KOMUNA V ŠTEVILKAH Podatke v gratikonu smo vzell iz ankete Stalne konference mest. Kažejo Investi-cijske naložbe v ožjo komunalno graditev v republiških srcaiščih v 1. 195« in v prvih devetih mesecih 1. 1957. Kot investicijske naiožbe v ožjo fcomunalno graditev upoJtevamo sredstva, ki so bila porabljena za graditev ulic In trgov, parkov, za javni vodovod in objekte za pre-skrbo z vodo, nadalje za graditev kanalizacije, toplih in mrzlih kopališč, vzdrževanje službe za snago, vzdrževanje lokalnega elektriinega omrežja, lokalnih elektriCnih central, mestnega pruraeta in proizvodnje plina. V prvih devetih mesecih 1. 1957 je imelo najvcC investicij za te službe na prebivalca Sarajevo (4380), za njim pride Zagreb (4050), Beograd (3900), Ljubljana (3200 in Skoplje (1190). Splošno povprcčje za teh pet republiških središč znaša 3600 din na prebivalca. V 1. 1957 so bila investirana v ožjo komunalno graditev sredstva iz sklada za osnovno investicljsko graditev, sklada za kreditiranje stanovanjske graditve, dolgoročnih posojil, iz proračuna, lastnih srcdstcv investitorjev, amortizacijskih skladov za vzdrževanje, iz zavarovalnih sredstev in drugih sredstev za finansiranje. Tako so republiška središča neenako uporabljala sredstva sklada za stanovanjsko graditev za investicije za ožjo komunalno dejavnost. PovpreCna poraba iz tega sklada v koraunalne namene znaša za republiška središča 4,7 odstotka. Beograd je uporabil 11,9 odstotka sklada za stanovanjsko graditev v komunalne namene, skoplje 1,6, Zagrcb i, Sarajevo pa 4,2 odstolka. V primerjavi z 1. 1956 se je v 1. 1957 spremenila tudi struktura naložb v posamezne komunalne investicije in komunalne službe. Tako je bilo v ulice in trge vloženo v 1. 1957 611 milijonov nasprotl 438 v 1. 195«, v javno službo za snago 344 nasproti 162, v pfoizvodnjo plina 121 nasproti 81 milijonom Ud.