Poitnina v gutoftul Leto XX., št. 44 Ljubljana, torek 21. februarja 1939 Cena 2 Din Upravami v U .juDijana tlnafijeva 6 — Telefon «t 8122 3123. 8124, 8125 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgovs ul — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Oralsk) trg 7. relefoD 4L 2456. Podružnica Jelle K oc enova ulica 2. — relefon 9t 190 Računi ori poŠt Sek zavodih: Ljub-l Jana 4t 11.842. Praga filalo 7« 1R0 Wien 9t in» 241 Izhaja vsak oan razen ponedeljka. Naročnina snata mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40 — UrednlAtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6 telefon 3122. 8123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg it 7. telefon «L 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon St 65 Rokopis) ae a. vračajo KONFERENCA BALKANSKE ZVEZE Zunanji ministri držav Balkanske zveze so imeli včeraj v Bukarešti prvo sejo Bukarešta, 20. febr. p. Danes popoldne se je tu pričela konferenca stalnega sveta Balkanske zveze. Na konferenci bodo, kakor zatrjujejo poučeni krogi, sprejeti važni sklepi o vseh vprašanjih, ki so se pojavila v interesnih sferah vseh štirih prijateljskih držav na Balkanu in v njegovi soseščini. 2e snoči so bili v Bukarešti zbrani vsi zunanji ministri držav Balkanske zveze s svojim spremstvom. Takoj po prihodu v Bukarešto je jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Markovič sprejel rumun-ske novinarje in jim dal naslednjo kratko izjavo: Vesel sem prihoda na konferenco sveta Balkanske zveze, ker se mi je ponudila možnost, da se prepričam o velikem napredku, ki ga je dosegla naša sosedna kraljevina na vseh področjih svojega narodnega in državnega življenja pod srečnim žezlom kralja Karola H. Posebno se veselim, da bom imel v vaši lepi prestolnici priliko priti v stike s predsednikom vlade patriarhom Mironom Christeo in ostalimi člani rumunske vlade, posebej še z mojim tovarišem zunanjim ministrom Gafencom, čigar velike sposobnosti in simpatije do moje države in mojega naroda sem že imel priliko oceniti. Sedanji sestanek bo še bolj utrdil iskreno prijateljstvo med našima dvema narodoma. Današnji dopoldan so zunanji ministri porabili za protokolarne obiske. Na dvoru je bil prvi grški ministrski predsednik in zunanji minister Metaxas, nekaj minut za njim turški zunanji minister Sarazoglu in nazadnje jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Markovič. Vsi so se vpisali v dvorske knjige. Od 11. dopoldne so po istem vrstnem redu obiskali najprej zunanjega ministra Gafenca. nato pa ministrskega predsednika patriarha Mirona. Opoldne je Gafencu priredil svojim gostom intimno kosilo. V prvih popoldanskih urah sta patriarh Miron in zunanji minister Gafencu vrnila dopoldanske ob ske. Med 16. in 17. uro so gostje iz Beograda, An- Aiaita zahteva ùàstm *u> Negrlnove vlade Predsednik španske republike grozi s svojim odstopom, ako se ne izvrši takojšnja kapitulacija republikancev Rim, 20. febr. o. Današnji listi objavljajo kot senzacijo lz Pariza vest, da je predsednik španske republike Azana, ki živi sedaj na francoskem poslaništvu v parizu, sestavil spomenico za predsednika španske republikanske vlade Negrina, ki mu jo je po zunanjem ministru del Vayu tudi že poslal. V spomenici zahteva od Negrina ultimativno. naj takoj poda ostavko na svoj položaj in tako omogoči brezpogojno kapitulacijo, ki je potrebna, da preneha nadaljnje prelivanje nedolžne španske krvi. Negrin naj bi generalu Francu takoj ponudil svojo kapitulacijo sam pa čim prej zapustil Španijo, da ne bi povzročil še več zla. če Negrin ultimata ne bi sprejel, in če ne bi takoj zapustil Španije, ga bo Azana kot predsednik republike odstavil in obenem tudi sam podal ostavko, tako da bi vobče ne bilo več mogoče sestaviti vlade, ki bi legalno predstavljala Španijo. Berard odpotoval v Paris Pariz, 20. febr. w. Kakor poroča agencija Havas iz Burgosa, je senator Berard s svojimi sodelavci popoldne odpotoval v Francijo. Dopoldne je imel še razgovor z angleškim agentom pri Francovi vladi sirom Robertom Hod/g esonom. Berard je pred svojim odhodom iz Burgosi izjavil, da ga ne zapušča končnoveljavno, temveč samo za kratek čas in da se bo v sredo zopet sestal z generalom Jordanom. Francosko-angleško priznanje še ta teden Farlz, 20. febi. o. »Excelsior« poroča, da je med angleškimi in francoskimi diplomati in politiki od včeraj opaziti precej optimistično razpoloženje glede na nadalj nja pogajanja z generalom Francom Očitno je moral senator Berard kot posebni odposlanec francoske vlade v Burgosu doseči nekaj konkretnih rezultatov že pri prvih razgovorih s španskim nacionalističnim ministrom generalom Jordanom ob priliki sedanjega drugega obiska. Po nekaterih vesteh bosta Anglija in Francija še ta teden priznali režim generala Franca de facto in de jure. Senator Berard je baje že prejel konkretna zagotovila, da se Španija po zmagi nacionalistov in umiku tujih prostovoljcev ne bo naslonila ne na Italijo, ne na Nemčijo in jima ne bo dala na ozemlju vsega svojega imperija nobenih vojaških, ne političnih prednosti. Senator Berard se bo v sredo znova sestal z generalom Jordanom, ki je snoči odpotoval v Barce.'ono, da poroča generalu Francu o svojih razgovorih s francoskim odposlancem Berard pa je odpotoval preko San Sebastiana v St. Jean de Lu~ od koder je imel telefonski razgovor s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom. London, 20. febr. o. »Daily Telegraph« poroča, da je francoski poslanik v Londonu, Corbin, odpotoval v Pariz, kjer je poročal zunanjemu ministru Bonnetu o razgovorih, Ki jih je imel na podlagi posebnih navodil s Foreign officeom v španski zadevi. List poroča, da je Anglija priprav, ljena še ta teden priznati nacionalistično vlado v Burgosu Kakor kaže, so se tudi že v Parizu odločili za ta korak in mislijo sedaj le še na to, koga izmed politikov, ki bi bil verziran tudi v gospodarskih vprašanjih, bi poslali v Španijo za prvega francoskega poslanika pri španski nacionalistični vladi. Poklicni diplomat namreč zaenkrat še ne pride v poštev. Sestanka Franca s Hitlerjem in Mussolinijem ne bo Rim. 20. febr. o. »Giornale d'Italia« de-mantira vesti, pr katerih naj bi se Franco, Hitler in Mussolini v najkrajšem času nameravali sestati v Italiji. List pravi, da so se te govorice razširile zgolj zaradi tega, da bi se zanetilo novo nerazpoi oženje v francoskih in angleških krogih, ki bi radi priznali vlado generala Franca tud' jure. Likvidacijski spumili med ČSR in Madianiti Nanaša se na zamenjavo prebivalstva potom opclf; na svoboden prenos premoženja Bratislava, 20. febr. h. V soboto popoldne je bil podpisan med Češkoslovaško in Madžarsko sporazum o optiranju in o prenosu premoženja iz ene države v drugo. Ta sporazum bo stopil v veljavo 1 aprila. »Slovak« objavlja o njem podrobnosti, ki mu jih je dal na razpolago vodja češkoslovaške komisije dr. Mičura Po sklenjenem sporazumu bodo lahko češkoslovaški državljani, ki so prebivali na ozemlju, katerega so zasedli Madžari, prenesli svoje imetje na Češkoslovaško Madžarska vlada se je zavezala, da bo to imetje ščitila Prevoz se bo izvršil brez carine. Obratno velja vse to tudi za Madžare, ki se hočejo izseliti iz ČSR. Poseben dogovor se tiče češkoslovaških kolonistov, ki se sicer na Madžarsko ne bodo vrnili, ki pa bodo dobili svoje premičnine nazaj in bodo lahko vzeli s seboj tudi kmetijsko orodje. Gre za koloniste, ki so dobili zemljo na podlagi agrarne reforme. Če so to zemljo odkupili, bodo dobili odškodnino od madžarske vlade. Prejeli bodo tudi odškodnino za škodo, ki jim je bila povzročena med okupacijo. Madžarska vlada je pripravljena pomagati kolonistom pri prevozu njihovega imetja v češkoslovaško z vsemi sredstvi. Večina kolonistov se bo izselila v Kanado. Kar se tiče opcije, je bilo dogovorjeno, da lahko postanejo vsi oni prebivalci, ki so bivali 2. novembra lanskega leta na zasedenem ozemlju, madžarski državljani, imajo pa tudi pravico, da optirajo za Češko- slovaško. Isto velja za pripadnike madžarske narodnosti na češkoslovaškem ozemlju. Slovaški stiki s Poljaki Ružonberok, 20 februarja AA. Slovašk in poljski zastopniki so včeraj konferiral; v Ruženberku o možnosti poglobitve gospodarskih, kulturnih in tujskoprometnih stikov med obema narodoma Rezultati teh neuradnih razgovorov se bodo videli v predlogih, ki jih dobita obe vladi, in ki bodo služili za podlago nada^niemu sodelovanju Konference se je udeležil tudi minister brez portfelja Karol Sidor. Trgovinska podajanja z Madžarsko Beograd, 20. febr. p. V aprilu se prično v Beogradu pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Madžarsko Dosedanja trgovinska pogodba, ki je bila nedavno podaljšana za 6 mesecev, bo z novo znatno spremenjena. Smrtni polet v viharju nad morjem New York, 20. febr. AA. Neko ameriško prometno letalo je z 18 potniki in 6 možmi posadke moralo na poletu iz Mia-mija v Buenos Aires pristati zaradi hudega viharja na morju blizu Portorica. Ne-Icaj mož posadke je padlo v morje in utonilo, potniki pa so se vsi rešili. kare in Aten položili vence pred spomenik rumunskega Neznanega junaka. Konferenca sama se je pričela ob 17.45 v zunanjem ministrstvu. Prva seja je trajala skoraj do 19. ure. Ob 20.30 je zunanji minister Gafencu priredil svojim gostom večerjo in nato velik sprejem. Druga seja stalnega sveta zunanjih ministrov Balkanske zveze bo jutri dopoldne ob 11. Nemški tisk o pomenu Balkanske zveze Berlin, 20. febr. h. V zvezi s konferenco stalnega sveta zunanjih ministrov Balkanske zveze v Bukarešti zanima nemško javnost največ vprašanje, ali se bo državam Balkanske zveze posrečilo zboljšati razmerje z Bolgarijo, katere revizionistične zahteve so v Berlinu vedino podpirali. »DeT Angriff« meni, da je morda prepoved nekega rumunskega židovskega lista, ki je objavil ob priliki zasedanja stalnega sveta Balkan ske zveze v Bukarešti napovedi o vojaških zvezah, dobro znamenje zs pričetek zasedanja. Gre za podoficiozni list »Le Momente, ki izhaja v francoščini in ki je bil prepovedan za čas zasedanja zunanjih ministrov Balkanske zveze. »Die Frankfurter Zeitung« prihaja v svojih izvajanjih do naslednjih zaključkov: Ko je bil leta 1934 sklenjen balkanski sporazum, je prevladalo glede na položaj mnenje, da se bo njegova vrednost pokazala šele v teku časa. Po mo-nakovskem sporazumu in dunajski arbitraži, ki sta s svojimi ukrepi v Srednji Evropi vplivala tudi na njen južno-vzhodni del. je Balkanski zveza dokazala, da je kos položaju. V kolikor Balkanska zveza ne bo ponavljala napak Male antante, katere članice so seštevale število prebivalstva svojih držav in se nato nad njim navduševale, da predstavljajo prav za prav velesilo, v kolikor bo Balkanska zveza vedno znova dokazala svojo elastičnost, se ji ni treba bati ničesar, čeprav njena korist ni posebno razvidna. V kolikor ne bo nihče od nje pričakoval več kakor dejansko predstavlja, se ji more želeti le dolgo življenje. Poljski poslanik pri Gafencu Bukarešta, 20. februarja. AA. Pat: Poljski veleposlanik Racinski je imel včeraj razgovor z rumunski m zunanjim mini. ström Gafencom. Beck pojde v London Poljski zunanji minister bo v marcu posetil Anglijo in razpravljal z angleškimi državniki o vseh perečih mednarodnih vprašanjih Varšava, 20. febr. h. Vesti o skorajšnjem obisku poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu še niso bile oficielno potrjene, vendar pa priznavajo na pristojnih mestih, da se v tem pogledu v teku diplomatske priprave Zunanji minister Beck bo odpotoval v London po obiskih italijanskega rumunskega in madžarskega zunanjega ministra v Varšavi ob koncu februarja in v začetku marca. V varšavskih uradnih krogih pripisujejo Beckove-mu obisku v Londonu velik pomen. Pravijo, da bo razpravljal z angleškimi državniki o splošnem mednarodnem položaju, kakor tudi o onih vprašanjih, ki se predvsem tičejo Poljske, v prvi vrsti o pa. lestinskem vprašanju o poljskih kolonij-skih zahtevah in o židovskem vprašanju na Poljskem Danes so se pojavile tudi govorice o skorajšnjem potovanju poljskega ministrskega predsednika generala Skladkowskega v Pariz. Predsednik poljske vlade odpotoval v Pariz Varšava, 20. febr w Ministrski predsednik general Skladkowski je včeraj odpotoval s svojo ženo v Pariz Vest je zbudila v poljski javnosti presenečenje Na oficielnih mestih izjavljajo, da je njegovo potovanje povsem zasebnega značaja vendar pr opozarjajo v poučenih kroeih na njegov pomen, ker potuje Skladkow^ki v Pariz po Ribbentropovem obisku v Varšavi v času. ko se mudi na Poljskem vod;a nemšk- državne policije Himmler in ko se pričakuje v najkrajšem času obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana Uradno objavljajo, da je Skladkowski odpotoval v Pariz zaradi družinskih zadev, povsem pa je mogoče, da bo obiskal francoskega ministrskega predsednika Daladiera in zunanjega ministra Bonneta. Trije važni mednarodni dogodki London, 20. febr o. V marcu se bo zvrstilo nekaj mednarodnih političnih manifestacij. ki bodo znova d(»kazovale solidarnost demokratskih velesil Konec mescca bo francoski predsednik republike Lebrun s >vojo soprogo odpotoval v Londoe v Londonu pripravila zelo dobro razpoloženje v vseh političnih krogih za ta obisk, kar so opazili celo nemški odgovorni politiki. V kratkem nameravajo otvoriti novo direktno letalsko p"ogo Varšava-London, po kateri se bo pot med obema prestolnicama skrajšala za 4 in pol ure. Angleški diplomatski krogi postajajo zmerom boJj pozorni tudi na zbliževanje Poljske z Rusijo in Rumunijo. Tudi kar se tiče M~dža-ske. prevladuje zmerom bolj vtis. da Imrcdyev odstop ni zgolj notranjepolitičnega značaja. V Londonu pravijo, da je v Podunavju zapihal nov veter. osevelt računa z novo inaroisie krizo Pričakuje se, da bodo totsütarae države že v kratkem nastopile z novimi zahtevami New York. 20 febr. a Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt se je vkrcal snoči na Floridi na križarko »Houston«, da se udeleži pomorskih manevrov Pred vkrcanjem ie iziavil novinarjem, da bo mo^da orimo^an prekmiti inšpekcijo manevrov ter ^p vrniti v Wasb'^^ton zar?di vznemiril joé'h ve?ti. ki prh?;aio iz imremrtva. »Associated Pre"« po-ora o tem Čuje -e da vsebujejo vesti ki iih dr>b:l ^oo--pTrp1! ìp r Jro+o''p1 ?7 ^V^-lvn^ona, r?-} bo^o d^'ave p~cfa- vile v naiV-1 "asu re^ni d'p'orrt- ki rof rove "rvp s't'fn'e o tem ^o so — i "^sfr*"1.1"1} -pT T* vinari n tHI-'V? rotovn's v Kev ko io d-! ne morp dreva ^VQTprro prv-^a+V"1 7 rr3rr*?*0"* T>P- mirpj Fpor^s^ndri HO^O^aj Kreira TT^O- éila je dobil Roosevelt. sie?r n: znano, tr- | dijo pa, da je v njih več stvarnosti kakor slutenj. I Ameriški tisk obširno komentira to Roo-seveltovo izjavo ter naglaša. da je Roosevelt hotel povedati, da obstaja možnost, nove mednarodne krize. Nasprotno trdi opozicijski trk. da je hotel Roosevelt na ta način markirati gotove svoje namere ter obniti pokornost javnega mnenja na zunanjo politiko zaradi nerešenih notranjih problemov. A « r-fe-sambisi ukreni ' Washington. 20 fc>r. AA. Kongres bo ta t^den proučeval dve vprašanji, ki sta v zvezi z ame-*ko vojaško obrambo. Pr-*r> se Vff osnutka c pomorskih ©oorišMh, ki fr?. je že .icreio! o'bor reprezentančne zb">rrice, v ('irem na gre za prorram letalske oN-ro* i t ve Vi državnem posojilu za javna dela in državno obrambo 44.3 milijona, pri 3.59/o konsolidacijskem posojilu DHB 18 milij, pri 4% obveznicah za odškodnino vojnim prostovoljcem 5 milij.; razen tega so povečani krediti v službi posojil, ki so še v emisiji, namreč pri 6°/o begluških obveznicah, pri 6°/o obveznicah za dalmatinski agrar, pri 4% obveznicah za javna dela. Povišani Izdatki za splošno upravo Dejanski povišek izdatkov za pokojnine znaša 22 milijonov din, pokojninsko znižanje v znesku 121.1 milij. din je pa samo navidezno, ker se 143 milij. din izdatkov za pokojnine prometnih uslužbencev nahaja v poglavjih prometnega ministrstva. Pri pravosodnem ministrstvu pomeni povišek 35 milij din obvezo po finančnem zakonu, ki je doslej bremenila državni obratni kapital, v ostanku 60.5 milij din so pa vsebovana povišanja za nova sodišča na podlagi zakona o sodiščih in finančnega zakona za leto 1938-39. Povečanje pri ministrstvu za vojsko in mornarico znaša 156 milij. din. Ce grupiramo vsa povišanja za državne dolgove in druge zakonske obveznosti ter za narodno obrambo, dobimo celotno povišanje v višini 400 milij. din. Ostala povečanja po raznih panogah državne uprave so najpomembnejša tale: pri prosvetnem ministrstvu za 52.2, pri zunanjem ministrstvu za 31.9. pri gradbenem ministrstvu za 20.9, pri kmetijskem ministrstvu za 9.6 milij. din. Na področju ministrstva za trgovino ln industrijo so se povečali izdatki za 4.5 milij., v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje za 10.1 milij. din, v mi-n:strstvu za telesno vzgojo naroda so določeni po tem proračunu za 1.5 milijona din. Ta povišek je bil potreben zaradi otvoritve nove visoke šole za telesno vzgojo. Večji izdatki za državna podjetja Razen tega vsebuje proračunski predlog povišanje izdatkov pri produktivnih resorih, odnosno pri državnih gospodarskih podjetjih, ki krijejo svoje izdatke z lastnimi dohodki Tako povišani izdatki znašajo pri prometnem ministrstvu (v glavnem pri upravi državnih železnic) 251 milij. din. Zvišani so tudi krediti za vzdrževanje prog in železniškega materiala sploh, za razlastitev zemljišč in za delno rekonstrukcijo nekaterih prog Pri pomorskem prometu je v načrtu nov kredit v višini 10 milijonov din za zidavo in ureditev nekaterih pristanišč v smislu sklepa ministrskega sveta iz leta 1938 Povišanje stvarnih izdatkov v ministrstvu za ptt znaša 39.2 milij din, odnosno 30.2 milijona din za nabave in investicijske stroške poštno-brzojavne službe. V resoru fnančnega ministrstva znaša povišek izdatkov 77 1 milijona din Od tega gre na finančno upravo v ožjem smislu samo 20.5 milijona, ostalo pa na pro- duktivne ustanove pri ministrstvu, pri katerih bo povišanje izdatkov prineslo tudi povišanje dohodkov Tako gre na monopolsko upravo 35.4 milijona din. na državno posestvo Belje 28.5 milijona din, na državno saldkorno tovarno na Cukarici 18.5 milijona din. Pri upravi državnega monopola je v načrtu zgradba raznih objektov v vrednosti 16.8 milijona din. dozidava državne znamkarne v Beogradu, tobačno skladišče v Prilepu, strojne naprave pri solarni v Kreki, industrijski tir pri tobačni postaji v Petrovgradu itd V načrtu je tudi zidava nove palače mono-polske uprave v Beogradu v vrednosti 36 milijonov din in sicer iz kreditov požar-, nega sklada. Dalje so v načrtu investicije na Belju. da bo to vzorno državno posestvo bolje ustrezalo svojim namenom, obnova sladkorne tovarne na Branjinem vrhu, zidava silosov itd. Naposled se bo razširila tudi državna sladkorna tovarna na Cukarici. kjer bodo zgradili novo tovar no za špirit in tovarno za kvas. ki začneta obe obratovati že letošnjo jesen. 5734 novih državnih nameščencev številčno stanje osebja se je po proračunskem predlogu povečalo za 3.813 novih oseb, dočim je bila po proračunu 1938-39 predvidena nastavitev 7.531 oseb. Če vzamemo v poštev osebje Državne hipotekarne banke (1.404) uslužbence pri štirih rudnikih (96 oseb) kakor tudi 721 ljudi, zaposlenih na državnem posestvu v Belju. vidimo, da se je skupno osrbje povečalo za 5.734 ljudi Na posamezne panoge državne uprave je ta povečana zaposlitev razporejena takole: vrhovna državna uprava 106 pravosodno mnistrstvo 336. prosvetno ministrstvo 1156 notranje nrnistrstvo 1084. vojno ministrstvo 1055 gradbeno ministrstvo 121. prometno ministrovo 575 DoS+.no ministrstvo 511 kmetiisko nrnistrstvo 47 nvnfstrstvo za soc'a'no pol'ti-ko in narodno zdravje 131 in trgovinsko ministrstvo 107. Drrivnl dsfndki Po predloženem proračunskem predirti L nana povečan ie tvrorarrnskih dohodkov 700 mili din Predvideni so bih novi fiskalni ukrepi, neposredni davki takse in trošarine Neposre-dn' davki so proračuna-m na 2 955 milijonov din. kar je za 256 milj. več ko v sedanjem proračunu Davek na poslovni promet je povišan za 10 dohodki od zaostalih davkov pa za 5 milijo nov din. Povečanje dohodkov od posrednih davkov je predvideno za 187 milj. din. vsota vseh posrednih davkov /a leto 19 58-39 zna ša 3.141485.000 din Predložena številka za leto pa znaša 3.329 milijonov din Od povečanja odpade vsota 107.5 milj na trošarine. 55 milijonov pa na takse, od tega 40 milijonov dm na nasledstvene takse ker je ta fiskalna oblika bila dozdaj nezadostno izkoriščena. Dohodki od monopola so določeni v tem proračunskem predlogu na 141 milijonov dinarjev. Dohodki od državnega gospodarstva se cenijo na 4.282 milijonov din. Povečanje odpade v glavnem na železnice in sicer 50.6 milij. din, na produktivne ustanove v finančnem ministrstvu 38 milj din, na po. šte 36-4 milij. din, dočim se ostala vs:ta razporejuje na druga državna gospodarska podjetja in ustanove. Proračun v načelu sprejet V drugem delu svojega ekspozeja je finančni minister Djuričič obravnaval gospodarske osnove, na katerih ie zgrajen novi proračun, ter kalkulacij ki so služile za podlago proračvnanim dohodkom Njegov ekspoze so člani odbora sprejeli z aplavzom, nato pa je bila dopoldanska seia takoj zaključena Popoldne ob 17 se je finančni odbor zopet sestal ter začel s splošno proračunsko razpravo Seja ie trajala pozno v noč Že okrog 20 je odbor proračun v načelu spreiel. potem pa takoj začel podrobno razpravo o proračun h vrhovne državne uprave narodnega predstavništva. predsedstva vìpde ter pokojnin in invalidnin, ki so bili vsi tudi že odobreni. iimmmw Beograd, 20 febr p Novi državni proračun, posebno pa še novi finančni zakon bo vlada te dni nedvomno še v marsičem spremenila, ker je vse grad'vo pripravila že prejšnja vlada po svojih intenciiah Finančni zakon ima mnogo zanimivih, de^ma novih določb. Med niePovimi pooblastili c0 predvsem pooblastilo za izdajo b?a**ain;Sk:h zapiskov v znesku 400 milijonov din Prosvetni minister bo razpolagal s pol milijona din za obratni kao'tal za izdaipnie učbenikov v smislu zakona o učbenikih. Dotacija za srbsko pra vos1 a vn o cerkev ostane 75 milijonov din. Pravosodni minister sme poleg drugih izdati tudi uredbo o etapni in stanovanjski lastnini, notranji minister pa uredbe o spremembah zakonov o kmečkih občinah, o mestn-'h občinah, o državljanstvu. uredbo o zaščiti miad'ne pred pornografskimi vplivi ter uredbo o reorganizaciji centralne šole policijskih uslužbencev, uredbo o ustroistvu oddelka za občo državno statistiko itd. Poštni minister bo pooblaščen, da poskrbi za položitev kablov iz Beograda preko Zagreba in Maribora do nemške meie. Minister za socialno polivko in narodno zdravje bo pooblaščen za celo vrsto uredb med drugim za ureditev službenih odnošajev med novinarji in lastniki listov, za izvedbo pokojninskega zavarovanja novinarjev, za ureditev privatne iniciative na socialnem in humanitarnem pod^čiu itd. Nespremenjena so osta.la pooblastila za , Izdalo političnih zakonov. Ministrstvo za telesno vzgojo naf se razširi v ministrstvo za narodno kulturo. Obsegalo naj bi dva oddelka: za te'eTio in duhovno kulturo P^vi oddelek bo o^spoal tri odseke: soko^tvo «mori In »a^'Mvo. drugi pa pet: £rleds»l;5*p. tir"~+n:*Vn Šolstvo muzeje in razstave, radio in kinematografe. 1 1 Beležke Prejšnja in sedanja vlada V javnost so že precej prodrle namere, ki jih je hotela ustvariti vlada dr. Milana Stojadinoviča Pooblastila, ki so bila pripravljena za finančni zakon, naj bi bila omogočila vladi diktatorsko oblast ter zlasti onftnogočila sodno kontrolo uprave in sodno zaščito državljanskih svoboščin O teh pooblastilih, ki jih je bilo baje osem, piše »Slovenec« sedaj tako-le: »Predvsem bodo iz predloga finančnega zakona izpadla vsa pooblastila, ki jih je preišnja vlada hotela dobiti od narodnega predstavništva za Izvajanje svoje politike. Ta pooblastila namreč bistveno nasprotujejo politiki sedanje vlade. Pooblastila, ki jih je hotela dobiti preišnja vlada, bi v primeru, če bi bila sprejeta, sedaj še nerešena vprašanja samo še zamotala in bi našt notranje-politično življenje še bolj poostrila in zastrupi jevala.« »Slovenec« poudaria. da Ima sedanja vlada tako močno večino, da ne bo naletela na nobeno oviro Kakor znano se je ves klub JRZ odločil, da bo vlado podpiral ter se je zato zavzel tudi predsednik prejšnie vlade in predsednik JRZ g Stojadinovič. ki je. kakor poroča slovensko glavno glasilo JRZ pripravljal predlog, da bi n. pr vsak državni upokoipnec izgubil pokoinl-no če bi rekel kai slabega zooer vlado, ter ie pripravljal celo načrte da bi bilo tudi življenje državljanov od njega odvisno ,.D©mtfIiub4t o Stoia;!inoviču kot vodji 0 spremembi vlade je spregovoril tudi »Domoljub« Mer1 drugim pravi, da so b'11 »med prijatelji dr Stoladinoviča tudi ljudje ki so ga pozdravliall kot svojca vodjo kakor bi ga hoteli napraviti za ka-kepa posnemovalca inozemskih vzorov Toda prav to nepotrebno proslavlianie je mnoo stvan. ki jih je mogoče opraviti z eno sa mo potezo peresa, ne da bi to stalo en dinar Prej se je dr Stojadinovič izgovarjal. da baje ni möge' ničesar storiti, ker 1 ovira INS Res bi ne bilo pametno pri četi sedaj znova z isto pesmijo INS Cvet kovicevi vladi ni nevarna in tudn ni mo go:e. da bi preprečila, kar bi ra vlada ho tela storiti dobrega. Zato so »Slovenčeve« skrbi popolnoma odveč.« Beograjski list o namerah vlade Beograjska »Politika« objavlja »iz dobro poučenih virov«, da »spadajo med prve ukrepe, s katerimi misli vlada utreti pot do sporazuma s Hrvati, uveljavlje-nje novih političnih zakonov Vladna deklaracija o teh zakonih ni govorila To se je zgodilo čisto premišljeno ker se je o teh zakonih pri nas že toliko govorilo in obljubljalo, da bi ponovno naglašanje potrebe njihovega čimprejšnjega sprejetja lahko vso stvar samo kompromitiralo« »Vlada bo — piše dalje »Politika« — do l aprila povsem okupirana z državn m proračunom Proračunsko razpravo bodo tako v narodni skupščini kakor v senatu čim bolj pospešili Predvidoma bo skupščina sprejela predlog novega proračuna do 15 marca Drugo polovico marca se bo bavil s proračunom senat Pričakuje se. da bo dala vlada v teku proračunske razprave važne politične izjave, ki bodo dopo'nile njsno stališče v vprašanj h, ki jih je naved a v svoji deklaraciji Po sprejetju proračuna se bo pričelo šele pravo delo za izvajanje načei vladne deklaracije Ze prvi koraki bodo pokazali resno voljo vlade, da izvrši naloge, ki si jih je postavila v svoji deklaraciji.« Posvetovanja srbskih o£*3zisijsk_h strank V nedeljo dopoldne je bila v stanovanju Ljube Davidoviča druga konferenca zaupnikov bivše demokratske stranke iz vseh srbskih pokrajin države Sestanka se je udeležilo okoli 60 zaupnikov, katerim so poročali o političnem položaju in o ukrepih reorganizacije demokratske stranke bivša ministra Milan Grol in dr. Božidar Markovič ter odvetnik Božidar Vlajič. Prvaki srbske zemljoradniške stranke pa so se sestali v prostorih društva »Selo«, kjer jim je poročal o položaju narodni poslanec Joca Jovanovič. Njegov referat je dopolnil poslanec Tupanjanin, ki je poročal predvsem o taktiki opozicije v narodni skupščini. Politika novega papeža »Neue Züricher Zeitung« oDjavija daljši dopis svojega rimskega dopisnika o ugibanjih glede političnih smernic novega papeža. L.st piše med drugim: »Pred izvolitvijo novega papeža ne more Cerkev, ki jo predstavlja kardinalska kongregacija. sprejeti nobene odločitve in dati nobenih pobud; to je pr.držano novemu papežu. Novi papež pa se bo moral v naloge svoje funkc.je šele vživeti, šele ko se bo to zgodilo — in za to je navadno potrebno precej časa — bo začel novi papež pripravljati svojo prvo encikl.ko, ki vsebuje navadno program novega papeža, na verskem socialnem, moralnem in cer-kveno-političnem področju. P.j XI. je svojo prvo encikliko izdal šele osem mesecev po svojem kronanju. Ker bo novi papež prevzel zeJo težko dediščino in ker bo moral zavzeti stalšče k neprimerno bolj odgovornim vprašanjem kakor Pij XI. leta 1922, je verjetno, da Vatikan pred koncem leta 1939 ne bo politično aktiven.« , Ponesrečen puč v Peruju Fašistično usmerjeni zarotniki so hoteli odstaviti državnega predsednika — Vodja upornikov padel Lima, 20. febr. a Včeraj zjutraj je izbruhnila v Peruju revolucija. Proti prezl-dentu republike Benavidezu so ae zarotlli notranji minister general Rodriguez ln nekateri politiki, ki so se zadnje čase zavzemali za uvedbo fašističnega režima v republiki. Rodriguez je pridobil za svojo stvar tudi del garnizije v Limi. Včeraj zjutraj je poskusil izvršiti državni prevrat, pa se mu je izjalovil in je sam postal žrtev svoje zarote. Včeraj dopoldne bi bdia morala vojska v Limi vdreti v predsedniško palačo in jo zavzeti. V resnici so uporniki kmalu obkolili poslopje. Pozvali so stražo, naj se jim preda, a je reagirala z ognjem iz pušk in strojnic. Boj je trajal dobre štiri ure ter je padel tudi vodja upornikov general Rodriguez. Pole® njega Je padlo še 5 višjih oficirjev in okrog 150 vojakov. Predsednik republike se Je te v soboto popoldne odpeljal iz glavnega mesta na deželo, kjer Je nameraval prebiti kratek dopust. Ko Je zvedel, kaj se dogaja v Limi. se je takoj vrnil. V Limi ga Je sprejela včeraj popoldne ogromna množca ljudi, ki ga je v triumfu spremljala v predsedniško palačo. Oblasti so takoj uvedle preiskavo. Izmed upornikov je bilo 8 ranjencev takoj aretiranih. Nadaljnjih 20 zarotnikov so aretirali v zvezi s hišnimi preiskavami. Pri njih so našli nekaj dokumentov o njihovem sodelovanju z generalom Rodrigue-zom. Politični krogi pa so mnenja, da nevarnost še ni minila, in da bo treba že v bl:žnjih dneh računati z novimi akcijami desničarskih revolucionarjev. Zunanjepolitična polemika v Franciji Pretekli teden so nek a ter znani francoski publicisti, med njimi zlasti Henry de Kerillis v svojem listu »Epoque« ter Perti-nax v »Europe Nouve"e« objavili precej ostre izpade proti zunanjemu minivtnj Bonnetu. kateremu so očitali, da pošilja na svojo roko v Berlin in Rim razne svoje zaupnike, ki za hrbtom odgovornih fran coakih posilanikov pogajajo z Nemci in Ita lijani Konkretno sta se na vaiali zlasti ime ni predsednika francosko-nemškega dru št va v Parizu de Brinona. ki da je pred kratkim izkoristi! svoj berlin-Jci obisk za prošnjo Ribbentropu. naj bi Nemčija spri čo f'ancoskega korektnega zadržanja r.a pram Italiji intervenirala v Rimu v smislu francosko-nemške izjave z dne 6 decembra lanskega leta ter ime generalnega direkror ja indokinske banke Baudouina ki da se je več dni mudil v Rimu in se pri tej pri liki pogajal z italijansko vlado o franco dobi največjega dela, naporov in žrtev. Kar se je pri nas pojavilo doslej v tej smeri, je bilo vse Se slabše, kakor hiše, zgrajene na pesku. Verjetno je, da bi ta ali oni teh politikov zapustil dober spomin in lepo ime vsaj v eni panogi javnega delovanja, če si ne bi domišljal, da je res postal po zaslugi naletih pisačev, naročenih filmov in plačanih govornikov »voditelj naroda«, in da je z njegovim poio-žajem zve7ana sreča ln blaeostanle bodisi že Srbov. Hrvatov ali Slovencev. To pa še ni najhujša nesreča. Najhuje je to, da so bili preeanjani tisti domoljubi, ki v to najeto reklamo niso hoteli verovati in ki so hoteli misliti s svojo glavo. Ako kdo prepoveduje med nami spoštovanje avtoritete, potem ie to naše sokolstvo Toda skrb oravih državnikov države naj bo. da vzpaiajo zavedne samostojne državljane, ki bodo s svobodno voljo spoštovali svoie prvake, kakor so spoštovali nekoč Paš'ča. Radiča ln dr. Kreka 2eleti bi bilo nuino. da se s prakso okb'cevania vodlteHev že enkrat wen°ha Ra^inaimo s tem. da smo 7dn»v. rfemolr-aMri in po večin' Vr^efcki na'-od. ki sicer soofitute avtoritete. toda ne ieml'e upWno vriiien'h stvari za stvarna dejstva. Poleg tega je naša država monarhija, ki ima svoj narodni in proslavljeni kraljevski dom in drugih voditeljev prav nič ne potrebuje Vsem sedanjim in bodočim našim politikom, državnikom in narodnim delavcem pa ne želimo visokih naslovov in pridevkov, temveč spoštovanje in priznanje, ki si ga bodo stekli s častnim in res uspešnim delom za narod in državo. To sta najvišja čast in priznanje, ki jima bo dajalo tudi sokolstvo vedno polno spoštovanje.« Procesi proti članom Železne garde Bukarešta, 20. feb. e. Vojno sodišč« ▼ Bukarešti bo najbrže že danes izreklo sodbo v procesu zoper teroristično družbo Že-| lezne garde, katere namen je bdi oropati j tresorje Narodne banke Ln finančnega ministrstva, denar pa porabiti za teroristične organizacije. Prav tako bo tudi zaključen proces proti družbi, katere namen Je bil * vžigalniml bombami in plamenicami povzročiti požare v javnih poslopjih v Bukarešti, da bi nastalo paniko izrabila železna garda za polastitev oblasti. V obeh procesih pričakujejo najstrožje obsodbe. Dr. Stojadinovič v poslovilni avdiend Beograd, 20. febr. AA. Nj. Vis. knez n* mestnik je ob 12. sprejel v Belem dvoru t poslovilni av di j enei dr. Milana Stojadina viča, predsednika ministrskega sveta n. r. Novi upravnik Državne hipotekarne banke Beograd, 20. februarja. AA. S kraljevim ukazom je na predlog finančnega ministra imenovan v Državni hipotekami banki za upravnika dr. Mo;mir Glomazič, glavni inšpektor iste banke. Utrokofitve učiteljev Beograd, 20. febr. p. Upokojeni so naslednji učitelji in učiteljice: Roza Randl ln Valerija Jeraj v Ljubljani, Janko Kržič v Lučah, Ana Sonc v Poljčanah, Mimica Lukman na Pobrež;u pri Mariboru, Josi-pina Beljan v St. Petru, Ivan Jelene v Trebn jem. Fran io Lukša v Mali Nedelji in Josip Jekl v Ljubljani. , Vremenska napoved ZemunsKa: Prevladovalo bo jasno vreme z jutranjo meglo v dolinah in kotlinah, ponoči mraz. Dunajska; Izprenrnjajoča se najprej ve. lika oblačnost, nato polagoma zmanjšanje ob'aönosti, pojoči precej mrzlo, podnevi toplejše vreme. Naši kraji in ljudje Predsednik vlade g. Cvetkovic pozdravlja na beograjskem kolodvoru predsednika grške vlade g. Metaxasa Propaganda letalstva v Celju Marljivo in uspešno delo v vseh skupinah Aerokluba Mestni odbor Aerokluba »Naša krila« v Celju je imel prosli teden občni zbor v Celjskem domu. Predsednik g. mag. pharm. Andro Posa-vec je v začetku pozdravil zastopnika oblastnega odbora g. Popova iz Maribora, ka-petana gg. Živkoviča in Iliča kot zastopnika poveljnika 39. pp. in poveljnika vojaškega okrožja ter zastopnike tiska. V svojem poročilu je omenil, da je najvažnejše vprašanje celjskega mestnega odbora vprašanje aerodroma v Celju, ki bi se naj rešilo s sodelovanjem banske uprave/ mestne občine in seveda tudi vojaäkih oblasti Nadailje je poročal o velikem uspehu letalskega mitinga. ki ga je priredil mesti odbor lani 18. septembra ob svoji desetletnici. Predsednik je podčrtal tudi idealno delo izredno agil-ne jadralne sekcije. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Tugomer Pretkoršek. Omenil je vse priprave za lansiki letalski miting v Levcu pri Celju in poročal o mitingu samem, ki mu je prisostvovalo okrog 12.000 ljudi. Dohodki mitinga so znašali 55.605.25 din, izdatki 23.042.25 din, čistega donosa je bilo torej 32.563 din. Mestni odbor namerava v doglednem času urediti v Celju moderno letališče in si tudi nabaviti motorno letalo. V preteklem poslovnem letu je imel mestni odbor 38.887.32 din dohodkov in 31.312.50 din izdatkov, prebitek znaša torej 7.574.82 dim. V imenu jadralne skupine je poročal g. Mimik. Jadralna skupina ima 38 članov, obstoji tri leta in zelo marljivo deluje. Jadralna skupina ni dobila lani nobene subvencije od osrednje uprave v Beogradu, pač pa jo je po svojih močeh podpiral mestni odbor sam. Tehnično poročilo jadralne s/kupi ne je podal g. Uršič. Jadralna skupina je doslej zgradila dve jadralni letali tipa »Zögling« in transportni voz za prevažanje dveh jadralnih letal naenkrat Jadralci so se udeležili Jadralnih tečajev v Celju na Blokah, v Mariboru in Vršcu. Celjfeka jadralna skupina Ima že dva A pilota, šest B pilotov in tri C pilote, ki so obenem tudi motorni piloti in imajo vse pogoje za srebrne C pilote. Jadralna skupina namerava še zgraditi dv« šolski jadralni letali, eno prehodno šolsko letalo, specialen transportni voz, opremiti svoj avtomobil s pripravo za av- tovlek in kupiti visokozmožno letalo za termično jadranje. Referent pomladka Aerokluba na celjski gimnaziji g. prof. dr. Gantar je poročal, da ima pomladek okrog 150 članov. Predsednik podmladka je sedaj šestošolec Hilinger. Podmladek je prejel lani na letalskem mitingu svoj prapor Urediti bo treba vprašanje primernih prostorov za udejstvova-nje podmladka Mnogo članov podmladka se udestvuje v jadralni skupini O Veliki noči namerava podmladek prirediti tritedenski tečaj za izdelovanje modelov. Gospodar jadralo« skupin« g. Gabrovšek je poročal, da znaša vrednost inventarja jadralne skupine 30.247 din, kar priča o izredni požrtvovalnosti in marljivosti celjskih jadralcev. Delegat mariborskega oblastnega odbora g. Popov je pozdravil občni zbor v imenu predsednika g. ram. Krejčlja in v imenu vsega oblastnega odbora. Omenil je, da bo subvencija oblastnim in mestnim odborom ietos zvišana. Marijxwalki oblastni odbor je predložil letos osrednji upravi v Beogradu proračun, ki znaša nad 700.000 din. G. Popov se je zelo pohvalno izrazil o delu celjskega mestnega odbora, zlasti pa o udej-stvovanju celjskih jadralcev. Predsednik g. Posavec oe je zahvalil predsedniku oblastnega odbora g. ravn. Krejči-ju, poveljniku 39. pp., poveljniku celjskega vojaškega okrožja, predsedniku zagrebškega oblastnega odbora polkovniku v p. g. Šuputu, tajniku g. Tugomeru Prekoršku in nekaterim letalskim oficirjem za veliko pomoč, ki so jo izkazali mestnemu odboru, g. dr. Mikuletič pa se je zahvalil predsedniku g. Posavcu za nadvse požrtvovalno delo v korist mestnega odbora in propagande letalstva v Celju. Na predlog Slana nadzornega odbora g. Čira Sadarja je prejela uprava razrešnico, tajniku g. Tugomeru Prekoršku m jadralni skupini pa je bilo izrečeno posebno priznanje. V novo upravo so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik mag. ph Andro Posavec, podpredsednik kapetan Marko Mrkela, tajnik Leo Vičar, blagajnik Ciro Sadar, odborniki dr. Čerin, prof. dr. Gantar, dir. Ivid, dr Mikuletič in Ladislav Ropaš. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. podpolkovnik Krasnik kot predsednik ter kapetan Živ-kovič, Tugomer Prekoršek, Četina in Cer-gol kot člani. Dva delegata za oblastni odbor in delegata za glavno skupščino v Beogradu bo določila uprava. Ob zaključku se je g. Ladislav Ropaš zahvalil predsedniku g Posavcu za njegovo delo in delegatu mariborskega oblastnega odbora g. Popovu za njegovo naklonjenost ter podčrtal potrebo nove, primerne delavnice za jadralno skupino. Meditare dna avtomobilska cesta od Trsta do Črnega morja bo zgrajena po dolini Save prezgodnji Pri obolenju žolča, Jeter, pri žolčnih kamenih ln zlatenci urejuje naravna Franz-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje Iztrebljenje črevesja. — Klinične Izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. Ogl. reg. S. br. 15. 485-35 O priliki nedavnega obiska v Beogradu je dal rumunski zunanji minister Gafencu po končanih posvetovanjih domačim in tujim novinarjem izjavo, v kateri je na koncu med štirimi najvažnejšimi točkami razgovorov omenil važna prometna vprašanja obeh držav. Pri razgovorih so posvetili posebno pozornost načrtu za gradnjo velike moderne ceste, ki bi neposredno vezala Jadransko morje s Črnim morjem in bi šla od Trsta odnosno Postojne preko LJubljane, Zagreba, Beograda, preko Pančevskega mostu na Turn Severin in preko Bukarešte do Konstance ob Črnem morju. Izjava rumunskega zunanjega ministra o cestni zvezi med Trstom in Konstanco je vzbudila največjo pozornost ne samo v naši državi, Italiji in Rumuniji, temveč tudi v drugih državah Cesta bo dolga 1500 km in bo tekla v smeri zapad - vzhod, podobno kakor projektirana velika cesta od Prage do Chusta, ki bo dolga 1000 km. Po najnovejših informacijah sledi trasa nove ceste od italijanske meje do Ljubljane sedanji državni cesti. V odseku Ljubljana Zagreb pa bo avtomobilska cesta izpeljana skozi ozko in romantično dolino Save, in sicer na desnem bregu mimo Trbovelj in Zidanega mosta, pri Radečah bo šla preko Save, nakar bo izpeljana na levem bregu do Zagreba. Nova cesta od Zagreba do Beograda pa je že trasirana. Poljčane, 20. februarja Se ne 64 let star je nepričakovano umrl poijčanski učitelj g. Ludovik VarL NI bil še upokojen, že prej je moral zaradi bo- I leali zapustiti šolo ln svojo drago mladino. Lansko leto ob koncu šolskega leta se je poslovil od šote in je še rekel, da pride nazaj, ko bo ozdravel. Vrnil se je — mrtev iz ljubljanske bolnišnice, kjer je bil po tvegani operaciji izdihnil. V šoli, kjer Je deloval nad 33 let, Je ležal na mrtvaškem odru. Kakor takrat, ko Je zaradi bolezni Padlo drevo ga je «bilo Posestnika Bradač Ivan in Hudina Ivan sta podirala v četrtek v gozdu Ribr\iku pri Dramlji jevševa drevesa. Po dveh podrtih deblih sita se lotila okoli poldneva še zadnjega. Ko sta videla, da se bo drevo ßkoro podrlo, je Bradač zbežal v siner. ki se mu je zdela varna, medtem ko je Hudina Ivan odstranjeval žago od debla. Ni pa napravil Bradač niti desetih skokov, ko se je nenadno s truščom prelomilo 16 metrov dolgo in pol metra debelo jelševo drevo tn z vso silo treščilo prav na glavo nesrečnega Bradača. Udarec pa je bil tako grozen, da mu je preklalo lobanjo v vsej dolžini. Seveda je bil nesrečni Bradač pri priči mrtev. Hudina je o nesreči takoj obvestil orož-ništvo na Bizeljskem, ki je prišlo na kraj dogodka ter po vestnem ogledu in zaslišanju Hudine ugotovilo, da gre za nesrečno naključje iz očitne neprevidnosti. Truplo nesrečnika so odpeljali na njegov dom v Bojsmo. Za rajnkim žalujejo mlada žena ta dva otračiča. zapustil šolo, ga je mladina tudi adaj zasula s cvetjem, saj JI Je bil dober učitelj. Mladina mu je vsa solzna zapela v slovo »Učitelj naš predragi...« Pred šolo se Je poslovil od njega učitelj g. Kovič, pevski zbor domačinov in učiteljev, ki so z vseh strani okraja, prihiteli poslavljat se od ljubega tovariša, pa Je zapel »Vigred se povrne«. Pogreb, kakršnega v Poljčanah Se ni bilo, je pričal o pokojnikovi priljubljenosti. Spredaj šolska mladina, nato domači gasilci in gasilci iz Oplotnice, nešteto vencev. Sprevod je segal od šole do pokopališča. pri odprtem grobu sta govorila: v imenu okrajnega društva JUU iz Slov. Bistrice predsednik g. Miloš Tajnik in v imenu občine, ljudstva in njegovih učencev župan in predsednik krajevnega šolskega odbora g. Detiček Anton. Pevski zbor je še zapel »Blagor mu...« in »Pomladi vse se veseli...«. Naj ti bo lahka zemlja, kjer si vneto deloval na prosvetnem in vzgojnem področju dolgih 33 let! Zbor učiteljev v Celju Sresko društvo JUU je zborovalo nedavno ob zelo lepi udeležbi članstva. Učiteljstvo je počastilo spomin pokojnega šolskega upravitelja v p. g. Antona Sivke, dolgoletnega društvenega predsednika, in pred dnevi umrlega šolskega upravitelja v p. g. Petra Wudlerja. Cest'tke so bile iTrečene učitelju v p. g. Tomažu Grahu ob 90 letnici in šolskemu upravitelju v p. g. Blažu Jurku, ki ob svoji 80 letnici življenja čil obhaja tudi 60 letnico članstva v stanovski organizaciji. G Jurko je ob tej priliki v verzih nodal razne svoje doiiv'jaje in tudi navodila v življenje iz svoje bogate zakladnice izkušenj. V zadnji dobi sta bila premeščena h celjskega sreza po službeni potrebi učitelja gg. Hajnšek in Skok Ob stabilizaciji notranjih prilik v državi naj bi tudi državno uradni-štvo doseglo svojo pravno in materialno sigurnost in pomirjenje Prav tako je treba pričakovati rzpremembo pravilnika o človekoljubnih ustanovah, da bodo uradniške samopomoči. zgrajene na žrtvah nameščen-stva. mogle še dalje izvrševati svoje velike socialne naloge. Za zimsko pomoč revni šolski deci pri Sv. Barbari in v Novi cerkvi v Halozah se je nabralo 195 komadov oblek, 158 perila, 87 pletenine, obuval, barhen-ta in živil. V pomoč češkoslovaškim učiteljskim beguncem je bil nakazan prispevek 500 din. Soglasno »o bili odobreni predlogi sekcije JUl) v Ljubljani za finančni zakon za leto 1939-40 Prečitan je bil referat učitelja g. Jurančiča o življenjskih prilikah našega ljudstva tam, kjer dela slovenski učitelj z največjimi napori. Med učiteljstvom se je razpečaval zbornik »Socialni problemi slovenske vasi«. Prihodnje zborovanje društva bo skupno s še nekaterimi društvi aprila v Trbovljah. Prof. dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane j« predaval o Ivanu Cankarju. Pokazal je na vire njegovih doživetij: na mladostna razočaranja, na mater in na borbo s tragičnimi zmedami v narodu in človeštvu pred vojno. Cankar je v vsem svojem ustvarjanju dajal izraza strastni ljubezni do resnice, pravice Beg mikrobov, r^u t^SSi mmhmw^m oif romano ui po* dobaa ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) •o pevsod. Tudi » ustih med zobmi öaj kar prežijo na "ugodno priliko, da bi uničili tobe. Redna neg» «>b ' Chlorodontom prežene mikrobe n ust. Tod» le « 1 a ' D * nega varuje zobe pokvare. Chlorodont «jutraj - Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi I Domači proizvod. in svobode, do vseh ponižanih in žaljenih, pa tudi veri v moč in bodočnost naroda. Predavatelj je predočid tipe u Cankarjevih del, zastopnike slovenske družbe, zlasti še raznolike podobe slovenskega učitelja, ki ga je pisatelj z ljubeznijo in boljo spremljal na njegovi tmjevi poti. G. Ciril Debevec, režiser Narodnega gledališča v Ljubljani, je recitiral več odlomkov iz Cankarjevih del. Predavatelj kakor tudi irecifcator sta žela za svoja odlična izvajanja navdušeno zahvalo. Ta pietetna spominska proslava ob dvajseti obletnici smrti največjega našega pisatelja bo ostala vsem udeležencem nepozabna. Borisu Briifachu v slovo LJubljana. 20. februarja V četrtek nas Je proti večeru osupnila tuina vest, da Je prenehalo utripati srce na-lega Borisa. Niso se izpolnili njegovi ideali ln njegove mladostne sanje, kruta smrt nam ga je mnogo prerano iztrgala iz naie srede. Pred nekako petimi tedni nam je Tvoj tovariì sporočil, da si oslabel na srcu in legel v bolniško posteljo. Tvoja dobra ln skrbna mama je takoj odhitela k Tebi, da Te neguje ln da Ti pomaga prenašati bolezen. Noč in dan — pet tednov nepretrgoma — je bedela ob Tvoji bolniški postelji, toda njena edina želja in želja nas vseh, ki smo Te ljubili, ni bila izpolnjena. Odšel si, zapustil si nas. Spi mirno s\'oJ večni sen, ljubi Boris, in naj Ti bo lahka domača gruda, a Tvoj spomin bo ostal večno med nami. Boris Brüfach se Je todil 17. januarja leta 1913. v Škof ji Loki, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Nato se je vpisal na realko in pozneje na realno gimnazijo v Ljubljani, po maturi pa na prenmo fakulteto, a že naslednje leto je odšel v vojno akademijo. Leta 1937. je postal pehotni podporočnik in odšel na službo v Otočec. Samo leto dni je služil domovini, potem ga je usoda iztrgala iz naše srede. Pokojni Boris je bil vzoren in vesten oficir, priljubljen pri vojakih in predstojnikih. Tudi Ljubljana bo pogrešala vrlega oficirja, ki je bil od rane mladosti na\-dušen Sokol in dolga leta član matičnega Sokola. Naj v miru počiva! Tragična smrt železničarja Ptuj, 20. februarja Včeraj ob pol 17. se je na ptujski železniški postaji dogodila nesreča, ki je zahtevala življenje vzornega železniškega zvanič-nika Antona Copa, ki je že deveto leto služboval na Pragerskem. Prispel je kot spremljevalec tovornega vlaka v Ptuj, zaradi nekih službenih informacij pa je odšel v prometno pisarno. Po izvršenem poslu se je vračal preko železniških tirov k skladiščem, medtem pa so na postaji premikali vagone. Ko je Čop prišel do petega tira, se je približevala lokomotiva, da nanjo priključijo vagone. Ker Čop z čakanjem ni hotel izgubljati časa, se je pognal med vagoni naprej. Bil pa je prepočasen in pograbili to ga odbijači ter ga zmečkali. Poklicani zdravnik dr. Mrgole je ugotovili, da je smrt nastopila takoj. Pokojni Čop zapušča ženo in enega otroka. Ljubljanski pustni korzo Ljubljana, 20. februarja Z nedeljskim pustnim korzom bodimo kar zadovoljni. Sicer ni bilo moč ustreči prav vsem — kdo ve česa so ljud je pričakovali v svoji pustni fantaziji — eno pa smo temeljito pogodili: zbudili smo zanimanje občinstva, ki ga je bilo na cestah kakor le redkokdaj. Desettisoče jih je stalo v gostem apalirju koder je ubral pot sprevod pustnih šem in posebno mladina, ki je še niso pokvarili predsodki, je imela veselja dovolj. Ljubljanska nezaupljivost do vsakršne novotarije je bila kriva, da ni korzo imenitnejše izpadel. Marsikatera zasebnik ali tvrdka bi se ga še udeležil, pa je rajši odložil na prihodnje leto češ, bom videl, kako bo šlo tokrat. Sicer pa sta mleko ta cviček Lji&ljanča-ne pripravila ob sleherni temperament. Opazovali so korzo kakor mrliški sprevod. Razpoloženi so bili kakor za vse »vete. In »Kar sužnjev tisoči znosili so skupaj Faraonom, prepelje danes Vam igraje Türk s svojim kamionom«, sta pričala posnetka piramide In sfinge na orjaškem prevoznem Avtomobil« . Torkovo prevozniško podjetje se Je v sprevoda najbolj Izkazalo s številnimi avtomobili ln vozovi, prav duhovito okrašenimi. Bill so »atrakeja« korza tn prav učinkovita reklama sa podjetje. »Na Mars ne grano, ostanemo zemljani, da Vas ko blisk postrežemo T Ljubljani«, obljubljajo maškare na stratosfernl raketi tudi lerne niso bfte oa svojem mestu. Nekatere so korakale leseno, da so bile kakor čete vefceranoev, kje je ostala vsa razposajenost, kl jo ponavadi zapiramo med štiri zidove, razposajenost ta razigranost, ves šumder, nered in dirrndaj, ki ni nobenega korzs brez njih. Prireditelji so bili le eni nalogi dorasli: da so se domislili korza, drugod so odpovedali. Raztegnili so skupine šem kakor harmoniko, s tem pa dosegli baš nasproten efekt. Pustni korzo naj bo zgoščenost vseh ptedpustnih norčij, prilika, ko sme človek pod zaščito krinke sneti krinko svoje vsakdanjosti in nekaznovan v zabavo sebi in drugim uganjati burke, kakršne bi mu sicer utegnile nakopati prekletstvo papeža in cesarja. Pust je praznik nered«, nesmisla, duhovitih domislic in neugnanega smeha, ki ga ni mogoče utesnjevati s cestnopolicijskim redom. Zato je bilo napak, da je polioija na konjih delala red in tako preprečevala vsakršen kontakt med gledalci in maškarami. Zato bo boljše, da izberemo prihodnjič korzu tak« ulice, koder ne vozi tramvaj ta ni velikega prometa, morda po Aleksandrovi, okrog opere, DukKevega bloka ta nebotičnika. Tod naj bi ta dan prepovedali ves promet pa bi se mogel razviti provi ljid>ljaneki pustni kar- Dva, ld sta si sa obrazom posta privoščila sestanek spričo tlsočev radovednežev zo, ki bi tudi za tujca pomenjal veselo zabavo ne pa žalostnega sprevoda kakor tokrat. Zato pa naj organizacijo prihodnjega pustnega korza, ki pa naj traja vsaj ves popoldan in večer, prevzame n. pr. Putnik, ki bo s svojo poznano resno organizatorno sposobnostjo dobro jamstvo za popoln uspeh. Tako bodo tudi odpadli vsi pomisleki, ki so nekatere odvrnili od sodelovanja. Pogled po Tyrievi cesti od kavarne »Evrope« proti železniškemu prelaza, dokaz, da je prvi ljubljanski postni korzo, kar se tiče zanimanja imenitno uspel. Naša želja pa je. da M se prihodnji tudi v vseh dragih pogledih tako dobro obnesel In Ljubljano vsaj enkrat v leta stresel ln zrahljal v njenem sedaj že prislovnem dolgočasju In puščobi Skupina »frakarjev« s harmonikami Je bila kaj učinkovita reklama za izdelovalnleo harmonik. Samo Samo nI znal skriti svojega dobrodrV Izdajal potomca našega rajnkega glasbenega mojstra , M« * Stari, zgaranl žrebec niti v mislih ni pričakoval še toliko pozornosti. Veličastvo karnevala ga je sredi sprevoda na Miklošičevi cesti par krat z jezdecem vred spravilo na kolena in Je imel Indijanec vsakikrat precej posla, da ga Je spet spravil na ploščata kopita. Male panike, ki so nastale ob takih prizorih, so bili edini razburljivi prizori Nocoj na pustni torek se bodo zbirali vsi prijatelji odlične vinske kapljice, dobe jedače ln neprisiljene zabave v kleti Zvezda Na razpolago bodo prvovrstni cviček, lz-Oorna rebula, odličen rizling, dalmatinska črnina Id vina vseh vrst v buteljkah. — Za jpustnl mastni prigrizek bo poskrbela z Jvseml dobrotami kuhinja kleti »ZVEZDA«. Za kratek ča«* pa bodo svirali svoje priljubljene pesmi In melodije Izbrani ruski muzl-kanti ln pevci. Na pepelnično sredo se bo vršila v prostorih kleti »ZVEZDE« TRADICIONALNA KULINARIČNA RAZSTAVA od 17. do 19. ure zvečer. — Po razstavi bo v vseh prostorih kleti »ZVEZDE« slanlkova pojedina z Izbranimi mrzlimi prigrizki ln ribami vseh vrst. I>omacc vesti * Glavna skupščina Jugoslovenske unije za zaščito dece Letošnja glavna skupšči-Ea Jugoslovenske unije za zaščito otrok ki predstavlja centralni forum vzajemne akcije države samouprave ln privatne iniciative za varstvo otrok, bo v Beogradu v nedeljo 26 marca dopoldne v domu Rde čega križa Dnevni red bo naslednji otvo ritev skupščine m pozdrav predsednika izvolitev zapisnikarja in dveh overovite-ljev zapisnika, poročila glavnega m nad zornega odbora o delu unije v lanskem letu, predlog proračuna za leto 1939 iz premembe tn izpopolnitve pravil. izvolite\ tretjine članov glavnega odbora in čiano\ nadzornega odbora ter slučajnosti Vse organizacije ln vsa včlanjena društva za varstvo dece imajo pravico do enega delegata na vsakih 100 članov, največ pa na tri delegate. V Jugoslovenski uniji za varstvo otrok je včlanjenih 225 društev zvez in organizacij za varstvo otrok Udeleženci glavne skupščine bodo imeh zni žano voznino na državnih železnicah — Ju goslovenska unija za zaščito dece sekcija za dravsko banovino, bo imela svojo skup ščino. s katero bo združena tudi revij? 20 letnega razvoja slovenske mladinsk» zaščite v nedeljo 26. t. m. ob pol 10 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Mi klošičevi cesti. ZA DAMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI SALON MODE S 0 U V A N — CC A UD ER N TAILORING MESTNI TRG 24 SPECIALNI KROJI - N A JELEG ANTNE J £ A IZDELAVA - KREIRAMO EKSKLUZIVNE MODELE • Blagodati sokolske Petrove petletke. Naša javnost sicer ve, da so si sokolske organizacije za Petrovo petletko postavile velike prosvetne, nacionalne ln dobrodelne naloge, nima pa pregleda, koliko so Sokoli že pripomogli h gospodarskemu povzdigu v najrevnejših krajih ln koliko dobrot prinaša njihovo delo najrevnejšemu prebivalstvu. V krajih, kjer je veliko pomanjkanje pitne vode, so že zgradili 55 velikih javnih vodnjakov, zgradili so lepo število mostov ter uredili mnogo vzornih sadonosnikov in drugih nasadov, pri tem delu prednjačj mostarska sokolska župa, ker je na njenem področju tako delo zelo potrebno, velike koristi od sokolskega gospodarskega prizadevanja pa imajo tudi južnosrbski ln dalmatinski kraji. Tam so Sokoli najuspešnejši učitelji in vzorniki naprednega gospodarstva. • Islamsko novo leto. Danes je po štetju Islamske veroizpovedi začetek novega leta. To je prvi dan Muharema leta 1358 Muslimani v Bosni m Hercegovini ln na srbskem jugu bodo svoj novoletni dan praznovali z raznimi prosvetnimi in dobrodelnimi prireditvami, katere so pripravile muslimanske verske ustanove in prosvetne organizacije. • Razširitev avtomobilske ceste Sarajevo—Uidža. Ker bodo letos začeli graditi veliko avtomobilsko cesto Beograd— Sarajevo—Dubrovnik, so oblastva odredila, naj se cesta Sarajevo—Ilidža razširi za poldrugi metei. Ta cesta Je bila zgrajena pred dvema letoma. Ko bo cesta razširjena bodo zgradili tudi novo avtomobilsko cesto iz Sarajeva do Han Pije-ska. • Bogata zapuščina v korist beograjske občine in trgovske mladine. Lani 27. avgusta Je umri v Celovcu bogati trgovec Josef Mayer von Jägershof, ki je bil solastnik znane beograjske tvrdke J. Isailo-vič. Pokojni Josef von Jägershof je bil doma lz špitala cb Dravi. V Beogradu je živel od svojega 16. leta dalje. Tam živi še njegov brat Franc. Pokojnik Je zapustil v Beogradu dosti gotovine ln vrednostnih papirjev, v svojem rojstnem kraju v špitalu pa velika posestva Svojo oporoko je napisal že kakih 5 mesecev pred smrtjo takrat ko so se odigravali v Avstriji usodni dogodki. Med dediči bogatega trgovca so tudi beograjska občina ter organizacije trgovskega naraščaja v Beogradu. Beograjska občina Je že dobila pre. pis oporoke. Svoj denar in vrednostne papirje v Beogradu je Josef, v. Jägershof razdelil svojim poslovnim prijateljem ln bratu z naročilom, da morajo izplačati beograjski občini takoj 250 000 din za sklad, ki bo koristil trgo-ski mladini. To izplačilo je bilo že izvršeno, a bodo dediča v Beogradu izplačali še razne druge, v oporoki določene dobrodelne prispevke Tudi od posestev, ki jih je v Jägershol zapustil sorodnikom v špitalu, bo pozneje beograjska občina precej dobüa in bo ta ko vsega skupaj podedovala okioglo 2 in pol milijona dinarjev. ♦ Sibeniška sola preti deložacijo. Na področju š.bemške občine Je 5 osnovnih šol. ki so nastanjene v privatnih poslop jih NajveC razredov je v poslopjih fran čiškanskega samostana a kei občina ie dolgo časa ni poravnala najemnine, so rrančiškani prostore m vse razrede ene osnovne šole odpovedan in L. marca bo izvršena deJožacija Dolžna najemnina znaša okrog 50.000 din. »PORVIL« 5 fleurs, Trols valses. Les yeus mona, in Lavande Eau de Cotogne dokazuje negovanje ln Vas osvežuje Dobi se seveda v Parfumeriji NADA, Ljubljana, Frančiškanska ulica. * Po šestih letih popravljena krivica V Koprivnici je občinski uradnik Milivoj Somogy leta 1932 prilepil na vrata svoje pisarne listen ? napisom. »Plače so znižane in neredne prosim, upoštevajte to:« To je napisal «uadi tega da bi se ubrani) zbiralcev raznih prostovoljnih prispevkov Napis je ostal na vratih nekaj mesecev potem pa je bi občinski uradnik pozvan na policijo ter obsojen na I4dnevnl za poi brezpogojno, češ da je z napisom na vra Lih razburjal prebivalstvo Prišel je tudi v disciplinsko preiskavo Id občinski svel ga je upokojil Pr>tj kazm in upokojitv se je pritožil lr šele zdaj po šestih letih je dobil zadoščenje s tem da so ga reak ti viral i. * Za 2700 vinarskih lokalov samo dva vinarska nadzornika V naš: državi se pri dela mnoge dobrega vina popijejo pa tudi ogromne količine pokvarjenega ln to vse zaradi tega ker nj dovolj kontrole nar produkcijo tn nad prodajo vina v točilni cah Beograjska »Politika« je Izvedla pre gled lokalov, v katerih točijo vino Naštel* jih je 2700 ter ugotovila da sta za vse te lokale nastavljena samo dva vinarska nadzornika * Konec nevarnega ra/.hojnlka. V okolici ! Kičeva se je skrival v zadnjih mesecll i razbojnik Djordjt Trujič, ki je imel nt i vesti dva uboja in celo vrsto tatvin Orož : niki so že domnevad da ga ni več v oko 1 lišu, v zadnjem času pa so premožnejš i kmetje dobivali od nevarnega hajduka j grozilna pisma, da jih bo ubil. če mu Of pripravijo večje zneske denarja One no«1 je vdrl razbojnik v hišo posestnika Jan jiča, ki je bil sam doma s svojim sinom Kmet Janjič je moral hajduka pogosti» ' z večerjo, potem pa Je hajduk zahteval naj mu da tud, denar Ker je Kmet za trjeval. da denarja nima mu je razbojnik grozil s karabinko a lanjičev sin. čepra* brez orožja ga je pogumno naskočil tej mu izvil puško iz rok V sobi se je razvila obupna borba Stari Janjič se je branil s sekiro in pobil hajduka na tla Ko se Je hajduk spet dvignil ga je mladi Janjk ustrelil z njegove puško. Iz Ui?b!i^ne a— Ustanovni občni zbor podružnice Kola Jugoslovenskih sester v Šiški je bi 16. t- m zvečei pn Stepicu ob zelo leperr obisku Po pozdravnem govoru predsedni ce pripravljalnega odbora s Pušarjeve jt povzela besedo predsednica Kola jugoslovenskih seste- v Ljubljani s Fernanda Majaronova in Izrazila veselje nad usta novitvijo podružnice Nato se je s. Faki-nova zahvalila s Prelčevi za marljivo delo pri glavnem odboru S Prelčeva bo delovala sedaj med šišenskimi koiažicaml Sledili so pozdravi ln čestitke delegatov zunanjih društev za Sokola iz Most je govoril starosta Baloh za podružnico CMD 12 Most ga Baiohova za šentpetrsko po moško ln ženski podružnico CMD g Čo tar. za šentjakobsko podružnloo CMD ga Lamutova za kolo iz Most s. Lenasijeva ln za narodno ženstvo ga Maša Gromova. Nato Je bila prečitana lista odbornlc s predsednico s Bonačcvo ki je bila soglasno sprejeta šišenskim kolašicam želimo mnogo uspena v njih človekoljubnem ln nacionalnem delu Jubilejni valčkov večer Sokola na Viču drevi ob 23. uri ZABAVA - PLES - BAR Vstopnina samo din 5.—. Pododbor Rdečega križa v Ljubljani bo Imel v četrtek 2. marca ob 18. redni letni občni zbor v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. V primeru nesklepčnost) bo občni zbor pol ure kasne ; Je- j u— Predavanje za oficirje, v nedeljo 1 26 t m. ob it) aopoldne bo na dvorišču vojašnice 16 arteljenjskega polka zanlm-ljivo poučno piedavanje, na katero so vabljeni vsi rezervni oficirji 'jubljanske garnizije S seboj naj prinesejo oficirske legitimacije. Vhod pri glavnih vratih, Tyr. ševa cesta SLANIKOV VEČER v sredo ob 20. uri i ■ L Danen premiera: Predstave oh 16., 19- ln 21. url ln zakaj? Vse zaradi satire, odličnega filma Ženske bodo danes triumfirale in se smejale Moški pa bodo ogorčeno protestirali in se jezili ra film Je dobil najvišje odlikovanje v analih francoske kinematografije »Le grand prix du cinema francala«. VSA LJUBLJANA SE BO KROHOTALA ! DANES VSI V KINO UNION, teL 22*21 Id bo dane» ln prihodnje dni Izzval burjo ln prave orgije smeha.' Prebrisane ženske u— 2en8ka sekcija Jadranske strale vabi svoje članice, da se polnošteviino udeleže VI letnega sestanka, ki bo v sredo 22 t. m. ob 17. v damski sobi kavam« Emone. u— Novo reprezentativno poslopje na ryrSevI cesti Vštric lani v sirovem stanju dograjene palače zavarovalne banke »Slavije« ob TyrSevi cesti namerava zgraditi tvrdka Josip Zalta, veletrgovina z želez-nino, reprezentativno poslopje, ki bo sli-čilo zgorai omenjeni palači. Samo ob sebi umevno je, da se bo nova zgradba morala umakniti za več metrov v pravo regulacijsko črto ln bo potemtakem prometna Tyryševa cesta Izdatno razširjena ln pri-memo preurejena Med vojno leta 1917 je ljubljanski veletrgovec Avgust Tomažič kupil od zadnjega lastnika rodbine FrOh-lichov ta obsežni kompleks. Po njegovi smrti je ta trgovska hiša z obširnimi gospodarskim) poslopji skladišči in delavni carni prešla v last zakoncev Josipa Zalte m soproge Matilde za vsoto 4.357 802 di anrjev Vsem strankam, ki imajo že sta novanja ln lokale v tej hiši TyrSeva cesta štev 5 Je sodno odpovedano za trimesečni termin 1 maja u— Ljubljanska sadjarska In vrtnarska (►odrnžnica Ima svoje redno predavanje v sredo 22 t. m ob 19 v kemijski dvorani na 1. drž realni gimnaziji (realki» v Vegovi ulici Predaval bo g Jože Kregar o »Vzgoji ln Izboru cvetic za okrasitev oken In ba'konov« Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vstop prost. Ciani in gostje vabljeni. o— Bohemskl verf^r gledaliških igralcev se prične drevi ob 20 pri M'kliču Prodaja vstopnic pri operni blagajni se zaključi ob 17 Večerna blagajna se odpre ob pol 20. v dvorani pri Mikllču Pester spored ki ga Izvajajo člani gledališča, vodi konfe-ransje g. Daneš. Sodeluje priznani Ronny jazz. V prijetnem spominu bo ostala Vam In Vašim gostom pogostitev za pust ali post s finimi narezki, ma riniranimi ribami ter izborno domačo in inozemsko pijačo DELIKATESNE TRGOVINE V A. JANES. ALEKSANDROVA 12 TEL. ST 3455. Po dobri zakusM so podobno priporočljive Bouvierove specialite-te in odlična francoska vina. u— Aleksandei Borovskl Je eden izmed največjih sodobnih pianistov. Umetnik največjega formata, priznan v vsem mu-■likalnem svetu V Ljubljani bo koncertiral v petek 24 L m. In Izvajal bo Bachove. Beethovnove Chopinove ln Lisztove skladbe prvlf pa je sprejel na program svojega javnega koncerta tudi dva lugo slovena in sicer Božidara Kunca in Bori sa Papandopula Vse ki se zanimajo za Klavirsko Igro. vabimo na petkov koncert v veliki filharmoničnl dvoran) ob 20 Sedeži so v prodaji v knjigami Glasbene Mati-■e. DANES OB 20 URI »DIVJI LOVEC« IN »NEUSTRVSN1 ŽENIN« - HEINZ ar HM AN. THEO LIN fi EN In IIANS VIOSER. »KINO MOSTE«. u— Pevski zbor Gla*b«'ne Matice ima jrlhodnjo vajo vsega mešanega zbora Izje -noma šele v četrtek 23 t. m ob 20 u— Soča-matica vabi vse svoje člane o prijatelje 25 t m v soboto ob pol 21 v dvorano k »Levu« (na Gosposvetski cestii na predavanje g univerzitetnega pro esorja dr Ant Ocvirka »Razvoj naše U eraturt po svetovni vojni s posebnim ozi-om na Primorsko« G. predavatelj bo »značil v prvem delu na kratko idejne sme rl ki sr se pojavile v slovenski literaturi zza 1918 v drugem delu pa bo očrtal ob-;irneje pomtn značilnejših pesnikov in pisateljev te dobe Gradnik Gruden Pre d 103 na 700 V celjskem, laškem in šmarskem srezu je bilo ustanovljenih 24 poverjeništev Tajnik g. B Kotnik je poroča! o delovanju organizacije in omenil, da se bodo letošnjega romanja na Opienac udeežili tudi člani celj. ske organizacije Blagajniško poročilo. Id ga je podal g Bazilij Jeras Izkazuje 15 000 din dohodkov in 11 539 din izdatkov Občni zb>r je odobril nekatere spremembe pravil nal ar so bili v novi oibor izvoljeni nas'ednjl gg.: za predsednika Janko Brižček, za podpredsednika Janko Wagner, za tajnika A Mu'ej. za blagajnika B. Jeras, za predsednika nadzornega odbora kapetan v p Arnejc. za občed zbor glavnega odbora LKB pa je bilo izvoljenih 9 de!egatov. e-- CeljSKl šahovski klub je imel v petek zvečer občni zbor. Predsednik g dr. Òerin se je v svojem poročilu spomni! Ia_ ni umrlega ustanovitelja in častnega č a-na kluba, skladatelja in zdravnika g dr. Antona Schwaba, ki je zapustil klubu lepe šahovske krmpozicije in prob'eme Iz poročila tajniki» g. T. Kocmurja je lilo razvidno, da je dosegel klub v medklub-skih tekmah tudi v preteklem poslovnem letu lepe uspehe. Blagajnik g Lnž Pipuš je poročni o zadovoljivem stanju blagajne in se zahvalil vsem dobrotnikom kluba lz poročila knjižničarja g tnž. Sa jo-vica Je bfo razvidno, da knjižnica lam ni mogla pos'ovati v klubskih prostorih in da bo nabavljena omara za knjižnico tako da bo delovarje knjižnice wpet omogočeno Odbor je prejel razrešnico nakar so bili Izvoljeni v novi odbor nas'ednjl gg.: piedsednik dr losln CeHn podpredsednik Josip Grašer tajnik I Wrko Fajs, tajnik li E Rupar blasalnlk T K^cmur, knjižničar inž Snjovic odbornika I Vozlič in J. Schneider Za revizorja <*ta *v!a Izvoljena gg Kosmač In Lampi Občni zbor je Izvolil do'goletnega zaslužnega člana klubn e Antona L^n'ka za ustnega člana Knkor doslej, bo klub skrbel, da bo z uspešrrml nastopi v Ce'ju in izven Celja ter tudi v Inozemstvu tudi v bod~«če častno za«toT>al Cel^e Polee 'eča. lev za člane bo priredil v damski sobi »Evrope« tudi tečaje za članice. Nesrečen skok z avtomobila. Včeraj je bil v Velikih Laščah živinski semenj, ki se ga Je udeležil tudi mešan ci mojster g Javormk lz Ljubljane. Ko se je po končanih poslih pripravljal s svojim poltovor-nim avtomobi.on na poviatek ga je nekaj kmečkih mož iz vasi ob cesti proti Škofljici prosilo da smejo prisesti G Javornlk jim je rade volje privolil kolikor je bilo prostora Tik preden je avto potegnil pa se je obesil na avte še posestnik Janez škerjanc iz Gradišča pri Želimljan Kp je bil Skerjant na klancih med rurjakom ln Pijavo Gorict blizu doma je na lepem ne da bi počakai da se avto ustavi, skočil z drvečega voza A skok je bil čez me ro riskanten - škerjanc je obležal neza vesten tz ust. Iz nosu in useš mu je v curkih lila kri G Javornik je ranjenca takoj naložil na avto in ga odpeljal na kirurški oddelek v Ljubljani. Njegovo stanje je precej resno u— Tatinska druščina z Barja. Pred dnevi smo poročali o aretaciji bivšega pekovskega mojstra Jožeta Ferjančiča iz Most ki je bil. kakor ie pokazala preiskava zapleten v vlomno tatvino izvršeno v Tonijevi trgovini na Rudniku v eni zad-njln noči V zvezi z njegovo aretacijo je policija odknlb tudi skladišče nakradene ga blaga v neki hiši na Jurčkovi poti Vso zalogo so v soboto ln nedeljo s tovornimi avtomobili prepeljali na policijsko upravo kjer jo zdaj urejajo in daziskujejo kod vse Je kradla Ferjančičeva družina polici ja je aretirala tudi gospodarja in gospodinjo hiše kjer so viomilci hranili svoj plen Po večini izvin» blago lz vlomov v trgovine a najve«1 je zabojev sladkorja, mila sveč, raznega špocernskeera in kolonijal-nega blaga m«nufakture. čevlje suhf mesnine vina malinovca ln drugih pijač Nekaj zaplenieneea blaga je bilo očitno nakradenega tudi po zasebnih stanovanjih. Velecenjena gospa ! Za spomladanske plašče, kostime ln obleke vas postreže najboljše manu Sa k turna trgovina JULIJ V O N Č I N A, Prešernova ul 16. naspr Mestne nranilnice u— Ilud karantbol na Ježicl. V nedelje ob 15 se je na znanem Florjančkovent klajičku na Ježici pripetila vznemirljiva prometna nesreča V smeri lz Savelj se je po Kraljevem klancu pripeljal na kolesu proti Tyi Sevi cesti 17-letni France Glo-bočnlk iz Pšale Lz Trzina proti Ljubljani pa je isti ča* pnvozll avto trgovskega potnika Rudolfa Veišnika KeT Dobnikar-jeva hiša ovirs razgled s Kraljevega klanca oa ryrSevo cesto, je Giobočmk s pre cejšuo brzino zavozil naravnost v Veršni-kov avto in trešcii v avtomob-lskl odbijač, da ga je vrglo nekaj metrov čez avto ln je padel na glav.» Dobil je piecej hude poškodbe na glavi zraven pa si je tudi zlomil levo nogo Na pomoč je bil poklican 4diavnik dr. Kušai, ki Je ranjencu dal injekcijo m tako odredil prevoz na kirurški oddelek. V bolnišnico je Globočnika pripeljal Verànii- sam Tudi kolo ponesrečenca je popolnoma razbito. DANES KURENTOV PLEC V SOKOLSKEMU V ŠISKL LEl'E MASlvE DOUUOLrOSLEt Iz Ce'ja imimttiHiKHiMii«" IIIIMII1IIIII sev~-ne agrarne 60 den (60), 6°/o begluške 9< — 91.25, 6°/« dalm. agrarne 90.50—90 75 (90.50), 7°/e invest 101 den., 7°/o Blair 94.75—95.25, 8°/« Blair 100.50 den., PAB 234—236 (233). Blagovna tržišča «ITO -f- Chicago, 20. februarja. Začetni tečaji: péenica: za maj 68.125, za julij 68.3750. za sept. 69.1250; koruza: za maj 49.125, za julij 50.50. -f- Winnipeg, 20. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 62.8750, za okt, 64.1250. Novosadska blagovna borza (20. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica: baška in slavonska 153 — 155; sremska 152 — 154; banatska 152 — 155. Rž: baška 142.50 — 14b Ječmen: baški in sremski, 64 65 kg 152 dO - 155 jan 68 kg 180 — 185 Oves: baški sremski ln slavonski 165 - 167 50 Koruza baška pariteta Indjija in Vršac 95 — 97, baška pariteta. Indjija in Vršac sušena 106 — 110. Moka: baška in banatska »0« ln »Ogg« 242.50 — 252.50; »2« 222.50 — 232.50; »5« 202.50 — 212.50 »6« 182.50 — 192.50; »7« 152.50 — 162.50; »8« 110 — 112.50. Fižol: baški ln sremski beli brez vreč 282.50 — 285. Otrobi: baški, sremski in banatski 95 — 100. + Budimpeštanska terminska borza (20. t. m.) Tendenca slabša Koruza: za maj 15.30—15.32, za julij 15.77. V zadnjem trenutku rešena iz studenca Skoči jan, 20 februarja. V petek okrog poldneva bi se bila pri nas kmalu pripetila huda nesreča. Zobo-tehnična učenka našega zdravnika g. dr. Debeljaka Zora je šla po vodo na farov-ški studenec, ki je betoniran in precej glo bok a zelo neroden za najemanje vode Zora je po malem zajemala vodo. Pred studencem je bila precej debela plast ledu, zaradi česar je Zori spodrsnilo, da se je postavila na glavo v vodo. Bila je toliko prisebna, da se je v vodi hitro ob m'la in z veliko težavo zlezla te studenca. Ko je stopila na prag studenca, ji je ponovno spodrsnilo In spet se je znaéla v vodnjaku. Na vrtu je župnikov hlapec šušterič prekrtparval vrt in vse to videl. Ker Zore drugič ni bilo te vode. Je skočil k studencu in videl, kako se Zora v vodi preobrača. Brž jo je potegnil ven ln Zora je mokra m premrzla hitela drimov. Ce bi hlapec Šušterič n*» bil videl nesreče, bi se bila mrzla kopel najbrž tragično končala za Zoro. Nagi studenci so sploh poglavje zase. Imamo dva Javna studenca, tako Imenovani farovški studenec in dohtarjev studenec. Nekdaj, ko je bila poraba vode manjša, sta ta dva zadoščala. Zdaj je vec ljudi v vasi in tudi sicer so potrebe večje, pa je poraba vode silno porasla. Zato so si nekateri Skocijanci na niže ležečem rve-tu zgradili lastne vodnjake. Onim, ki so više, to seveda ni mogoče in so navezani le na ta dva javna studenca. Dasi je sre-ski sanitetni referent že zahteval temeljito preureditev studencev, se je temu le delno ugodilo s tem, da sta zdaj oba vodnjaka betonirama. Splošna želja vaščanov je. da se studenci uredijo po higienskih predpisih Razen tega morajo biti tako urejeni, da ne bomo pri zajemanju vode v življenjski nevarnosti. Priporočljiv bi bil načrt g. dr. Vidmarja iz Krškega, ki jt zahtevaj prolnoma zaprte studence » vodno sesalko. Iz Mozirja Tradicionalna aokolska maSkarada dne 2. februarja je uspela nad vse pričakovanje. V sijajno dekorrani veliki dvorani SokolakegB doma je bilo toliko življenja, kakor ga že v Mozirju dolgo nismo videli. Navzlic temu, da je bil v veselicne namene tokrat vključen tudi obsežen oder. je moralo mnogo gostov zaradi pomanjkanja prostorov oditi domov. Iz Celja, Bnaslovč. Polzele, Šoštanja, Gornjega gradu, Ljub-nega. Rečice in p-edvsem iz Mozirja se je zbralo blizu 100 najoriginalnejših mask. Ob zvokih priznanega Jony jazza iz Celja je potekla noč tako, kakor je bilo pričakovati: gostje in prireditelji so prišli na svoj račun. m— Gomjesavinjska dolina bo vendarle elektrificirana. Mnogo črnila je bilo že razlitega zaradi tega vele važnega vprašanja. Ze skoraj celo desetletje se je potegovala naša dolina za napeljavo velenjske elektrike, bilo je sklicanih mnogo anket, ali žito je le počasi »velo. Številni tihi m glasni «»protniki elektrifikacije so sedaj bitko ti gubidi. Na nedavno sklicanem sesitanku \ Nazarjih. pri katerem je bil navzoč tud svetnik g. Rueh iz Ljubljane, je bilo načel no sklenjeno, da 9e bo končno le pristopil* k elektrifikaciji naše doline. Po SavinjsJrt dolini bo potegnjen daljnovod do Lju-bne-ga, pa Zadrečki pa do Nove Stifte. Vse pri zadete občine so že vnesle v nove proračune nanje odpadajoče zneske, s katerimi pa le jamčijo za najetje dolgoročnega amor-tizacij.akega posojila, ki ga bodo dejansko vračali konsumenti toka. Dela se bodo pričela že to pomlad. Elektrificirana dolina bo v še večji meri privlačnejša za tujce, ki jih prihaja k nam vedno več. Širite » J U T R O « Pred 375 leti, dne 18. februarja 1564 je umrl v Rimu kipar Michelangelo Buonarotti eden največjih umetnikov dleta, kar jih je kdaj živelo ANEKDOTA Avstrijski feldmaršal baron Kučera je bil eden najožjih zaupnikov cesarja Franca L Cesar mu je rad spregledal marsikatero nesposobnost, ki si jo je maršal dovolil v zasebnem življenju.. Nekega dne so cesarju sporočili, da je policija na Dunaju odkrila tajni ples, na katerem so plesali nagi in da je bil tudi baron Kučera med tistimi, ki so jäh prijeli. Vladar je pozval maršala predse, pogledal ga je kritično od pet do glave, nato pa mu je dejal: »Nu, lepi ste morali biti!« VSAK DAN ENA Narvziic zgodnjemu àa&u je pomlad Se prišla m švedskem. V velikih «nuflcih ozemljih, kakor v Stoorliji, imajo pot »kopanj nad nšSo in smučarji se pritožujejo, da jim sneg kopni kar pod nogami. Druga leta so bi'la pristanišča ob Bolniškem zalivu v tem času de popolnoma naledenela, letos pa ni tu nobenega ledu. V srfockhoknöJcih vrtnih nasadih evote pomladni žefran. Znani oceanograf in izvedenec za Zalivski tak prof. Sandström je to zgodnjo pomlad za visoki sever napovedal žo v novembru, kajti opazil je btt, dia so se med Gramaroti in Norveško nabrale véKke množine tople vode. Kardinal let! na konklave Končno postajališče na cilju Kasprowy Wlerch. Do tu so se vozili smušld tekmovalci z visečo žično železnico Dve leti in devet mesecev brez papeža Najdaljše volitve poglavarja rimske cerkve Upokojen Kaši ja j s prevdarkom ! Suho kašljanje je večinoma posledica razvade Pomlad na daljnem severu Prvft ▼ zgodovini papeškfh volitev se topot dogaja, da se je udekžnik konklawa posluéll letala, da ga. odpelje v Rim na volitev cerkvenega poglavarja. Mož, ki je v ta namen sedel v letalo, Je portugalski patri jarh don Manuel Comcalves Oereira. Kardinala so spremili na letališče predsednik portugalske vlade ln dolga procesija usmiljenih sester. Don Cereira je sedel v aeroplan, ki mu ga je dala na razpolago italijanska Vlada. Nekaj čaaa sta kardinala spremljala tudi dve letali portugal ske vojske. Ob času ko so začetek konklava določili na deseti dan po papeževi smrti, ni bilo sploh nobenega predpisa za trajanje volitev samih. L. 1268. se je zgodilo, da se kardinali po smrti papeža Klementa IV. sploh niso mogli zediniti za novega papeža. Meseci in meseci so prešli, odločitve ni bilo. Potem ko je prešlo leto dni, je rimsko ljudstvo prišlo pred poslopje konklava v Viterbu in je zahtevalo z vso odločnostjo, naj mu že vendar dado novega papeža. Toda kardinali so se prepirali dalje. Tedaj so se odločili, da jih bodo naravnost izstradali Dajali so jim za hrano samo še kruha in vode, a tudi ta ukrep ni imel uspeha. Končno, po celih sedemnajstih mesecih, so se odločili, da bodo proti kardinalom uporabili nasilje. Razkrili so enostavno streho nad zgradbo, v kateri se je vršil konklave. In tisto noč se je zgodil čudež: nastala je strašna nevihta, ki je ves konklave poplavila. Tega znamenja z neba kardinali niso hoteli več prezirati: še v isti noči so izvolili novega papeža, Gregorja X. Bilo je to dve leti in devet mesecev potem, ko je cerkev izgubila prejšnjega papeža .. Morda bi niti ta nevihta ne pripomogla do njegove izvolitve, toda baš tedaj se je bilo zgodilo strašno krvavo dejanje v Viterbu. Grof Guido Montfortski je bil namreč tedaj v sporu z angleško kraljevo rodbino, pa je bdi v neki cerkvi tega mesta na stopnicah oltarja umoril angleškega princa Henrika. To je zbudilo povsod največjo groze in ljudje so menili, da se je moglo kaj takšnega zgoditi le zavoljo trdo-vratnosti kardinalskega zbora. In kardi-nalski zbor je končno razumel, da ne kar že še dalje spravljati ljudstvo v besnost. Pionttflkahm palača r Viterbo pri Rimu, kjer je bil v prvem Konklavu Izvoljen za Gregor X. Diskusije, ki so se vršile pred temi papeškimi volitvami, «o trajale tri in trideset mesecev . . . delajo to otroci in mnogi odrasli, vcfiliani zrak kmalu osuši sluznice in jih obenem ohladi. Poskusimo dihati skozi nos in imejmo pri tem zaprta usta. Zraku, ki gre skozi sapnik, niti ne čutimo. Napravimo po-kus tako, da vdihamo sikozi usta. Takoj bomo začiitili ohladitev in osušitev. In zakaj naj bi »dihali s trebuhom«? Pri površnem prsnem dihanju se prezračijo le zgornji deli pljuč, pri dihanju s trebuhom pa vsa pljuča*in kašelj požene zato tudi sluzo iz spodnjih delov vršičkov na dan. Pri suhem k a <31 ju, ki dela samo težave m poganja le malo izmečka ven, se moramo ravnati drugače. Skozi nos vdihani zrak malo pridržimo, potem se stvori malo sluze, ki jo izkašljamo, in s tem si olajšamo trajni dražljaj. Glasno govorjenje, kajenje in petje dražljaj seveda le povečujejo, zarto bi morali te stvari omejiti. Gibanje na svežem zraku pa nam de dobro, a tu moramo se posebno paziti na to, da dihamo skozi nos in imamo usta zaprta. Svarilo previdnih mater otrokom na zimskih sprehodih: »Drži usta zaprta!« je torej upravičeno, a morda ne toliko zavoljo tega, ker preprečuje prehlad, tem več zato, ker preprečuje dražljaj za kašljanje. Na žalost pa je majhne otroke težko pripraviti do tega, da bi se držala takšnih navodil. Dihajo vedno z odprtimi usiti, če kapljajo, in s tem si d ažljaj samo povečajo. Tudi oslovski kašeilj bi se dal nemara omiliti, če bi ga ne dražili vedno znova z napačnim dihanjem. Pri kašljanju trosimo naokrog tudi bacile, zato je pravilo zdravega ravnanja in dostojnosti, da se obrnemo pri kašljanju st an, od obrazov ljubih soljudi, in da si pridržimo robec pred usta. Mlchelangelova obletnica V Hatfleldu blizu Londona sta trčila dva vlaka. Dva potnika sta se ubila, osem je bilo ranjenih Obešenceva prerokba ,Vsak izmed vas bo umrl prej nego jaz" Pred 45 leti so Williama Purvisa obtožili umora in ga obsodili na smrt, čeprav je z vso silo zagotavljal svojo nedolžnost. »Vsak izmed vas bo prej umrl nego jaz!« je vzkliknil sodnikom, ko so izrekli smrtno obsodb?. Navzlic temu so ga izročili krvniku. Ta mu je položil zanko okrog vratu in sprožil pedalila vratca. Ko so se pa približali, da bi ugotovili po predpisu obešenčevo smrt, je Purvis še živel. Zanka se ni bPa zadrgnila. Rabelj se je sedaj branil izvršiti v drugič svoje delo. Purvis se je kmalu zbral. Smrtno kazen so mu epremenili v dosmrtno ječo. Sedem in dvajset let pozneje je nekdo drug priznal, da je izvršil umor, zavoljo katerega so bili prijeli Purvisa. Tega so seveda izpustili. Vsi člani sodišča, vsi odvetniki :n porotniki so med tem umrli, Purvis pa jim je sledil, kakor je napovedal, šele pred štirimi leti. Sedaj je umrl 81-letni rabe'j, edini, nad katerim se ni izpolnila Purviso-va kletev. A ta z obsodbo prav za pra/v ni imel nobenega opravka m je Purvisu rešil življenje, s tem da ga ni hotel drugič obes'ti Nenavadni primer, da je obešenec preživel svoje sodnike, je s tem zaključen. Smrt slovitega rancoskega letalca Najznamenitejši francoski letalec iz svetovne vojne, major Marcel Gaffer, se je na letališču pri Nancyju smrtno ponesreči: na način, ki je v zgodovini letalstva edinstven. V trenutku, ko je pristal in hotel stopiti iz letala, je pristalo neko drago letalo, zbrzelo mimo njegovega letala, zagrabilo Gaferra, ga potegnilo s seboj m ga raztrgalo na kose.__ Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Skupina Spancev čaka na prihod zunrnjega ministra republikanske »-lade del Vajo, ki Je prispel r Pariz na pogajanj» s predsednikom republike Azano Sef čsL generalnega štaba general Krejči je bil te dni na lastno prošnjo upokojen. Bil je prijatelj dr. Beneša Spreminjajoče se vreme pospešuje prebiade in kdor je prehlajem. običajno tudi kašlja. Tudi če sami ne kaši jamo, nas pa vendar neprestano in pogostoma zelo neprijetno moti kašiljanje naših sosedov pri delu, v gledališču, v cestni železnici in drugod. Pri tem dobivamo vtis. da ljudje le pieveč kasljajo in da bi svoje dražljaje vendarle lahko bolj obvladovali. Le tisti, ki sam trpi za kakšnim neprijetnim katarjem. ve, kako mučen je ta dražljaj. Samo na sebi ima kašljanje zelo važen pomen: ima namreč nalogo, da spravi vsa tuja telesa in sluzne delce iz zgornjih dihal. Če pa ni sluze, če je le »suhi« dražljaj, tedaj se zdi, da je kašljanje nepotrebno. A baš tedaj nas najbolj muči. Toda s pravim kaši jan jem tako rekoč si moremo ta mučni dražljaj zelo olajšati. Kaj se to pravi: pravo kašljanje? Dihati bi morali skozi no® m sicer s sodelovanjem trebušnih mišic, izdihavati pa bi morali krepko skozi usta. Zrak, ki ga vdihavamo skozi nos. prihaja v dihalne organe sikozi ozke odprtine počasi, se dobro ogreje, ovlaži in očisti Sluznic v grlu, sapnika in pljučnih vršičkov torej ne more dosti dražiti. Če pa dihamo skozi usta, kakor Spor za španske zaklade Umetnine iz Prada so zdaj pod varstvom Društva narodov v ženevi Poročali smo, da so španski umetnostni zakladi preko Francije dospeli v Ženevo. Bilo jih je za 22 železniških voz in spremljala jih je francoska mobilna garda, ki jih je čuvala s strojnicami. Od francoske meje dalje jih je prevzelo v varstvo 50 švicarskih orožnikov. V torek so te umetnostne zaklade na ženevski postaji Cor-narvan izročili glavnemu tajniku Društva narodov, ki jih bo čuvalo, dokler se ne bodo razmere v Španiji uredile. Komaj pa so te slike, ki izvirajo po velikem delu iz madridskega Prada in predstavljajo predvsem največja dela Grecoja, Velasqueza, Murilla in Goye, dospele v 2enevo, že je prišlo tudi do diplomatske afere. Burgoška vlada je protestirala proti temu, da so te slike prepeljali iz Španije, kakor tudi proti temu, da bi jih sedaj razstavili v knjižniškem poslopju Društva narodov. Nacionalistična vlada stoji na stališču, da bi bili ti umetnostni zakladi pod njeno zaščito dobro spravljeni in da bi se razstava lahko brez nadaljnjega izvršila v Barceloni. Razen tega je nacionalistična vlada protestirala proti propagandi za Društvo narodov, ki je zvezana posredno s prevozom vseh teh slik v Ženevo. V resnici pa gre seveda za resnejše stvari. Gre za neprimerno važnejše vprašanje, da-li so te slike, ki so vredne nad sto milijonov švicarskih frankov, last Madrida ali pa Burgosa? Bližnje priznanje Francove vlade po Angliji in Franciji bo postavilo Ženevo ne samo pred teoretično vprašanje, da-li naj Franca prizna ali ne, temveč tudi pred praktično vprašanje, komu naj vrne dragoceni umetniški zaklad . V tej zvezi govore v Ženevi tudi o bližnjem izstopu Španije iz Društva narodov. To bi bilo mogoče seveda šele po priznanju Francove vlade po Angliji in Franciji, kajti dotlej velja madridska vlada vendarle še za edino legitimno vlado. Blagajna v zvezi s skritim električnim kontaktom Debrecimska policija je na prevejan način ujela nekega skrivnostnega vlomilca, ki je redno izpraznjeval blagajno nekega kcnzumnega društva v bližnji vasi. Nikoli niso mogli ugotoviti, da bi bil tat vlomil ključavnico pri vratih ali uporabljal poseben ključ. Policija je blagajno opremila s skritim električnim kontaktom, tako da bi se vsa- Pred koncem španske državljanske vojne ko!u-at. kadar bi kdo odprl blagajno, zasvetila rdeča luč na strehi konzumnega poslopja. Tri noči so potem policisti stali na preži, v četrti noči je rdeča luč res za-žarela. Policisti so stekli v poslopje in so našli tam mladega moškega, ki je baš mašil denar blagajne v svoj žep. Izpovedal je, da je vlamljal v poslopje skozi streho, kjer je odstranil nekoliko kosov opeke, vrata v blagajniški prostor pa je odpiral na ta način, da je vsakokrat odvil njene tečaje in jih potem spet pri vil, tako da ni bilo pri ključavnici potem seveda ničesar opaziti. Vlomilec se je sam čudil, da ga je policija potem dobila v svoje roke na tako spreten način. Mina v ribiški mreži V Cuxhaven se je vrnil ribiški parnik »Othmarschen«, katerega, posadka je .ned levom v Severnem merju ujela v mrežo i dobro ohranjeno angleško mino. Mreža se j je pošteno raztrgala, posadka pa je ne- ; varno orožje apranola varno na krov. Pod i nadzorstvom strokovnjaka so mino v Cux- j havenu odprli. Navzlic temu, da je plavala dvajset let po morju, je bila še popolnoma dobra. Strojevodja zavoljo nesreče znorel V bližini Fourchambaulta na Francoskem je lokomotiva pred nefocliko dnevi povozila osemletno deklico. Strojevodja Charles Utery, ki nesreče ni bdi kriv, kajti otrok je bil v nepazljivosti sam stekel pred stroj, se je tako razburil, da je znorel. Nekoliko dni pozneje je v blaznici umrL Ljudsko štetje v Nemčiji Službeno se objavlja, da bo ljudsko štetje v Nemčiji letos dne 17- maja. Najstarejši in najmlajši kardinal Med kardinali, ki bodo sodelovali pri sedanji volitvi novega poglavarja rimske cericve, je najstarejši po letih Granito Pi-gnatelli di Belmcm t e, ki ima 88 let. Najmlajši med kardinali je pa portugalski kardinal Manuel Gonsalves Cereira, patri-jarh Lizbone. Star je samo SO let« Vinjeni veseljak: »Samo malo še počakajte prosim, moj prijatelj pride takoj, zdaj že išče svoj klobuk.« , — —— »Tidens Tegn«) Kulturni pregled Kaj je z glasbeno akademijo v Ljubljani ? I Iz ljubljanskih glasbenih krogov amo prejeli: Neprestano zavlačevanje formalne ustanovitve glasbene akademije v Ljubljani nam znova prikiicuje v spomin razloge, zavoljo katerih zahtevajo naài kulturni krogi najvišjo slovensko glasbeno ustanovo. Tendenca vsega slovenskega kulturnega razvoja je zadnja leta usmerjena k izpopolnitvi našega kulturnega življenja. Zahteve po ustanovitvi univerzitetne knjižnice, po izpopolnitvi tehnične ln medicinske fakultete ljubljanske univerze, po ustanovitvi slovenske Akademije znanosti in umetnosti. glasbene in slikarske akademije, Narodne galerije Ltd.. so osnovane vse na enem in istem mestu: izgraditi si moramo čim popolnejše kulturno življenje. Zato pa potrebujemo odgovarjajočih institucij, v katerih bomo mogli uspešno razvijati vsa kulturna področja in jih dvigati h kar največji dovršenosti Imeti moramo na razpolago vsa sredstva, da bomo mogli zajeti naie umetniško m znanstveno življenje v celoti, stopnjevati stvariteljske dosežke ln izklesati narodno kulturo, ki bo najvernejši glasnik duševnega življenja vsega naroda To je tudi osnovna ideja glasbene akademije, katere ustanovitev je še pred začetkom tekočega proračunskega leta sprejel psrlament. NaSo glasbeno akademijo si predstavljamo kot izbor najbolj kvalitativnih učnih moč; in kot izbor nadarjene mladine ki se "fco posvečala glasbi zavoljo sposobnosti ljubezni in veselja ter bo stremela k čim večji poglobitvi v glasbeno umetnost Predstavljamo si jo kot elitni glasbeni zavod ki bo izpopolnjeval priznano vrednost dosedanjega konservatorija in bo v vseh ozi-rih od kakršnihkoli nestrokovnih vnanjih člniteljev ln vplivov popolnoma neodvisen Bodoča slovenska glasbena akademija mora biti žarišče, iz katerega bodo Izšli ljudje ki bodo vsestransko sposobni za tvorno poseganje v svet glasbene umetnosti ln bodo aktivni sodelavci v rasti slovenske glasbene kulture. Ostali razlogi so pretežno gospodarskega značaja Zadnji čas je namreč, da se uredi gmotni položaj profesorjev iii študentov. Profesorjev zato, ker še doslej niso v ustreza jočem rangu, zavoljo česar zlasti po prekinitvi stikov z Glasbeno Matico trpijo občutno škodo; vsaj kolikor toliko jo morajo nadomeščati s privatnim zaslužkom, kar močno ovira njihovo aktivno delo. študentov pa zato, da bodo vendar le enkrat dosegli iste ugodnosti, kakor študentje drugih državnih šol. Beograd je dobil svojo glasbeno akademijo. ki se šele začenja razvijati, lanskega 1. oktobra z 1 milijonom višjo dotacijo kakor Ljubljana. In vendar je pri nas okvir že dan: treba je samo spremeniti konser-vatoriju Ime in urediti finančne strani, pa bomo tudi mi imeli svojo glasbeno akademijo, kakor jo že ima Beograd in jo enako zahteva tudi Zagreb. Dosedanjo gmotno revščino našega konservatorija more in mora odpraviti ter dati solidno gospodarsko podlago samo ustanovitev glasbene akademije. Ni dvoma namreč, da je samo ugodna gospodarska osnova temelj kvalitativnemu strokovnemu delu; to načelo velja povsod in tudi v vprašanju glasbenega dela. ki mu moramo poskrbeti čim širših možnosti da bo uspevalo čim pozitivnejše in vodilo k uresničitvi poprej omenjene osnovne ideje. Že od julija čakamo vesti o ustanovitvi slovenske glasbene akademije Kolikor je znano je stvar tik pred uresničenjem in potrebna le še enega samega podpisa Sedaj smo že v februarju 9e pravi tik pred koncem proračunskega leta. Ce do 1. aprila ne bi dobili glasbene akademije, bi določena dotacija zapadla in proces ustanavljanja bi se pričel znova Zato je slovenska kulturna javnost prepričana, da bodo me-rodatni činitelji s svoj'm posredovanjem na odločilnem mestu pravočasno dosegli ustanovitev glasbene akademije, ki je sestavni del našega kulturnega programa. d. Uspešna gostovanja v operi Minuli teden je potekal v operi v znamenju gostovanj. Najsi bodo ta še tako i-aznolična glede na kakovost nastopajočih. vendar vedno privabijo v gledališče mnogo znancev in radovednežev, ki s svojo dobrohotno naklonjenostjo gostom in z živim zan.manjem za njih uspeh poživijo potek predstav. Za zrelejši domaČi naraščaj pa so taki nastopi prepotrebni Hvalevredni so v tem oziru napori operne uprave, če je vloga mlademu gostu res dostopna. Kajti kje na svetu bi bil našim odrskim začetnikom omogočen javni nastop izven produkcij na šolskem zavodu. Laboševa ln Polajnarjeva Tako je dne 16. februarja gostovala v »Cavalleriji rust cani« gospodična Laboševa iz Zagreba, ki ji je kot mnogim njenim predhodnicam Ljubljana omogočila prvi nastop. Kot Santuzza je pokazala izreden glasovni material, ki se gosto, mehko in oljnato preliva v avditorij. Veliki obseg njenega glasu je v celoti izdaten, barva organa pa jo vzposablja že sedaj za visoko-dramatske vloge ne glede na izredno izšo-i an ost, v kol kor je to mogoče presoditi po prvem javnem nastopu. Presenetilo je le, da taka pevka, ki se leta in leta pripravlja za odrsko udejstvovanje, more tako malo pokazati v igri; slednja ni bila v ni-kakšnem razmerju s petjem. S prvim nastopom gostja torej ni mogla prepričati o tem. da ima kaj odrskega instinkta. Sicer je pa tudi na našern odru marsikoga v tem ozdru vodila pot strmo navzgor. . . — Gdč. Polajnarjeva se je isti večer lotila Nede v »Glumačih«. Njen lepo pobarvani glas je znan s konservatorijskih produkcij ter koncertnih in radijskih nastopov. Zmagal je tudi tokrat. Ko bo pevka odpravila še tisto oviro, ki ji oži v višini ton, bo nemara v svoji stroki zelo čislana. Igralsko je bila dobro pripravljena le pomanjkljivo mimiko je kvarila prebleda maska ki se pevkinemu obrazu ne prilega. Tudi oblečena je bila v prvi sliki preeno-llčno v primeri z živo-barvano okolico. Gdč Polajnarjeva ie žela za svoj pozitivni uspeh mnogo odobravanja. — Silvia je pel prvič g. D o 1 n i č a r, ki s svojim zvonkim glasom in muz^kalno zanesljivostjo postaja zelo uporaben za manjše baritanske vloge. Dvoje gostov v »Tosel« V nedeljo. 12. H. sta nastopila v Tosci gdč. Majdičeva in g. Gosti č. Posledice prestane gripe so ovirale gostjo, da bd bila zapela enako široko Ln toplo, kakor običajno Tembolj se je oddolžila igralsko, kjer so bili jasno zaznavni plodovi študija I na velikih kreacijan največjih umetnikov in ' donos lastnega razglabljanja. G. Gostič se počuti v vlogi Cavaradoss.ja tako gotovega, da je bogato, morda pre boga to za to vlogo razsipal s svojim glasom ki je danes že tako izdaten in lep, da je nedavno v družbi Novotne g. Gostič z njim navdušil do kraja vse beograjsko občinstvo Za vsem tem pa tudi gostova igra ne zaostaja. Posebno pozornost je vzbudil g. P r i m ož i č tako v vlogi Tonia (Glumači). kakor kot Scarpia (Tosca) Ustvaril je dva močno profilirana tipa ln jima obakrat pridružil odgovarjajoče, sonorno petje. Jarmila Novotna V petek, 17. t. m. je bil v operi velik praznik: 150. predstava »Prodane neveste« je značilen kulturni jubilej za naš glasbeni zavod, opero in slovensko- glasbeno središče. Ljubljano. V tem jubileju se zrcalijo zdrav okus glasbenega občinstva in smo-trene težnje uprave! 'armila Novotna nam je zapela in za graia Marenko in njeno renomirano ime kot filmska igralka je zadostovalo, da se je v razprodanem gledališču nabralo vse polno najraznovrstejše publike. Žal je to bilo občutiti posebno med uverturo, ko je poslušalce motilo prepozno prihajanje zakasnelcev in glasen šepet. — Jarmila Novotna je velika umetnica. Tudi brez koketne rafiniranosti, parfuma mon-denskega okoliša in bogat h toalet, kar ji tako pristoja, je znala pridobiti slehernega gledalca in poslušalca. Ob njenem petju pozabljamo na težkoče. kakor da jih ni. in njena igra je tako zanimiva, dovršena tei zrastia z glasbo in dejanjem da se zdi kai preprosta, nekam samo ob sebi umevna Občudovanja vredna je vzorna vokalizacija in artikulacija sploh, ki pri vsej izrazitem predavanju ne prekorači mej estetsko-le-pega in pevsko-pravilnega tona. Za arijo »Oh kakšna žalost« "i je služila kot doslei še nedosežen vzor na našem odru. je žela posebno burno odobravanje. — Ostali so delujoči v svojih vlogah n'so obledeli ob znamenitem gostu Iskreno in premišljeno se je tudi na zunaj ga. Novotna podredila celoti ln na ta način obenem dvignila pomen in značilnosti v ostalih glavnih partijah. Te so bile v veščih rokah moistra Bete t ta (Kecal) dobro razpoloženega g. Francia in g Ban ovc a (Vašek) Slovensko besedilo »Prodane neveste« je dovolj vemo prevedeno tako da so domači umetniki ostali z go. Novotno na odru v stalnem st'ku in dobrem razumevaniu. — Predstava ie pod taktirko g. Neffata prvovrstno uspela. P. S Zapiski Rh/ < tv a likovnih del A. Černlgoja in U. Carra. Kakor je »Jutro« zabeležilo v nedeljo. je bila v soboto zvečer otvorjena v Jakopičevem paviljonu razsitava del tržaškega slikarja Avg. Cernigoja in kiparja Uga Ca r à. Razstava je vzbudila up-avičeno pozornost vseh. ki so jo doslej obisikali. Priporočamo prijateljem upodabljajoče umetnosti, da si ogledajo umetnine dveh tržaških umetnikov, ki sita razstavila pri na^ v znamenju jugoslov.-italijansikega kulturnega zbližanja. Kakor izvemo, bo v kratkem razstavila v Italiji skupina slovenskih slikarjev in gnatikov. O zanimivi razstavi v Jakopičevem paviljonu bomo priobčili te dni sitrokovno oceno. Predavanje slovenskega glasbenega pedagoga v Beogradu. Kolarčev universitet v Beogradu je povabil profesorja ljubljanskega konservatorija g. dr. Drag. Cv e t k a, da predava 13. marca o demokratizaciji sodobnega muzikalnega vzgojstva. Beograjska »Pravda« je priobčila v sobotni številki obsežno poročilo g. Milana Rakočeviča o jubilejnem zvezku »M:sli in dela«. Pisec pravi med drugim: »Na 400 strana odlično uredlenog časopisa od strane g. dr Branka Vrčona objavlieni su pri-godni članci naših najistaknutijih poltičkih 1 kulturnih veterana koji pretstavljaju u obliku. u kakvom su oblavlieni, jednu od najlepših priloga proslavi državnog jub'le-ja. dok svojim aktuelnim materijalom te-kodje zna če dragoeenu gradju za istorijo stvarania Jugoslavije 1 za ocenjiva^e rezultata njene dvadesetogodišnjice«. Pisec na to posebej navaja obilno vsebino zvezka I in karakterizira posamezne važnejše prispevke. ! Argentinski »Slovenski list«, ki izhaja že deveto leto v Buenos Airesu. je priobčil v številki z dne 20. januarja simpatično poročilo o jubilejnem zvezku revije »M i s e 1 in delo«. Tu pravi med drugim: »Brez izjeme vsi člankarji so se potrudili, da bi napisali res kaj klenega, globoko in načelno dobro naštudiranega ter povedali marsikaj zanimivega in poučnega za vsakega Jugoslovena, ki pravilno, brez strankarskih ali verskih strasti, pojmuje pomen jugoslovenstva ... Vsekakor pa bi moral to posebno izdajo revije »Misel in delo« vsak razumnik ne le prečitati. j marveč tudi malo globlje premisliti, kar ! bi samo koristilo naši skupni stvari.« I Clankar končuje: »Ce Ima Jugoslavija i mnogo take Inteligence, kot je zastopana I v tej reviji, se ji ni treba bati za njeno bodočnost. . .« V nadaljnji številki (z dne j 27. januarja) je začel »Slovenski list« ! objavljati »Nekaj odlomkov iz revije »Misel in delo«. Tu navaja nekatere odstavke iz spisov dr. Nika Zupaniča, dr. B. Voš-njaka in B. Borka. Zanimivo je, da je »Slovenski Ust« urejevan v katoliškem svetovnonazorskem duhu, zato je njegovo priznanje tem značilneiše, tembolj, ker je domači tisk lz tega tabora popolnoma prezrl jubilejni zvezek »Misli in dela«. Nova zagrebška revija »Izraz«. Kakor smo že zabeležili, je »Biblioteka nezavisnik oisaca« v Zagrebu napovedala novo revijo z na^ovom »Peča t«, katere prva številka pa do danes še ni iašla. Medtem je Hrvatska naklada v Zagrebu Izdala prvo številko svojega časopisa »Izraz«, ki Je pričel izhajati v redakciji J. Pavičiča, V Svečnjaka in A Skatariča. Ta številka prinaša med drugim potopisni esej Augusta Cesarea »Marselja, grad kulta zlata 1 tome protivnih vjetrova«, razpravo V. Bogdanova »početd nesporazuma Izmed Ju Hrvata i Srba«, novelo Hasana Klkiča, 11-riko Vande Danlčič, članek dr. A Skatariča »Pokušaj socializacije medicine kod nas« (o prizadevanjih dr. A štamparja) ln v«6 drugih člankov. Številka p Ilustrirana z nekaterimi risbami. Antologija italijanske lirike v hrvatskem prevodu. Kot 600 knjiga »Zabavne biblioteke«, ki jo izdaja v Zagrebu dr Nikola Andrič, je Izšla zbirka »Talijanska lirika« s prevodi najznačilnejših italijanskih pesnikov od sv Franca Asiškega (13 stoletje) do današnjih pesnikov Prevodi so lz peres starejših in mlajših prevajalcev Antologija je opremljena z uvodom dr Mixa, lektorja italijanskega jezika na zagrebški univerzi. S P « K T 0 Smolejevem triumSu Dobre volje in s smehom na licu je pretekli petek po 50 km pri smučal na cilj v Zakopanem (Pismo našega posebnega poročevalca s FIS tekem) Zakopane, 18. februarja Tudi ték na 50 km je biio treba zaradi slabih snežnih razmer izvesti na Gubalow-ki, ki je vodstvo že dvakrat rešila iz zadrege. Izpeljana je bila 25 km dolga proga, ki so jo tekači morali presmučati dvakrat. To je bilo posebno prikladno za publiko na cilju, ki je tako lahko videla tekmovalca ne samo na startu in cilju, ampak tudi sredi proge. Pripravljene so bile velike lesene table, na katere so sproti zapisovali rezultate vsakega tekmovalca na poedinih kontrolnih mestih, ki so bila na progi tri, tako da Je bilo ja vi jenih za vsakega po sedem rezultatov s proge. Tekma Je bila največji užitek za vsakogar ki je v smučanju vsaj nekoliko doma. Razvila se je v ljuto borbo severnjakov med seboj na eni, srednjeevropskih tekačev pa na drugi strani. Kaj vse so poedi-nl narodi poleg svojih smučarskih kano-nov poslali in postavili na bojišče Je vprav fenomenalno, skoro neverjetno. Na najbolj rafinlrane načine, z vzorno organizirano pomožno službo so napravili vse. kar je le napraviti mogoče, da podprejo svoje tekmovalce na progi Tako so vsepovsod bile razpostavljene pomožne edinlce s celimi kolekcijami maž. z rezervnimi palicami in stremeni, oz. vezmi točno za noge poedinih boljših tekmovalcev tu Je bilo vseh mogočih okrepčil točno po potrebah In željah poedlncev pripravljenih na razpolago so bile ves čas goreče spajalke za vžiga-nje ali odstranjevanje maž med potjo — z eno besedo vse kar bi tekmovalec med Drogo utegnil potrebovati! Seveda Je naša ekipa bila številčno zlasti pa gmotno dosti preslaba, da bi mogla tudi našim tekmovalcem oskrbeti take udobnosti. Vse kar je utegnilo, se Je sicer razvrstilo ob progi — nuditi pa smo mogi1' našim le kako skromno okrepčil o seveda maže in pa bodrilno besedo z iskreno željo na čim lepši uspeh. Naši fantle so v glavnem morali ostati navezani sami nase 2e pred pričetkom teka je bilo lasno da se danes hočejo Norvežani rehabilitirati — po svoiem popolnem neustrhu v štafeti tn klasični kombinaciji, pa tudi v teku na 18 km. Organ'zirali so do zadnle nodrobnosti ta s voi prestižni naston mobiliargli vse za veliko borbo proti Švedom in Fincem. Točno ob 9. se Je ples pričel, na progo je odšel prvi tekmovalec PoPak S'kora za nüm v enomhvitnlh presledkih ostali Od naših so razen Zemve k? mu ie zdravnik preoovedal start zaradi v maiu predane onerarüe. startali vsi. 7 no StevMu ln smo imeli na prrvrl poleg Poliakov največ tekmova'cev. Koma i le o^sia dobra četrtina tekmovalcev na orogo Se 1e prva kontrola pri*»*a t>oš!Hatl telefon'čna norrena, — pokazali so se prvi obrisi velike borbe. N-'itvtfiSi čfli» sta Imela Sved Nenren s SteviiVo 12 'n na Norvežan R^r^on^ahl in io 12*20 minut za ni'ma ftv»^ pi^mval in trinpf .TaUroriAn s 13'SO Od n«*ih ie bi' tu Petrič o 14*3(1 ?n MroV s 14*4ft c"">1iitrin rtoOvVHSocra — n*°°nv čas ip SR-AR Tla nüm na ž? ryr'HcrV«» V> Vt-r.«M TV.H in boli V 0«mrf"ii0 flirt* TtoU+nn TV>m«7 p-lo«rov rt>" V*?! pi»vrt PTovKrvr*»«»»» nnriV'Ifi ne navo+a 'n jvQ R" kmolii vm<" «,<1 0+1 >-f 55 V'tami na TI ocra h Pr>TV*U«l S treti° Vrun+rvMp «WV fa »»la n°-rirvriohia ker rnA^+orri Vo fTP ll«m TV>1o-"ica r"i->-io koT>fr<->V 9,a nrva rv^nvi^a 7 iKc/>itr4»~>no prvo rundo. smuča skozi cilj na Po absolv!ranih 25 km je Bergendahl že 4 in pol m'nute pred vsemi. Popolnoma svež presmuča svoj del pred publiko ob burnem vzklikanju občinstva zlasti svojih rojakov. Za petami sta mu Finca Niemi in Karppinen, kojib slednji je s številko 35 že moral Bergendahla (38) spustiti naprej. Od Srrdnieevropcev ie na polovici proge najboljši Italijan Scalet ki je dobrih 7 minut za Bergendahlom, na 7. mestu. Poljak Novacki pa je 9. in šele 12. favorizirani Italiian Demez. Naš Smolej se je že prerinil na 16. mesto. Prisrnučal je v cilj razigrane volie. odklonil smeje vsako okrep-čilo in odhitel dalje, na repr'zo. Za njim je najboljši Mrak na 20. mestu, pa Knap, ki si je vzel toliko časa, da si je privoščil krepak prigrizek 'n jo z novimi močmi ucvrl za Fincem Tialnenom, s katerim sta se v »prijetni družbi« že dalje časa sprehajala po progi. Klančnika je medtem zmanjkalo iz vrste tekmovalcev. Na tretji četrtini proge, torej na 37.5 km. je kontrola javila vznemirljivo vest, ki je vzbudila sploèno razburjenje in napetost: med Bergendahlcwn in Karppine-nom je samo še dobri 2 minuti razlike. Karppnen mora torej na progi biti že spet pred Norvežanom — pričenja se divja gonja. Pa še drugo poročilo, na katero pa je malokdo postal pozoren: Smolejev j čas je vedno bližji Demezovemu In Scale- 1 tovemu. ki vidno peša. Za Novackega javlja mikrofon, da je zlomil smučko in odstopil — padla je prva žrtev silne ofenzive Fincev. Druga žrtev je sam Kurikalla. na 37.5 km še tretji najboljši s pokvarieno smučko pride peš na cilj. Tudi Jalkanena je že zmanjkalo. V zadnji desetini kilometrov Je vzpon na katerem se odlečuie usoda. V osoredju so po času za Bergen ^ a hI om trije Finci, i nato Norvežan Gjöslien, spet Finec Vanni- i nen, za njim pa kar trije Svedl, dirka gre na žive in mrtve. Prve številke že vozijo v cilj, med njimi prav dobri Sved Nenzen in Gjöslien, pa Demez. In že je na obzorju 35. Karppinen, za njim pa v divjem tempu 38. Bergendahl, oba zmagovalca Bergendahl v neverjetnem času 2:57.43! Ni dolgo trajalo, pa se pojavi še št. 50 famoznl Finec Niemi in kmalu za njim 61, Vannmen, prvi plasiran na 5.. drugi na 4. mestu. Nato pa nova senzacija, ki Je nI nihče pričakoval — Smolej! Finci so že javili po radiu da Je najboljši Srednjeevropec spet Demez. naenkrat pa se pojavi Smolej s kar tri in tri četrt minute boljšim časom V poslednjih 10 km je nasproti De-mezu pridobil dobrih pet minut. Skozi cilj Je privozil smeje, s časom, ki mu Je zadostoval za 9. mesto in ki mu Je pridobil naslov najboljšega srednjeevropskega smučar ja-dolgoprogaša. Smolej je vozil taktično odlično v lepem enakomernem tempu, saj Je za drugi krog potreboval le 3:46 več kakor za prvi (1:36.10. 1:39.56), dočim je n. pr. pri zmagovalcu ta razlika znašala več kakor sedem minut, pri Demezu pa skoro enajst. Po tekmi je povedal da je tokrat smučal s čudovito lahkoto in bi mogel brez vsega vzdržati še 10 km Seveda je to njegov največji športni uspeh: pred njim so trije Svedl. trije Finci in dva Norvežana, za njim pa razen vseh srednjeevropskih konkurentov dva Sveda en Finec ln dva Norvežana (Hoffsbakken!). pa še vsi oni, ki so med tekmo izstopili. Ni čuda da so navzoči gledalci ln funkcionarji glasno izkazovali simpatije ln priznanje Jugoslaviji in našemu vrlemu Smoleju. — O ostalih ste gotovo tudi že pisali. Seveda vlada danes v naši koloniji najboljše razpoloženje in fantje s ponosom hodijo odpetih suknjičev okrog, da se jim vidi na prsih danes tako proslavljeni jugoslovenski grb! —SIC Drž« prvenstvo v table-tenisu Preteklo nedeljo so odigrali v Zagrebu v dvorani policijske straže na Medvešča-ku državno prvenstvo v table-teniMi za 1. 1938-39 Ta turnir je bil razen tega tudi zadnji izbirni turnir pred svetovnim prvenstvom. ki bo od ft. do U marca t 1. v Kairu Sicer je bila trojica Hexner. Marinko (Ljubljana) in Harangozo (Subotica) že pred tem ' turnirjem definitivno določena, sporno pa je bilo še četrto in peto mesto, ker sestoji moštvo za svetovno prvenstvo iz petih igralcev. Ljubljano, ki je bila Se pred dvemi leti tako kvantitativno kakor kvalitativno absolutno premočna nad vs monda kapitulirati pred premočjo domače Sdavije s 1 : S (0:2). V Beogradu so včeraj odigrali zadnja dva singia v teni&ketn srečanju med Budimpešto in Beogradom, v katerem je poleg Radovanoviča zastopal beograjske barve naš državni prvak Punčec. Izid srečanja je prav za prav odločil že double, ki sta ga Madžara dobüa s 6:2, 2:6, 6:4, 6:2, kajti prva dva slngla in nedeljska dva singia sta se končala z dvema zmagama Punčeca in dvema porazoma Radovanoviča. tako da je bil končni rezultat tega dvoboja 3 : 2 v korist Budimpešte. FIS tekme leta 1940 Komaj se je končalo svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopanem, so se te oči vseh smučarjev obrnile na podobno prireditev prihodnjega leta, ki bo na Norveškem. Iz prvega poročila za tisk, ki smo ga prejel: iz Osla, posnemamo, da bo svetovno smučarsko prvenstvo prihodnjega leta pod pokroviteljstvom norveškega kralja in prestolonaslednika Smuk in slalom bosta v Telemarku, pravi domovini amu-čarstva. kjer so na 1900 m visokem vrhu Gausti iztrebili obsežno pobočje za smuk, tako da bodo izvedljive tamkaj proge z višinskimi razlikami do 1600 m. Skoki bodo na svetovno znani holmenkollski skakalnici, ki jo uporabljajo letno samo enkrat, ln ! sicer ob veliki zimski svečanosti vse Norveške, ko se tamkaj zbere do 70.000 gledalcev. Za teke je določena Nordmarka, norveški naravni park, ki se razteza v neposredni bližini Osla na milje daleč proti severu in ga splošno naziva jo »pljuča Osla«. Smučarski sport gotovo ni nikjer tako razvit kakor na Norveškem in zato bodo FIS tekme 1940 nudile vsem obiskovalcem ' šele pravi vpogled v smučarsko bitje ln . žitje na visokem severu. Za prireditev ae i pripravlja velika propaganda z devlzo. da mora vsak smučar vsaj enkrat videti Hol-menkollen in Telemark. Razpis , drž. mladinskega prvenstva v tekih, skokih in slaloma v Planici SK II ir.ja razpisuje državno prvenstvo za mladino dne 4. in 5. marca v Planici za juniorje (letniki 1920-21), naraščaj (let. 1922-23), mladino A (let. Ì924-25) ln mladino B (let. 1926 in ml.). Tekmuje se v tekih, skokih, klas. kombinaciji, slalomu in trojni kombinaciji. Mladina B tekmuje samostojno samo v tekih, v klasični kombinaciji ln skokih skupno z mladino A, za slalom je samo ena kategorija, v trojni kombinaciji tekmujejo samo juniorjL Spored prireditev je naslednji: 4. marca ob 16. tek na 10 km za jun., na 6 ton aa naraščaj, za mladino A in B 5 km. Start pri domu Ilirije. 5. marca: ob 9.30 solo skoki in skoki za klas. komb. za naraščaj in mladino na 25 met. skakalnici. Ob 11. solo skoki in skoki za klas. komb. za jun. na 40 met. skakalnici; če bo ta skakalnica neuporabna, pa na 25 met. skakalnici, in sicer že ob 9.30. Ob 14. uri slalom za Juniorje. Start na novo Izsekanem terenu v bliž'ni doma. Splošna določila: Tekmuje se po pravilniku JZSS. Pravico do starta Imajo vsi aktivni smučarji. Vsak tekmovalec nastopi na lastno odgovornost. Prijave za teke, klasično ln trojno kombinacijo Je treba poslati najkasneje do 4. marca v dom Ilirije (ob 12.), prijave za skoke ln slalom pa najkasneje do 5. marca ob 8.30 v kolodvorsko restavracijo, Rateče-Planica. žrebanje za teke bo 4. marca ob 15., za skoke pa 5. marca ob 9. In za slalom ob 12. Istega dneva. Prijavnine nL V prijavah mora biti točno označena disciplina in leto rojstva. Klub oz. šola ki prijavi tekmovalce, prevzame odgovornost za točnost podatkov. Darila: Prvi Štirje plasirani v vsaki skupini Ln disciplini prejmejo častna ali praktična darila Razglasitev rezultatov v nedeljo 8. marca ob 18. v dvorani Mlekarske zadruge r, Ratečah. Tekmovalci, Id želijo, da se jim preskrbi ceneno prenočišče ln prehrano, se morajo javiti najkasneje do 1. marca na naslov SK Ilirija, smuška sekcija, Ljubljana, kavarna Evropa. Svetovno drsalno prvenstvo ▼ Budimpešti. v petek zvečer so v Budimpešti drsali pari za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Kakor že tri leta zaporedoma, si je tudi letos naslov svetovnega prvaka v parih osvojila nemška dvojica Herber— Baier, pa tudi drugo in tretje mesto sta zasedla nemška para, pausin ln Koch-Noackh. Naslednja mesta so zasedli Madžari, Angleži in Švicarji, Jugoslovenski P»r Palme-dr. Schwab je zasedel 10. ln zadnje mesto. — V konkurenci moških je dobil naslov svetovnega prvaka v umetnem drsanju Anglež Graham Sharp, drugo mesto je zasedel njegov rojak Tomllna, tretji pa je bil Nemec Faber. — Glede plasmaja naše dvojice je treba pripomniti, da sta zar ! dela na tem močnejšo konkurenco zaradi tega, ker na prvenstvo niso prišli Italijani niti čehoslovaki niti oba rumunska para. Palmetova ln dr. Schwab sta prejela samo pozitivno oceno in sta tudi pri občinstvu ln strokovnjakih žela za svoje znanj* splošno priznanje. (O nekaterih podrobnostih njunega nastopa v Budimpešti bomo še pisali. Op. ur.). SK mri Ja (hokejska sekcija). V sredo \ ofo 19. sestanek vseh članov v kavarni »Ev» ropi«, Iz Laškega 1— Razgrnitev regulacijskega načrta za mesto Laško. Pomotno smo poročali, da bo trajala razgrnitev regulacijskega načrta ln zadevne uredbe do 31. marca. V resnici pa bosta načrt in uredba na vpogled v času od L marca do SI. maja letos. Iz Slovenjega Gradca sg— Kradljiv hlapec. Nekemu posestniku lz Tomaške vasi sta že dalje časa izginjala krompir ln oves Pri zasledovanju tatu je posestnik dognal, da Je njegov hlapec prodajal krompir ln oves nekemu slovenjgraškemu trgovcu po smešno nizki ceni. Posestnik trpi precejšnjo škodo, ki mu jo bo moral povrniti omenjeni trgovec. Iz Konjle nj— Društvo malih harmonikarjev lz Slovenske Bistrice je ustanovilo tudi v Konjicah in v Zrečah svoja odseka. Prijavilo se je lepo število mladine, ki se pod spretnim vodstvom g. Grögelna že pridno mrl. Za letošnje poletje nam obljubljajo prvi nastop. Postani in ostani Slan Vodnikove dražbet L. WINDES: mopišta. Roman o Franca Ferdinandu (Avtoriziran prevod) »In sam jih je bombardiral?« »Ne s svojo roko. Ali dne 12. januarja leta 1848., na svoj rojstni dan, in naslednji dan je dal v Pa-lermu z grajskega balkona bombardirati Cassaro, krasno glavno ulico. In polkovniku Grosu, ki je poveljeval Švicarjem, je ukazal, naj s trdnjave Ca-stellmare vsakih pet minut vrže bombo v mesto. Še huje je divjal septembra meseca leta 1848. v Messini. Nas so bili prej spravili na varno. V Gaeto. Zato nič ne veš o tem. Sicer si pa imela takrat komaj štiri, pet let.« Prikimala je in sanjavo rekla: »Skoda. Rada bi bila videla.« Francesco jo je presenečeno pogledal. Šele zdaj je videl, da so ji oči sijale. Nikoli še ni bil videl takšnih svetlih oči »A tako«, je rekel in se vrgel na posteljo. »Pozabil sem, da je tvoje najljubše opravilo razkosavanje živih metuljev in izdiranje mušjih nog. Kralj, ki daje svoje podložnike streljati in obešati, ti je seveda vse drugače po godu kakor kralj, ki se mu takšna zverska dejanja studijo. Prosim, izgini.« Obrnil se je v zid in trudno ponovil: »Izgini. In zapomni si: ničesar ti nisem povedal.« Princesa je odšla. Vse popoldne je sedela pri oknu in sanjarila. Ko je zvečer, preden je šla spat, poljubila kralju roko, ga je nenavadno burno ob- jela in šo enkrat s vročimi ustnicami poljubila hrbet njegove tolste, potne dlani. Dekle Marija Anunclata Ljudstvo je stradalo. Dežela je bila rodovitna, toda okrutne sile, ki so ji vladale, so jemale vse, in niso puščale ljudstvu ničesar. Kdor mu je hotel »alla gendarmesca«. Tri vseučilišča so bila v deželi, toda zelo malo prebivalcev kraljestva se je učilo branja in pisanja. Kralj je bil vrl mož; a ljudstvo je bUo predrzno, ni maralo, da bi grdo ravnali z njim, in mu ni dalo vladati v miru. Čeprav ni bil ošaben, ampak je sleherni dan govoril z najnižjimi, ki jih je vsak krojač zaničeval, ter občeval z njimi, kakor da bi mu bili enaki, se je nesramno ljudstvo pomagati, so ga s sotrpinom vred prikovali na šest čevljev dolgo verigo ali obsodili na smrt. Zakoni niso bili krivični; a policijski minister je odločal »Re Bomba«. Karikatura Ferdinanda II. kakor jo je narisal sloviti francoski karikaturist Daumier. vendar puntalo, zdaj tu, zdaj tam; hotelo je ustavo, ki jo je bil kralj odpravil, hotelo je uživati sadove preobilno blagoslovljene zemlje, hotelo se je na- jesti do sitega. Kričalo je: »Evviva la lega italiana!« Kaj je torej zalegla vsa pobožnost? Kralj se je vsak petek in vsako soboto strogo postil, izpovedoval se je pogosteje in bolj skesano kakor kdor koli izmed njegovih podložnikov, kar majhnega se je čutil pred svojim brezmilostnim izpovednikom, patraškim nadškofom Celestinom Coclejem, ki je bil član reda svetega Alfonza. In to še ni bilo vse: kralj se je vozil na god svete Rozalije v Palermo in na god svetega Pavlina v Nolo, po cele ure Je klečal v procesiji piedigrottovskega praznika v Napolju, izdal je zakon, ki je vsem roditeljem mladih deklet dovoljeval, da smejo svoje hčere po sili zapirati v samostane, in nunskemu samostanu Santa Chiara v Napolju je dovajal bogat plen, brezmadežne šestnajstletnice iz premožnih hiš. Grdo, nehvaležno ljudstvo je bilo vzlic temu nezadovoljno z njim. Samo v urah najhujše stiske, kadar je čutil, da sta on in njegov prestol v nevarnosti, je dal streljati na ljudstvo; rajši bi bil vladar, ki bi ga vse ljubilo. Toda ljudstvo se ni dalo vzgojiti. Kričalo je: »Stradamo!« Kričalo je: »Svobode hočemo!« Kričalo je: »Evviva la lega italiana!« Hotelo se je otresti kralja, ki ga je napak sodilo in po krivici imenovalo »re Bomba«. Nene-homa je moral polniti ječe, pošiljati kaznjence na galeje, dajati opravka krvniku in odrejati v podzemeljskih zaporih jetnišnic na Nisiti, Ventotieni in Treminiju mučenje zločincev, ki so se bili vzdignili zoper državno blast; moral je tako ravnati, čeprav so ljudje sovražnega mišljenja, kakor Anglež Gladstone in neki poročevalec turinskega »Risor-gimenta«, ki se je bil vtihotapil v eno teh ječ, za-nikavali potrebnost takšnih ukrepov. Časih je kralj pritrjeval nizkotnemu skrivnemu tisku: kadar je pisal, da je državni svèt smešen in da ga med semi vministri ni enega spodobnega in pravičnega. MALI OGLASI Kam pa,kam ? Danes vsi t» pustno zabavo v gostilno k Panju, Vegova ul. 10, kjer se bodo zbirale najboljše maske letošnjega predpu-sta. Pustno rajanje do jutranje zore, tako da bo vsak §os prišel na svoj račun, 'et je, godba, domača zabava itd. Vse maske dobro-coške. Na »videnje. 3566-18 Nebesa polna so svetnikov pierokov, angelov in muče-nikov, le Pusta, revčka gori ol, pri Bauiu danes god »Ia»!. Gostilni Kramar. 3564-18 Trgovski pomočnik ieiezninai, pošten, dobi alužbo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljubljana« 3241 1 Gospodinjo Inteligentno, mlado, čedno, i$Če podjetnik. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Neodvisna«. 3570-1 Perfektno kuharico rpr»jmem xa večji obrat. — Oferte t navedbo dosedanje alužbe in zahtevo plače na ògl. odd. Jutra pod značko »Vestna it. 10«. 3552-1 Frizerskega pomočnika idobro izvežbanega, sprejmem takoj. K. Falezov, Vič, Vrtovci 17. 3560-1 j-- Upokojenca vclčega pisarniških poslov, ilovenskega, »ibohrvatskega in nemškega iezika ter strojepisja, išče društvo v Ljub-1 ani. Ponudbe na ogl. odd. Jut» pod »Upokojenec«. 3561-1 Uradnico začetnico »prejmem. Nastop takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod lifro »Začetnica«. 3562-1 Sprejmem takoj tekačico, kontoristko (prak-tikantko), krojačico in krojača. Likalnica Ljubljana, Vegova 12. 3563-1 Modistka spretna, ki želi spremeniti službo, dobi stalno mesto proti dobri plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ii/ro »Modistka 888«. 3554-1 Korespondentko izurjeno ter perfektno *lo-vensko in nemško stenografi-njo, sprejme v stalno službo tovarna v Zagrebu. Izčrpne ponudbe z navedbo dosedanje prakse na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno mesto«. 3539-1 Krojaškega vajenca sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3536-1 Zlatarskega pomočnika sprejmem, kateri je vešč tudi popravila ur. Mesto je stalno, nastop takojšen. B. Rangus, Kranj. 3547-1 Wlitòbe išče Trgovski pomočnik vojaščine prost, mešane stroke želi službo v večji trgovini ali za vodstvo podružnice. Zmožen kavcije din 10.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen in zanesljiv«. 3546-2 Prodajalka s kavcijo. 23 let stara, zmožna voditi podružnico, želi mesto čim preje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3568-2 Službo skladiščnika sluge ali kaj sličnega, iščem. Imam tudi kavcijo 30.000 din. Onemu, ki mi preskrbi službo, dam lepo nagrado. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3535-2 Kakor doma se počutite ko posečate NOVO KUHINJO, katera Vam nudi vedno kvalitetno sveže pripravljena jedila. — Se priporoča lastnica Kmetič Terezija G. Th. Rotmanz Kapitan Kozlostrelec \ gre leve lovit čez teden dni se je spet prikazal \ Čudnem vozilu, ki je bilo na pol avto, na pol parni stroj. »Dobil sem ga v zameno za letalo,« je zaklical, »prav tam v zahodnem koncu Konga! Krstim ga za »Adelajdo!« — »Adelajdo« so torej namenili, da bo v bodoče vlekla vozove; črnce, vse razen dveh, so pa poslali domov. Kuhar vojaščine prost, «šče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Stalna služba«. 3570-2 Dentist odličen tehnik in operater, išče namestitev za takoj. — Ponudbe pod »Dentistika« na anončni zavod Sax, Maribor. . 3548-2 Dragocenost Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — jnvelir, Ljubljana, Wolfova uL Prodam Zakaj kupujemo polenovko pri Kovačiču, Miklošičeva cesta? Ker je najboljša in zato najcenejša. 3565-6 Aparat za trajno kodranje popolnoma nov, prodam po zelo nizki ceni. Anica Krč, Kranj, Blejska c. 4. 3538-6 Inventar za modno in galanterijsko trgovino poceni prodam. — (Pulti, police, pis. miza). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3227-6 Otomano skoraj novo, ugodno prodam. Mesetnel, Ljubljana, Celovška c. 72. 3544-6 Kupim Indio kupi In sprejme vsake vrste predmete v komisijsko prodajo. Oglasite se: Igriška 14. 3551-7 Avtoyinotó 7 osebnih avtomobilov ugodno proda garaža Id mehanična delavnica Iv. Kopač, Ljubljana, Pran Kopanska 21. 3477-10 Tovorni MAN Diesel dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Desa, Celovška cesta 38. 3567-10 Victoria, Dürkop, Vesta in druge svetovne znamke, poceni, tudi na obroke — ŠKET, Vransko. 3541-10 INSERIRAJ V „JUTRU"! Pohištvo Spalnice kuhinje, postelje, mreže in drugo pohištvo najceneje pri Andlovic, Komenskega 34. 3454-12 Fino spalnico lz orehove korenine poceni proda Franc Krže, pohištvo. Vrhnika,. Ogle da se v zalogi v Ljubljani. Prečna ulica 6, nasproti mestnega kopa-Užča. 3288 12 Vila »Brezje« Zagrad-Celje 10 sob in vrt, oddam v najem v celoti, razdeli se tudi na 3 stanovanja. — Kirbiš, Celje. 3569-17 Trgovino z mešanim blagom T prometnem kraju vzamem v najem s stanovanjem.. Promet cca 50.000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj 1939« 3545-17 Frizerski salon v centru mesta, ugodno naprodaj. Poizve se v ogl. odd. Jutra. 3555-19 Posest Hiše trgovske m stanovanjske cei stavbene parcele, nudi v ugoden nakup Pr ra e< Franjo, real, pisarna, Ljublana Erjavčeva c 4a. 96-7C Polovico hiše trgovske in stanovanjske, prodam v najnovejšem in najprometnejšem centru v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Polovica hiše«. 3558-20 tanovanje Enosob. stanovanje solnčno in suho, oddam. — Poizve se v bufetu Mivka 27, Trnovo. 2315-21 niiJigiT' T* Sostanovalca v lepo sobo na ulico, z vso oskrbo poceni takoj sprejmem. Sv. Jakoba trg št. 5 3559-23 Sobe iiie Sobo lepo opremljeno, z uporab^ kopalnice, event. centralno kurjavo, iščem. Ponudbe pod »Boljši in stalen« na ogl. odd. Jutra. 3549-23a iWS3S3È Kanarčke prvovrstne pevce, ter nekaj samic ugodno proda Josip Devetak, Ljubljana, Blei-weisova c. 50. 3432-27 rl]l Ločenec srednjih let, išče trajno prijateljstvo. Dopise na ogl. cdd. Jutra pod značko »Sen-timent«. 3540-24 Razno Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustita redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sveriolikaloica Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi L. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. 6N0 • ' ; VQC?A2VNF :- JUGOCMUKA SV. p™ NAM Naše gledališče DRAMA Torek, 21. ob 16.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Sreda, 22. febr.: Zaprto. Četrtek, 23 .febr.: Hlapci. Red Četrtek. Opozarjamo, da bo danes v drami predstava že ob 16. Igrali bodo izredno zabav, no češko veseloigro »Upniki, na plan«, ki je polna najrazličnejših veselih in nerodnih situacij. Veljajo znižane dramske cene. Cankarjevi »Hlapci« se bodo ponovili v Četrtek 23. t. m. v premierski zasedbi za red Četrtek. — Dijaška predstava v drami bo v petek 24. t. m. ob 15. Vprizorila se bo komedija »Brezov gaj«. Veljale bodo cene od 14 din navzdol. OPERA Torek, 21. ob 20.: Roxy. Opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24. din navzdol. Sreda, 22. febr.: Lohengrin. Red Sreda. Četrtek, 23. febr.: Evgenij Onjegin. Tzven Znižane cene od 24 din navzdol. Petek. 24 febr.: Zaprto. Izvrstna Abrahamova opereta »Roxy« se bo pela drevi ob 20. pri znižanih cenah v operi. Opereta je izredno zabavna, zasedba običajna, le vloga guvernante bo tokrat v rokah gdč. Slavčeve. Kdor se želi prijetno zabavati, naj pride drevi v opero na vprizoritev operete »Roxy«. Wagnerjeva opera »Lohengrin« se bo pela zopet v sredo 22. t. m. za red Sreda. Delo je imelo tudi letos na našem odru izredno velik uspeh. Zasedba vlog: Franci, Vidalijeva Kogejeva, Betetto, Janko in Dolničar. Dirigent; dr. švara. Režiser: R. Primožič. — Cajkovskega opera »Evgenij Onjegin« se bo pela v četrtek 23. t. m. kot izven predstava pri globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. MARIBORSKO «ìLEDALIfcCE Torek, 21. ob 20.: Vse za šalo. Znižane cene. Sreda, 22.: Zaprto. Četrtek, 23. ob 20.: Na ledeni plošči. A. R e Torek, 21. februarja LJubljana, 11 : šolska ura: V pustni noči; igrica v 3. dejanhi, napisal Jos. Ribičič, izvajajo brezposelni učit. abiturienti. — 12: Veselo rajanqe (plošče). — 12.45: Poročila. _ 13: Napovedi. — 13.20: Akademski pevski kvintet. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: O anekdotah (msgr. Viktor Ste-ska). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Iz Leharjeve operete »Dežela smehljaja« (plošče). — 20: Stiri zgodbe o snubačih ln svatih. Napisal Joža Vomberger, izvajajo člani rad. igr. 1ruži-ne, sodelujejo Fantje na vasi, vmes kmečka' godba na ploščah. — vodi inž. Pengov. — 22. Napovedi, poročila. — 22.15: Orkester, harmonika in plošče. Beograd 16-45: Narodni napevi, orkestralni koncert ln violinske skladibe. — 18.50: Plošče. — 20: Petje. — 20 30: Orkestralni koncert. — 22.15: Lahna in plesna muzika. — Zagreb 17-15: Lahka godba. — 20: Prenos opere lz Nar. gledališča. — B t Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je moj ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak. itd. gospod FRANC LEBÀN URADNIK DRŽ. ŽELEZNICE včeraj po dolgem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek 21. t. m. ob 16. iz hiše žalosti' Murnova ulica 2, na pokopališče pri Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Šiški dne 27. t. m. ob pol 7. zjutraj. LJUBLJANA, 20. februarja 1939. Žalujoča soproga IDA; sin Rado ter ostalo sorodstvo Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana t Po dolgotrajni, težki bolezni, previdena s tolažili svete vere nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mama, stara mama ln tašča, gospa JOSIPINA VOLČANŠEK roj. VITOVEC Pogreb nepozabne pokojnlce bo v torek, dne 21. februarja ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanskl cesti na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trst, Beograd, dne 20. februarja 1939. IVAN, urad. car. uprave, v pok., soprog; IVAN, MAKS, VIKTOR in BOGOMIR, sinovi; BEATRICE poročena DELAGO, MARIJA poročena KOŠIR, SLAVA poročena ZUPAN, hčere ln ostalo sorodstvo. I Praga 19.25: Pustni kabaret. — 21.10: Prenos operete. — 22.30: Lan«a glasba s plošč. —■ Varšava 21: Cajkovskijeva VI. simfonija. — 22.25: Plesna muzika. — Sofija 17.30: Vojaška godba. — 18.15: Zgodovina simfonije. — 19: Orkestralni koncert ln komorna glasba. — 20: Petje. — 21.25: Vesela muzika. — 22: Ples. — Dunaj 12: Opoldanski koncert. — 16: Orkester in solisti. — 18.20: Vojaške koračnice. — 20.10: Kmečki koledar za februar. — 21: Plesni večer. — 22.35: Nadaljevanje plesa. — 24: Kakor Berlin. — Berlin 19: Glasba Joh. Straussa. — 20.10: Pustno rajanje. — 22.30: Vesela muzika. — 24: Operetni odlomki. — München 19.15: Mešan program. — 20.10: Veseloigra. — 22.20: Pustnemu torku primerno. — Pariz 19.05: Plošče in petje. — 20.30: Violinski koncert — 21.30: Operni prenos. — 23.45: Lalika glasba s plošč. Sreda, 22. februarja Ljubljana 12: Slovenska glasba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: NapovedL — 13.20: Cerinova ura (igra salonski kvartet). — 14: NapovedL — 18: Mladinska ura: Domovina, ti si kakor zdravje (prof. dr. Vodnik); Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). — 18.40: Selitveni pojavi pri slovenski Industriji (g. A. Kuhar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: prenos opere iz ljubljanskega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Uk-mar) ter napovedi in poročila. Beograd 16.45: Narodna glasfoa. — 21: Narodne pesmi in orkestralna glasba. — Zagreb 20: Zvočna igra ln klavirski koncert. — 22: Plesna muzika. — Praga 19.25: Orkester in petje. — 20.50: Mešan glasbeni program. — 22.20: Plošče. — Varšava 21 : Chopinove klavirske skladbe. — 22.05: Komorni koncert. — Sofija 18: Lahka glasba. — 19.15: Prenos opere »Norma«. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.20: Klavirske skladbe. — 20.10: Verdijev »Requiem«. — 22.30: Dunajska glasba. — 24 : Nočni koncert. — Berlin 20.10: Petje in plošče. — 20.30: Simfonični koncert. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — München 19.15: Koračnice. — 20.10: Pevski večer. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vrt y Ljubljani, j