to vam jasno pove, da lahko popolnoma računate z nami, kakor tudi mi računamo z vami, da lahko mi in vi živimo kot svobodni ljudje in da nas zato nikoli ne morejo premagati. Velika Britanija ima staro navado, o kateri st« gotovo tudi vi slišali, da v vojni izvojuje eno samo zmago, namreč poslednjo. Ta naša skupina jo hotela tako manifestirati solidarnost z vami. Prej je bilo več parlamentarnih skupin za prijateljstvo s Francijo Zdaj so se vse združile v našo skupino. Dalje smo sklenili, da bodi predsednik francoske skupine Yvon Delbos 6kupni predsednik vas in nas. To ni samo znamenje naše zdru-ženosti, ampak je tudi simbol civilizacije zahodnih demokracij, ki lahko obstanejo samo tedaj, če se popolnoma zedinijo.« Spears je dalje rekel, da so britanski parlamentarci dobili veličastne vtise na fronti, ki so si jo ogledali. Tako rekoč očetovsko poveljstvo na fronti je napravilo na nas globok vtis. Imate poveljnike, ki lahko vanje polagate najlepše upe, kakor jih polagamo tudi mi. Prepričan sem, da sovražnik ne samo ne bo mogel preko nas, temveč da bo krvavel za to vojno in bo po zaslugi zveze svobodnih narodov na koncu kaznovan. Le letalstvo deluje London, 31. okt. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da sta včeraj dve britanski letali izvedli obsežne oglede nad letališči v Severni Nemčiji. Poročilo pravi dalje, da sta oba letalca kljub slabemu vremenu zbrala važne podatke in fotografirala več važnih objektov. Ameriški poslanski dom bo še ta teden izglasoval ukinitev prepovedi izvoza orožja Washington, 31. oklobra. AA. (Havas.) Odbor za poslovnik reprezentančne zbornice je sprejel predlog, da bo nevtralnostna debata danes in jutri. Glasovanje bo najbrž v četrtek ali najpozneje v petek dopoldne. Republikanski zastopnik Newyor-ka jo nastopil proti temu sklepu, toda člani tega odbora so vztrajali pri svojem. Zavezniki so se zavarovali proti vsem presenečenjem V Angliji msrno čakajo na udar, ki ga namerja na Anglijo Nemčija London, 31. okt. Britanski listi točno po-natiskujejo gliftove iz Berlina, ki jih dobe preko nevtralnih držav, glasove o tem, da bo Velika Britanija v kratkem žrtev silnega napada na kopnem in na morju. Toda javnost se ne vznemirja zaradi teh vesti, ker je njih cilj popolnoma jasen. V teh glasovih vidi javnost samo drugo epizodo živčne vojne. Pri tem pa ni odveč omeniti najvažnejše misli v zvezi z nemškimi načrti. Te možnosti bi bile: 1. Velikanska letalska ofenziva proti britanskim pristaniščem in industrijskim središčem. S tem računajo že od začetka vojne in je na Angleškem ukrenjeno vse potrebno, da se to prepreči. Bitanski krogi so že poudarili svoje prepričanje, da bi vsak tuk napad stal sovražnika velikanske izgube letal, ne upoštevaje posledic, ki bi nastale zaradi protinapada britanskih vojaških letal na nemške vojaške cilje. 2. Obnova vojne prof! vojnim in trgovinskim ladjam v večjem obsegu. V zvezi s tem Coudarjajo, da sc je podmorniška vojna proti rjtanskim ladjam izjalovila. Znan je primer sovražnega letalskega napada na spremljevalne ladje, napada, ki je pomenil velik neuspeh za napadalca. Sicer se pa še pričakuje poročilo o boju med britanskimi letali in nemškimi »žepnimi« križarkami, ki križarijo po Atlantiku. 3- Kombinirana ofenziva na zahodni fronti z velikimi kopenskimi silami. V zvezi s tem nihče izgublja izpred oči možnosti puščanja Maginotove črte ob strani z napadom čez Švico, Belgijo ali Holandsko, spričo znane vrednosti nemških poroštev. Toda namesto odgovora na to možnost poudarjajo tu, da je dolgo zatišje pri operacijah na zahodni fronti omogočilo zaveznikom, prepeljati velikanske rezerve m omogočiti načrte za vse morebitnosti. Samo načelen sklep, ne pa še načrt o preselitvi Nemcev iz jugovzhodne Evrope Berlin, 31. oktobra, o. Ko je kancler Hitler v svojem poslednjem govoru pred državnim zbo-rom sporočil svoj načrt o preselitvi vseh nemških “ inozemstva, ni nihče mogel misliti, da Doa ze deset dni pozneje pričele prihajati prve ladje z Nemci ki 8e selijo iz baltinških držav. To se je res zgodilo tako hitro, da je ves svet ostr- organizacijiln° odreči priznanja izvrstni nemški Baltiški Nemci, ki so bili 700 let predstraža nemštva na Baltiku pa v vseh teh letih niso niti enkrat mej ^ ^orn°vino, se zdaj vračajo domov m Prijajo kakor pravijo tu, »revolucijo svojega zasebnega življenja«. Njihov rojak Alfred Rosenberg jim je v »Volkischer Beobachter« napisal med drugim tudi naslednje vrstice: »V vseh njih je vladala luga m bol ki so zapuščali zemljo svojih o (Setov, ko so svoje domove prepuščali drugim, ko so se pred njihovimi očmi izgubljali na obzorju zvoniki Rige in Revala. Vendar občutili so duševno olajšanje. Težka je bila njihova usoda, ko so bili stoletja državnopolitično pod upravo tujcev. Ko se ozirajo na svojo sijajno in plodno preteklost, lahko s ponosom ugotove, da se ne yračajo praznih rok v svojo staro domovino. Baltiški Nemci so izgubili svoje prebivališče, toda našli so svojo domovino.« Baltiške Ncmce in Nemce iz Južne Tirolske bodo naselili v nekaterih bivših poljskih pokrajinah, iz katerih se je po nemških trditvah v zadnjih 20 letih izselilo 700.000 Nemcev, ki so si ustvarili novo eksistenco v rajhu. Tam bo po nemil* . mnenju prostora dovolj tudi še za Nemce, Ki jih nameravajo preseliti iz drugih držav. 0 lavn°st pa zanima, ali se bo pre-selje anje nemških manjšin tudi nadaljevalo s tako naglico, kakor se je začelo. Po izjavi z merodajnega mesta Nemci iz prekomorskih držav ne pridejo v poštev za preseljevanje. Gre torej samo za Evropo m tu spet prihajajo na prvem mesiti v pošlev tri države na jugovzhodu Evrope, v katerih je nemška manihna relativno najveija. Te tri države so: Romunija, Jugoslavija in Madžarska. Glede teh treh držav je v nntelu le sprejet sklep o preselitvi nemških manjšin v rajh, toda ni še nobenega načrta, po katerem naj bi se preseljevanje izvršilo Kakor menijo v Berlinu, bo poteklo gotovo še 50 do 100 let, preden se bo koninoveljavno rešilo vprašanje preselitve Nemcev iz jugovzhodni držav. Razlogov, ki so nemško vlado privedli do sklepa, po katerem odlaga vprašanje preselitve Nemcev iz jugovzhodnih držav na poznejše čase, je več. V Berlinu se ta preselitev Se ne smatra za nujno potrebo, ker so nemške manjšine živele stoletja pod ugodnimi življenj- skimi pogoji, ki so omogočili njihov kulturni in gospodarski razvoj, in niso nikdar bile povod za kašna nesoglasja med nemško vlado in vladami jugovzhodnih držav. Znano pa je tudi, da ravno v Romuniji, Jugoslaviji in Madžarski žive znatno večje manjšine, kakor pa v baltiških in drugih državah, vsaj relativno vzeto. In zaradi tega se pojavlja vprašanje, kam s temi stotisoSi Nemcev, ko je rajh sam prenaseljen in tudi v okupiranih poljskih pokrajinah ne bo prostora za več kakor milijon naseljencev. Vse to so vzroki, zaradi katerih nemška vlada odlaga vprašanje preselitve Nemcev iz jugovzhodnih držav v bodoča desetletja. Turčija posrednik med Sovjeti in Romunijo? Pariz, 31. okt. o. Radio poroča, da še zmerom teko v Bukarešti posveti med kraljem Karolom in romunskimi poslaniki na Balkanu in v Turčiji. Pozornost pa je v prvi vrsti obrnjena na razmerje med Romunijo in Turčijo, kajti Turčija je prevzela neke vrste posredovalno vlogo med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Ankarski poslanik je prinesel v Bukarešto po navedbah tega poročila nasvete tur-ijte, vlade, da bi Romunija «estavila svojo delegacijo, ki bi v ugodnem trenutku stopila na skupno konferenco s Sovjeti in Turki, da bi 6e uredila ne samo vsa 6porna vprašanja med temi tremi državami, temveč bi 6e konec koncev sklenil tudi poseben črnomorski pokt. V tem delovanju, ki ga pariški krogi pripisujejo sovjetski diplomaciji, vidijo Francozi ponovni poskus Sovjetske Rusije, da bi na katerikoli način prišla s svojim vplivom na Balkan in bi dosegla pri Turčiji zagotovilo, da ne bi pustila 6kozi Dardanele votjnih ladij tujih držav za slučaj zapletov ob Črnem morju. Teh vesti pa uradno nikjer ne potrjujejo, kakor tudi ni nič po-bližjega znanega o ča6U in kraju, kdaj naj bi prišlo do rusko-romunsko-turških sestankov. Velika železniška nesreča pri Beljaku Maribor, 30. oktobra.. Potniki, ki prihajajo S Koroške v Maribor pripovedujejo o veliki železniški nesreči, ki se je pred dnevi pripetila pri Beljaku. Osebni vlak, poln šolarjev, je zavozil v tovrni vlak. Trčenje je bilo usodno. Pri nesreči so izgubile življenje 4 osebe, 20 pa ie bilo težko ranjenih, 30 pa lahko ranjenih. V ' • . 1 •. S 1 'r . Finska se trdovratno brani sovjetskih zahtev Helsinki, 31. okt. Včeraj popoldne se je finska vlada še vedno posvetovala z voditelji raznih političnih strank o sovjetskih zahtevah. Ob 17 je vlada preučila navodila, ki jih je zunanje ministrstvo pripravilo za finsko zastopstvo, na čigar čelu je Paasikivi. Finska vladu še vedno vodi strogo zaupna posvetovanja glede sovjetskih zahtev in se more sklepati, da je^ razlika med stališčem Sovjetske Husije in Finske precej velika. Z ozirom na to jo mulo verjetno, da bi z uradne strani prišlo eto izjav glede sovjetskih zahtev pred provizoričnim sporazumom med sovjetskim in fin-s.Kim zastopstvom. Smatrajo za verjetno, da bo tinsko zastopstvo odpotovalo v Moskvo danes zvečer. Nekateri krogi dopuščajo možnost, da bodo pogajanja trajala dalj časa. Dobro poučeni krogi pravijo, da je vlada po posvetu z voditelji posameznih političnih skupin odločila, da Finska_ ne bo odstopila Sovjetski Rusiji nobenih takih točk, ki bi potem utegnili ogrožati njeno neodvisnost. S takimi navodili, bo šla danes v Moskvo finska delegacija. London, 31. okt. o. Londonski radio poroča, da bo danes zvečer odpotovala finska delegacija iz Moskve v Helsinke. Pogajanja ie niso končana in bo ta delegacija prinesla nove ruske zahteve, katere bo finska vlada proučila. Vlada bo dovršila delo za ureditev kmečkih dolgov Bclgrad, 31. oktobra. Kmetijski minister dr. Čubrilovič je včeraj sprejel poročevalce listov in jim povedal, da je izdelal nov načrt za ureditev kmečkih dolgov. Minister je izjavil, da se je v tej stvari ravnal po določenem sistemu. Razdelil je kmetske dolgove v dve skupini. V prvi skupini so tisti kmetije, katerih dolgovi že načenjajo temelje njihove skromne proizvodnje, v drugi pa premožnejši kmetje, ki bi jim bilo z razdolžitvijo možno izravnati svojo proizvodnjo s plačilno močjo, ne da bi zrahljali 6Voje kmetsko gospodarstvo. Statistično je dognano, da znaša število malih kmetov in ma- lih posestnikov, ki dolgujejo do 50.000 din, 715.847, njihov dolg pa 2.189.289.455 din. Število dolžnikov, ki so dolžni več ko 50.000 din, t. j. srednjih in premožnejših kmetov, znaša 16.338, njihovi dolgovi pa 606,879.938 din. Ta delpvni 6istem jasno kaže, kaj je treba ukreniti za razdolžitev kmetov in kako. Prepričani smo, da bo postopek za ureditev kmetskih dolgov do 50.000 din uredil tako, ridelala le 18.000 ton aluminija. Odgovor na nemško trditev, da je Nemčija do sedaj izgubila v celem le tri podn,iorniee, je dalo včeraj francosko vrhovno poveljstvo rekoč, da je samo francoska podmornica poto-. pila več podmornic kolikor pa jih nemško uradno poročilo našteva. Poročilo pristavlja, da so Angleži potopili najmanj šesktrat toliko podmornic, kolikor jih za potopljene priznavajo Nemci. Poseben odbor je bil ustanovljen v Berlinu pod vodstvom voditelja SS oddelkov llimlerja. Odbor bo imel nalogo očistiti stranko vseli nezadovoljnih nergaških elemenlffv. Posebne poslovalnice so odprle na zahodnem bojišču nemške banke. Zbirajo namreč prihranke nemških vojakov od plač, ki jih dobe. S teni hočejo povečati razpoložljiva sredstva, s katerimi se finincirajo vojni izdatki. Od začetka vojne pa do 25. oktobra so angleške ladje prijele 65 švedskih parnikov in ne 165, kakor trdijo nemška poročila. Od teh 65 ladij jih je bilo 43 takoj izpuščenih, le na osmih je bil tovor v celoti ali pa delno zaplenjen, ker je spadal v seznam tihotapskega blaga. Angleško trgovsko brodovje je do 25. oktobra v celem izgubilo zaradi podmorniške vojne 1% svoje tonaže. španski poslanik v Parizu Lecqueriks,llse je včeraj vrnil v Pariz iz Madrida, kjer je imel posvete z zunanjim ministrom Bejbederom in gospodarskimi strokovnjaki. Kdaj se bodo začela ameriško-japonska pogajanja, še ni nič znanega. Japonski uradni krogi pravijo, da pri pogajanjih ne bodo odnehali od zahteve, da morajo velesile priznati dejansko stanje in priznati Japonski pravico, da uvede na Vzhodu nov red. Zato japonska vlada tudi ne namerava dovoliti svobodne plovbe po Biserni reki in Janke»u. Več alarmov za napad sovražnih letal je bilo včeraj v severni in srednji Angliji. Med drugim pa je bil ta alarm dan tudi v London, toda že čez deset minut je nevarnost minila, ker so se angleška lovska letala dvignila in prepodila sovražnika. Združene države bodo zahtevale od sovjetske vlado odškodnino zaradi zadrževanja ladje >City of Flint«. Vsi politični krogi namreč trdijo, da Sovjetska Rusija ni ravnala v tem primeru tako kakor velevajo nevtralnostni zakoni. Predsednik španske falnngistične .Tunte. notrs nji minister Sarano Sunerbo, ' lx> imel danes zvečer ob 8 govor, ki ga vsa javnost napelo pričakuje. Računajo, da se Ik> minister v svojem govoru dotaknil stališča, ki ga španska država zavzema do posameznih evropskih držav in do vojne sploh. Od Nemcev »poto; no« angleško vojno ladjo »Are Uoyal« je srečal na odprtem morju neki danski parnik. Kapitan ladje, ki je to povedal doma, je s tem potrdil poročila angleške admiralitete, da je ladja »Are Royal« nepoškodovana in še zmeraj opravlja svojo dolž,-nost v sestavu vojnih ladij, ki križarijo po Severnem morju. Bivši japonski veleposlanik v Berlinu general Ošima se je poslovil od Nemčije in odpotoval na Japonsko. General Ošima je bil vnel zagovornik tesnega sodelovanja med Nemčijo, Italijo in Japonsko, tie samo v boju proli komunizmu. temveč tudi na političnem popri-šču. Ko so se pa njegovi napori spričo nem-ško-ruske prijateljske pogodbe izjalovili, je japonska vlada preusmerila svojo zunanjo' politiko in odpoklicala poslanika v Berlinu In Rimu, ki nista svoji vladi mogla sporočiti ob pravem Času prav ničesar o pripravah za nemško-eovjetsko prijateljsko pogodbo. Ljubljana od včeraj do danes Pozna jesen je nastopila, zima je pred durmi. Ze pred dnevi nas je obiskal prvi sneg. V našem mestu je sicer skopnel že v nekaj urah tam, kjer se je bil sploh utegnil prijeti: po strehah, po napuSčih, po vrtnih gredah. Drugod, više, po hribih in gorah pa -je obležal in kakor kaže, se bo tudi obdržal, saj ga bo pokril najbrž že prav v kratkem nov. Zima prihaja. Davišnje razpoloženje in mraz sta bila že prav zimsko bridka in ostra. Letošnji Vsi sveti nam bodo nemara prinesni prvi izdat-nejS sneg. Tik.pred čas, ko se priroda ogrinja z belo odejo, je bil postavljen praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan. Oba dneva pri nas praznujemo z zbranostjo srca in duha. Spominjamo se s cvetjem, s prižiganjem luži, s pobožno molitvijo naših dragih rajnih, ki so zapustili to solzno dolino in odšli po plačilo za svoje dejanje n nehanje na zemlji. Obisk na pokopališču Že dober teden pred Vsemi svetimi oživi vrt mrtvih. Vsak, kdor ima na pokopališču pokopanega koga od svojih dragih, pohiti, da bi mu za praznik olepšal grob kar bi mogel najboljše in najlepše. Od vseh strani se zadnji teden, zlasti pa še zadnja dva dneva usipajo množice z venci, šopki zadnjih jesenskih rož, s svečami in lučkami v rokah. Pred pokopališčem so razvrščeni prodajalci, pa tudi povsod drugod ob važnejših križiščih so stojnice, kjer prodajajo ljudje, ki to priliko izkoristijo, da bi si prislužili kak dinar. Veliki, lepi venci, manjši, skromnejši, sveče vseh velikosti, lučke, krizanteme. Dva zadnja dneva je tod velik promet. Pa tudi promet na cestni železnici je izredno povečan. Ljudem se ne da, da bi, posebno ob slabem vremenu, hodili dokaj daleč peš, pa rajši sedejo na avtobus ali v tramvaj ia so v kratkem času na pokopališču. Letos se vsi ozirajo že pred pokopališčem z velikim zanimanjem in zadoščenjem na nekdaj prazni, zanemarjeni prostor, kjer zdaj stoje prelepe Zale, mojstrovina arhitekta Plečnika, ki je bil napravil tudi kostnico na pokopališču. Vrvež je bil včeraj na vrtu mrtvih izredno velik, zlasti popoldne. Pred vsakim grobom je stal kdo domačih ter poskušal kakor je boljše vedel in znal, da bi polepšal zadnje domovanje svojega očeta, matere, žene, brata, sestre ali prijatelja. Sele v poznih večernih urah je postopoma zamrlo življenje. Danes pa bo spet prav tako vrvenje in še močnejše. Marsikdo si bo v uradu ali trgovini, kjer je nameščen, vzel prosto, da bo lahko stopil na pokopališče in tudi sam po svojih močeh pripomogel, da bo grob njemu dragega domačega čim lepše okrašen In urejen za jutrišnji praznik, ko se bodo r^noldne na pokopališče zgrnile domala vse množice, kar jih naše belo mesto premore. Črni hudomušnci ki mu zaradi lepega pravimo tiskarski škrat, se je v včerajšnji številki privoščil naše poročilo o izrednem občnem zboru Električne zadruge v Šiški ter je temeljito izpačil rezultat glasovanja o likvidaciji zadruge. Iz 120 navzočnih glasovalcev jih je napravil 120, od katerih jih je 90 glasovalo proti likvidaciji. To je seveda napačno, kar jp mogel bralec razvideti že iz poročila 6amega, ki pripominja, da tričetrtinska večina, ki je potrebna za likvidacijo zadruge, ni bila dosežena. Točen rezultat glasovanja, ki ob času našega poročila še ni bil znan, pa je naslednji: Od 309 volivcev, od katerih je bilo osebno navzočnih 207, ostali pa so poslali pobla6tila, je glasovalo za likvidacijo zadruge 207, od teh 113 osebno, 94 pa s pooblastili. Proti likvidaciji pa sta se izrekla 102 člana, od teh 94 osebno, 8 pa s pooblastili. Do potrebne tričetrtinske večine je torej manjkalo 25 glasov. Pripominjamo še, da je razlika med našim današnjim poročilom o rezultatu glasovanja in poročilom v včerajšnji številki zato tolikšna, ker je bil ob koncu nedeljskega zborovanja znan šele približen rezultat in še ta samo glede članov, ki so bili osebno navzočni. Svečo In venec na slednji grobi Najlepši in najprimernejši okras s a grobove nam ponujajo v Vrhovnem socialnem svetu združene karitativne organizacije in dobrodelna društva pred vsemi pokopališči in tudi po mestu, da letos pač ne bo več groba brez sveč in vencev vsesvetske akcije. Dobro misleče in tudi praktično čuteče občinstvo se je odločilo, da letos z odkupninami oa razkošja na grobovih splošno počasti rajne z dobrimi deli, saj je pri nas cvetje vzela slana in tudi bohotnega uvoženega cvetja primanjkuje zaradi vremenskih neprilik. Razen tega se pa Ljubljančani zavedajo resnih časov, ko baha-štvo z razkošjem ni na mestu in bo zato razsodna javnost okrasila grobove s preprostimi venci in svečami vsesvetske akcije ter tako svojo pieteto združila s podporo revežem, ki trepetajo v stra- hu, kaj jim prinese zima. Tako bodo ljubljanska pokopališča jasno odražala čustva Ljubljančanov in dokazovala, da se zavedamo zahtev resnih časov in da izpolnjujemo tudi svoje dolžnosti na-pram bližnjemu. Odvrnimo se od lahkomiselnega bahaštva in od razmetavanja denarja nikomur v korist ter okrasimo grobove s svečami in venci vsesvetske akcije, ki so gotovo najlepši okras po svoji plemeniti vsebini. Počastimo rajne z dobrimi delil Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Filmi Ultimat — Kino Union. Francoska produkcija ie vzporedno z naraščanjem vojne nevarnosti v Svropi vedno bolj pogosto začela izbirati vojne in vojaške motive in je tudi »Ultimat« rezultat tega časa. Za nas je 5e posebno zanimiv, ker kaže vzdušje napetih dni po sarajevskem umoru do začetka svetovne vojne. Hkrati je to film, v katerem je ovekovečena junaška in požrtvovalna srbska vojska in prvi film, v katerem lahko gledamo nad vse dobro znane uniforme in šajkače. Človeško plat j in tragedijo zakonskega para pa dovršeno ustvarjata Dita Parlo in znani Eric v. Stroheim. Film priporočamo^ Pred mariborskim okrožnim sodiščem Namesto fazana - obstrelil gonjača Dne 30. oktobra lanskega leta je bil v Cirkov-cih lov, katerega se je udeležil tudi 42 letni inženir Štefan Dohocki, uslužben v tovarni dušika v Rušah. Dohocki je šel z napeto puško ob potoku v vrsti drugih lovcev. Kakih 10 korakov proč od njega pa je šel ob potoku gonjač Franc Gajšt ter mlatil s palico po grmovju. Naenkrat je Gajšt zaklical »fazan«. Dohocki se je naglo obrnil in že' je počil strel, namesto fazana pa je ležal na tleh — gonjač Gajšt s hudo rano na nogi. Lovcu se je sprožila puška, še preden jo je dvignil k licu in nesreča je hotela, da je naboj zadel gonjača. Državno pravdništvo je zaradi tega obtožilo inženirja Dohockega zaradi poškodbe, povzročene po malomarnosti in danes se zagovarja pred okrožnim sodiščem. Dohocki pravi, da sam ne ve, kako so je mogla nesreča zgoditi. Je že 25 let lovec ter je bil vedno oprezen. Ko se je naglo obrnil, da bi streljal fazana, so je najbrž jeziček puške zapel za pas za patrone in tako je prišlo do strela, ki je podrl gonjača. Nepošten nakupovalec lesa 28 letni gostilničar Ivan Bukovnik iz Šmartna na Pohorju je na zvit način opeharil mariborsko lesno tvrdko »Dravo« za dobrih 10 tisočakov. Bukovnik je izvedel, da rabi »Drava« nakupovalca lesa, pa se je šel predstavit poslovodji. Dejal je, da ima v Šmartnem na Pohorju trgovino, ki pa slabo gre ter bi rad nekaj postrani zaslužil. Poslovodja ga je sprejel, zahteval je samo garancijo. Bukovnik je nato dejal, da bo dal kot garancijo bianco-menicp svojega očeta, ki je bogat posestnik pri Konjicah. Res je prinesel od očeta in od svoje žene podpisano menico, ki pa zaradi lažnih navedb — oče ni posestnik — nima veljave. Poslovodja mu je potem izročil enkrat 10.000, drugič pa 2000 din. Za ves ta denar pa je dobavil samo za 1800 din lesa. Tvrdka ga je potem opominjala in tožila, ker pa ni prišla do denarja, je dobil celo zadevo v roke državni tožilec. Bukovnik je na ta način zašol na zatožno klop pred okrožno sodišče. Razpravi še trajata. Težka avtomobilska nesreča v Teharjih Celje, 31. oktobra. Snoči je bila cesta na ovinku blizu trgovine Godec pozorišče težke avtomobilske nesreče. Avtoprevoznik 29 letni Karel Dolinšek iz Petrovč se je vračal iz štor, kamor je peljal z tovrnim avtomobilom premog. Na ovinku pri trgovini Godec je treščil v tovorni voz posestnika Tovornika iz Planine pri Sevnici. Trčenje je bilo silovito. Avto je zdrobil voz, podrl enega konja, mu zlomil obe nogi in čeljust tako, da ga je moral konjač na mestu ubiti. Tovornika je vrglo na cesto, a je k sreči ostal nepoškodovan. Dolinšek je dobil težje poškodbe po glavi in drugod po telesu in so ga morali takoj prepeljati v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno in bo okreval. Tovorni avto je vrjlo čez cesto in ga zelo poškodovalo. Zločinec požiga v okolici Ptufa .. Maribor, 30. oktobra. V vaseh Sp. in Zg. Hajdina pri Ptuqu, v fcn-terih je bilo letos že 16 požarov, so v pretekli noči imeli kar tri požare, ki so silovito razburili . Vso okolico, ker domnevajo, da je vse tri požare podtaknila zločinska roka. Okoli polnoči je najprej izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Cafute v Sp. Hajdini. Plameni so se se z veliko naglico razširili tudi na stanovanjsko hišo ter jo skupaj z gospodarskim poslopjem upepelili do tal. Z obema objektoma je zgorel tudi ves letošnji poljski pridelek, posrečilo se je rešiti le živino. Gasilci še niso dodobra pogasili, kar se je pogasiti dalo, že je na drugem koncu vasi začela goreti druga domačija posestnika Franca Sitarja, kateremu so plameni uničili stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje z vsemi shranjenimi poljskimi pridelki. Kmalu zatem so gasilce že klicali na Zg. Hajdino, kjer so goreli objekti posestnika Franca Me-glicerja. Tudi temu so zgorela poslopja s poljskimi pridelki, rešili so le živino. Požari so novzročili okoli čelrt milijona Škode. Posestniki pa so udarjeni toliko boi j, ker eo imeli svoja imetja zaraovana le za majhne zneske. Vlom v Čretu pri Celju Celje, 31. oktobra. Danes ponoči je neznan zlikovec vlomil v trgovino Roze Kolar v Čretu pri Cel!u ter odnesel 3000 din gotovine. Ukradel je tudi kolo in se je z njim odpeljal. To je že drugi vlom v tem tednu. Policija je tatu že na sledi. Sodba za smrt, povzročeno iz malomarnosti Maribor, 30. oktobra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes zagovarjala 36 letna delavka Ivana Ferenc iz Malečnika pri Mariboru zaradi obtožbe, da je med spanjem zadušila tri mesece staro hčerko Marijo. Obtoženka je poročena žena in ima že 7 let staro hčerko. 27. junija se ji je rodila Marijo, za katero je v redu skrbela in negovala. Dne 28- septembra zvečer je šla k počitku, svojo hčerkico Marijo pa je vzela k sebi v posteljo, tako da ji je otrok ležal na levi roki. Ponoči se je prebudila in dala otroku piti. Proti tretji uri jo je zbudilo otrokovo hropenje. Otrok je bruhal s krvjo pomešano hrano, ki jo je zaužil, kmalu nato pa umrl. Zjutraj je truplo umila, moža pa poslala po mrtvoglednika, ki je primer prijavil oblasti. Zdravnik, ki je otroka raztelesil, je najprej izrazil domnevo, da se je otrok nabrž zadušil v vodi, vendar zato ni nobenih dokazov. Zato je bil mnenja, da je mati otroka v spanju nehote zadušila. Sodniki so jo kaznovali zaradi usmrtitve lastnega otroka iz malomarnosti na 3 mesece zapora, pogojno na dve leti. Se o dogodku na poganski gimnaziji V četrtkovi številki preteklega tedna smo poročali o obupnem dejanju neke četrtošolke na Poljanski gimnaziji. K poročilu smo dodali nekaj raz-motrivanj, v katerih smo poskusili nesrečno dekle in njen obupni korak pred javnostjo čimbolj objektivno prikazati. Kljub temu, da smo informacije prejeli z merodajnega mesta in nismo mogli dvomiti v njih verodostojnost, čutimo dane« dolžnost, da nekatere stvari popravimo. V našem uredništvu 6e je namreč oglasila mati nesrečnega dekleta, ki nas je naprosila, da objavimo naslednje: Ne odgovarja resnici, ^a ie dekle s težavo rinilo naprej v šoli. kar nam ije mati dokazali s pričevali, iz katerih je povsod razviden dober uspeh dekletovega učenja. Dijakinja ne ponavlja četrtega razreda zaradi slabega učnega uspeha, ampak zaradi tega, ker je bila lansko leto zaradi nekega disciplinskega pregreška izključena iz gimnazije. Mati nam je tudi pripovedovala o živahnem temperamentu 6voje hčerke in o njeni živčni bolezni, ki pa vendar ni tako huda, da bi bili njeni 6tarši kdaj razmišljali o tem, da bi jo dali na opazovalnico, kakor je stalo v poročilu. Povedala nam je tudi, da je stalno v 6tikih s profesorji svoje hčerke. Ravno kritičnega dne je bila v šoli, da se pouči o napredku svoje hčerke. Dekle pa je prav tiste dni dobilo zaradi svoje živahnosti ukor, o katerem se ni upalo povedati doma, zlasti še ne zaradi tega, ker • je bil tisti dan god njenega očeta, Ob glavnem odmoru je sedela na oknu s hrbtom obrnjena proti cesti in ko je zvedela, da je mati na šoli, se je tako prestrašila, da je padla vznak skozi okno, — Tako nam je povedala mati nesrečnega dekleta. Ob prazniku mrtvih Ljubljana, 31. oktobra. ., 7ja™,olklo svareče se spet ob prazniku mrtvih oglaša glas iz grobov: Prah si in v prah sc povrneš!Temu glasu prisluhne sleherni in ko- yw}]enJe n\ en sam dolg praznik brezskrb-u [eZ?eVa' cna *ama nepreir-f ■ n,,7 • 7fmskih dobrot in sladkosti, si ob njem potopi obraz d dlani in se znova v globini suoje notranjosti zave, kako malenkostno in brezpomembno je nase življenje, ako ni njegova pot usmerjena tja, kjer človeški duh slavi zmago nad snovnostjo, tja, kjer večno življenje slavi zmago nad smrtjo. In morda ravno v teh tesnobnih trenutkih najbolj iskreno občutiš blagodat krscanske religije, katere poduhovljeni nauk nam ob prazniku mrtvih, ob svarečem klicu iz groba, nudi čudovito oporo in tolažbo, brez katere bi bila naša notranjost razklana, naša duša pa žalostna do obupa. Pa tudi oni, katerih pogled, ni usmerjen k večnosti in katerim je snovnost z njenimi užitki edini gospodar, ki ga v življenju nad seboj priznavajo, si zaman zatiskajo ušesa pred svarilom, ki prihaja na vseh mrtvih dan iz grobov; vsaj ena grenka kaplja pelina pride o njihovo čašo opojnosti in ta kaplja je morda do~ voj trpka, da se jim srce vsaj za trenutek zatrese in skrči v tesni bojazni, ki jo prikliče bežen privid nizke gomile na pokopališču .., * Ob prazniku mrtvih se po stari krščanski navadi spominjamo naših dragih rajnih, ki jih je bela božja poslanka po višjem namenu modrosti in previdnosti Gospodarja nad življenjem in smrtjo iztrgala iz naše srede in jih zazibala o zadnje nevzdramno spanje. Goste trume ljudi bodo jutri in pojutrišnjem romale na ljubljanska pokopališča, ki bodo spremenjena v cvetoče pomladne vrtove. Tisoč vezi bo ta dva dneva prepletalo žive z mrtvimi, tisoč drobnih in velikih ran bo zaskelelo v srcih in tisoč zamolčanih skrivnosti, ki so pokopane v naših srcih in o srcih naših rajnih, bo oživelo pred našimi duhovnimi očmi in nam priklicalo grenko-toplc misli. Z jesenskim cvetjem bomo okrasili grobove naših dragih, žalne luči jim bomo prižgali, iz naših src pa bo privrela iskrena, pobožna, molitev za pokoj njihovih duš, o katerih smemo upati, da se vesele tam, kjer jim je že od vsega početka pripravljeno večno življenje in veselje. Naš krščanski spomin na rajnike ne sme biti kult mrličev, ampak mora izražati tn potrjevati naše globoko prepričanje o tem, da je smrt le kratek most med dvema življenjema, tostranskim in onostranskim, in zaradi tega v svojem bistvu nič strašnega, čeprav jo mnogi smatrajo za najhujše na svetu. Kristjani se zavedamo, da so cvetje, sveče in žalne luči, ki jih polagamo na grobove naših rajnih, le nekaj zunanjega — kar je lahko dostikrat celo neiskreno, da pa je pravi krsčanski spomin na mrtve molitev za pokoj njihovih vernih duš in da je ta molitev tudi edini dar, ki ga moremo živi pokloniti našim dragim po njihovi smrti * Da,jutri in pojutrišnjem bodo ljubljanska pokopališča spremenjena o cvetoče pomladne vrtove. Mnogo ljudi bo hodilo po belih stezah med grobovi in cipresami ter občudovalo čudovito sliko žalne lepote, ki se bo'sproti odgrinjala njihovim očem. In videli bodo košate n&grVmt-ke, vse napihnjene v marmorju in mavcu, >pred katerimi bodo nakopičene grmade dragocenega cvetja, osvetljene od ■ razkošnih nagrobniki svetilk. Videla pa bodo tudi preproste kamne, kovinske in lesene križe, grobove s samim okvirjem in tudi gole gomile in na njih bo nekaj ponižnih poljskih rož, ob njih pa bo brlela skromna svečiča ali lučka. Komur bo obstal pogled tudi na teh grobovih, se bo moral globoko zamisliti in v srce se mu bo zarezal strahoten pre-pa med ljudmi, ki morda še bolj kričeče zija na grobeh, kakor pa je zijal v življenju. In morda bo našel tolažbe o resničnih pesnikovih besedah: Pravice, enakosti ni pri ljudeh, pravice, enakosti ni na grobeh, pravica, enakost je v grobul k Se cna trpka misel nam ob letošnjem prazniku mrtvih kakor težka mora lega na srce. Apokaliptični jezdeci so prijezdili riad našo cedimo in nam vsiljujejo strahotno vprašanje, ali je res naše pokolenje obsojeno v to, da postane pokolenje smrti. Niso še strohnele kosti trpinov iz svetovne vojne, spomeniki, ki smo jim jih postavljali, so se komaj usidrali v tla, pa že ponovno gnijo po evropskih bojiščih trupla vojakov, ki jih je neustrašen pohlep po zemskih dobrinah izbral za svoje žrtve. Kdo ve, koliko deset m stotisočev ljudi je že od septembra dalje našlo svoj »življenjski prostor< v velikem skupnem grobu na bojni poljani? Kdo ve, koliko jih bo še? Spomnimo se zato jutri v molitvi tudi njih, pa molimo obenem za zdravo pamet onih, ki je v njihovih močeh, da lahko Še v zadnjem trenutku ustavijo grozotno žetev smrti. Med tem »e je bil Frazier že čisto znašel zaradi tega nenavadnega obiska in se je pripravljal, da začneta poslovne pogovore. Ko se je Rocky spet obrnil k njegovi mizi, je začel: »Rocky, kaj poznate vi Mac Kee-ferja?« »Slišal sem o njem. Bogat je, da bi mogel kupiti vse mesto. Pa se mu ne da, krasti je ceneje, kaj?« Odvetnik 6e je zasmejal: »Pst, nikar ne govorite resnice. Sedite, sedite!« In potegnil mu je bližje naslanjač, v katerega je Rocky kar izginil in zavzdihnil, ko 6e je spustil v blazine: »Tale je dosti udobnejši, kakor stoli v Sing-Singu.« Frazier se je delal dobrosrčnega: •Se ti prileže, kaj, siromak?« Rocky je zamahnil z roko, češ da ni vredno. Odvetnik je vedel, kaj bo prišlo, a ni hotel sam začenjati. Zato je vrtorepil: »No, tak povej, kako je kaj « tabo?« Rockyju je bilo zdaj dovolj in dejal je naglo; »Nikar ne krivoriti, Frazier. Saj veš, zakaj sem prišel. Dragi Frazier, ali če hočeš, gospod Frazier, pojdiva takoj na delo: kje je moj denar?« Odvetnik je tako vprašanje sicer pričakoval, a se je vseeno delal presenečenega. Začel je govoriti s preljubeznji-vim obrazom: »Nisem ee vas nadejal, zares da ne. Kako neki. Sicer veste, da bi bil pripravil tistih vaših sto tisoč dolarjev,« AuMfeli gaifevih lic Roman * slikami Rocky mu je presekal besedo: »Ne bojim 6e za svoj denar. Vidim, da ga imate dosti, torej ne pojde nič v zgubo ..,« Odvetnik je dejal; »No, prav. Torej se bova kaj lahko pogovorila, ko vidim, da zaupate.« Pri tem je samo napol strenil z očesom proti vratom, ki so 6e bila medtem na tiho odprla in sta v sobo stopila dva močna, mračna možaka ter mirno obstala pri durih. Rocky, ki je bil ta čas tudi vstal, ju ni videl, je vprašal: »Torej, kaj je z mojim denarjem?« Odvetnik je govoril mirno: »Konec tedna ga boste dobili. Moram ga pripraviti, ker ga nimam tukaj. Za zdaj vzemite petsto dolarjev, da boste imeli za prvo silo.« Frazier je izvlekel šop bankovcev in jih dal Rockyju. Ta jih ije površno pre-štel, potem pa ie denar spravil malomarno v žep. Potem pa je vprašal: »Dobro, zdaj pa še nekaj?« Odvetnik ga je začudeno pogledal: »Kaj?« »Kaj?« Rocky ga je prebodel z očmi in nadaljeval' »Povejte mi še, kaj bom jaz delal tu?« I Rocky mu ni pustil izgovarjanja. Frazier se je delal nevednega: | »Nič ovinkov. Hočem vedeti, kaj bom »Ne razumem...« delal v tem lepem podjetju jaz in kolik Rocky Je vprašal: »Torej', kaj je z mojim denarjem?« bo moj delež pri njem, nič drugega.« Odvetnik 6e je skušal izvijati, a mu ni pomagalo. Rocky je bil neizprosen: »Kaj se ne spominjate, da sva ee tako dogovorila, preden sem šel za zapornice? Saj sva rekla, da boste vi z mojim denarjem med tem začeli kak poselček. Kakor vidim, ste dobro delali, ampak im samo zase . .. « .... Zdaj ie vstal tudi odvetnik, možaka pri vratih pa sta 6e za spoznanje približala Rockyju. Frazier je rekel: »Toda jaz ne delam zase. To podjetje ni moije, marveč je last Maca Keeferja, On je poglavar. Njega morate vprašati in se z njim zmeniti. On odločuje. Jaz sem samo ...« Spet ga je Rocky ustavil na kratko/ »Mir! To vse mene nič ne briga. Ur«’ dite 6 Keeferjem vi, če je kaj treb«. ™dva V'? se dogovorila natančno, kake in kaj. Nihče vam ni dejal, da 6e 6pent-laijte 6 Keeferjem. Pogodila sva se in pogodbo boste držali, saj ste vendar odvetnik, borilec za pravico, mar ne?« Posmehljivo se je zarežal odvetniku v obraz. Ker je tudi Frazier hotel stvar vzeti nalahko, misleč, da se Rocky res samo šali, mu je Rocky dal takoj čutiti drugo pesem. Pogledal ga je temno, da se je mož nehote umaknil od njega in mu rekel samo: »Zapomnite si, Frazier, kaj sem vam rekel!« Njegov glas je bil hladen. Frazier ga je dobro poznal in je vedel, da so besede, ki jih Rockv izgovaria. talco nepreklicne. Od tu in tam Srbsko politično življenje je spet razgibano kakor v časih pred uvedbo diktature. Vse stranke prirejajo številne sestanke in shode, na katerih obravnavajo svoja stališča do dogodkom v našem političnem življenju. Med drugim neoeljo zborovanje s svojimi pristaši tudi pravosodni minister dr. Lazar Markovič v Novem Sadu. Na tem sestanku so sestavili tudi seznam radikalskih prvakov, ki bodo tvorili začasni banovinski odhor za pre-osnovo radikalne stranke. Obenem so sestavin spomenico, katero so poslali Acu Stanoje-vl~u„.v knjaževac in v njej predlagajo sklicanje širšega odbora radikalne stranke. Ta odbor naj bi odločil o stališču stranke do sporazuma in obenem dal navodila za novo organiziranje radikalske stranke v vsej državi. V svojem govoru je minister dr. Markovič poudarjal, da le vstopil v vlado narodnega sporazuma iz razloga, ker so sporazum vsi trezni ljudje pozdravili, in zato, ker so se povsod okrog nas in pri nas pripravljali veliki dogodki. Tiot pravosodni minister ima nalogo, da skrbi, da se bo v naši državi vpeljala popolna demokratizacija in sicer najprej s splošnimi in svobodnimi volitvami. Istočasno pa je imel v drugem lokalu v istem kraju konferenco s svojimi pristaši Miša Trifunovič, ki kakor znano ne odobrava ▼stop dr. Markoviča v vlado. Zagrebška Delavska zbornica, katere odbornike je bil imenoval ban dr. šubašič, je v nedeljo izvolila iz svoje srede novo predsedstvo- Izvoljen je bil za predsednika član Hrva-|ke delavske zveze Viktor Galinec. Pri poročilih, ki so jih o svojem delu podali na seji dosedanji gospodarji socialisti, je prišlo do ostrih besed na račun socialistov, ki so zbornico izrabljali v svoje strankarske namene in za preskrbo svojih voditeljev. Novi odborniki so vsa poročila odklonili in izrekli socialistom nezaupnica Svoje združenje so sl ustanovili turistični piloti. R azvoju letalstva med mladino so pri nas začeli posvečati pozornost šele zadnja leta, čeprav je vsaki vojski potrebnih mnogo tisoč letalcev. Da bi letenje posplošili tudi med mladino, so začeli prirejati tečaje za letenje z jadralnimi letali. Tod so se pokazali kmalu lepi rezultati, kajti mnogo takih pilotov se je potem lotilo pravega letala in jih je mnogo naredilo pilotske izpite. In končno se je sedaj v Belgradu ustanovilo združenje turističnih pilotov. Govorniki so pri tej slovesnosti naglašali, da so prav za prav letalci duša vsega letal-Btva in da od njih v največji meri zavisi zmaga, bolj kakor od strojev. Prav tako pa velja odgoja vsakega pilota desetkrat manj kakor pa eno letalo. Nečedne slike o življenju na trgovski akademiji ▼ Bitoljn je nanizal pred sodiščem bivši dijak tega šolskega zavoda Radomir Ristič. Fant je tožil sodišču, da so ga pri neki priliki ravnatelj, profesor in dva sluga tako pretepli, da se je moral dalj časa zdraviti. Tako postopanje z nekaterimi dijaki je bilo v zavodu zelo v modi. Prav nič nenavadnega ni bilo, če 50 i>r.f?fesorii pohajali okrog z učenkami in jim mešali glave. Sploh so se dogajale v šoli zgod-j.ki *Padajo vse drugam kakor, v šolo. Zaradi teh obtožb so morali pred sodišče ravnatelj. Išole, en profesor in dva služitelja, ki pa vsi trdijo, da se kaj takega na šoli sploh ni dogajalo. Nasprotno^ pa so priče učenci vztra-ja.li pri svojih obtožbah in svoje izpovedi celo dopolnjevali. Izid razprave pričakuje javnost a velikim zanimanjem. Velik del mednarodne avtomobilske ceste, ki vodi skozi našo državo, so odprli te dni. Izgotovljen je bil namreč del blizu Novega Sada in s tem je bil dokončan odsek, ki vodi od madžarske meje pa do Belgrada, dolg 203 kilometre. _ V^ smeri _ proti bolgarski meji je zgrajenih že nekaj čez sto kilometrov. V celem znaša del mednarodne cesti, ki teče sko-zi našo državo, nekaj čez 500 km. Za to cesto računajo, da bo dokončana čez dve ali tri leta. Hudih poplav se boje v južni črni gori. Zadnji teden je neprestano lil dež, nazadnje pa je zapadel v hribih 40 centimetrov visok sneg. Takoj nato pa se je spet vlil dež in raz-opu sneg. Reke so začele naglo naraščati in ?d že vdrle čez bregove. Posebno huda Slovar slovenskih krajev dobimo pIopa“va0kvsžefkaifdeJ'Skega-*ixZera’ !cjer nast0P nnrnstein ? J’ kadar pritočne reke prenagle slišala že vse ljudi, k, 80 Cepiča kjerkoli vi. deli ah pa prilil z nj,m v dotik. toda nih& ni vedel me točnega povedati, s kom%e bH Cepič zadnje dni pred svojo smrtjo v iru|bi Prav tako ne more policija ugotoviti, kje je Cepič stanoval potem, ko se je izselil tela Esplanade v Pančevu, to je v easu od U do 24. oktobra. Ce bi se ji posrečilo to dognati, računa policija, da bo odkrila tudi vso tajno okrog te tragične smrti. Splošno pa prevladuje mnenje,^ da je bil Cepič žrtev svoje nagnjenosti do žensk. O načinu plačevanja, naročanja in nabavljanja tekstilnih izdelkov so se pogodili pred anevi v Zagrebu zastopniki trgovcev s tekstilnim blagom, zastopniki tekstilnih tovarn in trgovinskih 'zbornic iz vse države. Predsedoval J« Predsednik zagrebške trgovinske zbornice rf- Krasnik. Zastopniki so se bili domenili, da x„varnarii ne bodo zahtevali od zaostalih ra-j J5! trgovcev takojšnje plačilo, temveč i ili Pni»„ei}em r.o5cu in po potrebi tudi v obro-«mnrB7ifm-ega 0 skušali vse spore urediti n^m®sto ® sodiščem. Prav tako Lm dalje kredite °ljevaIi svoiim °diemal' Štiri delavce, ki so gradili novo cesto, je zasulo kamenje blizu Niša, Delavci so vrtali v skale luknje za razstreljevanje. Ko so svoje delo izvršili, Jih je palir pozval, naj se odstranijo, da bodo nune prižgali. Vsi delavci so šli daleč stran od stene, le štirje so se zatekli nekaj metrov stran za drugo veliko skalo, misleč, da jih tam razskropljeno kamenje ne bo doseglo. Ko so mine eksplodirale, pa se je zaradi zračnega pritiska zamajala tudi skala, v katere zavetju so stali štirje delavci, se prevrnila in pokopala pod seboj tri, četrtega pa je kamenje odneslo s seboj navzdol. Prve tri ie skala zmečkala, četrti pa se je težko pobil. Ljubljana, 30. oktobra. Zmeda v pisavi naših krajev, zla6ti obljudenih naselii, je dala že pogosto povod za spor med našimi jezikoslovci in pisatelji ter pogosto upravičen vzrok za ostro kritiko. Resnično ije, da do-sedaj še nismo imeli pravega pravopisa, ki je eno najbolj kočljivih vprašanj našega občutljivega je- Da naredi tej zmedi v pisavi naših krajevnih imen konec, 6e je v Ljubljani v okrilju Slavističnega društva osnoval krožek, ki naj pripravi do prihodnje jeseni »Pravopisni slovar imen naših obljudenih naselij.« Člani tega krožka so: predsednik prof. Jakob Šolar, dr. Jože Rus, dr. Mirko Rupel, prof. France Jesenovec, prof. Jurančič in ravnatelj banovinskega arhiva prof. Franjo Baš. Ta odbor bo organiziral po vseh slovenskih tleh zanesljive nabiratelje imen naših naseljenih kraijev in določil tudi njihovo pravilno uporabo. Slovar bo urejen in objavljen na podlagi sedanje-go stanja slovenske slovnice in pravil tako, da bo konec zmede v rabi krajevnih imen, katere so krivi največ uradniki, dalje časnikarji, pa tudi pisatelji in znanstveniki. Tukaj nekaj primerov: Ko 60 gradili vodovod v Suhi Krajini, je časopisje stalno pisalo o »suho-krajnskem« vodovodu in o »Suhokrajncih«. Ljudstvo samo pravi: »Krajinški vodovod«, sebi pa »Krajinšči in »Kraiinščice«. Prebivalci Loškega potoka so Potočanje in ne »Loškopotočanije«. Gremo na Rakek in ne v Rakek, prebivalci so Rakovci in ne »Rakečani«. V Bohinjski Bistrici živijo ribe, to je v reki, prebivalci pa žive na Bohinjski Bistrici. Prebivalci Kamne gorica 60 Kamničani, kakor oni iz Kamnika in ne Kamn ogorči. Slovenski jezik tudi ne pozna dogodkov v Poljski, v Češki, temveč na Poljskem, na Češkem. Za Slovenca obstoji na primer kraj Čeber, prebivalci so Čcbranci iti okraij je čebranski, ne pa čabarski, kakor je rabil ta izraz celo »Službeni list«. Ti in taki so problemi, ki jih bo obravnaval novo osnovani odbor, katerega prva seja je bila ta teden. Odbor je že prejel zagotovila vseh naših uradov, da mu bodo v vsakem oziru pomagali. V dobrem letu dobimo torej tehtno knjigo, na katero se bo moral 6lehemi ozirati, kdor piše slovensko besedo. Kraj Barometer-sko stanje Temperatura » C1 . CC ■b x~ 'a. c a if s- Veter (smer, j akost) Pada- vine , » al —E- i ?s E 5 a vrsta J Ljubljana 765-5 10-6 -0-6 85 10 NE, _ Maribor 7654 10-5 -2-0 90 10 0 — — Zagreb 753 4 11-0 50 60 5 WNWt — Belgrad 7611 12-0 50 80 8 SSE7 — — Sarajevo 7650 11-0 5-0 80 4 0 — — Vis 765-6 18-0 6-0 70 5 NW, _ __ Split 764-6 15-0 7-0 70 6 0 6*0 dež Kumbor 763-3 19-0 8-0 80 4 NE, 2*0 dež Rab 765-8 12-0 7-0 70 5 WSW, — _ Od&poviiIIi 7635 170 6*C 70 4 N, ID dež Cestni vozni red za Vse svete v Ljubljani Ljubljana, 30. oktobra. Uprava policije odreja sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika vseh svetnikov sledeče: 1. Dne 31. oktobra, 1. in 2. novembra je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme, vključno tudi kolesarje, samo enosmerni vozni promet. Dovoz je dovoljen po Šmartinski cesti, Savski cesti in Med hmeljniki. Odvoz izpred pokopališča pa po cesti, ki vodi v Tomačevo, po Linhartovi cesti v smeri Tyrševe ceste. Za vozove s konjsko vprego pa po cesti, ki vodi v Jarše, Pokopališki ulici, mimo Kolinske tovarne in dalje skozi Predovičevo ulico proti mestu. 2. Električna cestna železnica, ki bo vozila vsaki dve minuti, bo imela pred pokopališčem posebno postajališče za izstop in posebno postajališče za vstop potnikov. 3. Redni avtobusni promet iz mesta na pokopališče in obratno letos odpade. 4. Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo prepovedano in imajo sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisijsko dovoljenih mest (sedežev") in. stojišč. Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim prepovejo nadalnje obratovanje. Zaradi tega se občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišje dopustni mštevilom potnikov zasedeni. 5. Za zasebne avtomobile in avtoizvoščke je določen pred pokopališčem poseben park, poseben V Selški dol Im grade rov most Ko se je v 1. 1936 ustanavljalo novo okrajno, glavarstvo v Škofji Lt)ki, se je z niim vred ustanovil v Škofji Loki nov cestni odbor, katerega področje obsega ves novi škotjeloški okraj. Ločani se šele sedaj zavedamo, koliko smo pridobili, ko eno dobili svoj lastni cestni odbor. Če pogledamo malo nazaj, bomo videli, da je škofjeloški okraj cestnemu odboru v Kranju samq plačeval in plačeval, dobil pa ni nazaj drugega kot nekaj gramoza za razdrapane ceste. O kakih novih potrebnih mostovih pa ni ne duha ne sluha. Zato pa se je tembolj gradilo v Kranju in na njegovem pod-roftju seveda v velikem delu tudi s škofjeloškim denarjem. Da je vse to res, lahko povemo vsem v brk danes, ko so se cestne doklade pri nas zvišale komaj za en boren odstotek, pa poglejmo, kajj se je naredilo preje in dane«? Kakor smo ugotovili že zgoraj, se preje ni naredilo ekoro niS. Odkar pa imamo svoj cestni odbor in ga vodi nadvse požrtvovalni načelnik g. Ziherl Matevž, je vse drugače. Naj omenimo samo valjanije 6elške ceste, gradnja novega železobetonskega mosta pri Praprotnem in Puštalu, znižanje klancev v Poljanski dolini, gradnja škarpe v Železnikih, valjanje kolodvorske ceste itd. Lahko bi naštevali še dalje, a ni potrebno. Cestni odbor pa je zlasti uvidel nujno potrebo, da zboljša zvezo Selške doline z ostalim svetom. Dobil je namreč kot zapuščino silno razdrapano Selško cesto, s še bolj razdrapanima lesenima mostovoma na Praprotnem in Dolenji vasi pod Selci. Na Praprotnem, kakor rečeno, je zadeva ie urejena s tem, da 60 lani zgradili 1 km nove ceste in nov železobetonski most; v Dolenji vasi pa nov železo-betonski most grade letos. Most bo stal nekoliko višje kot stari leseni in bo tudi nekaj daljši. Omiljen pa bo precej tudi klanec ceste na Selški strani. Potrebno bo zgraditi tudi nekaj nove ceste za dostop na most. S tem novim mostom bo Selška dolina ogromno pridobila. Na naslov železniške uprave Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je z 28. oktobrom 1939 poleg drugih vlakov ukinilo tudi delavski vlak št. 919, ki odhaja iz Bistrice-Bohinjsko jezero ob 7 zvečer. Čeprav je bil ta vlak za delavce, ki stanujejo ob progi Bistrica-Bohinjsko jezero-Jesenice in so zaposleni pri KID na Jesenicah, zelo neprikladen, ij®r se začenja nočna izmena v tovarni šele ob “2, je bil ta vlak vendar edina zveza iz kraja nji' novega bivališča do mesta zaposlitve. tem VK*n^ev tega delavskega vlaka pomeni po-za Pr>zadete delavce obenem ukinitev možnosti zaposlitve in se zaradi tega obračamo uPravo- ukinitev vlaka št. 919 iLinxi ,'.0°erJein pa po možnosti njegov vozni red določi tako, da bi odhajal iz postaje Bistrica-Boh. jezero šele okoli pol 11. _ Upamo, da bo ravna-i železnic to prošnjo prizadetih Prizadeti delavci . * raZl°ž°V Utf°dn° reSil°' " Nočni vlom v Celju Celje, 29. oktobra. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanje čevljarja Kosa Jožefa na Cesto na grad. Neznani zločinec se je priplazil skozi vežna in stanovanjska vrata s ponarejenim ključem skozi kuhinjo in spalnico, kjer je poleg postelje, v kateri sta spala zakonca, ukradel obleko in denarja za približno 4000 din. Nekaj obleke in prazno denarnico so našli v bližini hiše. Polieiia je tatu na sledi park tudi za konjsko vprego; kolesarjem pa jo dovoz koles pred pokopališče prepovedan. Vsi kolesarji bodo morali pustiti svoja kolesa na za to določenem prostoru, to je na trikotnem vogalnem zemljišču, kjer se stekata Savska in Linhartova cesta. 6. Glede parkiranja vozil, kakor tudi glede vožnje same se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. 7. Občinstvo se opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa jo izključno skozi leva vrata (to je med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča). 8. Občinstvo, posebno starši z otroki, se opozarja, naj se tam, kjer ni hodnikov, strogo drže desne strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam in da ne ovirajo po nepotrebnem pronjeta. 9. Občinstvo se ponovno, kakor vsako leto, opozarja, da je hoja in stopanje na grobove prepovedano. Varnostni organi imajo siroc naloe, da vse take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo zaradi poškodbe tujega imetja. 10. Končno se opozarja občinstvo, da se bo nahajala stojnica mestne socialne akcije na prostoru pred pokopališčem, to je na desni strani ob koncu ulice Med hmeljniki, kakor tudi ob upravnem poslopju Zal. S tem bo vsakemu obiskovalcu grobov omogočeno, da počasti spomin svojih rajnkih z malenkostno odkupnino v prid mestnih ubogih. Iz Mengša ProSnja obiinski upravi. Delavci, ki hodimo oz. se vozimo iz Mal. Mengša v Jarše v tovarno, vljudno prosimo občinsko upravo, da da vsaj nekoliko popraviti občinsko pot proti Jaršam. Ta pot je v tako slabem stanju, da je sploh ne moremo uporabljati, zlasti še, ker se nas večina vozi s kolesi. Zdaj se moramo voziti po glavni cesti na 'Vel. Mengeš, ki je skoraj pol ure daljša. Dosti časa in napora bi nam bilo prihranjenega. Saj ne zahtevamo, da bi bila pot >tlakovana«, le toliko naj bi se dala popraviti, da ne bi stala ob deževnih dneh po kolesnicah voda. Nekaj voz drobnejšega gramoza ne bi veliko stalo, nam pa bt precej olajšalo hojo oz. vožnjo na delo. S tem pa bi bilo ustreženo tudi onim, ki se vozijo z vlakom, ker bi jim zlasti zvečer ne bilo treba gaziti blata in vode. — Delavci. Resnici na ljubo.. ■ Uradnik mariborske delavnice držav, železnic Jenko Jože nas je prosil, da v pojasnilo k našemu članku od 30. t. m. o poteku občnega zbora Jugoslovanske! Atletske zveze objavimo — kar rade volje storimo — naslednje njegove vrstice: »Moja navada ni, upravičevati se pred inkriminacijami in obrekovanji gotovih časopisnih poročevalcev, ki želijo e svojim enoličnim poročanjem prepričati slovensko športno javnost in s tem škodovati na ugledu poštenemu javnemu športnemu delavcu, da se je zgodilo kaj nepravilnega, v konkretnem primeru, škodljivega za slovenski atletski šport ter s te«n neposredno zvaliti za neuspeh slovenskih klubov na izrednem občnem zboru JAZ-e, vso krivdo in odgovornost na dve osebi. Zavedam se in svesten sem svojih dejanj vselej in (»ovsod, kjer gre za korist skupnosti in kjer gre izključno le za gotove vlastodržce in hegemoniste. Na izrednem občnem zboru JAZ, ki je bil dne 29. oktobra v Ljubljani, sem zastopal SSK Maraton in SK Železničar iz Maribora. Bil 6em ves ča* na strani delegatov slovenskih atletskih klubov ter tudi glasoval za predlog o prenosu vrhovne zveze v Ljubljano. Medtem ko ie bil odsoten zastopnik dveh slovenskih klubov g. Skušek in sta ob priliki glasovanja za ta predlog šla v zgubo dva dragocena glasova. Da je prišlo pri volitvah predsednika in čla-ov. Atletske zveze kraljevine Jugoslavije do razdora med slovenskimi klubi, je posledica samovoljnega nastopa g. D. S a n c i n a, ki se je brezuspešno in na smešen način pogajal z zastopniki hrvaških in srbskih klubov za prenos zveze v Belgrad, ne da bi imel legitimacijo vseh delegatov slovenskih klubov. Pri tem glasovanju me je vodila izključno le moja vest in čisto športno dostojanstvo ter zaupanje v osebe, katere je predložil delegat SK Jugoslavije iz Belgrada g. Simič, ne pa, kakor trdi pisec članka, delegati hrvaških klubov. Kar tiče obljub merodajnih glede takozvanih »stolčkov« v bodoči vrhovni zvezi je smešno trditi ter je pisec članka oči vidno mistificiran, ali pa ni poznal sklepa občnega zbora JAZ, ki jasno govori, da izvoli tričlanski odbor v vrhovno zvezo izključno le uprava nacionalne zveze, oziroma podzveze, V boljše pojasnilo očitanja moje častihlepnosti, kakor to imenuje pisec članka,_ naj bo povedano tudli to, da je bil v ta tričlanski odbor predlagan od gotove struje slovenskih delegatov gg.: Jeglič, Ple-teršek in Hlade. S tem predlogom sem se popolnoma strinjal Iz tega sledi, da nisem imel pred očmi častihlepnost, temveč me je vodila pri presojanju nastale situacije glede volitev predsednika in članov AZKJ le čista in športnim namenom odgovarjajoča ter trezna vest, glasovati za predlog g. Simiča iz Belgrada.« Jenko Jože, Maribor. Naročajte Slovenski dom! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Vremenska napovedi Precej oblačno, mrzlo in stanovitno vreme. Minimalna toplota zraka na letališču —4.0 stopinje Celzija# Koledar Danes, torek, 31. oktobra: Volbenk. Sreda, 1. novembra: Vsi svetniki. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od torka od 8 zvečer do četrtka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova ulica 13-1, tel. št. 47-64. Pokojnine za november bo pošta Ljubljana 1 dostavljala upokojencem na praznik Vseh svetnikov 1. novembra. Prosimo, da prizadeti počakajo pismonošo doma v času, ko se pismonoše s pokojnino običajno pojavijo. — Upravnik. Nar. prosvetno drnštvo »Vodnik« v Zg. Šiški vprizori na praznik Vseh svetnikov 1. novembra ob 8 zvečer v dvorani pri Martincu resno igro »Grobar« g, Janeza Jalna. Odbor vljudno vabi cenjeno občinstvo, da prisostvuje tej igri, ki je tudi vsebinsko primerna za ta dan. Vstopnice dobite v predprodaji na praznik od 11 do 12 v dvorani restavracije Martinc. Združene skupine bojevnikov Ljubljana-Sv. Feter prirede v sredo 1. novembra žalno slovesnost v spomin žrtvam svetovne vojne. Ob polil bo sv. maša v cerkvi sv. Petra, nato cerkveni obredi pri spomeniku s petjem žalostink. Vabimo vse tovariše, svojce padlih in ostale s prošnjo, da okrase ta dan spomenik, prižgo ob njem svečice m počaste spomin žrtvam s svojo navzočnostjo. 'Razstava »Kluba neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu je podaljšana do vključno 1. novembra. V gredo zvečer ob 18 bo razstava zaključena. Karitativna akademija za bolnega sloven-skega skladatelja M. Kogoja 3. novembra zvečer bo obsegala poleg orkestralnih, pevske točke in recitacije,_ ki jih bodo predvajali operni in dramski solisti. Vstopnice od 24 din navzdol so v prodaji pri operni blagajni. METLIŠKA PORTUGALKA SE T0CI V RESTAVRACIJI HOTELA STRUKEU Na podlagi § 312 ob. z. in čl. 6. pravil o opravljana mojstrskih izpitov z dne 31. marca 1932, Sl. 1. it. 368-36, in na predlog zbornice za TOI v Ljubljani dodatno k banski odredbi z dne 21. januarja 1938, VIII. št. 78-3 odrejam: 1. da se določi štiričlanska izpitna komisija za mojstrske izpite pri zbornici za TOI v Ljubljani tudi za stroki izdelovalcev ortopedskih predmetov in bandažistov (§ 23., odst. 1., točka 53 b), ob. z.) in 2. da se za elana s fakultetsko izobrazbo v strokah označenih pod točko 1. postavi dr. Brecelj Bogdan, sekunda-rij državne bolnišnice v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Redka Je prilika, da imamo v naši sredi tako odličnega umetnika, kakor je slavni Ignacij Fried-man, ki je poleg Paderewskega najve&ji pianist sedanje dobe. Slavni umetnik živi 6talno v Ameriki m pride le vsakih 5 let enkrat v Evropo. Trenutno j® ostal nekaj dalj časa v Evropi, ker mu je v sedanjih časih malo neprijetna vožnja preko Oceana. Zato bo še nadalje koncertiral in pride v Ljublja-no,.,v. Ponedeljek, 6. novembra t. 1. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani, začetek ob 20. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Torek, 31. oktobra: »Hudičev učenec«. Izven, ijui Žane cene od 20 din navzdol. Sreda, 1. novembra: »Antigona«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol, četrtek, 2. novembra: »Striček Vanja«. Premiera. Premierski abonma. Petek. 3. novembra: ob 15: »Kacijanar«. Dijaška predstava. Cene od 14 din navzdol. Sobota, 4. novembra: »Striček Vanja«. Red B. Opera — Začetek ob 20. Torek, 31. okt.: »Glumač Matere božje«. Izven. Sreda, 1. nov.: »Trubadur«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Četrtek, 2. nov.: »Boris Godunov«. Gostovanje Josipa Križaja. Red Četrtek. Petek, 3. nov.: Kogojeva akademija. Izven. Sobota, 4. novembra: »Pri belem konjičku«. Iyven. Znižane cene od 30 din navzdol. »Striček Vanja« je igra ruskega pisatelja Čehova in pokaže veliki trenutek življenjskega razočaranja pri dobričini stričku Vanji, ko spozna, da se je vse življenje žrtvoval za nevrednega človeka. Tipika Čehova je mojstrstvo v podajanju in slikanju različnih nastrojev, v katerih prihajajo posamezni značaji do izraza. Naslovno vlogo bo igral Levar, nadalje sodelujejo: Skrbinšek, Mira Danilova, Vida Juvanova, Oabrijelčičeva, Rakarjeva, Kralj, Daneš in Vertin. Režiser dramaturg Josip Vidmar. Premiera bo v četrtek za Premierski red. Opozarjamo na zanimiv umetniški večer pod naslovom: »Kogojeva« akademija«, ki bo v petek, 3. novembra v Operi. Na tem večeru bodo izvajali izbran spored, sestavljen iz Kogojevih in drugih skladb, ki jih bodo izvajali orkester in operni solisti, člani Drame bodo recitirali, Lida Wisiako-va pa bo nastopila s solo-plesom. Libreto »Figarove svatbe« je tipična francoska komedija iz predmarčne dobe, polna duhovitih zapletov in obratov in dobro karakteriziranih tipov, kot je pač predobno poznano v Linhartovem »Matičku«. Temu živahnemu dejanju je znal Mozart ustvariti ustrezajočo glasbo, ki daje vsem pevcem dovolj možnosti, da lahko pokažejo vse svoje pevske in igralske vrline. Premiero tega izvrstnega dela pripravljata dr. Švara in Ciril Debevec. Možje, ki vodijo nemško vojsko Sami stari bojevniki iz svetovne vojne, ki jih je Hitler lani poklical na svoja sedanja mesta Uspeh vojaških operacij je odvisen v veliki deri od sposobnih poveljnikov, višjih in nižjih. Da je to v ysaki vojski zelo odločilna stvar, dokazuje v zgodovini mnogo primerov in je po mnenjju številnih vojaških krogov tudi Poljska propadla precej zato, ker so 6e njeni vojaški poveljniki izkazali, da niso kos nalogi, ki jim je bila zaupana. Ni pa seveda s tem še rečeno, da bi se bila Poljska obdržala, če bi bili njeni vojaški poveljniki boljši, kajti nasprotnika 6i nista bila enaka in 6e tudi nista posluževala oba enakih človeških in nečloveških načinov vojskovanja. Brezobzirnost je v vojni vedno hujša kakor obzirnost. Če je Nemčija strla Poljsko, s tem še ni rečeno, da 60 bili glavni poveljniki nemške vojske sposobnejši kakor pa poljski, kajti Nemci 60 lahko postavili v boj najmanj dvakrat toliko vojakov, poleg tega pa so imeli tudi dosti boljše in modernejša orožje, kakor pa Poljaki. Spričo vsega tega se moramo le čuditi, da poljska vojska ni še prej klonila. Celo Hitler, ko je videl, koliko njegovih vojakov je 4 Sloviti ameriški filmski igralec Spencer Tracy v filmu »Brezdomci«, ki ga bodo začeli predvajati v kinu »Union«. Film bo brez dvoma zelo privlačen, ker obravnava resnično življenje, ki ga žive otroci-brezdomci po večjih mestih. Obenem pa je to pretresljiva zgodba o duhovniku Flanaganu (Spencer Tracy), ki je svoje življenje posvetil oirokom brez doma in ustanovil »Mesto dečkov«, v katerem je našlo zavetišče 200 otrok, ki bi sicer gotovo postali žrtve ulice. toliko šibkejši nasprotnik vrgel iz bojnih vrst, je priznal in moral priznati izredno junaštvo Poljakov. Te Hitlerjeve besede se pa 6eveda lahko razumejo tudi na ta način, češ da so se nemški vojaki borili še bolj junaško, če so nazadnje le zmagali. Kdo so tisti možje, ki dane6 vodijo nemško vojsko v zmago ali smrt? Prvi poveljnik V6e nemške oborožene sile je kancelar Adolf Hitler sam. Njemu pa je neposredno podrejeno vrhovno vodstvo nemške vojske, ki mu Hoji na čelu general-oberst Wilhlem Keitel. Na to mesto je prišel lansko leto, ko je bil 6tar 56 let. Udeležil se je tudi že svetovne vojne in se dobro izkazal, kar mu je pripomoglo ne samo do odlikovanj, pač pa tudi do tega, da je hitreje ali V6aj v redu napredoval. On je danes v Nemčiji približno na tako visokem položaju, kakor v drugih državah vojni minister. Za prvega poveljnika v operativnem smislu je generaloberst von Brauchitsch. Po letih je starejši kot general Keitel, po položaju pa je vseeno na nižji stopnji. To je pristni Berlinčan, rojen pred 58 leti. V svetovni vojni je bil že major, dočim je bil Keitel tedaj le kapetan. Tudi general Brauchitsch je prav tako prišel na 6edanji svoj položaj, kot general Keitel, lansko leto, ko je bila večina višjih vojaških osebnosti izmenjanih Pri vdoru na Poljsko je bil vrhovni poveljnik vseh tamkajšnjih nemških vojaških oddelkov. Po končani poljski vojni pa je bil takoj poklican na zahodno bojišče, iz česar bi se morda dalo sklepati, da ga Hitler 6matra za izredno sposobnega poveljnika, ali da vsaj takšnih v Nemčiji ni dosti. Šef generalnega štaba nemške vojske je artilerijski general Franc Walder. star danes 55 let. Tudi ta se je udeleževal svetovne vojne in je bil poročnik v bavarski armadi. S Keitelom in Brauchitschem je tudi Walder prišel na 6voj sedanji položaj lansko leto. Bojev na Poljskem se je udeleževal med drugimi visokimi častniki tudi generaloberst von Rundstedt. Vodil je nemške oddelke, ki so prodirali na Poljsko od juga, iz Slovaške in iz Šlezije. To je starejši mož, ki je dopolnil že 63. leto. Pod njegovim poveljstvom na Poljskem sta bila tudi generala Li6t in Reicbenau. List je star 56 let. Doma je iz Bavarske, Lani meseca marca je bil glavni poveljnik na Dunaju. Reichenau je artilerijski general in je bil na Poljekem podrejen Listu. Dopolnil je 54. leto starosti. Poleg drugega je znan še posebno kot vnet športnik. Tretji general, ki se je moral pri operacijah na Poljskem ravnati po ukazih generala Lista, je genaral Ivan Blaskovvitz, ki je prodiral na Poljsko od Bratislave. V svetovni vojni je bil poveljnik čete. Od severne in severnozabodne strani so prodirali oddelki, ki jim je zapovedoval generaloberst von Bock, To je pravi Prus. V svetovni vojni se je zelo odlikoval in je dobil tudi kolajno za zasluge. On je vodil tudi lani nemke čete proti Dunaju. Pod njegovim poveljstvom je bil general von Kluge, ki je pri vdoru na Poljsko prekoračil reko Vislo pri Grudzonczu ter se potem združil z južno vojsko. Kakor vsi drugi, ki smo jih omenili prej, je bil v. Kluge že v svetovni vojni in bil v bitki pri Verdunu tudi ranjen. Drugi poveljnik severne nemške vojske na Poljskem je artilerijski general von Kuchler. Tudi zanj pravijo, da je imel na Poljskem zelo važno nalogo. V svetovni vojni sta imela s Keitelom enak čin. Oba 6ta bila kapetana. Poleg omenjenih je še mnogo drugih mož, ki so v svetovni vojni in tudi zdaj na Poljskem nosili morda prav tolikšno težo bojev, čeprav morda niso opravljali tako važnih funkcij. O vseh pravijo Nemci, da so se v teh bojih odlično držali in zato enako pričakujejo od njih tudi na zahodnem bojišču. Vsekakor ho preskušnja zanje na zahodu mnogo hujša, če bodo le hoteli prodreti kam an-prej. Ofok Helgoland -velika nemška nada Najmočnejša pomorek.' utrdba v Severnem morju je vsekakor otok Helgoland, ki bo v bodo-čil bojih služil Nemcem gotovo kot odlično oporišče za vojne ladje, podmornice in tudi za letala. O tem otoku smo v časopisih že večkrat kaj brali, posebno v zadnjih letih, ko so ga Nemci spremenili v nerazrušljivo trdnjavo. Kako je utrjen, prav za prav ni znano, kajti takšne 6tvari Nemci drže v tajnosti, koliko pa Helgoland v resnici pomeni v sodobni vojni, pa ee utegne kmalu pokazati, videlo se bo to morda že pri prvi večji pomorski bitki, ki jo napovedujejo za skorajšnji ča6. Listi so sicer zadnjič pri neki priliki pisali, da je pri Helgolandu že prišlo do bitke večjega obsega med angleškim vojnim brodovjem in nemškimi letali, vendar so poznejša poročila pokazala, da 60 bili to le osamljeni spnpadi. Tako vrednost te trdnjave dozdaj le še ni mogla priti do izraza in 6e tudi še ni pokazalo, če Nemci res upravičeno 6tavijo v ta svoj otok tolikšne nade. Morska trdnjava Helgoland leži približno 83 kilometrov od pristanišča Wilhelmshafen in ustja reke Labe. Njegova obal je navpična in dobi človek, če ta otok gleda zviška, kakor da plava na morski površini velikanski kos opeke. Najvišja točka Helgolanda je 60 m nad morjem. Na vrhu otoka je postavljen morski svetilnik in zgrajeno ribarsko naselje, nekakšno mestece. Površine ima otok komaj pol kvadratnega kilometra ljudi pa je na njem 3.300. Obala je bila prej zelo krhka in si je morje razmeroma naglo utiralo pot proti notranjosti otoka. V zadnjem času pa so Nemci strme bregove zavarovali z betonom in katranom. Dober kilometer vzhodno od stene leži sijajno urejeno kopališče, ki je gotovo najprijetnejše in najprivlačnejše od vseh, kar jih je v Severnem morju. Odprto je bilo že leta 1826 in je brez dvo- ma etio najbolj obiskanih nemških kopališč. Ljudje radi zahajajo, oziroma so zahajali tija, dokler ni bilo vojne, tudi zato, ker je tod poleg drugega izredno čist zrak. Helgoland je bil nekoč večji kakor pa je danes. O tem smo lahko prepričani, če pomislimo, da 60 v teku stoletij morski valovi opravili pri razdiranju obale precejšnje delo. Oni ko6 plitvine, kjer je aane6 moderno urejeno kopališče, je bil nekoč v kopni zvezi z današnjim Helgolandom. Pa ?? ; *a ot°k P° svojem obsegu kakršen- koli, drži gotovo, da je bil v vojaškem oziru vedno velikega pomena. ., Prfc,e’ P'sana ie tudi njegova zgodovina. Od 14. stoletja je otok pripadal vojvodom iz Schles-wig-Holsteina. Leta 1714. so ga dobili v roke Danci. Za časa Napoleonove celinske zapore 1807 so zavzeli Helgoland Angleži, konec prejšnjega stoletja, leta 1895 pa so ga odstopili Nemcem v zameno za jugovzhodni afriški otočič Sanzibar. Nemci 60 takoj spoznali, da utegne kdaj ta otok biti velikega pomena v vojaškem oziru. Zato 60 ga začeli utrjevati. Med svetovno vojno je bil Helgoland eno najvažnejših in najtrdnejših nemških pomorskih oporišč. Bil je dovolj močan, da je odbil prve angleške napade. Nadaljevanje vojne pa je pokazalo, da Nemci ne morejo biti kos angleškemu brodovju in so bili ob koncu vojne celo prisiljeni, uničiti vse vojne utrdbe na Helgolandu. Po vojni pa se je polagoma začelo spet utrjevanje tega otroka, posebno še od leta 1933 dalje, ko je v Nemčiji prišel na krmilo Hitler. S tem, da so obdali obalo z betonom, 60 jo zavarovali pred na-daljnim razpadanjem pod vplivom morskih valov. Zgradili 60 tudi močna zavetišča za nemške podmornice. Koliko podmornic danes na tem otoku čaka povelja za odhod v boj z angleškimi in francoskimi ladjami, tega se najbrž niti najboljšim vohunom danes še ni posrečilo zvedeti, kajti tudi 1 nad tem otokom vlada najstrožja zapora in smejo prihajati tja le poklicani ljudje. Kaj meni francoski minister Georges Pernot o pomenu blokade v sedanji vojni Minister za blokado Georges Pernot je dal te dni časnikarjem izjavo o vlogi blokade v sedanji vojni. Naloga blokade je, onemogočiti sovražniku preskrbo s proizvodi, ki so potrebni za vojskovanje Dolžnost ministra za blokado je, izvajati v ta namen V6e potrebne ukrepe. Vzporedno z vojskovanjem oborožene vojske se vodi tudi gospodarska vojna. Sredstva, s katerimi razpolagajo v ta namen zavezniki, 6e lahko delijo v tri skupine. V prvo skupino spadajo sredstva za nadzorstvo nad pomorskim prometom. Drugič je treba pozorno gledati na nevtralne države, ki so nemške sosede, da ne izvažajo v Nemčijo surovine, ki so jih same uvozile. Tretjič pa je treba vršiti v prvi vrsti nakupe v nevtralnih državah vsega, kar primanjkuje zaveznikom na njihovem ozimlju in kar 6e v nevtralnih državah lahko kupi. Glede prvega ukrepa je treba opozoriti na to, da je nemški uvoz iz prekomorskih dežel znašal 32%, to je tretjino nemškega uvoza. To dejstvo najbolj govori o veliki vlogi, ki jo igrata sedaj angleška in francoska mornarica, ki neprestano bdita nad pomorsko trgovino. S pomorsko kontrolo zaveznika lahko zmanjšata dosedanji nemški uvoz za eno tretjino. Ako se k temu doda še 20% nemškega uvoza iz držav, s katerimi se sedaj vojskuje, potem to pomeni, da je zaradi blokade nemški uvoz zmanjšan za blizu polovico. Nemčija to ve. Zaradi tega 6e njena propaganda trudi dvigniti svetovno javno mnenje proti go6podareki vojni. Toda gospodarska vojna ni uperjena proti ženskam in otrokom, temveč edino proti nemški vojski. Nihče se ne bo pustil zapeljati od drznih trditev nemške propagande Svetovno javno mnenje ne bo več verovalo Nemčiji, ki skuša nastopati kot branitelj nevtralnih držav, ko se poskuša izgovarjati 6 tem, da so ukrepi zaveznikov prenesli vse breme sedanje vojna na nevtralne države, kar je popolnoma neresnično. Kaj torej zahtevata Anglija in Fraicija od nevtralnih držav? Samo eno stvar in to je, da ne podpirajo Nemčije z izjemnimi možnostmi za njeno preskrbo. V kolikor skrbimo olajšati nevtralnim državam preskrbo prebivalstva in ohranitev industrijske delavnosti, v toliko bolj je zakonito, da nam te države dajo garancijo, da to sodelovanje ne bo šlo v prilog sovražnika, ki nam je vsilil vojno. To načelo vodi Francijo pri pogajanjih, ki jih sedaj vodi z nevtralnimi državami, ki dobro vedo, da mi ta pogajanja vodimo v najbolj prijateljskem duhu, pri čemur skrbimo, da ne škodujemo njihovim legitimnim interesom. Zaradi tega ni ničesar bolj upravičeno kot gospodarska vojna, ki jo vodita Anglija in Francija, v duhu sodelovanja, o čemer sem se osebno prepričal o priliki obiska pri svojem angleškem tovarišu za vojno gospodarstvo Grossu. Tako glede gospodarske kakor glede vo- jaške vojne preveva zaveznike ista volja, združiti V6e sile in V6a bogastva in vse svoje napore. Za časa svetovne vojne so se leta 1914 dolgo bojevali na nož. Da bi pa sedaj prihranili življenje našim vojakom in da bi čimprej prišli do zmage, bodo Francozi in Angleži nadaljevali z vsostrogostjo gospodarsko vojno. Program radio Ljubljana Sreda, 1. novembra: 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenols cerkvene glasbe iz franč. cerkve: Ličimio Betice: Missa in cie-mol za solo, meš. zbor in orgle — 10.30 Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic) — 10.45 Duhovne pesmi tplošče) — 11.30 Praznični koncert Radij. orkestra — 13 Napovedi — 13.02 Tercet sester Stritarjevih ob s prem) jev. harmonija — 13.50 Godalni kvartet za flavto, violino, violo in čelo (g. F. Bernard, gdč. Fr. Ornikova, gg. G. Ivančič in C. Šedlbauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Saint Saens: Plek okostnjakov, simf. slika (plošče) — 19.IS Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljan. opere, v 1. odmoru: Glasbeno predavanje, v 2. odmoru: Napovedi In poročila. 2-,novembra: 7 Jutranji pozdrav plošče) — 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Plošče — 12 Preludiji lin melodije (plo&če) — 13.30 Poročila, objave 13 Napovedi — 13.0- Kvintet pihal — 14 Poročila 19 Resni zvoM (plošče) - 13.40 Slovenščina za Slovence (g. JF? ~f). — 19 Napovedi, poročila —' 19.20 — 19.40 Objave — 19.50 Iz »Mrtvaškega plosa-, 'A.'LiP-P J!’£6VO,d. k' Sov™*8). bor« člani rad. igral druž — 20 Pevski koncert ge. Milke Kogejeve, članice Nar." £*'“[■ v Ljubljana, pri klavirju g. prof. P. Šjvia 20.45 Reproduciran koncert simfon. glasbe — 22 Napo. vedi, jioročila — 22.15 Gosli in kitara (gg. profk Karel Jeraj in Stanko Prek). Drugi programi Torek, 31, oktobra: Belgrad: 20.10 Pevski koncert g. N. Cvejiča — 21.45 Singerji in pesmi. — Zagreb: 20 Zvočna igra. — Ankara• 20.30 Jazz. — Sofija: 18.45 Valčki — 19 Grk. konc. — 20 Komorna gl. — 21.20 Lahka gl. — Bratislava: 20 Schiller: «Kovarstvo in ljubezen« — igra. — Beromiinster: 20.15 Sinf. konc. — Budimpešta: 21.10 Pesmi — 22.45 Cig. ork. — Bukarešta: 20 Koncert Brahmsovih skladb — 21 Pisan konc. — 21.50 Španska gl. — 22.15 Zab. gl. — Hoerbg: 20.30 Pl. gl. — 22.15 Ork. solistični konc. — Oslo: 20.10 Zab. Zab. spored — 21.10 Konc. Rad. ork. — Sottens: 19.30 Ork. konc. — 20 Pisan drobiž. — Rim-Bari: 20.10 Pis. glasba — 20.30 Harfa — 21 Operna gl. — Trst-Milan: 20.30 Kone. kvinteta — 21 »Adriana Lecouvreur«, op. Florenca: 2L30 Izbrana gl. — 22.16 Pl. gl. Sreda, 1. novembra: 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Bolgradu. — Zagreb: 20 Orgolski konc. — 20.30 Pevski konec. — 21 Komorni konc. — Ankara: 20.20 Vesel program — 20.30 Jazz. — Sofija: 19.50 Lahka gl. — 21.30 Pl. »1. — 22.30 Konc. narodne gl. — Bratislava: 21 Jesenske pesmi. — Beromiinster: 20.16 Max Regeir: Godalni trio. — Budimpešta: 19 25 Orgelski konc. — Bukarešta: 20 Iz zgodovine plesne gl., izvaja Rad. ork. — 21 Pevski konc. 21 50 Gosli in klavir - 22 15 Zab. gl. - Hocrb19.30 Zvočna igra -21 Ani?rlT!!d be, -. — Oslo: 20.15 Koncert. _ Ro-sottens: 20 Pisan drobiž — 20.30 Simfonični koncert. — Rimj£rii- aU0 0:Pe,rna glasba - 20.30 Pisan drobiž - 22-M Komorna glasba. _ Trst-Milan: 20.30 Pesmi ™ — 22J0 Komorni koncert — 23.16 Plesna gl. — Florenca: Izbrana glasba — 21.16 Koncert orke- stra —* 21.45 Vokalna koncert — 22.10 Plesna glasba. A. G. Barrili 5 DVE BEATRICI »Naj bo torej tako, kakor trdite vi. Ponavljam, da sem se vam že večkrat hotela približati. Večkrat so se najine oči srečale. Nekaj naju je vedno družilo; dobro ste to vedeli, moj rešitelj. Vedeli ste pa tudi, da se tega zavedam tudi jaz in da je nemogoče, da bi pozabila. Vedno sem vam sledila; želela sem, da bi prišla ta ura, a nisem imela poguma, da bi pospešila njen prihod. Hrepenela sem po tem trenutku, ker... ker sem razumela vašo misel, ker sem spoznala vzvišenost vaše duše. Želela sem vas vprašati, v čem bi vam moglo biti koristno prijateljstvo, ki vam ga nudim. Podajam vam roko in upam, da je ne boste odklonili. Tudi jaz sem ponosna; nihče ne sme brez kazni zavreči prijateljstva, katerega naklanjam tistim, katere cenim. Ali naj se kesam, da sem vam stavila to ponudbo, dan Cristoval?« Vitez je hvaležno in iskreno stisnil roko, ki mu jo je podajala markiza. »Prav je tako,« je pristavila. »Ko me boste bolje spoznali, bom • našla toliko poguma, da vam bom stavila še neko vprašanje.« »Ne razumem vas, gospa.« »Prav je, da me sedaj še ne razumete. Povedala sem vam že, da no bi hotela zardeti pred vami.« Po kratkem presledku je nadaljevala: »Torej sva postala prijatelja, don Cristoval. Vi me sicer še ne poznate tako, kot se mi zdi, da poznam jaz težave in bridkosti, ki ležijo vašo dušo. Obljubila sem vam, da vam bom nekoč razkrila svojo dušo; prosim vas pa, da mi daste dober zgled in mi odkrijete vse vaše skrivnosti. Nočem slišati o tem, kar sedaj mislite; to mi je že znano. Želim poznati celo vaše življenje, vse težave, katere ste že prestali.« Don Cristovala so markizine besede spravile v zadrega in ni vedel, kaj bi odgovoril. »Ali vam je neprijetno ustreči moji želji?« ga je vprašala. »Ne, ni mi neprijetno,« je odgovoril don Cristoval. »Saj je to znak vaše naklonjenosti. Vaša želja me nekoliko preseneča.« »Ne mislite, da izvira moja želja iz ženske muhavosti. Spoznati hočem vaše življenje, da mi bo mogoče presoditi, kako in koliko vam morem koristiti. Vem kaj mislite; zdi se mi, da tudi vaše trpljenje poznam; ne vem pa še, kaj ste. Ko bom govorila za vas. moram vedeti vse, kar je potrebno, da morem odstraniti vse ovire. Moj položaj na dvoru mi daje možnost, da mnogo storim za tiste, katerim hočem pomagati. Ne mislite, dragi vitez, da so na dvoru edini vaši prijatelji dobri Quintanilla in oba Medina.« »Sedaj začenjam razumevati, komu se moram zahvaliti za nekatere znake kraljevske naklonjenosti, katere sem prejel,« je rekel don Cristoval. »Veseli me, da začenjate razumevati in upam, da se boste sedaj prepričali, da nisem nehvaležna. Pogum torej; izvedeti hočem vse.« »Rad vam ustrežem. Prepričan sem, da ravnate po božjem na-vdihnjenju. »Ce je to res, si je Bog izbral pač zelo slabotno orodje. Pojdiva v gozdiček. Danes se kraljica posvetuje s svojimi ministri, zato sem prosta do večera. Govorite; ne bom prekinjala vašega pripovedovanja.« III. POGLAVJE Don Cristoval ji je v zadregi ponudil roko. da bi jo vodil on, ga je markiza z nekakšno nestrpnostjo odvedla proti goz- dičku. Vitez si ni mogel tako hitro priti na jasno, v čem in kako bi mu lepa Beatrice mogla pomagati; zavedal se je samo tega, da ei je pridobil pogumno pokroviteljico. Markiza je imela ključ do kraljičinega srca. Toda žal je še nekdo imel tak ključ, in to je bil avilski škof, don Ferdinand de Talavera, njen spovednik, naslednik dobrega don Juana Perez de Marcena, ki je odšel v svoj samostan Robido, v bližini pristanišča Palos. Dospela sta do gozdička, počasi korakajoč po široki poti, ki je vodila do majhne cerkvice. »Popis mojega življenja,« je pričel don Cristoval, »bi mogel biti tako dolg, da bi ga na najinem sprehodu ne mogel dokončati, lahko vam pa tudi povem vse v nekaj besedah.« »Na vsak način hočem slišati vse, čeprav bi bilo za to treba več sprehodov. Sicer pa bo današnji precej dolg, tako da mi boste lahko mnogo povedali. Začnite torej! Kje ste rojeni?« »V Genovi, gospa; v Genovi, slavnem mestu, ki je nekoč bilo mogočna neodvisna republika. Sedaj je to še samo po imenu. Rojen sem bil leta 1446; imam že dva in štirideset let.« »Res? Izgledate precej mlajši.« »Moj bratranec, grof Villafranca, je imel črne lase,« je odvrnila Beatrice, »a s tridesetim letom je že popolnoma osivel.« »Saj sem tudi jaz osivel že s tridesetim letom, ko sem po neštetih preizkušnjah prispel v Lizbono.« »Počasi,« je zaklicala markiza, »ne začnite s tridesetim letom. Lizbona bo prišla ob svojem času. Kdo so bili vaši starši?« »Cisto priprosti ljudje so bili, doma iz neznatnih gorskih vasic. Že več rodov se je bavilo s tkanjem in s trgovino z volno; tudi jaz sem se rodil med suknom in volno. Toda starši so želeli, da bi do- segel kaj več v življenju. Očetov prijatelj me je poučeval v računstvu i in slovstvu. Tudi latinščino, ki mi pomaga, da morem prebirati j sveto pismo, sem se naučil od njega. Ko sem bil še otrok, se je moj |oče preselil v Savono, ki je tudi ob morju, približno trideset kilometrov vzhodno od Genove. Tu sem bil do štirinajstega leta, ko sem se posvetil mornarstvu. V začetku so moja potovanja bila kratka; vozil sem se v bližnja pristanišča kupovat volno in podobne stvari. I Kmalu me pa ta potovanja niso več zadovoljila. Sel sem bolj daleč: Ido Gibraltarske ožine in še naprej. Ah, morjel Morje me je popol- Inoma osvojilo!« »Morje je zlobno!« je vzkliknila markiza. »Ne ni zlobno; res je včasih strašno, a kljub temu vedno veli- častno, divno. Lahko mi verjamete, da se nisem posvetil morju zaradi zaslužka, pač pa iz ljubezni do njega; hotel sem živeti in umreti z njim. Vso svojo mladost sem preživel na morju. Potoval sem in se boril. Nemogoče je vse to pripovedovati, čeprav je tako živo pred mojimi očmi. kot bi bilo včeraj.« »Razumem vas. Kako rada bi se poglobila v vaše spomine. Bili ste junaški, don Cristoval.« »Storil sem, kar sem mogel. Mnogokrat sem se boril z ljudmi, a še večkrat z viharji; jadra so se trgala in valovi so premetavali ladjo, kakor orehovo lupino. Nekoč se je moja ladja potopila in več ,ur sem se boril z valovi. Mislil sem, da sem že izgubljen, a Bog me I ni zapustil. Napel sem vse sile in po dolgem naporu priplaval do obrežja. Tisti dan sem se slovesno zaobljubil. In veste komu? Morju, ki je bilo tako kruto z menoj. V moji duši se je zbudila slutnja, da | mora tam v daljavi nekje biti zemlja, o kateri pri nas nihče ne ve ničesar. Hotel sem najti to zemljo in privesti njene prebivalce k Bogu. Od takrat se svoji obljubi nisem izneveril. — Čeprav mi ljudje I stavljajo ovire, vendar sem prepričan, da je božji blagoslov z menoj. ža Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: Joto Kramarič. — Izdajatelj: Int Jote Sodja. — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, sa inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 8.