Prvi razred.*) Mnogokrat se sliši tožiti, da učenci glavnih šol premalo podučeni v višje razrede prestopajo, kjer se potem poduk s takim vspehom nadaljevati ne more, da bi bilo tudi gimnazijskim tirjatvam vstreči mogoče. Takd pritožujejo se učitelji glavnih šol, naposled se sliši grajavni glas še in gimnazij, ter nobeden noče kriv biti slabega napredka svojih učencev, slehrn obdolžuje svojega sprednika, da nazadnje celo breine vseh pregreškov skoro le na učitelju prvega razreda sloni. Ni nii namen tii preizkovati, koliko resničnega da imajo take pritožbe v sebi, le rečem, da nikjer popolnosti najti ni, — povsod se nahajajo pregreški, povsod se kaj nepotrebnega obdeluje, kar pravi poduk zadržuje, ali pa kaj potrebnega napačuo obravnava ali celd opuša, kar bi ga gotovo pospeaevalo; potemtakem učiteljem ni ravno tako lahko raogoče, *) U letnega sporočila ocitne glavne šole ipavske. odtegniti se slehrni graji ne v nižjih, ne višjih šolali. — Toda, dasiravno je resnično, da zeld poškodovan vrh drevesu rast opovira in prejšnjo lepolo odvzame, dasiravno je gotovo, da po vsekani budi rani drevo na nioči pojema, — je venrfar pa tudi še bolj gotovo, da, ako korenina boleha, boieha tudi celo drevo, ki se ne da laliko ozdraviti in se večidel posuši'. Kakor pri kakeni velikem poslopji s slabo ali poškodovano podstavo na varno in trdno zgornje zidanje ni niislili, ravno tako inalo sme se pričakovati, da se bo mladina v višjih razredih po duhu krepko bistrila in na srcu boljšala, ako se poduk v prvpni razredu po pravi poti ne izppljuje in pridno ne oskrbuje. Kako n. pr. je učitelju višjega razreda mogoče, učence ročno brati učiti, ako k večjeniu — le črke dobro poznajo? Kako more računstvo spešno obdelovati, ako se je ta predmet zanemarja!, ali še celd na prihodnje leto popolnoma odložil, ker so mali začetniki v misljenji in presojevanji grozno okorni. Kdo ne ve, koliko truda ne dadd taki zanemarjeni učenei v višjem razredu, in kako redko se morejo take zaniude popolnoma popraviti, kajti enake so zastaraniin boleznim. Kako je li niogoče učence podučevati umno brati, če imajo le pičlo pravih zaumenov, ali kako v pravopisji napredovati, ako se o tem ni nič storilo? Tii zopet ne kaže drugače, kakor pričeti tara, ker je sprednik popustil, — in taka je tudi s kpršanskiui naukom. Kar seje v prvem razredu zamudilo, mora se v drugeni nadomesfovati; toda. ko se učitelj s tem trudi, ne zaostajajo učenci samo v predpisanih vednostih tega razreda, kar je tudi višjim razredom škodijivo, ampak innogokrat je še nemogoče zamujeno popraviti. Sej tudi v naravi ni drugače, — zapušeno drevesce se ne razcveta tako, kakor dobro oskrbovano. Prvi razred je tedaj gotovo najvažniši, je temelj, na kterega se opira vsa vrsta višjih razredov, je vir višje izobraženosti, in tpga učitelji prezreti uikakor ne smejo, ako hočejo svojo nalogo dobro zvrševati. Kako naj tedaj učitelj pričenja, kako naj podlago zastavlja in jo vtrjuje, da bodo učenci konec leta res zmožni v drugi razred pristopiti? — Vsled postave stopijo otroci po končanem 6. letu prvokrat v šolo. Pripeljejo jih navadno raatere, kterih se vcdno derže, ter se od njih skoro ločiti ne morejo. Ljubezen do matere in neka bojcčnost pred šolo delate otroka nepokojnega. Kaj veleva v tem trenutku učitelju notranji čut, in kaj ga resno uči? — Matere pripeljejo ljubljence svoje, ter mu jih v skrbno varstvo izroče, on tedaj povsihmal moral bo v šoli namestovati starše, torej mu notranji čut veleva, otročiče po očetovsko ljubeznjivo sprejemati, kakor je storil nekdaj tudi učenik vseh učenikov, ko je iznstil premile besede: ^Pustite niale k meni priti". Prijazno vedpnje mu bo mlada srčica pridobilo, in tudi učilnica jim bode kmali očetova hiša. Xaj bo torej učitelja prva skrb, duha nasprotne Ijubezni v šolo vppljati in ga vstanoviti, kajti le to mu bo (rud zmanjševalo in poduk pospeševalo, kar zadosti skušnja spričuje. In kaj potem? Morebiti naj učitelj pričenja precej podučevati, kakor n. pr.: pisati, brati, računiti i. t. d. Xe, — to bi bilo zeld napačno. Slehrn človek, ki pride v ptujo hišo, mora se seznaniti s hisnim redom in se po njem ravnati, da se ne pripravi v zamere; nič manj potrebno je tudi učence seznaniti s eolskim redom, posebno jih vaditi vedno na odločenem kraji mirno sedeti, redno iz klopi in zopet v klopi hoditi, ob kratkem, vse po vojaško uriti jih, da vsak klic in tudi slehrn pogled učiteljev poznajo in enako urno spolnujejo. Vem, da take vaje ne bodo vsakemu po volji, naarsikteri bo trdil, da so prazne igrače, s kterimi se le čas irati; toda — tako mislil, tako govoril bode le tisti, kteri se s šolo nikdar kot učitelj ni pečal, ali pa kot šolnik takih vaj še vpeljal ni bil, in tedaj tudi ne pozna koristi, ki iz njih izvirajo. Res je sicer, da so te vaje igračam podobne, pa vendar — kteri pametni učitelj jih ne bo z veseljem vpeljal, če potnisli, da so deloma sredstvo, s kterim otročiče polagoma iz prejšnjega igravskega, lahkomišljenega življenja more voditi na bolj resnobno, da so pa tudi važen pripomoček, s kterim se boječim srcnost daje, vse pa k šolskemu redu gotovo napeljuje, ki je med šolskim podukom neobhodno potreben. Skušnja uči, da učitelj nikdar mirnih otrok nima, ako je te vaje opustil, vedno jih opominja, pa z majhnim vspehom, medtim ko po takih vadbah en sam pogled, klic zadostuje nerairne vpokojiti. — Ko je tudi to vse skončano, kaj je potem storiti? Znano je, da vsi otroci prvi dan zarad raznih vzrokov v šoli še niso nasoči, torej naj ucitelj prične kazavni poduk in naj ga nadaljuje, dokler tudi ti pridejo, in tako ne zaoiude važniših reči. Potem se pa uk redno začne po predpisanem šolskem načrtu. Kazavni poduk se nadaljuje; k teniu se pa še pridruži kršanski nauk, pisanje, branje in steviljenje. Glede na kazavui poduk treba je, da sp otrokom slehrna reč, ki se popisuje, tudi pokaže v resnici ali saj v podobi, za tega voljo naj si učitelj že prpd ukom pripravi vse tiste reči, o kterih hoče govoriti, in oskrbi naj si že v ta nanien osnovane bukve;*) kajti ni zadosti le popisovati, kake lastnosti naštevati, ampak otroci morajo tudi viditi vse lo; tudi naj pripoveduje, čeuiu da so razne reči, kaj nani koristijo, kako nam utegnejo škodljive biti. Kazavni poduk je veliko bolj važen, kakor večina ljudi meni. Otroci vadijo se misliti, presojevati, si pridobijo razne zaumpne, in koliko večsi jih prisvojijo, toliko ložeji bodo potem govorili in pisali; kajti le tisti more dati, ki inia. Kazavni poduk je tedaj podlaga k govoru in pismenosti. (Dlljf prili ) •) 5)ct Slnf^ouunjS-Untfrri^t in SBilbetn. 9la(h btm @to(fe jut Slnf(^au= ung in ber gibcl fiit tie otlet«idjifi$en CBolfSfdjuIen. @^ulau«gabe. ^Jrag 1856. 'Uerlaa tn 3. ffl. Sal»e'f^ui iSuit^antiung.