V sredo in saboto
izhaja in velja:
I4a celo leto .	6 for. 20 kr.
„	pol leta	.	3	„	30	„
„	četertleta	1	„	70	„
„ mesec .	. — „	60 >,
Po posti:
Za celo leto .	7 for. 60 kr.
„	pol leta	.	3	„	80	„
„	četert leta	.	2	„	—	„
„	mesec .	.	—	„	70	„
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera so trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (atempelj j za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Naši deželni zbori in naš politični program.
Govor poslauca Hermana.
II.
Gospoda moja ! zoper septemberski razglas »e je kazal zunaj in znotraj zbornice dvom in strah, kar se pa meni zdi prenapeto in se je težko tudi zares tako v dnu serca mislilo.
Jaz sem preverjen, da se je veliko ta-cega, kar osebe zadeva, vmes vteplo. Zagrizli so se preveč v pokopano sistemo ter jih je sram zdaj obstati svojo pomoto.
Gledč na to si lehko mislimo in spoznamo, odkod da ves ta hrup, ki ga je centralistično časništvo zagnalo zoper septemberski razglas. Zatorej vsega tega hrupa tudi za zlo ne jemljemo in ga pregledamo. Tožko pa jim bode opravičiti se, ako se navidezna pravica tožiti tako suče, da se imenovani razglas sklicuje, kakor da bi se ž njim bila začela reakcija in konec vzela vsa ustavnost; ako se vsa djanja sedanje vlade z vedno nezaupnostjo sumijo in tehtajo ; ako se naenkrat vse černo vidi in po svetu trobi, da je Avsrija zgubljena; ako se „mot d’odre“ — povelje — k uporu dajo in tako težave množijo in pota k spravi prekrižujejo.
Pač sem čutil veliko meržnjo do prejšnje sisteme, kar sem tudi tukaj očitno povedal. Rad in z veseljem zdaj pripoznavam, da se je po najnovejsih prikazkih moje serce poleglo in da imam upanje, da se bode Avstrija iz te zadrego rešila in še veča po-Btala.
Septemberski manifest je zaklical „stoj“ tisti ustavi, ki je bila le na videz, napačni liberalizem in samovolja. Da pa to dokažem, moram onmalo dalje nazaj seči.
Ko se je po dogodbah na Laškem absolutizem spodbil, izdala se je diploma od 20. oktobra 1. 1860, po kterej se zamorejo narodi postavodaje in uprave udeleževati in ki je z ozirom na historično- federativni značaj Avstrije izrekla avtonomijo ali samostojnost vsake dežele na podlagi historičnih naprav, kar in kolikor se to z deržavno enoto vjema.
Točka 1. in 2. oktoberske diplome odločujete deržavne zadeve in da jih bode širji deržavni zbor cbravnoval, točka 3. pa deželne zadeve^ (tu stoji: „V smislu njihovih deželnih redov, ne pa teh, ki jih bode Nj. veličanstvo dalo“) in izjemno oži deržavni zbor za dežele takraj Litave.
Po oktoberski diplomi so deželni zbori pravilo, oži deržavni zbor pa izjema, oni so glavna, bistvena, širji deržavni zbor pa le mala ali postranska reč, ker se našteva, s :	čim da bo imel posla.
Avstrijsko javno (deržavno) pravo se opira na starodavne pravice kraljestev in dežel; tudi historično- politične osebnosti bistvene svoje pravice samoodsebnega delovanja, — kar naj so jim tudi časi nanesli kar radi — nikdar nikoli niso mogle zgubiti; zatorej oktoberska diploma gledč na to, da so se kraljestva in dežele k postavodajstvu poklicale, nič druzega ni storila, kakor to, da je starodavne pravice dežel zopet v veljavo vpeljala in vse v poprejšnje stanje postavila (restitutio in integrum); vlada pa ni imela
V Celovcu v saboto 17. marca 1866.
nič druzega storiti, kakor da je poklicala deželne zbore, ki so bili pred 1. 48, da bi bili svoja prava spet v posest vzeli in s krono sklepali sedanjim časom primerne in otrebne postave'in di’uge naprave. Morda i bila vlada tudi mogla oglasiti začasni volilni red in na podlogi tega volilnega reda sklicati deželne zbore; in ti zbori naj potem pa to pozakonijo, kar je storila oktoberska diploma.
Oži deržavni zbor, ki se po oktoberski diplomi izjemno dopušča, je nova do zdaj avstrijskim narodom popolnoma neznana, v samoupravo globoko segajoča naprava, ki je tudi krona ni mogla enostransko ustanoviti. —
Deržavne zadeve (točka II. dipl.) upravljala je do zdaj, vsaj v zahodnjem delu der-žave, vlada absolutno t. j. samooblastno. Ker pa j« krona narode poklicala, naj se postavo-dajstva tudi gledč teh zadev udeležujejo, poklonila jim je deloma s tem dar, narodom pa je bilo na voljo puščeno ta dar sprejeti in s krono se pogoditi o načinu, kako da se hočejo udeleževati.
Prav bi se bilo torej storilo, ako bi se bila oktoberska diploma kot vladin nasvet predložila v stare pravice postavljenim deželnim zborom, at*j’ prevdarjajo in sklepajo zastran tega, kar oktoberska diploma zastran ožega in širjega deržavnega zbora odloča. —
Tako naj bi se bili narodi s krono svobodno pogodili in tako ustavno pohištvo od spodaj gori sezidali.
Namesto tega pa so v skrivni pisarniei enostransko deržavno in deželno zastopstvo izdelali in nas ž njim prelivapili. To zastopstvo pa se ni menilo za veljavna der-žavna prava, in je ustanovilo zlasti oži deržavni zbor kot stalno napravo, tudi mu oblast dalo, razsojevati deželne zadeve , ki se morejo le v deželi prav in primerno rešiti; ukončalo skorej je samoupravo posameznih kraljestev in dežel in djalo deželne zbore ob vso veljavo, da so bili kakor nekdanji tako imenovani „postulatni“ deželni zbori (oho! oho!) K temu je še to zastopstvo tudi' napravilo nič manj ko pravični volitni red, ki je bil nemškemu življu na korist izdelan, in je tako slovanske narode kar zelo žalilo in poškodovalo (oho! o ho !). Birokratiški centralizem se je združil s parlamentaričnim in tako slovesno vpeljala nova sistema, po kterej bi se bila vničevala samouprava, stapljali pa in mečili narodi avstrijski.
Deržavni zbor pa se je, namestu da bi bil vlado silil, naj nastopi drugo pot, ž njo zedinil — tako pa tudi ni mogel v svobodnih, gospodarstvenik in jderžavnopravnih zadevah nikamor naprej. Da je sebe in svojo sistemo na nogah obderžal, prisiljen je bil centralizem ne le posluževati se vseh absolutističnih pripomočkov in priprav, ampak jih še celo ostrejši rabiti in pomnoževati. Ker tedaj ni bilo poštenja v notranjih na-ibih, ostalo je kar jalovo vse delovanje eržavnega zbora. Naša napčna politika in nedogoto vij eno deržavno pravo pripravilo nam je te nesreče, v kterih zdihujemo, in je vzrok, da v javnem življenju vse na vsako stran zastaja.
Tu pa je prišel septemberski manifest, ki je kakor svitla bakla razsvetlil tmino, da se
Tečaj II.
vidijo napake in ovire, in kaže prostor, kjer bi se dala dobra in stanovitna ustava napraviti. Ni tedaj čuda, da je ta dan septem-berskega manifesta sveti dan večini: avstrijskih narodov (smeh in nepokoj na: levica i). Zares, Slovani želijo Avstriji srečne pfev-redbe in je morajo tudi želeti, ker;,bi zise
v	majhnih( skupinah ne mogli obštJati, — dolžnost Avstrije pa je zagotoviti jim Vse, da morejo kot ljudje dostojno živeti.
Govori se, da so narodi februarno ustavo radostno sprejeli. Ali zdaj je truda vredno preiskovati, kako in od kterih je bila sprejeta.
Komaj se je februarni patont dobro razglasil, volili so se nekaj dni potem že volivci, nekaj dni pozneje poslanci v deželne zbore in koj potem iz teh v deržavni zbor. Že ta naglica je bila kaj čudna in je gotovo vsacega previdnega osupnila. Kdo se pa tudi, gospoda moja, no spominja, kakšnih pripomočkov je bilo potreba, da bi se bila še bolj podvizala? Konui niso znani vsi mali in veliki pripomočki, kterih so se posluževali, da bi so bil deržavni zbor spopolnil ? Kdo no ve, da med tem, ko so nektere pri enih durih v zbornice spravili, so drugi pri druzih iž nje bežali ? Kdo ne ve, da se je v boju zoper to sistemo 50 let kazni prestalo? Februarno ustavo so sprejeli le listi, kterim je bila v prid!
Gospoda moja! tudi jaz sem zoper vsako oktrojiranje, in ravno zavolj tega tudi zoper februarni patent. Septemberski manifest pa ni žalil (pravne) oblike; ta je bila le tedaj žaljena, ko se . je februarni patent oklical.
Pravijo nam sicer, da je ta ustava pomanjkljiva, pa da se d A popraviti, toda le po deržavnem zastopništvu samem; ali kako ? Širjega deržavnega zbora ni še skupaj, oži pa nima za to pravice! Veli se tedaj: Niti oži niti širji deržavni zbor jo nima, ampak le ta, ki je. Tedaj pa tudi priznavam, da jaz te zmišljave ne umčm. Deržavni zbor, kakor je, ali prav za prav, kakor je bil, ni (v deržavnopravnem smislu) nič (smeh in nasprotstvo !); če se pa deržimo ožega deržavnega zbora, odobravamo s tem tisto teorijo za stalno in veljavno, po kterej so zgubile svoje pravice vse tiste dežele, ki nimajo zastopnikov v zboru. Moja gospoda! Njeg. veličanstvo nam pride z zaupanjem naproti in zahteva zaupanje, zrelo previdnost in darežljivost, adresa pa, ki ]o zdaj
vi	predlagate, je nezaupnica (oho! n e pole o j.) — Tu pa je g. pervosednik govornika opomnil, naj se posluži druge spodob-nejše besede'— g.Herman se vsede in noče dalje govoriti.
Avstrijansko cesarstvo.
Centralisti na Dunaju pa avtonomisti v Gradcu — to so — par nobile fratrum ali veljaki, kakor si sami pravijo, da nikoli in nikjer tacih! Pervi izmed teh jo vdelujejo le bolj po naših severnih slovanskih bratih, drugi pa po nas Slovencih. Da bi jih kdo za svet vprašal in varstva prosil, naj bi bili le velikodušni, ali nič tega! Tako nam zdaj razkazujejo dobroto svobodne politike, terdč na vrat na nos, da je narodna (po-
litika) brez vse veljave in za nič in da je, kakor smo že oni dan omenili, federalizem čemi grob ustavne Avstrije itd. Mirno pa kaj dobro zavrača „Zukunft“ politikarje te baže, rekši jim, da so kaj zelo lahkomiseljni in poveršni, ker tako tje v en dan kvasijo. Predno bolje in resniši ne govorč, ne more federalistično časništvo ž njimi posla imeti! Potlej naj pa še kdo gleda in prisega na njihove besede!
V deputacijo, ki jo pošlje hervaški zbor v Buda-Pešto, izvoljeni so ti-le poslanci: Vladika Strosmajer, Subotič, Rački, Mrazovič, Perkovac, Vraniczani, Klaič, Priča, Ćepulić, Smaič, Šuhaj in Kušlan. Ti možje so nam porok, da se trojedina kraljevina vendar ne bo stopila in potopila v velikem „Magyar Orsz&gu", ampak da se jej ohrani samostojnost in samouprava na federalistični podlagi, če tudi ni to dunajski „Debatti“ po všeči — nič ne dč. Slava! Madjaroni niso nič glasovali, kar jih dobro poznamlja ! Hervaški zbor praznuje od 17. t. m. do 1. maja. — Volilni red, kakor ga je zbor napravil, je neki z majhnimi premembami že po-terjen.'—Dotični odbor ogerskega zbora je že napravil odgovor na kr. odpis. V njem se povdarja posebno pravna doslednost.
češki zbor je podaljšan do 23. t. m. Finančino ministerstvo je izdalo dva ukaza. Pervi od 4. t.. m. ukazuje davkovskim go-sposkam, da morejo od 1. dne prihodnjega meseca plačljive kupone deržavmh obligacij, izzvzvemši le kupone od obligacij zemljiščne odveze in monte- obligacij, namestu gotovega denarja jemati za plačilo vseh tacih cesarskih davkov in priklad, ki jih ni treba v gotovem srebru odrajtovati. — Ne jemljč se pa kuponi za deželne, zem-Ijiščno- odvezne, soseskine ali kakoršne koli necesarske priklade, če so tudi pobirajo s cesarskimi vred. — Drugi od 6. t. m. dovoljuje, da se že preklicane štempeljske marke pod enim goldinarjem morejo še rabiti do konca prihodnjega meseca, potlej pa ne več; zamenjati pa se morejo brez plačila do zadnjega maja t. 1.
Pravosodno ministerstvo je one dni novo podučbo naznanilo, kako naj se s kaznjenci ravna, da se v resnici poboljšajo in tudi ka-cega dela nauče. To je gotovo prav, samo da bi le tudi kaj prida zaalo!
— 86 —
Dežele nolranje-avstryanske.
■ z Celovcu. (Ciril in Metod; — tiskarnica: — po s il j en a d e la v šn i-ca; hranilnica; tolmači.) 15. t. m. so tukajšni slovenski bogoslovci kaj lepo obhajali spomin sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Zjutraj je bila sv. meša, pri kterej so peli bogoslovski pevci — Nemci in Slovenci — slovenske pesmi. To je prav po bratovsko, da v semenišču ni razločka med Nemcem in Slovencem, vše veže in objema pas bratovske ljubezni. To je sad keršanBke vere! Ako bi bilo tudi zunaj bogoslovskih semenišč več keršanske vere in keršanskega duha, bilo bi tudi med narodi več ljubezni, pravičnosti in edinosti! — Popoldne ob dveh pa je bila domača „be-seda“ po tem le načertu: „Naj čuje zemlja in nebo. Pesem. Pozdrav in nagovor. Savica. Noč na nebu. Pesem. Slepi berač. Govor. Ali smem Slovenec biti ? Igra. Ne vdajmo se. Pesem. Sv. Metod pred kraljem Borisom. Tam za goro. Pesem. O življenju g. Kloble-harja. Govor. Ilirija oživljena. Igra. Naprej zastava Slave. Pesem.“ Pričujoči so bili preč. g. stolni korar Raspotnik, semeniško vodstvo, in nekteri znani slovenski rodoljubi. Cela veselica je bila kaj okusno osnovana, in vse: petje, govori, igre, vse je šlo kaj urno izpod rok. Tako je prav — slava vam, verli gospodje! —
Predsednik slov. čitavnice je prosil za pravico, naj si napravi novo tiskarnico; pa spodbilo se mu je — češ! da ni dosti izo-mikan in da ni treba nove tiskarnice. Pa nam se dozdeva, da zajec v drugem germu tiči: g. Rosbacher je pervosednik čitavničin, za njim stoji tista presneta čitavnica! Oh ti krotka in pohlevna duša ti — ti mila čitavnica, tebe se boji naša gospoda! O kajyše
—	ne tebe, ampak slovenščine se boji! Cuj zemlja in nebo, kaj je gotova resnica. Napravlja se pri nas posiljena delavšnica in izpisala se je nova službe, učenika in oskerb-nika te hiše. Mislil je nek prosivec v svoji prošnji tudi to omeniti, da zna slovenski, pa čuj, čuj zemlja in nebo! — svetovano mu je bilo, da tega Bog obvari, naj o tem molči, kajti to bi mu moglo škodovati! Delavšnica bo sčasoma deželna naprava, torej tudi za slovenske ljudi, kterih je v deželi 118.000! Sicer drugod povsod velja pregovor: „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljašv Celovcu pa je narobe,
—	menj ko znaš, bolje za te! — Taki
ljudje tudi potem oblastnijam sporočajo, ali je treba nove tiskarnice; to se ve, da ne; kajti že vohajo tu strašni panslavizem! — Naša hranilnica je 12. t. m. sklenila, da bode dajala od vloženih denarjev tudi 5 gld. od sto, pa bode tudi tirjala od izposojenih denarjev 6 gld. od sto. Naša hranilnica je bogata; torej bi bila še bolje za ubogo ljudstvo storila, ako bi izposojevala svoj denar za 5*/a %. Ta naredba stopi 1. julija t. 1. v življenje! — Od tolmačev pri deželni sodniji pa povemo prihodnjič spet kaj lepega in novega; gg. ministri ukazujejo, uradniki pa delajo po svoji volji, — gospodje sodniki se nočejo slovenski učiti, ubogo, že tako preobloženo ljudstvo pa naj plačuje tol- j mače ! To za danes
S Pogorja. (Nekapojasnila — čemu bi molčali?) — Dragi nam „Slovenec"! težko bodeš pričakoval, da se tudi po visokem Pogorju oživlja narodna zavest, in da se celo Pogorci z narodno politiko pečajo. — Ali samo to je obžalovati, da jej birokratični terorizem tudi tukaj, kakor pov- j sod, korenine spodjeda, da se do lepega razcvitati ne zamore.
Kakor je znano, je deželni poglavar štajerski g. bar. Mescčry v svojem odgovoru na Razlagovo interpelacijo sosebno omenjal Marnbreški okrog, kteri je — po njegovi prepričbi — leta 1861 enoglasno prosil za nemški učbeni jezik v ljudskih učilnicah. Nam toliko prijazna graška „Ta- i gespošta" je v svojem 127. listu imenovanega leta priobčila ovo prošnjo ter povedala slovenskemu svetu: da je vseh 32 kata-stralnih občin Marnbreškega okroga prosilo nemškega jezika v ljudskih šolan?! Med njimi so se imenovale tudi Pernice, št. Jernej, št. Primaž, št. Anton i. t. d., ktere du-hovnije pa še ustanovljenih učilnic imele niso in jih še dozdaj nimajo, marveč le sami duhovniki s prostega nagiba po dva ali trikrat v tednu mladino v čitanju in vero-zakonu podučujejo. Vendar so tuai imenovane duhovnije prosile nemškega jezik* v ljudskih šolah, — kterih še nimajo! ?
Tukaj bi bilo pač potreba zaklicati: H6rt! Hort! (čujte! čujte!) Kdo je ovo prošnjo naredil? Okrajni predstojnik je srenjske predstojnike tako dolgo navijal, dokler da so mu ovo prošnjo podpisali! In na podlagi enakih prošenj in uradnih dopisov deželni poglavar naznanja, da imajo Slovenci vsega, česar potrebujejo, - da, še več!? Ali ni to čudno!
Besednik.
Oovor
g. dra. Ladislava Riegera
v češkem zboru
o ravno pravnosti češkega in nemškega jezika na praškem vseučilišču.
Ko sem razlagal one dni svoj predlog, naj se na praškem vseučilišču izpelje rav-nopravnost, nisem se nadjal, da bodem ž njim naletel na tolikšen upor, kakor ga danes od leve strani vidim. Da se je moj predlog tako rekoč enoglasno dotičnemu odboru izročil, to mi je bilo znamnje, da v vsej zbornici vlada pomirljivi duh, ki hoče enako pravičen biti do obeh narodnosti in privoščiti obema to, kar je za njun obstanek, za dušno in telesno blagostanje neob-hodno potreba. Ali, česar se nisem nikdar nadjal, ukončal mi je, da tako rečem, mer-zel veter vse upanje, in z žalostjo zapazujem, kako se zoper moj predlog, ki diše največo pravičnost in najčistejšo človekoljubnost, nanašajo razlogi, ki jih^po vestnem in natančnem premišljevanju ne morem za točne in veljavne spoznati. Pervi in najčudnejši ugovor je ta, da se bode nemškemu narodu krivica godila, ako se moj predlog poterdi.
To ni res! Nemškemu narodu naj ostane vse, kar že ima, kar je njegovo; naj si ohrani tudi zanaprej vse pripomočke izobraževanja in omike. Jaz ne želim nič dru-zega, kakor da se češkemu narodu dč, to, kar nemški vživa v obilnosti že toliko in toliko let. A da se bode zraven nemškega profesorja v stranski sobi učilo tudi češki, v tem, za Boga, ne vidim jaz za Nemce nobene krivice. Ali bi morda nemška veda zgubila svojo moč in lepoto, ako se bi zraven nje razcvitala tudi češka ? Sledi li iz tega, da, če bomo mi duhu svojemu potrebno hrano dajali, bode zarad tega nemški duh stradal? Taka umovanja mi nikakor ne gredč v glavo!
Kriči se nam iz protivne strani, da je praško vseučilišče nemško. Moja gospoda! Vsak bo o tem drugači sodil, kdor se spominja, kako se je ustanovilo ono vseučilišče; kdor prevdarja, da je oča domovine, Karol IV., rekel v svoji ustanovivni bulli (pismu) : „Posebna skerb nam je, da se ova naša dežela oskerbi in okinča z velikim brojem učenih mož, da ne bodo zvesti Stanovniki tega kraljestva, ki hrepenč po lepih umetnostih, beračili tuje milošnje, nego da dobivajo dušno hrano v svojej domovini."
Prevzvišenemu utemeljitelju bilo je posebno na sercu blagostanje češke, a brez sumnje potem gotovo tudi še ono za tuje narode. Kakor drugod bilo je s početka tudi praško vseučilišče razdeljeno na na-
rode ; ogerski, poljski, nemški in češki, in ker je jasno kot solnce, da biva pod češko krono velika večina Slovanov, in ker je češki narod povsod slovanski — a tudi tedaj je bil v— moremo po tem a priori reči, da se praško vseučilišče, kakor je bilo s per-vega začetka, prej more imenovati slovansko nego nfsmško. Od one dobe pa do danes ni se premenil značaj vseučilišča. Sicer pa takrat res ni bilo jezičnih prepirov, ker je bil učni jezik latinski, kakor povsod drugod, ter je tako vsem narodom dajal enako pravico. Pa še tedaj, ko se je za cesarja Ferdinanda II., ki ni posebne ljubezni do Češke kazal, prevredovalo vseučilišče ni ga imel nihče za nemško ali da bi mu bil hotel kdo značaj premen iti in ustano-vivna pisma pisana so latinski in češki, nikakor pa nemški. Se le za cesarja Jožefa II. prestrojilo seje praško vseučilišče v nemško, pa ravno tedaj je tudi nehalo biti univer-salno in postalo je enostransko. Mi pa hočemo, da postane zopet universalno, kakor je o njem mislil tudi njegov prevzvišeni ustanovnik Karol IV., in da zopet enakomerno služi vsem sinovom ove domovine. Veli se, da je znanost nemška; ali veli se tudi, da je znanost moč — teejaj je tudi moč nemška, če je znanost nemška!
Mi pa hočemo ravno to gospostvo enih nad drugimi zrušiti, to gospostvo, ktero izvira iz izključivega prava, ki ga ima en narod na izobraževanje. Kedar se obadva
Da rečeno Se bolj razjasnimo, naj priobčim sledečo prigodbo:
Pretečeni mesec je srenjski predstojnik sv. Antona okrajnemu uradu MarnbreSkemu predložil prošnjo, naj se mu uradni dopisi pošiljajo v slovenskem jeziku, ker niti on niti srenjčani sploh umejo nemščine razun enega samega.
Kdo bi si pač mislil, da bode ta pravična prošnja napravila toliko burjo? Kajti okrajni predstojnik se togoti, repenči ter proti srenj-skemu predstojniku take muhe iz glave izbiti — in mu druga pota pokazati .... Svojo togoto pa s tem opravičuje, rekoč: Jaz za eno samo srenjo ne bom posebne klobase pekel (sic ?!), jaz si za eno srenjo ne bom slovenskih uradnikov preskerbljeval. (Se radi jih bote, gospod! Vr.), sam pa slovenski uradovati ne morem. Hort! Hort! Deželni poglavar pa v svojem odgovoru terdi, da so vsi uradniki po Slovenskem zmožni slovenskega jezika v pisavi in govoru. — Kako se pa sklada ta prigodek s tem, kar je on terdil? Prisiljene prošnje deželna poglavarija ve in pozna, take ne-postavne obnaše pa ne !!! Skoda , da ne zboruje več deželni zbor) Gotovi bi bil ta prigodek za naša domorodna poslanca lepa Priložnost, deželno vlado spet pobarati, kaj neki o takih prikaznih misli.
čuje se , da imenovanemu srenjskemu predstojniku srce že upada, — hudi naskoki °krajnega predstojnika so ga užugali. Radovedni smo, kako da se bode ta vihar vle-gel. Pomilovanja vredno je le to, da, alco *monovanega srenjskega predstojnika pod koš spravijo, bodo se tudi drugi srenjski predstojniki splašili, kteri so namenjeni,
1 enakimi prošnjami oglasiti se. Mislim P«, da no bi bilo pametno umekniti se in Jenjati.
Končno naj še omenjam nekega porednega obnašanja tukajšnih uradnikov: Kakor hitro Ja se kdo za narodne pravice potegne , ti gospodje že sumijo in dolžijo duhovščino zločinstva! Še celo prederznejo se očitno jo psovati! To je menda tudi sad nemške kulture ali kaj?! Pa tolažimo se, kajti svet se obrača, zvernil bode goro in pravični bo sedel zgoraj, krivičnik pa tičal pod njo.
Mozirje dne. 10. marca. M. — (Vaš dopisovalec. Kupčija. Slabi časi. Nesreča.) No vem sicer, zakaj da se vaš redni dopisovalec iz našega trga že tako dolgo časa kar nič ni oglasil; ali je znajti vso svojo ljubezen do tebe, dragi
Oaroda v omiki zenačita, onda še le bota °ba enaka in silna.
Očita se nam, da nimamo kujiževnosti. Gospoda moja! kedar so Nemci- začeli der-žavne nauke nemški učiti, niso imeli tudi °ui nikakoršne književnosti, a profesorji so bili prisiljeni, da si narejajo sami književnost. Znanosti in njeni absolutni vrednosti pripisuje se jako velika važnost; ali, moja gospoda, znanost ni lastina enega edinega naroda, temveč ona je vkupno blago celega Govečanstva ona je postala z zedinjenimi •nočmi vseh narodov, ki so delali in delajo 2godovino človečanstva.
Prišla pa je ona od izhoda do zahoda, in °d ontod vernila se je zopet v izhod. Od romanskih narodov prejeli so jo Nemci, in °d teh zopet Slovani. Tako so vam tekli
*godovinski dogodki. Naravno pa je, da so °ni narodi, ki so pervi serkali znanost iz Pervega izvira, bolje napredovali od onih, kteri so jo še le potem zamogli vživati. To Pn tudi ni za napredovavni narod nikakor-*en razlog, prezirati druge, ki si z enako •Marljivostjo prizadevajo, da bi jo dosegli. |Wno tako bi moral tudi Azijanec prezirati nlvropejca, ker tu solnce pozneje izhaja, kakor pa v Aziji (Pravo.)
(Konec pride.)
— 87 —
„Slovenec1* * v preteklem pustu zaplesal, ali jo je pa na drugo pot vkrenil; zadosti, utihnil je, — tedaj ti hočem zdaj jaz, kolikor mi je mogoče, njega namestovati. Naš kraj, kteri zavoljo svoje lepe lege in rodovitnosti zemlje celd po daljnih krajih slovi, peča se še posebno, kakor bode tudi tebi, dragi či-talec, znano, z drevarstvom. Gošče, ktere akoravno že zeld iztrebljene , vendarle še veliko blaga hranujejo, dajejo posebno prebivalcem gornje savinske doline potrebni denar, da ž njim zamorejo visoke davke poplačati. Naši ljudje, ki v daljne kraje k našim južnim bratom na Savi in Donavi pridejo, so ti tudi čisto za kupčijo z lesom vneti. V poprejšnjih letih, ko so še veliko svojega blaga za dobre denarje posebno na Srbskem spečali , so prebivalci v našem kraju imeli tudi veliko okroglega v žepu, a zdaj, kakor povsod, tudi naša kupčija zlo hira. Les se je tukaj še po stari ceni nakupil, v spodnjih krajih pa mu je cena tako padla, da je bil srečen gospodar, kteri je toliko denarja dobil, da je doma les poplačal.
„Slabi so časi**, se tudi pri nas kaj po-gostoma sliši, in je tudi res. Marsikteri kupčevalec je kaj slabo svoje blago prodal, pa še tega denarja, kterega bi imel dobiti, ne vidi časi pred letom, da se potem res ni čuditi, če se tudi pri nas začenjajo ljudje britko pritoževati. Pa upanje jim še ni zginilo, in nadjajo se še boljih časov, zarad tega so tudi letos pridno les si pripravljali, in so večidel tudi že odrinili. Zima, kakor povsod, tudi tukaj ni veliko snega prinesla, in bila je torej kaj neugodna za našo kupčijo, ker se ni mogel les s planin k bližnjim potokom spraviti; čakati bode moral prihodnje zime. Vendar pa bode tudi letos dosti lesa iz našega kraja po Savini splavalo, ker je še lanskega veliko ostalo in je tudi dosti pri žagah nakupičenega. Kakor sem že omenil, peljali so prvo pot že konec februarja, kar se je druga leta malokdaj pred veliko nočjo zgodilo. IJa omeniti ti še moram, da niso nič kaj srečni bili na potu, ker je bila velika voda, tako da je eden plaveč med Celjem in laškim trgom, ker niso mogli plava nikjer vstaviti, zmrznil, da so ga v laški trg že mrtveca pripeljali. Bil je nesrečni že bolj prileten in eden izmed najizurnejših plavcev; njegov pajdaš na „flosu** se je pa lih komaj smrti otel.
Veliko nesreč preti našim plavcem v daljnih krajih in resnično poje naš ročiški pesnik:
„Marsikteri pokopan
Mlad leži v Mitrovcl, —
Flos kaj čuden si!“
Za danes naj bode dovolj; prihodnjič ti hočem nekaj iz našega urada pisati, da se bode zvedelo, kako se v čisto slovenskej dolini z nami ravna.
V Ljubljani 10. marca. J. Y. („Tri-glav“ bo nehal; „Slovenec**; „Zu-kunft** se poveča.) „Kratki so dnevi našega življenja**,, to so besede, ktere bomo peli kmalu na grobu rajnega „Triglava.** Sklenili so namreč njegovi očetje, kteri so ga spravili s tolikimi težavami v začetku lanskega leta na dan, zapustiti svojega ljubljenca, in izročiti nemilej smrti. Pač žalostna osoda v tako nježnej starosti že zapustiti svet! Pa kako je drugače mogoče, zakaj se je skazal svet tako nehvaležnega, zakaj so je tako malo pečal za to nježno cvetko na vrtu slovenskega časništva ? Prav se ti godi, ti nehvaležni svet, zastonj bodeš plakal in jokal, ne bo ga več! Še 5 ali 6krat se ti bo prikazal, potem pa ga ne bode več — nikdar več 1
Pa pustimo to premišljevanje in privoščimo mu mirno smrt, kakor je bilo mirno in krotko njegovo življenje. Obstojmo pa malo pri tebi, dragi „Slovenec.** Iz srca ti voščimo, da bi krepko napredoval kakor dozdaj ter da bi nas razveseljeval kmalo vsaj po trikrat na teden. Potreba je tako živa, da ni mogoče verjeti, da bi se ne dala koj izpeljati. Slovenci, podpirajte vendar
krepko edini naš politični list, da ga spravimo kmalo do iste stopnje, na kterej bode mogel zadostovati našim potrebam popolnoma. Z veseljem naznanjam tukaj tudi novico, da se „Zukunft“, ktera izhaja na Dunaju vsaki dan, od 20. t. m. zanaprej zopet poveča cena pa da jej ostane do-zdanja. Čvrsto zastopa Slavane v federalističnem duhu in rada se ozira pogostoma tudi na nas Slovence, kajti vrednik njen je Slovenec in tedaj pozna tembolje naše razmere. Ako najde večo podporo med Slovenci, gotovo nas bode še bolj krepko zastopala in ne bode nam treba nemških domačih listov vzdrževati. Naročujte si jo tedaj obilo, Slovenci, kteri zmorete držati si velik dnevnik, in pustite časnike, kterih namen je le psovati nas Slovane, ktere pa Slovani žalibog Še vedno preveč podpirajo. Bodite vendar pametni in podpirajte rajši svoje prijatle nego svoje najhuje protivnike. Fiat!
■z Notranjskega. (S ed e ž okrajnega glavarstva na Notranjskem — kje naj bo? Gradjanska azbuka) (Konec). Da razdrška vas ni za sodnijsko, tem manj še za politično oblast, pričuje nam tudi to: Ko je leta 1839 tedanji „Bezirks-Kommissa-riat“ iz Senožeč tie preložen bil, ni se mogel tam še eno leto vzdržati! —■ Če hočemo tedaj že kaj v politični razdelitvi kranjske, posebno notranjske dežele z današnjo priljubljeno „devizo": „Enake pravice, enaka bremena, “ govoriti ter deželi stroškov prihraniti, ne moremo se nikakor zediniti s tistimi, ki trdijo, da ste vasi, Razdrto in Logatec, na Notranjskem za politične oblasti pripravni; kajti ta dva kraja sta toliko po današnjih tirjatvah in gori imenovanih razlogih za to pristojna, kolikor Postojna, kteri leži spet celi politični „Rayon“ pred nosom, — za hrbtom pa ne ena vasica. — Ako jo smemo nepristransko izreči, moremo naravnost in čisto zoper dopisnikovo mnenje izpovedati: Planina je za sedež politične oblasti cele notranjske dežele najbolj pripravna, kajti a.) Planina je središče celega Notranjskega; b.) je blizo železnice, le pol ure od postaje „Rakek** , kjer je vedno veliko gibanje in vsak četrtek veliki somenj z lesom; c.) Planina je prav pripravna za gg. uradnike in njih stanovanj«, tudi za uradnije in zapore hrani prostorov dovolj, kajti veliko novih in prav okusno zidanih hiš se tam nahaja; d.) Planina je v zdravem, tihem (brez burje) in romantičnem kraju, ima tudi dober kup dreva na vse mere itd. e.) Logatec in Postojna sta oči-vidno preblizo, skorej bi rekel skupaj , ne dvd dobri uri saksebi. Daljavo bi imeli vsi drugi okraji primerno razun Postojne, in, če pride že Bistričan, Senožečan, posebno pa Ipavec do Postojne, mu gotovo ne bo težko tudi do Planine iti; potem se more pa tudi Vrhničan in Idričan mislimo zadovoljiti — Ložani in Postojnčani (?) pa zoper to napravo gotovo ne bodo! — Tedaj Planino priporočajmo za stolnico notranjske politične oblasti, ter naj bi se po predlogu našega poslanca dr. K o s t a t a na celem Kranjskem politične oblasti najbolj ko je mogoče vkup stisnile in napravile velike županije itd., kakor nam tudi to „politični Katekizem** od gosp. Einš pi ele rj a priporoča. —
Mi Notranjci smo z velikim veseljem v št. 16. „Slovenca** čitali, da namerjajo Slovenci z gradjansko — cirilskimi pismeni z brado Jugoslovani zediniti se; Bog daj, da se to vresniči!
Deželni zbori.
Oserakl zbor je adreso, kakor smo žej omenili, večidel po Dedkovem načerta odobril. Predložilo je sicer več poslancev popravke k nekterim stavkom, kakor Bartal in Apponyi o skupnih zadevah in minister-stvu, Juri Stratimirovid in Svetozar Miletič zarad narodnosti itd., pa razun Manojlovičevega, da so bode pri zakonodaji o svojem času tudi na pravične zahteve
druzih narodnosti gledalo, ni bil noben drug sprejet, ker so jih predložniki ali sami nazaj vzeli, ali pa jih je večina ,kot neprimerne zavergla. Tu nam pa gre posebno omeniti Stratimirovićev nasvet, ki je zahteval, naj se §. 16 postavi tako, da se bodo pogajali svobodni narodi z drugimi svobodnimi narodi — kar pa žalibožc ni obveljalo, k čemur ■sta berž ko ne poslanca Goszdu in Stephani-des največ pripomogla, ker sta zbornico zagotovila, da Romani in Slovaki vanjo vse zaupanje stavijo in da so vsi (?) Madjarjcm kaj prijazni. Bivši general Stratimirovič je v daljnem in jako zanimivem govoru svoj predlog zagovarjal in terdil, da se Madjarji le tako zamorejo znebiti suma, ki zdaj nanje leti, da hočejo namreč vse pomadjariti in Nemcem unkraj Litave roke podati, da bi se tako res cesarevina na dva kosa razter-gala. „Gospoda moja ! rekel je, jaz nisem nikak naukar ali sanjar, ampak mož, ki se positivnih reči deržim. Kakor gotovo so v adresi Hervatje imenovani „narod1*, tako gotovo je tudi unkraj Litave več narodov, kakor češki itd. Kdaj sta že Rieger in Smolka 'za pravice ogerske krone govorila, zdaj pa se le govori (Eotvos) o Nemcih in kako bi se ž njimi združili! To se mi nič prida ne zdi. Federalistom se že zdaj naše početje sumljivo in nevarno zdi; kaj bo še le potem, če se nič ne stori, da bi se sumu kako v okom prišlo ?“ Na dalje je tudi ostro karal nemške in madjarske politikarje zarad vshod-nega vprašanja, ki se jim vedno nevarno zdi in ga imajo za nekak „noli me tangere** t. j. pusti me pri miru, kar je pa po njegovih mislih in skušnjah gotovo zelč napačno. Ogerska bo, kakor on pravi, le tedaj svoj namen spolnovala, če skuša svoje svobodne naprave dalje proti vshodu pri sorodnih narodih razširiti in jih tako z lepo pridobiti. Še več je govoril ta zastopnik v smislu federalizma, prave svobode m enakopravnosti narodov, pa ker nam ni mogoče vsega omeniti, rečemo samo, da nam velja zdaj tudi kot junak, ki zna tudiv kaj izverstno „sukati uma svitle meče!1* Cc tudi zdaj svojega namena ni dosegel, vendar upamo, da bo za-naprej več vspeha imel. V takem smislu je govoril tudi dr. Miletič Tudi zastran skupnih zadev obetajo Madjari vse dobro. Ali tu nam gre počakati, da vidimo, kaj nam poklonijo z dotičnim predlogom, zakteregaje izvoljenih 65 poslancev, da ga izdelajo.
Pluje dežele.
Bismarku še roji po glavi, kako bi podkuril in vžgal „kratko pa veselo** vojsko zoper Avstrijo. Da bi tudi doma vse po konci postavil, to nič ne dč, — naklepi njegovi se morajo kako dognati! Tudi prusko vojno je prešinil nekak tak bojaželjen duh in govori se, da se oficirji pridno o vojski posvetujejo, kralj pa, da sicer ni zoper to „veselo** gibanje, samo da je že prestar in da ne bi rad na stare dni V. Emanuela posnemal, zlasti ker si je sam posvečeno krono na glavo postavil in tako zelč terdil, da je „po milosti božji** kralj. — Da tudi naša vlada ni brez vse skerbi in sumnje, vidi se iz tega, ker je neki že naznanjena odprava v jutrove dežele preklicana, da se tako bojne ladije preveč po svetu ne razkropč.
Konferenci j a zastran podonavskih kneževin se jo že v Parizu pričela. V 1. seji pogovarjali so se zastopniki o načinu in podlagi; na kterej se mislijo potem posvetovati. Turška pa Ruska se neki na vso moč za to potezate, naj bi se linija zopet raz-derla! Romanci bodo kmalo zvedeli, ali je bilo zares dobro, da so kneza Kusa spodili.
Luka V u k a 1 o v i č, ki nekaj časa sem v Beligradu stanuje, misli spet na Rusko nazaj, ker Turki serbski vladi ne dajo mirii in jo vedno naganjajo, naj ga iz dežele prežene, češ, daje zanje nevaren! To pa gotovo ne bo serbskim ministrom na čast!
President Johnson je v hudem razporu z deržavnim zborom. Zborova večina (republikanci) zahteva, naj se z jugovci, ki so
— 88 —
po puntu svoje pravice zgubili, kar ostro ravna, zlasti pa da ostanejo še tiste tako imenovane pisarnice za osvobodene (Freed-nunsbureaux) in da ima zbor razsoditi, ali in kdaj se poslanci iz južnih dežel v zbornico sprejmč. Zoper ta sklep pa protestuje energično president ter pravi, da je to zoper ustavo zedinjenih deržav in da on tega nikdar poterditi ne more, ker bi s tem uniji sodbo podpisal. On je tedaj federalist, ki hoče na podlagi posameznih deržavnih ustav mirno pa postavno pogajati se z jugovci, — nasprotniki pa so centralisti in hočejo centralnemu kongresu večo oblast pridobiti in tako jugovce kaznovati. Amerikanski narod odobrava Johnsonovo politiko.
Hazne novice.
— a — „Klasje z domačega p o 1 ja.“ Tako se bo imenovala zbirka, ktero bota vredovala gg. Jurčič in Stritar in ktero bo založil g. Otto Wagner, knjigar v Ljubljani. Pervi snop(č, ki bo prišel na svetlo, bode obsegal Prešernov življenjepis, njegovo podobo, vvodni spis „o Prešernovih pesmih** in en del njegovih poezij. Za prihodnje snopiče je razun življenjopi-sov, podob slovenskih pisateljev in kritične cenitve njihovih spisov tudi namenjena izbirka nabrana iz del, ki jih je nekoliko raztresenih po raznih časopisih in knjigah, nekoliko pa še nikjer ne natisnjenih. Za temi pridejo na versto izbrana dela, ki so jih spisali: Koseski, Jenko, Levstik,Vodnik, Cegnar, Erjavec, Slomšek, Terstenjak, Toman, Valjavec, Vilhar in drugi. Vverstile se bodo tudi kritično razbrane narodne pesmi, biseri naše domače poezije. Res krasno početje, ktero zasluži občno podporo.
V serce morajo rasveseliti besede, s kterimi se konča vabilo, ki naznanja to započetbo, vsacega Slovenca in ki se tako le glasč: „Rojaki! koga niso v srce sklele nemile besede, s kterimi so nam posebno pred nekimi dnevi očitali uboštvo naše literature. Akoravno pa dušno blago slovenskega naroda, če ga primerjamo ž njegovim številom, v resnici ni revno, je pa vendar tako raztreseno, da ga le malokdo vsega pozna, ne malo pa ga tudi iz mnogokterih razlogov dozdaj še ni zagledalo belega dne“. Slovenci podpirajte lepo početje, s kterim bomo našim nasprotnikom pokazali bogastvo naše literature.
*	Na telegrafično naznanilo, da je ljubljanski mestni odbor poklonil de ržavnemu ministru častno meščanstvo, odgovoril g. minister iz Budima telegrafično ljublj. županu: „Serčna hvala za naznanilo od 27. februarja.** Bel čredi. („Dan.**)
*	Vojaški šematizem od 1. 1865 nam povč, da je bilo štabnih in visih oficirjev, uradnikov itd. 17.438, niže vojaščine pa skupaj 548.818 mož in med temi kacih 16.000 oficirskih strežajev, ki nimajo nič kaj posebnega dela. Pomorska vojna, ki ima 66 parobrodov, 244 ladij z jadri in veliko čolnov s 1988 topovi, štela je vseh skupaj 20.268 mož.
*	Da živinoreja po malem in kolikor mogoče vendarle napreduje, vidi se iz tega, da se je zadnje leto porabilo 900.000 c&tr. živinske soli, — prej pa v 4 letih le 128.000
Beržkone je pa še dosti krajev, kjer za živinsko sol nič ne vedč ! ?
*	Na Kranjskem je bila 28. pr. m. v Selcah, v zgornjih Lužan, na Studenem itd. loškega okraja strašna nevihta. Hudourniki so neki vsa polja zasuli, pota in mostove pokončali in grozno veliko škode napravili.
*	Pri ondanji sodnijski obravnavi na Dunaju je sodnija nekemu rokodelcu, ki je svojega fanta prehudo pretepel, dve leti kazni namenila. — To je huda in naj bo mojstrom v svariven izgled!
*	(Veča mehikan ska mesta, koliko imajo prebivavcev?) Mehiko
jih ima 200.000,. Puebla 75.000, Guadalajara 70.000, Guarajuata COOCO, Guretaro 48.000, Matnmoros 41.000 itd.
*	Prusko je stala vojaščina od 1849. do 1866. leta 701 milijonov 489.995 tolarjev.
Lepi denarci!
*	V „Allgemeinerci** smo brali te dni dopis iz P etr o gr a da, v kterem se toži in obžaluje, da ruska vlada ne ravna prav, ker darila za dobre šolske knjige razpisuje. V tem dopisu stoji med drugim tudi to le : „Es kommt darauf an, vorner einen ge-bildeten Lehrerstand zu sehaffen, wie ihn Deutschland besitzt, dann wild es auch an den nothigen Schulbiichern nicht fehlen**, t. j. treba je Bkerbeti, da se prej dobijo izobraženi učeniki, kakor so na Nemškem, potem pa tudi ne bo manjkalo potrebnih šolskih knjig. — Ta jo je prilično dobro zadel! Tudi pri nas smo teh misli. Kaj pa tu počenjajo Nemci in njihovi bratci nemškutarji ? Oni hočejo prej knjige, potem še le učenike! Sram naj jih bo, ker take reči terdijo kakor nikjer!
*	Ravnokar nam je došel III. zvezek „Č i t a v n i o e“, ki imaspet podučnega branja obilo. Več prihodnjič.
Družba sv. Mohora.
Za 1. 1866 so plačali: Fara Škofja Loka, št. Vid pri Zatični, dek. Kranj, Ipava, fara sv. Martina v Dobu; — dek. Bovec; — dek. Celovec, Belak; — dek. Videm, Rogatec, Št. Martin pri Slovenjem gradcu, Cirkovce, Kozje, fara sv. Petra pri Marib. in Vuhret; — dek. Terst.
Dohodki in stroški zaSloinšekov spominek.
Skupnina prejšnjega računa 446 gold. 91 kr. in 1 cesarsk zlat. — Gospodje: Raupel Janez, dekan v Belaku 5 gold,, Lesjak Val., kaplan v Belaku 1 gold, Jager Greg., kaplart v Belaku 1 gld., Pušel Anton, školnik v Belaku 1 gold., Serajnik Lovro, župnik na Žili 1 gold., Alles Miklavž, župnik v Ločah 1 gold., Stbkel Simon, kaplan pri sv. Lenartu 2 gold., Jur-kobičer Jožef, župnik pri sv. Martinu 2 gold., Maršič Jož., kaplan v Stebnu 1 gld., Stuhecv A., podučitel) v slov. Bistrici 1 gold., Sinkovič Jožef, župnik pri sv. Muni 4 gold., Paprej Matija, dekan v Braslovčah 5 gold., Pozničv Boštjan, kaplan v Braslovčah 5 gld., Šibal Anton, župnik pri sv. Andražu 5 gold., Fileš Andrej, župnik na Paki 4 gold., Klančnik Juri, kaplan na Paki 5 gold., Žiškar Anton, kaplan na Vranskem 2 gold., Juvančič Franc, dekan pri Novicerkvi 10 gold., Guzaj Arnej, kaplan pri Novicerkvi 2 gld., Černoša Simon, župnik v Crešnicah 5 gld., Lah Matija v Pojniku 5 gold., Ratnik Blaže v Pojniku 5 gold., Jazbec Anton v Pojniku 2 gold., Mak France, župnik v Rožni dolini 1 gold., Pirkovič v Rožni dolini 1 gold., Mikuš France, župnik v Dobrnski 5 gold., Palan Anton, kaplan v Dobernski 5 gold., gospodje člani mariborske čitavnice so podarili 9 gld. Skupnina dokodkov 100 gold. — Cela skupnina 546 gold. 91 kraje, in 1 zlat. — Za poštnino se je porabilo — gld. 32 kr., tedaj šc ostaja čistih dohodkov 546 gold. 59 kr. in 1 ces. zlat.
V Mariboru 1. marca 1866.
Dr. Matija Prelog, denarničar.
Danajska borsa 16. marca 1866.
6°/0 metalike 6% nacijonal 1860 derž. posoj Bankine akcije Kreditne ,t London . Novi zlati . Srebro
. 60.66 . 62.80 .	78.26
. 725 — . 139.70 . 102.50 .	4.87
. 101.70
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik R. Bertsohinger.