Posamezna številka 10 vinarjev.
M*-,55-	v Llubijani, v soboto, n. julija MU.
LBIO XII
== Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2-—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto......„ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12-—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v
za dvakrat...... 15 „
za trikrat ......13 „
za večkrat primeren popnst.
Porotna oznanila, zalivale, osmrtnico iti:
enostolpna petitvrsta po 2) vin.
Poslano: . enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, tzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
oar OredniStvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma so no e=s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. s
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
J*" Današnja številka obsega 16 strani.
Razkrinkani hinavci.
Sarajevsko podlo grozodejstvo je bliskoma razjasnilo situacijo na slovanskem jugu naše monarhije. Pokazalo je v celi nagoti hudodelski značaj velesrbske propagande in razkrilo obenem vso gnjusno gnjilobo, ki se je pod vplivom političnega srbstva razširila po naših južnih deželah.
Veličastna nedeljska manifestacija S. L. S. jc pa z električno točnostjo razjasnila položaj v naši ožji domovini: Hinavci so se sami razkrinkali!
Čudno je bilo videti, kako so se, ko je dospela prežalostna novica, rinili v ospredje z žalnimi izjavami elementi, o katerih je zdavno notorično, da stoje v najožjem stiku z velesrbskim gibanjem; elementi, ki so organizirali mladino v duhu »Omladine« in jo otrovali z veleizdajskim tiskom, bclgrajski romarji, ki so se ob vsaki priliki cedili simpatij za srbsko politično hegemonijo mej jugoslovanstvom; elementi, ki so storili vse, kar jc kdaj bilo v njihovi moči, da bi omajali čut zvestobe do habsburške monarhije v našem narodu, zlasti pa v mladini, ki je naravno nagnjena k fantastično-mcglenemu radikalizmu. Potuhnili so sc ti elementi kakor na komando in se odeli z ostentativnim plaščem žalovanja in monarbične zvestobe, v njihovem žargonu bi rekli bicantinske ponižuosti. Njihov račun jc bil, da na ta način odvrnejo najložje pozornost in sum ou sebe, si pridobe zaupanja na zgoraj — in pod krilom tega zaupanja tem lažje nadaljujejo svoje protidomovinsko, podlo delo! Domišljali so si, da so že tako daleč, da z nekoliko hinavščine lahko pokrijejo vso svojo zlobo, vse svoje podzemsko ruvanje in nadtalno delo — ves velesrbski konterband, ki ga prodajajo med našim poštenim narodom.
Toda prišla je nedeljska manifestacija S. L. S., ki je pokazala svetu prava čutila našega naroda, prava iskrena čustva naše dežele. Manifestacija, ki jc pokazala resnično globoko žalost našega ljudstva nad neizmerno izgubo, resničen gnjus in gnjev nad veleizdajsko propagando političnega srbstva v našem cesarstvu, voljo do brezobzirnega odpora zoper vsakega, ki podpira neposredno ali posredno to hudodelsko propagando — in obenem pokazala celemu svetu globoko ukoreninjeno resnično zvestobo in udanost
LISTEK.
Avtentično poroti o sarajevskem oleniam.
Neka visoka oseba, ki se jc zadnje dni pred atentatom nahajala v neposrednem stiku z nadvojvodom Franom Ferdinandom in njegovo soprogo voj-vodinjo Hohenberg, jc podala naslednje avtentično poročilo o osodepolnili dogodkih v Sarajevu:
»Medtem ko sc jc Njegova ccs. Visokost gospod nadvojvoda zadnja dva dneva pred smrtjo nahajal na manevrih, se je Njena Visokost gospa vojvo-dinja oba dneva dopoldne peljala iz Ilidža v Sarajevo, kjer jc obiskovala samostane in šole različnih konfesij. V njenem spremstvu so se nahajali: grofica Lanjus, nadvojvodov službeni ko-mornik baron Morsey in od deželne vlade dodeljeni deželnovladni tajnik dr. Stareh. Vojvodinjin avtomobil sta menjaje se vodila brata Grein iz Gradca, katerih eclen je član prostovoljnega avtomobilnega zbora. Dala sta svoja, avtomobila visoki gospej na razpolago in sta prevzeto nalogo vršila izvrstno :in z največjo službeno vestnostjo, tako da se jc visoka gospa o njima opetu-vano zelo pohvalno izrazila.
našega ljudstva do naše avstrijske države in do prvega reprezentanta te državne misli — do našega cesarja.
Napram tem veličastnim pojavom l/a, ki ostanejo vsakemu, ki jih jc bil deležen, neizbrisno v spominu, pojavom, izvirajočim iz dna globin narodovega srca iz svetili čustev ki so tisočim nazočih gnala solze v oči — komedija izveslnih elementov ni mogla zdržati. Nje moralične sorodnike anarhističnih velesrbov jc preveč bolela ta iskrena manifestacija slovenskega ljudstva za Avstrijo in njenega vladarja. In preveč so jih boleli udarci, ki so padali na podle srbske morilce in njihove zaščitnike v Belgradu, ki so jim dali bombe, revolverje, in — judeževe tolarje!
In ta njihova bolest je rodila surovo jezo in ta jim jc zmešala vse prejšnje hinavske račune, niso se mogli več premagovati, vrgli so proč hinavsko krinko in pred svetom stoje danes v svoji naravni nagoti.
Vsak, kdor čuti patriotično, kdor ima kaj zmisla za hrvatsko-slovensko domovino in kdor v resnici obsoja podli, veleizdajski umor, sc je moral iz srca veseliti nedeljske manifestacije slovenskega ljudstva. Le kdor noče Avstrije, kdor noče da bi hrvatsko-slo-venski narod našel svojo srečo v habsburškem cesarstvu, — kdor obratno hoče, da uspe velesrbsko gibanje, da se odtrgajo naše dežele od Avstrije in priklopijo srbski državi in kdor na tihem odobrava sarajevski umor, le tisti se zamore togotiti nad našo nedeljsko manifestacijo.
Kaj naj poreče spričo tega slovensko ljudstvo k taki pisavi slovenskega svobodomiselnega časopisja? »Slovenski Narod« in »Dan« sta otvo-.ula ves svoj velikanski reservoar gnojnice in jo izlivata na nedeljske mani-festante. V najmastnejših psovkah zmerjata Slovence, Kranjce, ki so manifestirali vznesena čutila za ožjo in širšo domovino, za cesarja in državo, manifestirali vznesena in odločna čustva zoper vse sovražnike države in cesarja, naj bodo, kdor hočejo!
»Trotelstvo«, »infamnost« imenujejo liberalni listi nedeljsko žalno-pa-triotično manifestacijo — njene udeležence pa »garjeva bitja«!
Prav je, da ti izbruhi niso bili kon-fiscirani. Škoda bi jih bilo — kajti v tem slučaju bi ne dobili v roke dragocenih dokumentov za pristno napredno misel, ki sc pocl različnimi markami širi mecl našim narodom.
Krinka je padla — komedije je konec.
Že o priliki teh voženj sc jc večkrat nudila priložnost opazovati, kako iz-vanredno površno sc jc vršila cestno-policijska služba. Večkrat na nekaterih mestih ni bilo nobenega stražnika; kadar jc visoka gospa stopila iz kakega poslopja na ulico, je bila večkrat taka gnječa, da jc bilo človeka strah. Tesno do voza jc pritiskala množica, nikjer nobenega policaja, ki bi skrbel za red, samo nekateri civilno oblečeni detektivi, med njimi pred vsem dva Dunaj-čana, so sc po svojih najboljših močeh trudili napraviti prostor. Dejansko jc tudi eden izmed aretirancev, ki sc nahaja v preiskovalnem zaporu, natančno navedel, kje se je vojvodinja vozila in kje je s svojim spremstvom izstopila ob svojih obiskih; izjavil jc, da jo jc natančno opazoval.
Prišlo je usodepolno nedeljsko jutro. Posebni dvorni vlak jc pripeljal najvišja gosta s premstvom v Sarajevo. Po kratkem ogledu Filipovičcvcga taborišča so zasedli avtomobile. V prvem vozu sta sc peljala Visokosti z ckscc-lenco Potiorekoni; spredaj jc polog svojega šoferja sedel grof llarrach, lastnik avtomobila. V drugem vozu, last grofa Boos-VValdecka, so se razen tega peljali ekscelenca baron Rumerskireh, grofica Lanjus in podpolkovnik pl. Merizzi. V .tretjem vozu, ki ga jc vodil lastnik nad-
Našim nasprotnikom.
(Iz starešinskih krogov.)
V »Grazer Tagblattu« z dne 8. julija 1911. je zopet izšel zelo strupen članek pod naslovom »Slovensko-klerikalni pa-triotje«. Napada dr. šusteršiča, dr. Kreka, naše časopisje in — kar je sedaj prišlo zelo v modo — naš dijaški list »Zoro«. »Slovenski Narod« (8. julija 1914), ki sc zadnje čase uprav histerično prizadeva, da bi svoj in »Danov« patriotizem s »Slovcnčevim« patriotizmom spravil pod en klobuk, kar trium-fira vsled tega nemškega članka, ki jc sigurno potekel s peresa kakega člana kranjskega nemškega Volksrata. Na podlagi tega Volksratovcga članka pride »SI. N.« do zaključka, da »slovenski klerikalec ni ne Slovenec, no Slovan in je stokrat slabši od vsakega narodnega sovražnika. Nemec, Madžar in Italijan so odkriti sovražniki, slovenski klerikalec jc podel izdajalec, za katerega ni več mesta v slovanski družini in sc ga mora z zaničevanjem izbirati, če bi so hotel še kdaj izdati za Slovenca in Slovana«.
Mi se tem histeričnim izbruhom »Slov. Naroda« samo pomilovalno sme-jemo. Tudi »izbrcati« nas nc bo treba iz njegove častite družbe; naš cenjeni nasprotnik naj kar ostane v oni družbi, v oni žlahti, kjer jc dosedaj; namreč skupaj s svojim nadebudnim, sicer nekoliko porednim sinčkom »Danom« in s svojim bratrancem »Grazer Tagblat-tom«1, Čestitamo k tej »patriotični« družbi!
Pogovoriti se hočemo nekoliko z »Grazer Tagblattom«. Čisto gotovo je, da se onim delom članka, ki ga je napisal mlad prenapet naš član in ki je vsled neprevidnosti uredništva prišel v tisk in kanfiskacijo, noben pameten član naše organizacije, noben starešina in tudi noben član S. L. S. ne strinja. Članek jo bil napisan pred nesrečnim sarajevskim atentatom in sc jc pečal s slovenskim vseučiliščem. Naravnost zlobno je, te prenapete stavke mladega dijaka v tej zvezi pripisovati v rovaš naši stranki. Pa brezmejno sovraštvo proti Slovencem je zmožno tudi tega in sc naposled niti ne čudimo. S priznanjem pa moramo omeniti lojalno pisanje kršč. soo. »Grazer Volksblatta« (z dne 7. julija) o tej zadevi.
1 V četrtkovi številki, dne 9. julija, ta brezvestni list naravnost napada ranjkega prestolonaslednika!
Nekaj, kar se nam pa zdi naravnost kot zastrupljevanje vodnjakov, pa je drugi napad »Grazer Tagblatta« na »Zoro« in na naše »Slov. kat. akad. starešinstvo« (dne 8. julija 1914). V tem drugem slučaju napada graški list članek »Jugoslovanski problem«, ki bi bil izšel v 9. zvezku letošnje »Zore«. Redakcija »Grazer Tagblatta« ga ima sicer vseeno po zelo čudnih zvezali na razpolago .... Za ta zadnji članek sevc pa nosimo polno odgovornost in nam niti na misel ne pride, da bi sc zagovarjali. Dokazati hočemo le vso nesramnost, s katero je napisan ta napa'd na nas.
Šo preden je članek izšel v celoti (to jc samo prvi del!), je »Grazer Tag-blatt« žo proklcl dr. šusteršiča, ki da je vslecl ljubimkanja z jugoslovansko idejo (Liebaugeln mit der siidslavischen Idee ...) povzročil, da so se razširile državi nevarne ideje tudi med Slovenci; obsodil jc tudi dr. Kreka, češ da jc v svojem doželnozborskem govoru leta 1909. ob priliki aneksijske debate izpel cel dithiramb v slavo Srbov ...
Pisec »Zorinega« članka »Jugoslovanski problem« jc natančno označil jugoslovansko idejo, ki jo zastopa S. L. S. in tudi naša dijaška organizacija in naše starešinstvo. Omenil jo tudi izrecno oni dve društvi, ki na zunaj zastopata naš slovanski program, namreč »Slovansko Ligo kat. akademikov«, ki ima namen pospeševati medsebojno spoznavanje slovanske katoliške inteligence in tako utirati pot k medsebojnemu zbližanju vseh slovanskih katoliških narodov, kar bo le v korist in pro-cvit Avstrije. Slovanska Liga kat. akad. ic bila potrjena od visoke c. kr. vlade leta 1909., seveda pri »Grazer Tagblattu« in tudi pri kranjskem nemškem Volksratu in pri njegovi žlahti nismo iskali potrdila. S. L. K. A. jc tedaj že velik velik krivec in dr. Šusteršič bi jo bil moral po mnenju nemškega dopisu-na še pred rojstvom zatreti.
In še nekaj! Slovenska katoliška inteligenca in sove S. L. S. so tudi v zvezi s pravoslavnimi Slovani potom cirilmetodijske ideje... Groza!...
Oglejmo si torej še to stran. Mi Slovenci imamo društvo, ki se imenuje »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije«. Dočim se cerkveni kongresi na Vcle-hradu pečajo s strogo teoretičnim razglabljanjem, kako bi sc dalo približati in pozneje združiti vzhodno in zapadno Cerkev, sc »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« peča s praktično stranjo tega velekoristnega gibanja. Prvi veiehrad-
poročnik Eggcr, so se peljali krilni po-bočnik polkovnik dr. Bardolff, major Hoger in vladni svetnik dr. Fischer. Četrti avtomobil sta vodila lastnika brata Grein, vozili so se pa v njem gard-in ritmojster grof Ehrbach, major Iliit-tenbrenner in ritmojster bar. Ditfurth, osebni pobočnik fegm. Potioreka. V petem avtomobiju so sc peljali deželnovladni tajnik dr. Stareh, službeni ko-mornik baron Moiy$ey in ordonančni častnik stotnik Pilz. Kot šesti jc vozil rezervni avto.
Pri poštnem ravnateljstvu so vozo-
vi za hip ustavili. Nato jc cela vrsta prišla nekako na višino na drugi strani reke ležečega zbornega poveljstva, ko se je začula slaba, strelu podobna detonacija; istočasno jo bilo videti nekega moškega skočiti v vodo. V neposredni bližini, na pol na levo od spredaj pri drugem avtomobilu jo vržena bomba eksplodirala z močnim pokom. Podpolkovnik pl. Merizzi je takoj začel močno krvaveti iz rane na zadnji strani glave. Grofica Lanjus, ki kljub grozno kritični situaciji ni izgubila glave, dasi je železen drobec teudi njej priletel v lice, jo vzela svoj robec in ga ranjencu pritisnila na rano, iz katere jo močno drla kri. Gospodje iz spremstva, baron Rumerskireh, polkovnik Bardolff in ma-ioria Hocer in iluttenbrcuner so takoj
skočili z voza in se prepričali, da se najvišjima gostoma ni ničesar zgodilo. Grofa Boos, čegar avtomobil jc bil porušen, je zadelo 7 bombnih drobcev, katerih nekateri so mu predrli obleko in sc zarili v kožo. Nadporočniku Egcrju je bila raztrgana čepica in prebito varnostno steklo njegovega avtomobila. Mnogo drugih oseb izmed gledalcev, kakah 10 do 15, jo bilo več ali menj ranjenih.
Nadvojvoda je velel takoj ustaviti, da se jc prepričal, kaj se jc zgodilo z njegovim spremstvom. Atentatorja, ki je skočil v Miljačko, so takoj prijeli in na drugem bregu spravili na suho.
Več gospodov iz spremstva se je prepričalo o aretaciji in so kasneje dospeli na rotovž, kjer se je imel vršiti slavnostni sprejem. Vladni svetnik dr. Fischer se je na nadvojvodovo povelje z ranjenim podpolkovnikom pl. Mcrizzi-jem takoj poljal(k zdravniku.
Pred mestno hišo jc nato župan govoril svoj pozdravni govor, nakar je nadvojvoda, ki je mojstrsko obvladal svojo razburjenje, odgovoril. Po oficiel-nem sprejemu jo nadvojvoda v fojerju z dostojanstveniki in svojim spremstvom govoril o napadu, o čemer ie pripomnil: »Pri naših razmerah je pričakovali, da dobi napadalec še zlat zaslužni križec!«
Medlem jc vojvodinja z grofico La<
ski kongres (1907) je stal pod strogo kontrolo avstrijskega zunanjega ministrstva, ki se je pa kmalu prepričalo, da se Avstrija od to strani nima ničesar bati, pač pa veliko pričakovati. K m a 1 u s o z a č e 1 i t o g i b a n j e n a-padati Rusi kot najnevarnejšo in najbojevitejšo strujo »inkvizitorskega avstroslavizma« (Strannik, 1909, sti\ 496 do 520). In istega leta 1909, ko je izšel ta napad od ruske strani, so vsi avstrijski vladni časopisi od centralnega kore-spond. biroja pa dol do »Bosnische Post« na srbski meji priporočali to gibanje, to ciril-metodijsko idejo.1 Vprašamo sedaj nesramnega dopisuna pri »Grazer Tagblattu«, če še vzdržuje svoja sumničenja?!
In potem »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«! Društvo je bilo potrjeno od vis. c .kr. ministrstva z ukazom z dne 15. julija 1892, št. 15.285. — § 1. pravil govori: »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije je cerkveno, pobožno in misijonsko društvo, katero namerava razširjati, braniti in poveličevati sveto katoliško vero mecl Slovani; vsled tega vsega se lotiti in podpirati vse, kar koristi temu namenu, ozirajoč se na veljavne cerkvene zakone.« Omenim naj, da popolnoma analogno društvo obstoji tudi pri Hrvatih. Dne 8. decembra 1913. so zagrebško Marijine družbe priredile slavnostno akademijo Brezmadežni kot zavctnici Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Proti tej prireditvi so nastopili z vso vehemenco — Srbi, mecl njimi Medakovič, predsednik hrvatskega sabora, in drugi srbski velmožje. Shod se je vseeno vršil in imel prav odlično udeležbo, med njimi nadškofa Bauerja, — bana Škrleca ... in mnogo najvišjih vojaških dostojanstvenikov .. .'•' Ali so tudi ti nelojalni Avstrijci?
Pa še nekaj Volksratovemu ljubljanskemu dopisunu v album! Pri katoliških avstrijskih Nemcih sc nahaja skoraj popolnoma analogno društvo kakor naše »Apostolstvo« in sicer pod imenom »Verein von der unbeflicktcn Ern-pfangnis Mariens zur Unterstiitzung der Katholiken im turkisehen Reichc und im Oriente«. V rokah imamo letno poročilo tega društva (Wien, 1911. Druck von Rudolf Brzezowsky & S6h-ne.) za leto 1910. Iz tega poa-očila povzemamo, da je društvo med drugim podpiralo — prav kakor naše slovensko Apostolstvo — katoliške kolonije med Srbi, Bulgari in makedonskimi Slovani. Med meceni tega društva blešči (str. 57.) n a p r v c m m e s t u Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar Franc Jožef I. z letnimprispevkom 2000 K ...
Če torej pangermanski kranjski do-pisun in njegov eksekutor v uredništvu »Grazer Tagblatta« že ne zaupata našemu glavarju dr. šusteršiču in dr. Kreku, Če ne zaupata hrvatskemu banu baronu Škerlecu... če »Grazer Tagblatt« niti rajnkemu prestolonasledniku Fran Ferdinandu ne zaupa, naj se vsaj zane-
1 Cf. »Slovenec«, 1909, 23. julija. 5 Cf. »Kraljestvo božje na zhodu«. IV. zvezek, str. 22—23; Ljublj. 1914. — Cf. takratno hrvatsko dnevno časopisje!
se na našega presvetlega vladarja. Seveda tako daleč še nismo, da bi vsi po vrsti od prvih v državi do zadnjega državljana na komando nemškega Volks-rata delali reklamo za losvonromsko gibanje ... Tudi se ne menimo dosti, kaj bo k temu našemu delu rekel kak eks-travagantni Srb, prav kakor se tudi ne brigamo za tozadevno mnenje slavnih urednikov »Slovenskega Naroda« in »Dana«.
To je torej naše slovansko gibanje; tako je bilo označeno tudi v »Zori« v članku »Jugoslovanski problem«. Mi stremimo za zbližanjem vseh katoliških avstrijskih Slovanov, naj prvo med dijaškimi vrstami, in s tem med inteligenco, nakar se bo medsebojno spoznavanje razširilo tudi med avstrijska slovanska katoliška ljudstva. Seveda to ni všeč ne čifutom, ne protestantovskim Vsenemcem in seve najmanj slovenskim, hrvatskim in srbskim liberalcem. Zato so pa tudi avstroogrski Jugoslovani liberalnega mišljenja začeti družiti in prvi korak je storilo dijaštvo. Da bi obstojale zveze slovenskega dija-štva s srbskim dijaštvom iz srbske kraljevine, o tem pisec »Zori ne ga« članka ni izrekel niti besedice, iz čisto navadnega vzroka, ker mu o tem dosedaj še ničesar ni z n a n e g a. Če bi pa o tem kaj zvedel, bo on prvi, ki bo nastopil proti takim zvezam. Pač pa je seve naravnost nesramno in lažnjivo podtikanje »Grazer Tagblatta«, obenem pa tako absurdno in neumno, da nam je kar žal za inteligenčni niveau graškili listov in ubogih njihovih čitateljcv. Iz tega si lahko vsak naš pristaš napravi sam sodbo, kako je z našimi liberalci, ki tako zvesto capljajo za tem denunciantskim nemškim listom.
Pa glavne bolečine »Grazer Tagblatta« leže pač drugod, namreč v političnem programu S. L. S.
Ko se je razširila grozna novica o sarajevskem atentatu, so madjarski listi reagirali na ta način, da so zahtevali, da naj sc takoj odstavi dr. Mandič, drugi najvišji civilni uradnik v Bosni. Torej srbski revolucionarji so priredili napad, kaznujmo zato lojalne Hrvate. Istočasno so začeli Nemci proti nam Slovencem gj-ozno gonjo, noben Slovenec, ki je bil v kakršnikoli službi, ni bil gra-škim in kranjskim pangermanom in losvonromovcem dosti patriotičen. Zato proč z njimi, — na njihova mesta pa seve — nemške burše itd. Proč z avtonomno deželno vlado, v deželni dvorec naj se pa naseli kranjski nemški Volks-rat... Kajne, tako ste si zasnovali, gospodje?!... Videč te mastne priprave za pojedino so se skušali okorajžiti tudi tržaški oberdankovci proti »nelojalnim« Slovencem! No, hudega baš ni bilo! — Vidi se pa iz vsega tega, kako hudo smo mi Slovenci Nemcem in Lahom napoti. In ker S. L. S. predstavlja najmogočnejšo slovensko trdnjavo proti vsem sovražnim navalom, zato bi bilo treba diskreditirati njene voditelje, organizacijo samo pa ubiti za vsako ceno. To je nemško-laška politika, kajne, preljubi »Dan« in »Slovenski Narod«?! No, pa ne bo šlo tako hitro!
In tu se spomnimo na besede dr. Šusteršičeve, ki jih je govoril na pro-
njus odšla v prvo nadstropje, kjer je sprejela turške dame. Neka mlada Tur-kinja je visoki gospej podala šopek cvetlic, ki ga je le-ta sprejela in obdržala v rokah. Kasneje je ta šopek skupaj s cvetlicami z obedne mize v kona-ku kot prvi krasil vojvoclinjino mrtvo truplo.
Spremstvo je sedaj Visokostima priporočalo, da bi se takoj vrnila naravnost
v kmak, ne da bi se peljala po mestu. Toda nadvojvoda je brezpogojno vztrajal na tem, da še preje obišče ranjenega polkovnika pl. Merizzija, in sicer v gar-nizijski bolnišnici. Vojvodinja pa je odločno izjavila, da boče spremiti svojega moža in se noče peljati naprej v muzej, kakor je bilo preje določeno. Zasedli so avtomobile; čisto spredaj pred Visokostima je vozil avtomobil, ki naj bi kazal pot, in ta avtomobil se ni ogibal preje določenih ulic, marveč je kljub temu z županom in vladnim komisarjem zavil v Franc Jožefovo ulico. Grof Ilarrach se je vstopil na stopnico ob naclvojvodovi strani, da bi ga kril s svojim telesom.
Ravno je ekscelenca Potiorek zapazil usodepolno zmoto v vožnji, ko je takoj zavpil. »Sloj! Kaj pa je to? Saj se napačno peljamo!« Le za hip je postal avtomobil; tu pa so padli od desne najmanj trije streli. Vojvodinja se j« takoj zgrudila nadvojvodi na prsi in potem v naročje, nadvojvoda pa je padel nazaj in ostal v tem položaju do konaka. Medtem ko je bilo videti, da visoka gospa ni prav nič ramena, je iz nadvojvodo-
vih ust bruhnil curek krvi v obraz grofa Harracha. Generalski klobuk je palci na tla, toda nobeden iz spremstva, doslej ni mogel povedati, kako sc jc to zgodilo, nihče sc na ta trenutek ne more spomniti.
Takoj, ko so padli streli, so najvišji dvorni mojster haion Rumerskirch, krilni pobočnik dr. Eardolff in major Hoger skotili k Visokostima, da bi ju hranili in jima eveiuuelne pomagali. V prvem trenutku nihče ni verjel na kako težko poškodbo. Major Iluttenbren-ner je takoj poklical zdravnike. Grof Ehrbae.n je varoval groiico Lanjus, ki bi bila drugače v tej skrajno nevarni situaciji ostala popolnoma zapuščena.
Poročnik Grein, službeni komornik baron Morsey in stotnik Pilz so se vrgli na morilca s sabljami. Samokres jc morilec držal še v dokah. Od vseh strani so leteli nanj udarci; nešteto rok je seglo po njem, med njimi tudi katoliški teolog Pušič, ki ga je bil prvi zgrabil. Tudi komplici atentatorja so se v njegov prid udeleževali pretepa. Pri tem se je policija obnašala deloma tako nerodno in deloma tako izzivajoče, da se je sama zapletla v prepir s častniki, ki so se vdeležili aretacije, ter jih zadrževala od morilca, češ, častniki naj se odstranijo, to ni njihova reč. Ti policaji pa niso zapazili, da jc na cesti ležala še ena bomba, ki kakor po čudežu ni eksplodirala, dasi je šel čeznjo en avtomobil in se jc vsa zmeda odigrala ravno na tem mestu.
Avtmohili i vjaokostima so v div-
testnem shodu v nedeljo: Franc Ferdinand je zaraditega padel, k e r j e hotel srečne in zadovoljne Jugoslovane v našem cesarstvu, kajti zadovoljni Jugoslovani v naši monarhiji, to pomeni smrtzavele-srbskogibanje, za to gibanje, katero živi samo od nezadovoljnosti Jugoslovanov . . . Vsak razsoden človek, ki pozna razmere, mora tem besedam popolnoma pritrditi. Hočemo pa z ozirom na skupni ministrski svet, ki se je te dneve vršil na Dunaju in pečal z bosenskimi razmerami, povedati tudi svoje mnenje.
Velikosrbske ideje ne bomo uničili z različnimi šolskimi odredbami, s poostrenim policijskim režimom, kot si to predstavlja grof Tisza na Madjarskem. Velikosrbsko idejo bomo stalno podrli le z velikohrvatsko-slovensko idejo.1 Idcjese pobijajozidejami, ne s policijo; zmerom je to bilo in bo. Zadovoljiti je treba Hrvate in Slovence in tudi Srbe v Avstro-Ogrski, in to bo takoj za stalno izpod-neslo tla velikosrbskemu gibanju. Le pomislimo!
Razdeljeni smo avstro-ogrski Jugoslovani na tri centralne vlade, na Dunaj, Budimpešto in Sarajevo; razdeljeni smo na devet parlamentov: Dunaj, Budimpešto, Zagreb, Sarajevo, Zader, Koper, Trst, Gorico in Ljubljano. Vpričo teh kričečih razmer so Nemci sami prišli do zaključka, da se nam godi krivico, da nam je treba dati avtonomijo. Tako je n. pr. baron Chlumecky javno priznal: »Wenn jemals das unheilvolle Prinzip des Divide et impera tatsach-lich angewendet \vurde, so ist dies hier der Fall.« In na istem mestu: »Die Mo-narchie wird nur dann die ihr gebuh-rende Rolle im Siidosten spielen kon-nen, wenn sic allmahlich zum Hort der
sudslavisehen Interessen wird......
Dann, aber a u c h nur dann wird die Monarchie die ihr durch die Geo-graphie und die Geschichte vorge-schriebene Mission erfullen: Die ftih-rende siidslavische Vormacht zu wer-den.«-
Baron Chlumecky je dober avstrijski patriot; govorilo se je celo, da je bil zaupnik rajnkega prestolonaslednika In prav isto kot trdi ta mož in z njim še cela vrsta odličnih avstrijskih politikov (prim. samo »Osterr. Rundschau«), isto zahteva tudi S. L. S. in njeni od Nemcev tako sovraženi voditelji.
To je tudi ona jugoslovanska agitacija, ki jo razširja S. L. S.: postaviti nasproti velikosrbski ideji veliko — hrvatsko-slovcnsko gibanje v okviru avstro-ogrske monarhije, — nasproti srbskim državnim iluzijam nastopiti z idejo nacionalne avtonomije v s e h j u-goslovanskili dežela v Avstro - ogrski pod slavnim habsburškim ž e z 1 o m. Vsem onim avstrijskim Jugoslovanom, ki lojalno mislijo v Avstriji ustanoviti si ki hočejo z nami roko v roki nastopiti
1 Tu popolnoma soglašamo z »Agra-mer Tagblattom«; Idee gegen Idee; dne
8. julija 1914.
3 Klassings - Volhagens Monats-hefte, XXV., Heft 7, 447—448.
jem diru vozili čez nasproti ležeči most v konak. Vsled skrbi majorja Hiitten-brennerja je bila v konaku že pripravljena zdravniška pomoč, a bilo je že prepozno. Najvišji dvorni mojster baron Rumerskirch, gofica Lanjus, baron Ditfurth in šofer grofa Harracha so že mrtvo vojvodinjo nesli v prvo nadstropje. Deloma isti gospodje in pa majorja Hoger in Huttenbrenner, grof Ehrbach in drugi so nesli gospoda nadvojvodo, ki je še živel, a je bil nezavesten. Grofica Lanjus, zdravnik in šofer grofa Harracha so si prizadevali pomagati ubogi vojvodinji, a zaman, ker je bila že mrtva. Grofica Lanjus ji je mogla samo še zatisniti oči. Ostali gospodje, predvsem najvišji dvorni mojster in krilni pobočnik, so medtem nadvojvodu hitro odpeli obleko, da bi mu pomagali, kolikor je bilo v njihovi moči. V njihovih rokah je umrl nadvojvoda Čez kakih fO minut, ne da bi se bil zopet zavedel. Divan v pisalni sobi fegm. Po-tioreka je bila njegova mrtvaška postelja. Zanje njegove besede so bile: »Zofija, ne umri mi, živi za moje otroke!« Prihiteli pater Puntigam, ki je preje vžival posebno naklonjenost vojvodinje, katera ga je bila še pred dvema dnevoma obiskala v mladinskem domu, je podelil sv. poslednje olje. Takoj ko so zdravniki konštatirali na obeh nasto-pivšo smrt, so mrliča provizorično položili na dve kovinski postelji in grofica Lanjus ju jc pokrila s cvetlicami.
svojo srečo, podajamo svojo bratsko roko ... In podajamo jo tudi onim lojalnim Srbom avstro-ogrske monarhije, za velikohrvatsko-slovenske težnje. Pogoje za to, d agremo s Srbi v Avstro-Ogrski roko v roki, smo že opetovano označili: da Srbi ne ovirajo Hrvatov v njih najvitalnejših političnih pravicah, ker s tem ne samo Hrvate, ampak tudi nas Slovence tirajo v pogin; da Srbi v Avstro-Ogrski vendar že enkrat opuste oni neznosni šovinizem, ki tira Hrvate v najobupnejši boj; da Srbi definitivno pokopljejo »misli visokoleteče«, ki jih je še v najnovejšem času razvijal znani srbski politik Spalajkovič v svoji knjigi »La Bosnie et 1'Hercegovine«, kjer razpravlja o razsulu Avstrije in o koncu trojedine kraljevine na korist »La grand Serbie« . . .3
Nacionalna avtonomija avstro-ogrskih Jugoslovanov bi bila največja trdnjava pohlepnim željam kraljevine Srbije. Kdor torej to idejo nacionalne avtonomije propagira, je najboljši avstrijski patriot. Kdor propagira nacionalno slogo in edinost med Slovenci, Hrvati in tudi lojalnimi S r b i v Avstro-Ogrski, ta le utrjuje avstrijsko državno misel na jugu. Če je torej dr. Krek jasno izrekel v deželnem zboru kranjskem, dd, smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod in da govorimo en jezik, mu moramo dati prav; kajti vsaj v toliko smo že en narod, kot n. pr. nem. Korošci in severni Nemci iz rajha. Zato naj denuncijantje v »Grazer Tagblattu« kar lepo molče. Tisti časi so namreč minuli, da bi se mi avstro-ogrski Jugoslovani na nemško in madjarsko komando med seboj klali, nemški Volksrat in Madjari bi pa figurirali kot razsodniki . . . Tistih časov ni več in ne bo jih več!
3Cf. »Čas«, 1912, str. 40.
»Leonova družba" Slovencem.
Naše razmere še niso take, da bi mogli imeti posebno znanstveno akademijo. Zato se je »Leonova družba« pre-osnovala v književno društvo za strokovno znanstvo, za poljudno znanstvo in za leposlovje.
Leposlovje ima mogočen kul« turen vpliv, dober ali slab, kakor priča ves razvoj modernega sveta, in v metafizični trojici, ki ustvarja harmonično kulturo, je, kakor je rekel tako resnično dr. Mahnič, tudi lepo. Zato hoče »Leonova družba« gojiti tudi leposlovje in dajati vodilno smer (direktivo) leposlovnemu delu. Imamo sicer že razne leposlovne knjižnice, vendar se zdi, da ne bo odveč, če bo dala tudi »Leonova družba« vsako leto svojim članom kako lepo izvirno delo ali kako klasično delo iz svetovne literature.
Po poljudnem z n a n s t v u naš čas takorekoč kriči. Ljudstvo hrepeni po vedno večji izobrazbi, da bi moglo pridobitve novodobne kulture izrabljati za svoj vsestranski napredek; zakaj zaveda se, da bo v silni tekmi narodov zmagoval tisti, ki bo imel največjo kulturo. To izobrazbo mu mora podajati poljudno znanstvo. Pod videzom znanstva v poljudni obliki se p* žal v najširše sloje zanaša tudi nevera; celo med Slovenci pridobiva moderna laživeda vedno več tal. Zato sam je živo potrebna poljudno-znanstvena knjižnica.
A trefta nam je tudi strokovnega z n a ns t v a. Le iz strokovnega znanstva more zajemati poljudno znanstvo; strokovno znanstvo daje kulturi smeri. Ljudstvo bo končno tako, kakršna bo inteligenca, a inteligenco vzgaja znanost. Naše ljudstvo gospodarsko krepko napreduje, vendar tega napredka ne bi mogli biti prav veseli, če se ne bi obenem krepila tudi duševna moč, če bi nam morda na polju duševne kulture gospodaril nasprotnik.
Naposeld nam je treba revije, ki naj sproti zasleduje kulturne pojave, jih beleži, če treba, načelno presoja, in tako opozarja na znanstveni študij, obenem pa mnogoličnosti znanstvenih spoznav daje načelno enotnost in jasnost.
V zavesti teh živih potreb je »Leonova družba« svoj delokrog razširila. Ni več zgolj znanstveno, ampak splošno književno društvo, ki mu je namen »gojiti književnost v prospeli krščanske kulture« (§ 1.). Ni več omejena na akademično izobražene kroge, temveč kliče vse sloje, ki so željni omike in izobrazbe (§ 4. c). Izbrala si je odbor 21 mož, da bi tako pritegnila k dolu kar največ moči (S 7.). Za letnino jc določila neznatno vsoto ft K, da bo mogel biti član vsak količkaj zaveden Slovenec (S i. c). UslanoV-nina (200 K) se lahko plačuje v obrokih tekom štirih let,
Po tem programu hoče torej ^Leonova družba« izdajati:
1.	Znanstveno knjižnico;
2.	poljudno-znanstveno knjižico;
3.	leposlovno knjižnico;
4.	revijo »Čas«.
Za leto 1915. n. pr. hoče dati svojim članom:
a)	1 zvezek znanstvene knjižnice (spisi P. Stanislava Škrabca),
b)	1 zvezek poljudno - znanstvene knjižnice,
c)	1 zvezek leposlovne knjižnice (prevod romana: Coloma, Malenkosti) in
d)	revijo »Čas«.
Ker lioče »Leonova, družba« svojim Članom vse to dajati za letnih 6 K, je samoposebi umevno, da mora računati s kar največjim številom članov. Nadeja se pa, da je ta up ne bo prevaral, tako živo jc prepričana, kako izredno važno in nujno je, kar jc zapo-čela, in ne more si misliti, da bi to prepričanje ne prevzelo vseh.
Upi, da bo po skupnem delu med Slovenci prišlo do kulturne skupnosti, jso nas prevarali. V slovenski inteligenci je vrsta mož, ki so v načelnem nasprotju s krščanskimi kulturnimi načeli. Ti možje hočejo vsakemu skupnemu kulturnemu društvu vtisniti pečat svojih protikatoliških teženj. Zato nam ne preostaja drugega, kakor da se tudi na duševnem polju samostojno organiziramo, kakor sc jc naše ljudstvo žc organiziralo na gospodarskem, socialnem in političnem polju! Doka-žimo na vseh poljih življensko moč krščanskih idej! »Leonova družba« bodi naša Kulturna Matica!
V Ljubljani, dne 1. julija 1914.
Odbor »Leonove družbe«.
Kdo je dober gospodar?
Času primerno premišljevanje.
Kakor je znano iz poročila iz občinskega sveta ljubljanskega, je dovolil deželni odbor, da izplača Kranjska !deželna banka ljubljanskemu mestu (1,100.000 K posojila. Pogoji, pocl katerimi dobi mesto to posojilo, so taki, da so morali tudi najhujši nasprotniki priznati, da dandanes od daleč ni mogoče dobiti ugodnejšega posojila, kakor ga dežela potom svoje banke dovoljuje ljubljanskemu mestu. Sicer so denarne stvari presojati v prvi vrsti s trgovskega stališča, ampak pri naših razmerah ni neumestno, ako preuda-rimo pomen tega posojila tucli z drugega vidika.
Skozi več let sc je vršila po celi 'deželi strupena agitacija pod geslom, 'da je Kranjska dežela po zaslugi S. L. S. prišla na kani in tla bo kmalu boben zapel k popolnemu polomu. Najrazličnejši preroki so se oglašali, ki so vedeli že termin, ob katerem bo treba konkurz napovedati; vse liberalno časopisje, nc samo slovensko, ampak tudi nemško je bilo po koncu, da diskrc-ditira deželno upravo. Sedaj sc pa vidi, kako prazna in puhla so bila ta prerokovanja. Tisto toli obrekovano »L a m p c t o v o g o s p o d a r s t, v o« se je sedaj pokazalo v pravih posledicah, in le se dajo izreči z enim samim stavkom: Kranjska deželna uprava j c gospodarsko tako |t r d n o k o n s o 1 i di r a n a , da je postala v splošni p o v o d n j i zadnjih gospodarskih polomov rešilna skala, n a katero se rešujejo tudi oni b r o d o -J o m c i, k i so se zaganjali v to skalo, da bi jo podrli.
Žc drugič je Kranjska deželna banka v kritičnem momentu rešila ljubljansko mestno gospodarstvo iz najhujše zadrege. Prvi milijon posojila je založil s pupilarno varnimi papirji ljubljansko mestno loterijsko posojilo in omogočil izpeljavo mestne kanalizacije. Sedaj dovoljeni milijon bo omogočil nadaljno delo v Ljubljanici, moderniziranje tržnih razmer, razvoj šolstva in ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda. In komaj je dovoljen ta drugi milijon, že ljubljanski župan zdihuje po tretjem milijonu, ki ga mora nujno imeti, sicer sc vstavi občinski voz.
Ko se je v deželnem zboru obravnavala ustanovitev deželne banke, takrat so Nemci in liberalci ustanovitvi nasprotovali z vsemi silami. Vse mogoče sovražne in zvijačne namene so podtikali S. L. S., češ da ona ustanavlja ta državni zavod samo zaradi toga, da bi ubijala one denarne zavode, ki so v nemških in lebralnih rokah. S. L. S. pa je neomajono vztrajala pri svoji nameri, in uspeli je pokazal, kako prav je imela.
Takoj po ustanovitvi deželne banke jc nastopila splošna gospodarska kriza z grozno denarno stisko, v kateri je silno trpelo in šc trpi vse naše na-
rodno gospodarstvo. In v tej dobi je deželna banka nastopila kot rešiteljica. Pripeljala je doscclaj žc sedem milijonov kron denarja v deželo, katerega je dala na nizke obresti na razpolago našim občinam v posojilih na dolgo amortizačno dobo, in jc druge denarne zavode toliko razbremenila, da nam je sploh mogoče dihati.
Deželna banka je deželen zavod, in vsa njena moč izvira iz moči deželnega odbora. Deželni zastop vojvodine Kranjske je v kritičnem položaju na denarnem trgu spoznal svojo dolžnost in je z vso energijo uredil deželne finance. To, kar nasprotniki vladajoči stranki štejejo v največji greh, je bilo v resnici rešilno dejanje in največja dobrota za celo deželo. Danes je Kranjska dežela ena izmed tistih maloštevilnih dežela, katerih gospodarstvo je v popolnem ravnotežju. Vsled tega je njen kredit na denarnem trgu najtrdnejši, papirji dežele Kranjske in Kranjske deželne banke imajo najvišji ugled na mednarodnem denarnem trgu, ki je gotovo najkompeteuitnejši sodnik o trdnosti in o zanesljivosti finančnih uprav.
Pri tej priliki pa si dovoljujemo še eno primero, ki clobro ilustrira naše gospodarske in politične razmere. Dr. L a m p c je predložil deželnemu odboru računski zaključek deželnega zaklada za leto 1913., k i izkazuje pol milijona prihranka proti proračunu. Deželni odbor jc v najtežavnejših časih sestavljal proračune vedno tako, da je izdatke vpostavljal v kar mogoče najvišjih, dohodke pa v najnižjih pričakovanih vsotah. Vsled tega je seveda izkazoval velike primanjkljaje v proračunih, — dokler ni prišel čas za državne preodkaze deželam oo državnem finančnem načrtu. Vsled tega so nasprotniki neprenehoma vpili, kako slabo jc to deželno gospodarstvo s primanjkljaji; dejanjsko je pa deželni odbor vsako leto velike vsote prihranil proti proračunu. Deželni gospodarji v svoji dalekovidnosti se niso zmenili za dnevne očitke kratkovidni)). ljudi, ampak so gradili trden temelj za gospodarsko bodočnost dežele. Da jc gospodarska bodočnost dežele na podlagi finančnega načrta, sklenjenega v zadnjem deželnem zboru, popolnoma zasi-gurana, nam kaže dejstvo, da jc leto 1913., katerega proračun jeni podatki so služili za podlago naclaljšemu prora-čunjevanju, pri končnem obračunu pokazalo pol milijona kron v prid deželnemu premoženju.
Nepoklicani kritiki deželnega gospodarstva so pa delali ravno nasprotno. — kakor kažejo zgledi v liberalnih občinskih upravah. Doslej smo se ba-vili z dvema takima zgledoma: v Postojni in v Ljubi j a n i. V zadnji seji ljubljanskega obč. sveta jc moral župan dr. Tavčar zopet moliti žalostni konfiteor, da so bili dosedanji načrti in proračuni mestne občine osnovani na čisto napačni podlagi. Na desno in levo sc pokaže naenkrat potreba velikanskih izdatkov, na katerih pokritje ni nihče mislil. Treba bo za nazaj urediti zavoženo gospodarstvo, dopolniti porabljene zaklade in vpeljati času primerno urejeno gospodarstvo. Poleg teh nalog iz prošlosti pa stopajo velike naloge bodočnosti, ki kategorično zahtevajo popolno izpremembo dosedanje finančne politike ljubljanskega mesta.
Tudi tukaj jc bil deželni odbor tisti, ki je s temeljito revizijo i z k a z a 1 m cs t ni občini 1 j u b-1 j a 11 s k i največjo dobrot o. Kajti ta revizija je šele ustvarila tisto podlago, na kateri je mogoče sanirati ljubljansko mestno gospodarstvo. Tudi la dobrota deželne ujiravc proti ljubljanskemu mestu sc jc na najgrši način ob-rekovala kot čin sovražnosti, ko jc bila v resnici diktirana, samo od pošt e n c zavesti, da je deželna uprava koli-kortoliko soodgovorna tudi za uprave svojih občin.
Žc v občinskem svetu se je nagla-šalo, da so pogoji, pod katerimi je dobila mestna uprava posojilo od deželne banke, tako ugodni, da v sedanjih razmerah sploh nikjer ni mogoče najti kaj podobnega. Država sc zadolžuje, deželo lezejo v dolgove, mestne občine letajo od banke do banke in moledujejo za posojila. Akcijske banke ta žalostni položaj komunalnih uprav izkoriščajo na silovit, način; majhen kapitalistični krog sc neizmerno bogati na splošne stroške ljudstva. Kakšne bi bile danes razmere na Kranjskem, ako ne bi bil i deželna uprava v trdnih rokah in ako nc bi imeli deželne banke, ki jc na trgu komunalnega kredita nastopila kot močen regulator? Ako ne bi danes deželni dvorec sredi splošne mizerije stal kot. močna in neomajena finančna trdnja-
va, bilo bi nemogoče vse melioracijsko delo v deželi, nemogoče bi bile vse komunalne zgradbe, na tisoče ljudi bi bilo brez zaslužka in kreditni zavodi dežele zahtevam denarnega trga sploh ne bi mogli zadostiti. Tako pa je dalekovidna in modra deželna uprava v splošni gospodarski depresiji ustvarila v naši deželi dobo pledovitega in obče koristnega dela, dobo komunalne podjetnosti na gradbenem polju, katere blagoslov sega do zadnje hribovske vasi. Saj se še nikdar ni toliko gradilo v deželi, kakor zdaj. In to pride posebno v poštev v današnjem času, ko je privatna podjetnost popolnoma zadušena!
In še nekaj! Za rešitev nesrečnih članov Glavne posojilnice se je ustanovila Kreditna zadruga, katera si pa do določenega termina 1. julija ni mogla zasigurati potrebne vsote za izplačilo reduciranih upniških zahtev. Zadnji dan je bil že tu, in rešitve od nikoder. Vse mučno delo se je zdelo izgubljeno in strašni polom neizogiben.
Kdo je podal rešilno roko v splošnem potopu? Deželni odbor je prevzel garancijo in pooblastil deželno banko, da izpelje to transakcijo.
In tako deželno upravo si upajo za-sramovati oni, ki ravno sami neprenehoma moledujejo za njeno dobroto!
Toliko v premislek vsem onim, ki so nastopili kot nepoklicani kritiki ali so se dali zapeljati od krivih prerokov!
Nov avstrijski knežji rod.
Starejši sin umorjenega prestolonaslednika Frana Ferdinanda in njegovo soproge vojvodinje Sofije Ilolien-berg, kuez Maks liohenberški, bo ustanovil olj novo avstrijske knežje hiše. Zanimivo jc, da jc plemiški pridevek »Ho-henbcrg« žc v najstarejši dobi najti v rodopisu habsburške vladarske hiše.
Grofica Gerlruda Ana Hohcnberg jc bila namreč prva žena Rudolfa Habsburškega, praočeta Habsburžanov. Od nje izhajajo vsi Rudolfovi potomci, ker jc njegov drugi zakon z Agnezo Bur-gundsko ostal brez otrok.
Rodni grad plemenitih Hohenbor-gov je stal — kakor tudi liolienstauf-ski in hohenzollernski — na Švabskem. Dvigal se jc na strmi gori v bližini nekdanjega svobodnega državnega mesta Rot\veila, čegar prebivalci so pa grad žc v srednjem veku o priliki nekega spora med mestom in grajskim knezom porušili. Hohenberške grofe omenja švabska zgodovina že v 10. stoletju. V začetku 12. stoletja jc liohenberški rod, ki je bil v sorodu s Zollernci, zelo slovo); razen rodnega gradu je imel šc mesti in graščini Haigerloch in Rotten-burg, katerim so se kasneje pridružili še Spaichingen, Schomberg, Binsdorf in druga mesta. Burkhard liohenberški je 1. 1216. sezidal grad Rottenburg, obdal mesto Ehingen z zidovi in so imenoval »Dei gratia de Hohcnberg« (po milosti božji pl. Hohenbcrg), Gertruda Aana pl. Ilohenberška sc je 1. 1245. poročila z Rudolfom Habsburškim in postala pra-mati večine nemških knežjih hiš. Zadnji moški potomec rodovinc Hohenber-gov je bil 1486. položen k zadnjemu počitku v samostanu Reuthin in po stari viteški navadi so dali z njim v grob ščit in šljem. Grofijo Hohenbel-g je rodovina že 1, 1381. prodala Avstriji. Sin avstrijskega nadvojvode Ferdinanda in Filipine Welscr, mejni grof Karol pl. Bur-gau, je prejel 25. avgusta 1606. od Rudolfa II. poleg mejne grofije Burgau in deželne grofije Ncllenburg tudi grofijo Hohenbcrg kot, avstrijski podfevd in s tem naslov grofa Ilohenberškega. Kakor znano, je pokojni prestolonaslednik potoval vedno pod tem imenom, kadar jc potoval inkognilo. Ta pridevek je potem cesar podelil grofici Sofiji Clio-tek, ko jo jc tik pred poroko s Franom Ferdinandom povzdignil v knežji iu kasneje v vojvodski stan.
Novi liohenberški rod pa nc bo samo po očetu (Fran Ferdinandu) v sorodu s habsburško hišo, marveč tudi po materi vojvodinji Sofiji liohenberški,. kajti rodovina grofov C.liotkov izvira po ženskem rodu tudi iz habsburškega rodu.
V četrtem rodu Rudolfovih potomcev jc bil namreč vojvoda Ernst Železni (1377—142.4), prapravnuk kralja Rudol-sa I. in ustanovitelj starejše štajerske veje habsburške hiše, v drugem zakonu oženjen s Cimburgo Mazovijsko in ona hči iz tega zakona, Katarina, so jc lota 1446. poročila z mejnim grofom Karlom I. Badenskim (umrl lota 1475.). Direkten potomec le zakonske dvojico v potem rodu, mejni ^rof Herman Fortunat (umrl leta 1664.), je imel ličcr Sidonijo, ki je bila poročena z vojvodom Filipom Krištofom Hohenzollern-Hechingen, ki je umrl leta 1671. Ena njenih vnukinj, princezinja Marija Jožefa (rojena 1728)
se je poročila z grofom Franom Vence-slavom Clary-Aldringen (rojen 1. 1706), katerega je cesar Jožef II. leta 1767. povzdignil v državni knežji stan. Hči tega knežjega para, Marija Sidonija grofica. Clary-Aldringcn (rojena 1748, umrla 1. 1824.) sc je leta 1772. poročila z grofom Rudolfom Cliotek Chotko\vskim inWog-ninskim, tajnim svetnikom in predsednikom dvorne komore (rojen leta 1749., umrl leta 1824.).
Od četverih sinov te zakonske dvojice, grofov Ivana, Jožefa, Karola in Hermana, izhajajo vsi sedaj živeči člani rodovinc Cliotek, kakor tudi pokojna vojvodinja Sofija Hohenbcrg, ki je bila vnukinja grofa Karola Chotek (umrl leta 1868.), ki si je v letih 1826.—1843. kot, cesarski na,mestnik na Češkem pridobil velikih zaslug za kulturni napredek dežele in mesta Prage. Najbrže je cesar pokojni Fran Ferdinandovi soprogi ravno z ozirom na to rodopisno zvezo podelil pridevek »Hohcnberg«.
Koroške novice.
k Korošci — na Brezje dne 19. in
20. t. m.! Pri ljubljenem Marijinem svetišču na Brezjah se bodo v nedeljo, dne 19., in ponedeljek, dne 20. julija t.l. zbrali zdržniki in zmerniki alkoholnih pijač k velikemu abstinenčnemu taboru, taboru »Svete vojske«. Brezje so Korošcem že od nekdaj draga in ljubljena božja pot. Zlasti šc, ker vsled žalnega dogodka v vladarski hiši izostane nameravani »koroški dan« v Ljubljani ter s tem zvezani polet udeležencev brez-jiške Matere božje, naj vsi tisti, ki so se žc za to pot odločili, porabijo le-to priliko, da izpolnijo dano obljubo. S potrebnim združimo koristno in prijetno! Kdo dvomi o potrebi, da se omeji po Koroški ravno grdo žganjepitje? In zato vabimo tembolj, da si izbrani iz vseh krajev tam dobijo pravo sliko o bistvu in količini treznostnega gibanja na slovanskem jugu — udeležili se bodo namreč lega tabora tudi bratje Hrvatje, kakor lani katoliškega shoda v Ljubljani. — \ sc krajevne ljudske voditelje nujno prosimo, da to vabilo čim-preje razglasite vsem našim ljudem ter pošljete iz vseh krajev zastopstva naJ Brezje. Obenem bo tudi ob ugodni uri (ki jo šc naznanimo) občni zbor koroške deželne osrednje »Svete vojske«. Pričc-tek tabora jc v nedeljo, 19. julija, popoldne ob treh ter zborujemo do večera; zvečer obhod z lučicami in neprisiljena zabava z godbo (seveda brez plesa!). V ponedeljek, dne 20. julija, zjutraj cerkvena opravila, nato še posam-na zborovanja; zvečer pa je lahko vsakdo že doma. Poučno in fletno bo, vse obenem, zato pa pridite v mnogem številu ! — »Sveta vojska« z a- K o r o-š k o , Celovec, »Mohorjev dom«.
ITALIJANSKO VOHUNSTVO V DALMACIJI.
Zaradi vohunstva v prilog Italiji so bili aretirani trije Italijani — re-njikoli, nameščeni kot uradniki v ši-benski karbidni tovarni, ki jo last neke rimske delniške družbe. Sodna komisija, kateri je bil prideljen tudi nek stotnik-avditor z Dunaja, jc najprej« izvršila hišne preiskave pri vseh v Ši-beniku bivajočih rcnjikolili. Komisija je našla pri tem mnogo obtcžilncga materiala. Pri preiskavi v tovarniških uradih so našli natančno izgotovljen načrt šibeniškega pristana in opise vse okolice. Ravnatelj tovarne je takoj pobegnil, a jc bil na Reki aretiran. O imenih in podrobnostih varujejo oblasti strogo molčečnost. — K šibeniški volumski aferi pripominja »Piccolo«, cla je bil zaradi vohunstva pred mcseci izročen tukajšnjemu deželnemu sodišču neki F o n ta n a , čegar vohunsko delovanje spravljajo v zvezo s šibeniško vohunsko afero.
ITALIJANSKI KAPITAL V SRBIJI.
Listi poročajo, da sc je večja skupina italijanskih finančnikov odločila ustanoviti v Srbiji posebno italijansko banko, ki bo predvsem financirala razna javna dela in podjetja v deželi.
VPRAŠANJE STAROSLOVANSKE LITURGIJE V SRBIJI.
»F r e m d c n b 1 a 11« oficielno poroča: Z ozirom na časniške vesti, da je Sv. Oče dovolil Srbiji v dodatku h kon-kordatu staroslovansko liturgijo, izvemo, da si je Sv. Oče pridržal'podelili privilegij glagolicc kot. čisto lokalni privilegij posameznim župnijam, kjer SO za to dani otnografični pogoji. »Samouprava« glasilo srbsko vlade, pa poroča v uvodnem članku: V tej zadevi so so izmenjalo med srbsko vlado in Sveto Stolico note, ki imajo veljavo pogodbe in glasom katerih se uvede glagolska služba božja tam, kjer prebivalstvo to želi. Srbska vlada bo to
uslugo Svete Stolice s tem poplačala, da bo čimpreje otvorila katoliško semenišče. S to zadevo se je razmerje med Srbijo in Sveto Stolico le-še bolj poglobilo.
FRANCOZI SE ZAVZEMAJO ZA
SRBIJO. — »ŽALOSTNI« LAHI.
Bivši minister za zunanje zadevo Pichon se bavi v »Monde Ilustre« s položajem, nastalim vsled sarajevskega zločina, in se povzpenja do trditve, da ni »niti najmanjšega motiva obdolže-vati Srbijo moralno sokrivde.« — V laški »Stampi« piše poslanec Cirmeni, prijatelj di San Giulianov, da more Italija po smrti Franc Ferdinandovi »gledati z večjim mirom v bodočnost«.
Ruski belgrajski poslanik nenadoma umrl.
Belgrad. Avstrijski uradni brzojav poroča: Sinoči ob 9. uri zvečer je obiskal ruski poslanik v Belgradu Hart-wig avstrijskega poslanika Giesla, ki se je včeraj pripeljal z Dunaja v Bel-gracl. Med prijateljskim razgovorom obeli poslanikov jc postalo Hartwigu nenadoma tako slabo, da je čez nekaj minut umrl, dasi so bili takoj pozvani na pomoč trije zdravniki. Hajrtvrigovo truplo so takoj nato prepeljali v .rusko poslaništvo.
Med razgovorom je sedel poslanik Hartwig na kanapeju, poslanik Giesl pa v fotelju. Nenadoma se je prijel HarUvig z eno roko za srce, z drugo za glavo, trenutek nato pa je zdrsnil s ka-napeja na tla. Giesl je priskočil k njemu 111 ga dvignil na kanape. Prihiteli služabniki so ga skušali oživeti, a bila jc vsaka pomoč zaman. Došli zdravniki so mogli le konštatirati, da je umrl, zadet od srčne kapi. V avstrijsko poslaništvo je prihitela tudi Hartwigova hči, a je našla svojega očeta že mrtvega. Srbski listi prinašajo obširna poročila o Hartwigovem delovanju za srbstvo in slovansivo. Ivo se je razvedela po Belgradu lIart\vigova smrt, so takoj odpovedali gledališke predstave in javne prireditve. Truplo poslanika Hartwiga bodo prepeljali v Peterburg in se bo vršil pogreb z vsemi slovesnostmi.
Pokojni Hartvvig je bile eden najsposobnejših diplomatov Rusije in eden najpremetenejših diplomatov v Evropi sploh. Bil je velik prijatelj Srbije in zagovornik njenih teženj. Rusijo je zastopal v Belgradu že za časa anek-sijske krize. Pašič je svojo politiko uravnaval vselej po naročilih Hartwi-govih. Da se je Srbija po prvi in zlasti po 2. balk. vojni tako povečala in da je Rusija začela protežirati Srbijo celo proti Bulgariji, nekdanjemu ljubljencu Rusije, je v veliki meri pokojnikova zasluga. Ilartvvig je bil seveda največji naprotnik naše monarhije in v tem ozi-ru so o njem krožile najrazličnejše pripovedke, o katerih se ne ve, ali so vse resnične. Na vsak način je bila pokojnikova skrb obrnjena v prvi vrsti na to, da je korake in namere naše diplomacije izpodbijal, kjer je le mogel. Kljub temu je bil sila previden. S Hartwigovo smrtjo izgubi Ruija enega svojih najboljših diplomatov, Srbija svojega naj-zvestejšega prijatelja, Avstrija pa jako opasnega nasprotnika.
Po umoru prestolonaslednika.
Srbska predrznost, srbska propaganda in njeni pospeševalci.
Srbsko časopisje v Belgradu ne- j Sramno napada monarhijo in zlasti bo-sensko deželno upravo. Konstatiramo, da slavi srbsko časopisje sarajevske morilce kot mučenikc — proti temu slovensko liberalno časopisje niti z besedico ne reagira — in da besni, ker je prebivalstvo v Bosni, Hercegovini, Hrvatski, Dalmaciji in drugod tako Spontano reagiralo na umor prestolonaslednika, ki jc bil naročen iz Belgrada. Nadejali so se, da bo imel umor za posledico splošno vstajo v Bosni, in da bo »srbska Bosna« odobravala zločin belgrajskih plačancev. Dogodilo pa se je medtem ravno obratno, kajti Bosna še nikdar ni tako glasno in jasno pokazala svojega patriotizma in svoje vdanosti napram monarhiji, kakor ravno v tem slučaju, čeprav je protipostavne izgrede seveda obsoditi in obžalovati. A to neizmerno boli srbske povzročitelje tega atentata in liferante kragujevskih bomb. Mislili so, da je Bosna popolnoma pripravljena za vstajo in da komaj čaka prihoda belgrajskih »maščevalcev«, da jo »rešijo« izpod »avstrijskega jarma«. Toda Bosna jo planila proti morilcem in njihovim somišljenikom in s tem uničila velesrbom njihove sigurne nade. Od-
tod jeza srbskega tiska in ogorčenje slovenskih belgrajskih romarjev.
Tako se jim bodo izjalovili tudi računi na Slovenskem! Da to tudi že Čutijo, priča besnenje liberalnih listov. To vpitje pa nam resnice ne bo prikrilo in ne bo nas uspavalo, da bi do zadnjega ne šli v boj proti srbski propagandi, ki je izplela svoje mreže iz Belgrada. Tisti, ki so okuženi s to propagando, morejo pisariti tako kot pisarijo sedaj slovenski liberalni listi. Vsaka njihova beseda zveni v prilog Srbiji in njenim emisarjem. Zavijajo stvar na vse strani — dejstvo pa pri tem ostane, da je srbska vlada že leta in leta mirno zrla veleizdajniško gibanje med avstrijskimi Srbi, da ni našla niti besedice graje za nečuvene psovke in razžaljenja, ki so mesece in mesece bile čitati v srbskih časopisih. Pred očmi srbske vlade eksistira »Narodna Obrana«, ki ima za udejstitev velesrbske misli razne odseke, med njimi tudi »komitadjiški«, kateremu je padel kot žrtev naš prestolonaslednik. Pravi morilci so pravoslavni Srbi — tisti, ki so jih najeli, so tudi pravoslavni Srbi. To stoji. Če je med pozneje aretiranimi kak katolik, to kakor bi »Narod« rad, velesrbske propagande nikakor ne zmanjšuje, ampak jo povečava, in mora tembolj povečavati tudi naš odpor proti njej! To je znamenje, da je tista hinavska nacionali-stiška organizacija, ki ima za svojim »jedinstvom« velesrbsko propagando, dobila že svoje žrtve. Ob tej velesrbski organizaciji jc pač žalostno, da se dobe slovenski liberalni listi, ki dajo lekcije Hrvatom in Slovencem, naj ne tirajo Srbe v eksluzivno politiko, ki so srbske razmere proučevali na izvoru, nočejo nakrat zapaziti prav nobene velesrbske propagande in psujejo tiste, ki se tej propagandi odločno upirajo.
Stoji, kar piše sarajevski »Hrvatski Dnevnik«: »Nacionalistična struja, propagirana v subvencioniranih revolucionarnih listih, našla je močen odmev v enem delu Hrvatov in Slovencev (Zagrebško »Narodno Jedinstvo« je o nedeljski manifestaciji S. L. S. v Ljubljani pisalo, da na shodu ni bilo nič kmetov, ampak skoro sami duhovniki!) Orožje, s katerim se je borilo srbstvo s pomočjo naših oblasti na za-padu, se je izkazalo za jačje, upoštevanja vrednejše, a uspehi so bili večji, nego oni, ki so jih dosegle srbske Če-taške bombe v Macedoniji. Obširno je to tajno delo podpirala tudi oficielna Srbija. Izzivajoča monarhijo, da se je še v pravem zadnjem času potegnila nazaj, naprtila je naši državi miljarde stroškov. Od vseh konkretnih oblik za »osvojevalne misli«, je umor prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegove soproge najnovejša, najkonkretnej-Ša oblika. Proračunani, premišljeni in dobro izvedeni ta strašni udarec je jasen znak jakosti tega gibanja. Mračna so pota, po katerih koraka tok preiskave v Sarajevu. Tuje časopisje prinaša z veliko sigurnostjo vesti o povzročiteljih te zarote. Govori se o uradnih osebah; o društvih, o razširjenih zarotah tu in v inozemstvu. Vse te vesti se uradno — ne dementirajo. Pustimo preiskavo na strani. Motreči dogodek kritično, pridemo do prepričanja, da je ta strašni čin začetek nove etape v borbi srbstva na zapadu za »osvojevalno misel«. To strašno uraor-stvo ni samo čin Principa, Čabrinovi-ča in tovarišev. To je čin velesrbstva s te in one strani Drina. Izjeme potrjujejo pravilo! To je delo vseh onih, ki. so to rastlino vsaclili na naša tla, obsipali jo s toploto milosti in mirno gledali, kako» krasno uspeva«. To je dejstvo, pa četudi ves svet zagrmi: de-nuncijacija! To je tako jaka istina, kakor je dvakrat dve štiri! Naj danes državni pravdniki izdajo na jugu monarhije, da smejo Srbi brez kazni reči, kar mislijo — in potem bodo čuli še hujše stvari. Najjasnejše se to čita v srbskem časopisju. Ne v »Samoupravi«, ker ona ni glas narodnega mišljenja. V listih, ki jih čita masa, ki so istoveti z njihovim pisanjem, se gro-madijo še »večje« stvari; preti se in grozi Dan na dan sc širijo pri nas vesti, da se nahajajo bombe pri vseh kategorijah srbskega življa ...«
Proti tem velesrbskim izbruhom naj bi se po mnenju slovenskega liberalnega časopisja moral še izbirati posebno fin takt, ko vendar za poštenega Avstrijca ne bi smela biti dovolj ostra nobena beseda, ki bi to početje, ki je umorilo avstrijskega prostolonasledni-ga in njegovo soprogo, obsodila.
Zato je pa tudi ničeva tolažba, ki jo daje tej propagandi »Slovenski Narod«, ki pravi, da bi se kdo v naši stranki ne strinjal s stališčem, katerega je poudarjal dr. šusteršič na nedeljskem shodu. Kdor jo pristaš naše stranke, se s tem stališčem strinja naša stranka ni tista zmes. kakršno
predstavlja liberalna stranka, v kateri najdejo zatočišče elementi, ki sc zbirajo okoli Marjanovičevega »Narodnega Jedinstva« in ki je zadnji čas opetovano dovolj jasno pokazala, kako jo obvladajo in nanjo vplivajo ti elementi, katerih potovalni cilji so bili vedno Belgrad. Le natočite tem elementom in tistim, ki so jih najeli, čistega vina: Pri nas na Slovenskem bo plapolala stara slovenska zastava, ki jo ima razvito Slovenska Ljudska Stranka, zastava zvestobe do države — zastava, ki ima napisano proti ideji velesrbstva dovolj močno protlidejo: združenje Hrvatov In Slovencev pod habsburškim žezloml Ta ideja se bo zmagovito borila proti ideji velesrbstva. Če pa vi hočete onesrečiti s svojo agitacijo sebe — onesrečite sč, našega naroda vam ne pustimo, da bi ga zavodili in one-srečili!
Bomba v najvišjem srbskem cerkvenem zavodu.
Celo Sarajevo je polno srbskih bomb. Sedaj so našli skrito bombo tudi v »Velikem upravnem in prosvjet-nem svijetu«, najvišji instituciji v srbski cerkveni avtonomiji. Skrivališče te bombe je povedal v Zemunu aretirani Popovič. Torej celo cerkveni srbski zavodi služnjo za gnezdo zarotnikov. Prostori »Velikega upravnega in pro-svjetnega savjeta« v Sarajevu in srbskega podpornega društva »Prosvjete« v Sarajevu so sodnijsko zapečateni.
Aretirana je cela vrsta srbskih popov.
Srbski bombni arzenal.
V Sarajevu so v Magjini ulici našli pri nekem Nikolaju Cerovini, ki je skladiščnik v deželni tiskarni, celo sldadi-ščo orožja. Pri hišni preiskavi so zaplenili razen puške dvocevke, za katero je imel orožni list, 1 browning, 1 revolver, 2 škatlji patron za revolver, 41/*: kg smodnika, 1 bokser, kakor tudi snov za polnjenje bomb. Cerovino, ki ima dva sinova, od katerih je eden stavec, drugi dijak, so zaprli.
Šrapnel pri vojnem dobavitelju.
Pri Srbu Jovičiču, ki je v Sarajevu streljal na demonstrante, so našli popoln šrapnel. Ne ve se, odkod je dobil šrapnel, vendar pa je značilno, da je ta Srb avstrijski vojni liferant.
Princip se smatra za narodnega junaka.
Neki častnik je obiskal morilca Principa v ječi. Sedel je ravno pri čaši mleka. Vzravnal se je kvišku, zavzel teatralno pozo in rekel: »Jaz nisem navaden morilec, ampak srbski narodni junaki«
Iz Sarajeva pa poročajo, da ko je srbski konzistorialec Jankovič govoril srbskim popom o umoru, neki pop zaklieal: »Svi atentatori so naši ljudi, i mi moramo biti zadovoljni, što so se takovi ljudi medju nama našli!«
O atentatu samem.
Sarajevski preiskovalni sodnik je izdal zaporno povelje proti mohame-dancu Mehemedu Bagiču, mizarskemu pomočniku, ker se je napada udeležil. Dne 10. t. m. so zaprli v Mostarju dvornega fotografa Marianoviča, ki je osumljen, da je dal Bagiču denar, s katerim je v Črnogoro pobegnil. Iz Sarajeva se poroča, da bo preiskava kmalu zaključena in da se že danes lahko trdi, da je vse niti zarote odkrila. 18 osebam, ki so bile v zvezi z atentatom zaprte, so dokazali krivdo ali sokrivdo pri zločinu; 9 jih je zato zaprtih, ker so se naravnost napada udeležili, deseti direktni napadalec Basič je najbrže v Črnogoro pobegnil. Prvotno so, kakor je dognala preiskava, zarotniki nameravali prestolonaslednika usmrtiti v Mostarju, a so svoj načrt opustili, ker je bila v načrtu le enourna prestolona-slednikova vožnja skozi mesto. Napad so nato poizkusili izvesti med vajami v Tarčinu, a radi strogih naredb je bilo to nemogoče. Ugodno priliko, da izvedejo napad, so mislili dobiti v Iilid-žu po dvornem obedu zvečer pred napadom, a načrta niso mogli izvesti, vsled česar so sklenili, da izvedejo napad v nedeljo, ko se bo prestolonaslednik vozil po Sarajevu. Poleg tistih, ki so se napada udeležili in ki so vedeli zanj, so še ljudje, ki so pomagali po atentatu nekaterim zarotnikom pri begu in so pomagali skriti bombe, od katerih so zdaj tudi zadnjo, šesto, našli. Vsi ti bodo soobtoženi. Radi atentata bo sedelo 18 do 20 oseb na zatožni klopi. Iz Sarajeva se nadalje poroča, da so na srednjih šolah izsledili razne revolucionarne zveze.
Napake vojaških oblasti ob sarajevskem zločinu. »
Dozdaj se je vodno trdilo, da so le civilne oblasti zagrešile sarajevski umor, ker je bila policija nesposobna ali pa preslaba, da bi bila umor preprečila. A velika krivda zadene tudi voja-
ško oblast, ker na dan napada ni bilo v Sarajevu skoraj nič vojakov. V soboto dne 27. junjjia ob 10. uri dopoldne so od trobili v Tarcinu vaje. Iz Tarcina do Sarajeva je 32 km (osemurni ko-modni marš). Nekaj bataljonov bi bilo čisto lahko prišlo peš ali po železnici v Sarajevo. Na izgovor, da so čete ob najneugodnejših razmerah med dežjem in snegom taborile 2 do 5 dni in da so moralo zato počivati, se lahko odvrne, da je bila sarajevska garnizija deloma le dva dni zunaj in da jc del artiljerije došel že v soboto zvečer v Sarajevo. Danzerjeva »Armee Zeitung« piše: Vojaštvo je čutilo, kakor di je hočejo izločiti od splošnega slavlja. Na vežbališču je le malo vojakov bilo tako srečnih, da so videli prestolonaslednika. Vsak bi bil rad marširal še celo soboto, da bi bil v nedeljo navzoč ob vhodu v Sarajevo. Kdo je povzročil, da na kritično nedeljo niso smeli vojaki čez Uidže, ne vemo, to pa stoji, da bi lov na plemenito divjačino ne bil tako izpadel, kakor je, če bi bili vojaki navzoči. Oblasti so znale, da se nekaj proti prestolonasledniku pripravlja. Če že niso prej prijeli napadalcev, bi bili morali ob vhodu v Sarajevu pozornost podvojiti. Devet-kratni modrijan po dejanju biti, je sicer lahko, a naravni čut je vsakemu med nami rekel: Ob obisku generalnega inšpektorja morajo biti vojaki navzoči. Vojakom se ne more nikaka krivda pripisavati, ker so jih umetno odstranjali. Šele mrvega generalisima je smel vojak pozdraviti. Na celi poti, ki je bila že prejšnji dan natančno določena, so stali komaj na 200 korakov, policisti, število detektivov ni znano. Orožnikov in vojakov v celem mestu ni bilo. Vsi, ki smo se nahajali v Sarajevu, smo imeli občutek, da je prišel prestolonaslednik v jamo morilcev. Po atentatu je bilo seveda mogoče, da so 2 brigadi deloma z maršem, deloma po železnici, spravili v Sarajevo.« List ima prav. Četudi ceremonijska knjižica o španski etiketi ne predpisuje, kako da naj se najvišje osebe ob obiskih mest čuvajo, je pa v dobi anarhistov in ni-hilistov prešlo varnostnim organom že v kri in v meso, da skrbe za varnost v najširši meri. Vojaški častni in varnostni špalir in policijske pa orožniške patrulje bi bile zadoščale, da bi bili mladi zločinci svoj napad opustili, kakor so ga opustili v Ilidžu in na vežbališču. Smrt prestolonaslednika in vojvodinje Hohenberg bi se bila morebiti preprečila, da niso sarajevske oblasti bile tako lahkomišljene. Tako se iz Sarajeva poroča: Glede na očitke o zanemarjanju politične službe v Sarajevu se s kompetentne strani naglaša: Očitek, da je sekčni načelnik dr. Zurunič glavni krivec zamud (ki se torej priznavajo) bosanske policijske uprave, je absolutno neresničen in neupravičen. Dr. Zurunič je v kratkem času, odkar vodi upravni aparat, dosegel več uspehov in značilno je, da ga je zato ravno srbsko opozicijonalno časopisje vehementno napadalo. Osobito orožni-štvu (ki ga ob napadu v Sarajevu ni bilo) in razvoju orožništva je posvetil popolno pozornost in je hotei izvesti že dolgo časa nameravano izpremembo policijske uprave takoj, ko bo rešen sarajevski občinski štatut. (Nepopolnost sarajevske policije se torej pripozna, tembolj bi bili morali ob prestolona-slednikovem prihodu skrbeti za varnostno službo in orožnike in vojake pritegniti.)
Nečuvena malomarnost sarajevske policije.
Morilec prestolonaslednika Frana Ferdinanda, Gavrilo Princip, je bil že enkrat zapleten v neki atentat. Ko je leta 1910. tudi na Vidov dan srbska roka Bogdana Žerajiča poizkušala atentat na poglavarja Bosne pl. Varešanina, so niti preiskave vodile do Principa. Radi tega je bil Princip leta 1910. aretiran in izgnan iz Sarajeva. In sedaj se je mirno vrnil v Sarajevo ter se ko-modno izprehajal po sarajevskih ulicah, kakor bi se ondi nikdar nič ž njim ne bilo zgodilo. Človek se čudom čudi, da je bila sarajevska policija tako slepa. Te dni je grof Sternberg priobčil oster članek, ki se peča z nečuveno površnimi varnostnimi odredbami v Sarajevu ob prihodu nadvojvode Franc Ferdinanda. Vsega skupaj je došlo v Sarajevo le pet tujih detektivov. Še pri septemberskih dogodkih v Ljubljani so nam z Dunaja poslali več detektivov
Preiskave in aretacije.
Na Dunaju so gledo na v stanovanjih jugoslovanskih dijakov v BeroU-nu nabrano gradivo zopet obnovili preiskavo pri jugoslovanskih dijakih. Voditelja slovenskih liberalnih dijakov na Dunaju stud. plill. Jožefa Kozaka so zaprli. Kakor se z Dunaja poroča( sc tudi v Ljubljani preiskava nadaljuje. \
Zakaj je bil aretiran Jožef Kozak.
Korespondenčni urad poroča, da Jožef Kozak ni bil aretiran na podlagi pri hišnih preiskavah v Berolinu najdenega gradiva, marveč so ga aretirali na zahtevo ljubljanskih oblasti, ki vodijo preiskavo proti ljubljanski organizaciji srednješolcev, katera zadeva pa ni v zvezi z atentatom v Sarajevu, i
Nesramnost srbskih uradnikov.
Ko so nekateri častniki pustili po atentatu pred sarajevskim preiskovalnim sodnikom zapisati svoje vtise v zapisnik, je bil kot zapisnikar navzoč neki srbski uradnik. Ta se je častnikom med izpovedanjem tako izzivalno smejal, da je neki častnik izjavil, da bo uradnika oplazil s sabljo preko glave, ako ne bo spremenil svojega obnašanja. Neki častnik, ki je bil pri tem navzoč, je izjavil, da je dobil vtis, kakor bi bili vsi (uradniki nekako domenjeni med seboj.
Pri sarajevskih nemirih plenili Srbi.
Dognano je, da so pri sarajevskih nemirih za demonstrujočimi Hrvati hodili Srbi in Srbkinje iz revnih slojev in plenili. To bo ob tej konstataciji zopet žalostno naše liberalno časopisje, kateremu je edino Srb vzor popolnosti.
Glas iz Nemčije.
»Ko'nische Zeitung«, ki velja za ofi-ciozno glasilo, objavlja pod napisom »Nachwehen Sarajevos« dopis iz Bero-lina, v katerem izvaja glede na avstro-ogrske zahteve nasproti Srbiji; Evropska politična kultura je danes dvignila na Dunaju svoj glas. Nikdar šc niso bili v Nemčiji o važnosti zgodovinske naloge Avstro-Ogrske bolj prepričani, kot zdaj, in nikdar niso bili tako složni v misli, da stoji Nemčija neofnajnč za svojim zaveznikom.
Protisrbske demonstracije.
Iz Zadra se poroča: V celi Dalmaciji se nadaljujejo protisrbske demonstracije, ki jih vodijo pravaši. V Ombli pri Dubrovniku so raztrgali demonstranti srbsko zastavo, ki je visela na nekem kopališču, nato so demonstrirali in zažgali hišo Srbu Perkoviču. V Si-nju, Staremgradu in v Tvan so bile tudi protisrbske demonstracije in so srbske zastave sežigali. V Metkoviču so odstranili srbske napise. V srbskih vaseh stražijo pravoslavne cerkve oboroženi srbski popje in srbski kmetje.
Političen položaj v Bosni po napadu.
Grof Tisza je o posledicah sarajevskega atentata nasproti poslancem izjavil: Glede na presojo političnih posledic sarajevskega dogodka se mora postopati z največjo previdnostjo. Čustva ne smejo v politiki odločevati. Izogibati se moramo reakcije in iluzij. Samozavestna bodi nadaljnja naša pot, skrbnejši moramo biti s svojo politiko kot dozdaj. — Ugotovljeno je dejstvo, da so bili dva dni predno je odpotoval prestolonaslednik v Sarajevo, vsi kom-petentni faktorji o potovanju obveščeni, izvzemški skupnega finančnega ministra. Zasebno se iz Sarajeva poroča, da se je vršila pri Potioreku zaupna konferenca, ki sta se jo udeležila namestnik deželnega načelnika dr. Mandič. za srbsko stranko pa dr. Jojkič, ki je v imenu Dimovičeve stranke izjavil, da Srbi vsled zadnjih dogodkov vladne politike ne morejo podpirati in da zahtevajo, naj se zasedanje sabora, zaključi. To so tudi Hrvati in mohame-danei zahtevali. Ko je Potiorek vprašal dr. Jojkiča, če bi pričela Dimovičeva stranka opozicijo, če se sabbr skliče, je dr. Jojkič vprašanju odločno pritrdil. — »Istina«, glasilo srbske narodne stranke, piše: »Direktna posledica zadnjih dogodkov je, da naš sabor ne funkcionira in da se je agrarno vprašanje zato za negotovo dobo odgodilo. Med Srbi na eni in med mohamedanci in Hrvati na drugi strani se je ustvarila velika vrzel. Skupni finančni minister si je stavil nalogo, da hoče le z vsemi tremi veroizpovedanji skupno sodelovati, katero načelo odobrava tudi vladar. Ali so zadnje katastrofe to načelo prevrnile? Upamo in zaupamo, da se to ni zgodilo. Če bodo pa to poizkusili, se bodo prepričali, da se brez Srbov ne more delati, še manj pa proti njim.«
Zaključitev bosansko ■ hercegovskega sabora.
Zasedanje bosansko - hercegovskega, sabora je bilo včeraj zaključeno. Tisti mohamedanski in hrvatski poslanci, ki so se v Sarajevu nahajali, so v konferenci sklepali, kakšno stališče naj zavzemajo nasproti tistim srbskim poslancem, ki pripadajo delavni večini kakor tudi nasproti Bilinskcmu, o katerem sodijo, da ie bil Srbom preveč naklonjen. Tudi srbska Drinovičeva skupina je konferirala in izjavila, da hoče naprej v saboru delovati, da ostanejo Srbi zvesti in udani cesarski hiši
in da odločno obsojajo vsako preku-cijsko stremljenje ter sarajevski napad. Dunajski merodajni krogi izjavljajo, da se zaključitev zasedanja nc sme smatrati kot začetek konca parlamentarizma v Bosni. Sabor se je radi razburjenja v vseh slojih bosensko-her-cegovskega prebivalstva zaključil, da ne bo prilike za razburljive razprave in ker se te dni prične 5 tednov trajajoči muslimanski post. Najbrže se skliče sabor zopet v drugi polovici avgusta, da reši proračun.
Izjava srbske vlade.
Zasebno se poroča iz Belgrada: Vlada je odposlala svojim zastopnikom v inozemstvu cirkularno noto z naročilom, da naj jo izroče vladam, pri katerih so akreditirani. Nota izjavlja, da tako oficielni kakor neoficielni Srbi sarajevski atentat najodločnejše obsojajo, a da smatrajo z:a svojo dolžnost, da podajo istočasno sledečo izjavo: Srbska vlada ne trpi na svojem ozemlju koncentracije anarhističnih elementov in jo tudi ne bo trpela. Postava proti anarhistom je že izdelana in bo že letos uveljavljena; poleg tega se vse ukrene, da se bodo držali v mejah drugi eksaltirani elementi v Srbiji.
Nastop trojnega sporazuma v Belgradu.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča s poučene strani, da se potrjuje, da pod-vzame trojni sporazum v Belgradu prijateljski korak in priporoči odredbe proti anarhističnim elementom. Sodi se, da bodo tudi svetovali, da naj Srbija ukrene vse potrebno v pomirjen je Avstro-Ogrske. — Isti »Neues Wiener Tagblatt« pa poroča iz Londona, da o taki demarši ni nič znano, tudi pariški kompetentni krogi izjavljajo, da jim o demarši v Belgradu ni nič znanega, a da je mogoče, da so v Parizu dali Srbiji diskretne nasvete. — Kar se je z demar-šo nameravalo, je itak Pašič že s svojo cirkularno noto naznanil.
Grof Berchtold zahteva razpust »Na-rodne Obrane«?
»Corrierre della sera« poroča iz Rima: Tukajšnji politični krogi so z veliko pazljivostjo zasledovali položaj med Avstrijo in Srbijo in polemični ton časopisja obeh dežela .Pričakujejo, da bo grof Berchtold zahteval od bel-grajske vlade ničmanj kakor razpust društva »Narodna Obrana« in ireden-tističnih srbskih društev.
Novi prestolonaslednik nadvojvoda Karol Fran Jožef
se je kmalu po svoji poroki mudil z nadvojvodinjo Cito tudi v Gorici, kjer je bil večkrat v stolnici pri sv. opravilih in tudi na Kostanjevici v Marijinem svetišču.
Za spomenik prestolonasledniku Franu Ferdinandu
v Sarajevu je zbranih že nad 10.000 K.
STttRGKHOVO STALIŠČE OMAJANO?
BECK BODOČI MOŽ?
Glasilo čeških radikalcev poroča, da je Sttirgkhovo stališče omajano in da je bodoči mož Beck. Nemški listi poročajo ob tej priliki, da nemški poslanci niso naklonjeni Becku, ker je poizkušal biti tudi Čehom in Jugoslovanom prijazen. Obenem pa pišejo tudi nemški listi, da nimajo posebno radi Sturgkha. Grof Sturgkh se, kakor poročajo »Narodni Lišty«, poda bodoči teden na počitnice na deželo v Nižji Avstriji. Na Dunaj se bo vsak teden dvakrat pripeljal.
GROF TISZA NASLEDNIK BERCHTOLDOV.
V ogrski vladni stranki trde, da dejansko prevzame Tisza zunanje ministrstvo koncem avgusta, a da to še taji.
ALBANIJA.
Korico zavzeli Epiroti.
Naš korespondenčni urad poroča iz Drača, da so Epiroti, ki so marširali iz Starova, zavzeli Korico. Del posadke je prestopil k Epirotom, drugi del z nizozemskimi častniki in z dvema strojnima puškama, se je umaknil. Epiroti prodirajo v smeri Korica—Te-peleni. Tepeleni so Epiroti že tudi zavzeli. Zasebno se poroča: Epirotom je poveljeval kapitan Vartas, ki jc v imenu avtonomne epirotske vlade zavzel Korico in pozval Koričanc, naj izroče orožje. Neki epirotski oddelek je brez boja zasedel Mošopolis. »Agenzia Štefani« poroča, da so Epiroti zasedli dno 9. t. m. tudi Berat in da je v njih oblasti vse ozemlje, ki so je svojčas Grki po določilih londonske konference zapustili. »Agenzia Štefani« poroča, da jo v boju za Korico padlo veliko Albancev, ki so se po boju umikali proti Va-loni.
Nevzdržljiv položaj v Draču — Tudi v skadrski okolici se pripravlja revolucija.
Posebni poročevalec nemškega dnevnika v Draču je brezžično brzo-javil s krova nemške križarice »Bres-lau« v Berolin: V Draču se vsak dan ponavljajo nemiri. Dne 10. t. m. jc zopet pet orožnikov s polno opravo in s konji pobegnilo. Kneginja odpotuje z otroci danes (10. t. m.) ali jutri (11. t. m.) v Nemčijo, ne v Rumunijo. V Ska-dru se pripravlja revolucija. Po rimskih, iz Drača došlih poročilih, nameravajo severni Albanci preselitev kne-ževe rezidence iz Drača v Skader preprečiti z vstajo. Kneginja odpotuje z otroci te dni v neke evropske toplice. V Draču ostane le knez, dokler ne izgine vsako upanje, da svojo izgubljeno avktoriteto zopet pridobi.
RUMUNIJA SE POPOLNOMA PRI-DRUŽILA RUSIJI?
»Novo Vreme« objavlja iz Bukarešta intervieve z min. predsednikom Bratianom, z bivšim rumunskim zu-najim ministrom Marghilomanom, s sedanjim rumunskim zunanjim ministrom Korumbarom in z bivšim zunanjim ministrom Take Joneseom, ki so vsi soglasno izjavili, da je Runiunija prekinila vsako tesnejšo zvezo z Av-stro-Ogrsko in se odločila, da bo defi-nitivno z Rusijo skupno postopala. Ru-munija je volila končno in nepreklicno, — Obroč, ki obkoljuje sedaj našo monarhijo, tvorijo, če jc to res, Rusi, Rumuni, Srbi in Črnogorci.
PROTESTANŠKI ULSTER PRED VSTAJO.
Iz Belfasta se poroča: Prvič je dne 10. t. m. zborovala ulsterska vlada. Sprejet je bil predlog, ki prepušča Car-sonu, da odloči, kdaj naj se podvzame odločilen korak in izjavlja, da so prostovoljci za mobilizacijo vsak trenutek pripravljeni. Carson jc govoril jako resno. Naglašal je, da zavzema vlada za Ulsterčane nezadavoljno stališče in da je za zveste Ulsterčane (protestante, ki so, kakor znano, najhujši nasprotniki samoupravne Irske) nastopil trenutek, da izpremene svoje besede v dejanja. Ulster se je trudil, da sc mir ohrani, a miru, da bi se Ulsterčani podvrgli, Ulster ne sprejme.
Dnevne novice.
. + Zasačeni! Naših liberalcev ni na nedeljskem shodu nihče imenoval kljub temu se čutijo — zadete po neusmiljenih udarcih, ki so padali na moralične sokrivce sarajevskih morilcev. Sedaj besnijo in tulijo — in s tem priznavajo jasno svojo krivdo. Stik našega svobodomiselstva z velesrbsko propagando je notoričen. Saj štatut te hudodelske zarote izrečno določa, da v slovenskih deželah podpira svobodo-miselce zoper »avstrijske klerikalce«. Slovensko liberalstvo je Velesrbom simpatično, ker vidi v njem sebi sorodno smer zoper Avstrijo. Slovenski liberalci so zasačeni, sedaj jih vsakdo pozna. Kdor se od sedaj naprej še z njimi druži, je deležen njihovega početja. Proč ž njimi!
+ Jugoslovanska Omladina je izdala manifest, ki je pravcati izgled predrznosti in nesramnosti. V tem manifestu daje Omladina iz Belgrada povodom bestijalnega Sarajevskega umora nauke Avstriji — ne obsoja pa niti z
besedico podlega hudodelstva, marveč se točno bere mej vrsticami odobravanje tega živinskega dejanja. In ta »Omladina« razteza svojo organizacijo tudi v naše kraje, v njenem duhu se organizira del naše srednješolske mladine. To so dejstva, preko katerih se ne pride z nobenimi prisiljenimi, hinavskimi pojavi, ki so namenjeni izključno le prevariti meroclajne kroge, — da bi se pod plaščem te prevare tem lažje nadaljevalo pogubno delo zoper temelje države. Toda, da se jim ne posreči, za to se bo skrbelo. Nekatere naivne uradnike lahko prevarijo, ne bodo pa nikdar več ogoljufali slovenskega ljudstva, ki jih bo znalo segnati iz slovenske skupnosti!
+ Zasramovanje dosluženih vojakov. »Narod« piše: § 14. nam je prinesel nekaj izrednega, nekaj znamenitega, kar bo gotovo okrepilo državo in znatno povzdignilo srečo in blagostanje vseh narodov; § 14. nam jo podelil — veteransko postavo. Zdaj se bo začelo novo življenje za veterajnar-je; imenovali se bodo »Kriegercorps«, nosili bodo sablje, zobe jim bodo drli v vojaških bolnišnicah, pogrebne in bolniške blagajne bodo imeli, in če ho vojska, saperment, šo v vojsko bodo šli. Nam so bili veterainarji vedno nri srcu, že zaradi njih neprostovoljnega humorja.« Tako so dola »Narod« norca iz veteranov, dosluženih vojakov, katere ima za neke vrste omejene ljudi.
Naj mislijo liberalci o veteranski postavi in vcterancih kar hočejo! To je gotovo, da taka društva kolikor toliko utrjajo domovinsko čustvo v ljudeh in da jc osnovanje pogrebniških in bolniških blagajn za veterana jako pametna, socialna naprava. Najnovejše patriotično delo slovenskih liberalcev je torej — zasmehovanje veteran c e v.
+ »Zora«, »Narod« in poštena nemška javnost. »Slovenski Narod« je ubral te dni nasproti nam prav posebno taktiko, ki dobro označuje pojme liberalne stranke o politični morali. Dočim slika S. L. S. zaradi njenega patriotizma na eni strani kot »neslovansko« in »izdajalsko«, jo skuša v isti sapi očrniti navzgor kot »veleizdajalsko« in »revolucionarno« in v to svrho žc cel teden v družbi z našimi Tevtoni pre-mleva tisti nesrečni »Zorin« članek, o katerem smo za pametne ljudi že dovolj povedali. Navajamo le, kako piše o tej zadevi »Grazer Volksblatt« 7. julija t .1. Piše: »Iskreni izrazi žalovanja, ki so jih katoliški Slovenci poklanjali mrtvemu prestolonasledniku o priliki njegovega prevoza po Kranjskem, so po celi Avstriji vzbujali veliko pozornost. Veličastno je bilo tudi nedeljsko žalno zborovanje Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani. Vsi listi stranke brez izjeme so najostrejše obsodili ve-likosrbske spletke. Tembolj se je vse čudilo, ko se je zvedelo za neki članek slovensko - katoliškega dijaškega lista »Zora«. Kakor izvemo, je bil ta članek spisan, še predno se je dogodil umor v Sarajevu. Ti izlivi torej nikakor niso proslavljanje sramotnega velikosrb-skega čina. Članek se je marveč pečal s slovenskim vseučiliškim vprašanjem in naj bi bil dal izraza nezadovoljnosti, ker se ta zahteva ne izpolni. Članek tudi ne prihaja od kakega starega gospoda, marveč ga je spisal prenapet mlad študent, ki se je s polnim imenom podpisal. Članek jc posamezen pojav in samo dejanje mladega vihravca, ki ni mogel presoditi dalekosežnosti svojih nezmernih besed. V slovensko-katoli-ških krogih se ta izpad najostrejše obsoja. Kakor nadalje izvemo, je bil članek »Zore« zaplenjen in je mogel torej le po nenavadnem potu priti izza ograje ljubljanskega državnega pravdni-štva v svobodomiselne liste.«
+ Ncmškonacionalni patriotizem * luči številk. Že »Karntner Tagblatt« se je v precej ostri notici pritoževal, da jc bilo povodom žalostnega dogodka po celovškem mestu malo črnih zastav videti. »Freie Stimmen« so odgovorile v svoji znani ošabni maniri. Kar manjka črnih zastav, to skušajo nadomestiti s sumničenjem Slovencev. Papir je seveda potrpežljiv in ni odgovoren za zločinska obrekovanja in hujskanja, ki si jih je dovolil te dni g. Lackner pri »Fr. Stimmen«. Ncmškonacionalni patriotizem smo si ogledali pod povečalnim steklom in konštatirali, kar naj povedo številke: Na natančno 63 javnih poslopjih v Celovcu so bile razobešene črne zastave. Razven tega so bile zastave še na celih 55 hišah! Od 1400 hiš v Celovcu! Če odštejemo 60 javnih poslopij, je bilo torej v Celovcu 4-1% hiš v zastavah. Od teh 55 hiš jih pa pripada 14 Slovencem, 2 juclom, 6 znanim ari-, stokratom; ostane torej le še 33 poslopij. Od teh pa jih jc nekaj last krščanskih socialcev. Vsak abc-šolar si lahko izračuna, koliko jih odpade na nemške nacionalce. Ali ni to res pravi škandal?, Pri maši zadušniei v Celovcu je bil od koroških deželnih poslancev z dežele navzočen edini poslanec Grafenauer, in še ta je Slovenec. Sedaj primerjajte žalne manifestacije mecl Slovenci, dohod naših poslancev in županov v Ljubljano! Nemški nac. nas ne bodo učili patriotizma, g. Fries-Skene bo slabo varoval avstrijsko misel, če jo bo šo dalje ubiral po potih, katere mu kažejo ti ljudje!
-f- Nemško hujskanje in koroški Slovenci. Slovenci na Koroškem so napovedali za jutri v Št. Jakobu v Rožni dolini velik ljudski tabor, ki bo obenem velika patriotična sožalna manifestacija narodnih koroških Slovencev povodom prežalostnega dogodka v vladarski hiši. Ta prireditev pa koroškim Vsenemcem, zlasti celovškim okoli lističa »Freie Stimmen«, ne da miru. Z vso zlobo, ki jo je zmožna, najbolj pokvarjena duša nemškega, »svobodomiselstva«, so zaletavajo v svoji cunji nad prireditelje shoda in Slovence sploh ter hujska žc dalje časa koroške Nemce k poboju vseh Slovencev, ki bi so upali Priti na shod v št. Jakob v Rožni dolini, na popolnoma slovenska tla. Najlepše je pa to, da piše na uvodnem mestu v listu »hrcie Stimmen« proti »slovenskemu vpadu v Rožno dolino« neki Se p p K d n i g z Jesenic. Proti »slovenskemu vpadu« na Koroško protestira torej človek, ki živi med kranjskimi
Slovenci nemoteno in bržkone tudi dobro, pa jih zato psu je. Ta človek piše, da hočejo »kranjski hujskači vjeti mirno živeče kmete v svoje srbofilske mreže«, in to povodom patriotične prireditve. Jutri v nedeljo bo zopel plapolala »krvava srbska Irobojnica v št. Jakobu«. Naša slovenska zastava ni srbska, ampak jc belo-modro-rdeča in naj si nikdar ne misli noben Nemec, da bi jo njim aJi komu drugemu na ljubo zatajili. »Kranjski hujskači«, pravi jeseniški »Sepp«, hočejo velesrbske niti, s katerimi je preprežena vsa Kranjska, katerih konci so pritrjeni v Peterburgu in Belgradu, raztegniti tudi na Koroško«. Oglejmo pa si, kdo so 1i kranjski hujskači? Spored shoda se glasi: 1. Otvoritev in pozdrav načelnika političnega društva dr. Janko Brejca; 2. pozdrav domačega župana Franca Mayerja; 3. notranji in zunanji položaj naše monarhije. Govori drž. in dež. poslanec Evg. Jarc; i. naše šolske pritožbe in zahteve. Govori župnik Matej Ražun; 5. kdo je kriv razdrapanih javnih razmer v državi? Govori drž. in dež. poslanec Fr. Grafenauer. To so torej kranjski hujskači! Vsi govorniki na shodu bodo Korošci, razen drž. poslanca Jarca. Ta pa menda tudi ni srbski zarotnik. Kdor bi kaj takega trdil, bi gotovo še celo zgor-njekoroške krave popokale od smeha. Končno pravi nemški Sepp z Jesenic: »Sila lomi železo. Mi Nemci pa moramo reči, ako sila ne zlomi železa, potem zlomi železo silo«. Kaj sc to pravi? Ncmci, nabrusite nože, uredniške škarje in peresa, na glave si denite železne lonce in pojdite nad miroljubne Slovence! Pričakujmo s strahom in trepe-itom take vseneinške armade. Za smeh naj h koncu še pripomnimo, da grozi smešni člankar vladi, oni vladi, ki na ljubo Nemcem koroškim Slovencem ne da po avstrijskih državnih zakonih zajamčenih pravic. — Z ozirom na neprestana hujskanja v nemških nacionalnih listih jc izdalo okrajno glavarstvo ,v Beljaku razglas, v katerem dovoljuje udeležbo na shodu samo koroškim Slovencem ter prepoveduje udeležbo Slovencem iz drugih kronovin. Obenem prepoveduje tudi vsak prihod Nemcev ta dan v Ši. Jakob. Da se ne bo kršil ta ukaz, bo Št. Jakob na vseh straneh zastražen. Za kranjske Slovence ta prepoved ne velja, ker sc sploh niso nameravali udeležiti shoda v Št. Jakobu, »Fr. Stimmen« pa s prepovedjo niso zadovoljne, češ, da smejo Nemci hodili povsod po Koroškem. Iz toga sledi, da so hotele »Freie Stimmen« nahujskati nemško fakinažo, da bi prišla v slovenski Št. Jakob in povzročila morebiti krvave pretepe. Kdo torej hujska, kdo dela nered v deželi? Kdor neštetokrat preizkušeni patriotizem Slovencem proglaša za veleizdajstvo, kaže le, da skriva za svojimi besedami povsem nepa-triotične namene! Enkrat pa mora biti temu konec, da bi vsenemški kričači na Koroškem poizkušali obvladati s svojim kričaštvom vse državne oblasti, ki se po svoji vesti ne smejo ozirati na drugo kot samo na zakon in vsem enako pravico.
+ Razglas. C .kr. okrajno glavarstvo v B o 1 j a. k u je poslalo uredništvu »Slovenca« sledeče: »Povodom prireditve ljudskega tabora koroških narodnih Slovencev dne 12. julija 1914 v Sv. Jakobu v Božu c. kr. okrajno glavarstvo Beljak v prid javnega reda in pokoja sledeče vkrene: Tabora sc smejo v smislu naznanila in vabil samo koroški Slovenci udeležiti. Vsled tega je prihod in udeležba Slovencev iz drugih dežel na tem taboru strogo prepovedana. Da pa ne pride do spopada, je 12. julija 1914 tudi vsak prihod od nemške strani v Sv. Jakob v Rožu prepovedan. V ta namen bo 12. julija orož-ništvo kolodvore v Podrožici in Pocl-gorjah kakor tudi vsa pota, po katerih se v Sv. Jakob pride, nadzorovalo in na to pazilo, da sc tej odredbi uboga in da se v krajnem okolišu Sv. Jakoba vsako zbiranje v trope zabrani. To se s pristavkom razglasi, da. se bo neposlušnost teh odredb po § 11 cesarskega ukaza od dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96,strogo kaznovala in da bodo neubogljivi če bo treba zaradi prestopka §§ 279, 283 in 284 kazenskega zakona tudi sodnijsko kaznovani. — C. kr. okraj.no glavarstvo Beljak, dne 9. julija 1914. — C. kr. dvorni svetnik: Sehu-ster m. p.«
-j- Nemškonacionalna resnicoljubnost. Nek nemški politik je, kakor se še vsi dobro spominjamo, v državnem zboru izjavil, da se Slovencem ne odreka pravica zahtevati na celovškem kolodvoru vozne listke v slovenskem jeziku. Zdaj pa, ko se jc izvedelo, da jc železniško ministrstvo baje — ker se ne ve, ali je to res — naložilo uradništvu v Celovcu, da mora listke tudi na slovensko zahtevo izročati, je taisti politik letal okoli ministrov, naj ostane na
celovškem kolodvoru vse pri starem! Izdal ga je pl. Metnitz. Zdaj pa povejte, kakšno ime zasluži tak človek?
+ Dva obraza. »Nedeljski škandal v Unionu«, »škandal zborovanje«, »in-famno hujskanje«, »pretirane Urade«, »poveličevanje pokojnega nadvojvode«, lako imenujejo liberalci v »Narodu« zadnjo veličastno patriotično manifestacijo. Udelcžniki shoda so »podla družba«, na katero mora pošten človek pljuniti«. »Najpodlejši izdajalci«, »pes v cerkvi«. »Manifestacija« pravi »Narod« spominja na tistega katoliškega farja, ki je 7 otrok oskrunil in imenoval svoje početje pred sodiščem — pripravljanje za sv. obhajilo« Izvršilni odbor liberalne stranke pa sklepa lojalne izjave, glasilo liberalne, stranke pa utrjuje lojalna čutslva v liberalcih s tem, da imenuje domovinske manifestacije »škandal«!
4- Dr. šusteršičev manifestacijski govor je doslovno ponatisnjen v elegantni izdaji knjižice »Zločin v Sarajevu«, ki ie natisnjen vseskozi na umetniški papir. Cona izvodu 1 K in se dobiva v Katol. Bukvami in v prodajalni K. T. D„ prej H. Ničman v Ljubljani.
+ Zveza Orlov in Kranjska Pod-sveza vabita k seji, ki se vrši v četrtek, dne 16. t. m., v posvetovalnici Katol. tisk. društva ob 6. uri zvečer. Bratska okrožja se naprošajo, da pošljejo k tej seji svoje zastopnike ali pa vsaj pismeno odgovore na zadnjo okrožnico Z. O.
+ Nemški Mihel je vesel. Ko je rajni prestolonaslednik izdihnil, so se seveda tudi nemškonacionalni in svobodomiselni listi odeli v globoko ža-last. Sicer so precej začeli izrabljati strašni dogodek v to, da sumničijo lojalne Slovence in Hrvate, ampak kazali so vsaj žalost za smrtjo rajnika zlasti kot predstavnika avstrijske misli. Dolgo pa to ni držalo in »N. Freie Presse« je kmalu začela v svojih uvodnikih z rafinirano zlobo devati rajni-kovc politične misli in načrte v nič. Zdaj pa se ji je pridružilo še ostalo nemškonacionalno časopisje, na čelu mu »Grazer Tagblatt«. Dne 9. t. m. je objavil članek, v katerem se o visokem rajniku zelo zaničljlvo izraža, da bi bil vsak slovenski list, gotovo zaplenjen, če bi le oddaleč tako pisal! Članek je celo podpisan, in sicer pohaja od dr.j Rittei 'ja, ki hoče biti velikobolj parne-' ten kakor je bil Franc Ferdinand. Ritler obsoja preveliko žalost Nenicev za rajnim, s katerim nemški narod ni izgubil nobene »veličine«. »Franc Ferdinand ni bil noben politik.« »Načelo obstoja monarhije mu ni bilo jasno.« Dela ga odgovornega za vso politiko zadnjih let, ki je privedla do »katastrofe.« »Ni bil državnik s potrebnimi lastnostmi.« Njegov načrt Velike Avstrijo z Ukrajino je bil »fantastičen«., On bi se bil moral držati načrtov clr. Rit,terja. Ne, Franc Ferdinand ni bil državnik, kakršnega potrebuje Avstrija.« »On ni bi) nobeno upanje, in zato mu ni treba peti ne psalmov ne jokati jeremijad za njim.« »Bilo bi žalostno, če bi bil ta, mož, ki so ga komaj poznali, edini mož v donavski monarhiji!« — Ni li to pisanje ne samo brez vsake pjjetcte, skrajno krivično in neresnično, ampak naravnost cinično? Ali ne pomeni ta članek: Nemci, kaj boste žalovali,, če Franca Ferdinanda več ni, saj to za Nemcc ni nobena izguba! — in ti ljudje hočejo veljati kot edini avstrijski patrioti in nas sumničijo kot veleizdajalce!
+ Kako »Narod« laže. Včerajšnji »Narod« piše, da. se sramuje »Slovenec« priobčiti pozdravno brzojavko, ki sta jo poslala dr. šusteršiču s skupne seje saborskih klubov stranke prava in seljačke stranke dr. Vladimir Prebeg in Stjepan Radič ter prinaša brzojavko zaraditega dobesedno. Mi smo prav hvaležni, da je tudi »Narod« priobčil to brzojavko. Da pa ne bo trdil, da je »Slovenec« ni objavil, povemo duhovitim »Narodovim« urednikom, da brzojavko lahko tudi čitajo.v »Slovencu« ocl srede na prvem mestu med brzojavnimi poročili.
+ Liberalni kavalirji. Liberalci so si zopet enkrat ohladili svoje srcc nad ljubljanskimi redovnicami. »Slovenski Narod« se je spravil nad samostane in jih obdelava po svojih primojduševskih manirah tako-le: »Uršulinski samostan je samostan jetike, nesnage in kužno-sti. Je se pa. tam vodena kava, slaba juha, nezabelen krompirček in saiata s polži. Redovnice so napol versko blazne babe.« In »Narod« se imenuje glasilo slovenskega izobraženstva in liberalna stranka se ima za stranko kavalirjev. Slovenski liberalizem ni drugega kakor velik kup podlosti!
+ Tiskan strup. Ljubljanski župni uradi izdajajo periodično tiskovino, na kateri sc objavlja red službe božje po posameznih ccrkvah. Posamezen list prinaša
tudi par člankov strogo apologetične vsebine. Ravnotako je tudi list društva sv. Bonifacija popolnoma cerkveno - apologe-ličnega značaja. Človek bi misli, cla bo »Narod« pustil vsaj taka lista pri miru. Ne! Imenuje ju »tiskan strup«. Tako je postala verska resnica liberalcem »tiskan strup«. Naj pride še enkrat kdo v deželni zbor deklamirat o »krščanstvu« liberalne stranke!
+ Društvo časnikarjev, ki sodelujejo pri listih S. L. S. in pri hrvaških pravaških listih izprerneni svoje ime v t »Društvo hrvaških in slovenskih časnikarjev«.
— Iz Krškega nam pišejo: Podružnica »Rdečega Križa« v Krškem je priredila strežniški tečaj, ki je trajal nad dva meseca. Izprva sc je vršil teoretičen pouk, pozneje tudi praktičen v tukajšnji bolnišnici v bolniški strežbi in pri operacijah. Tečaj je obiskovalo 20 gospe in gospocličen pod spretnim vodstvom primarija dr. Trenza. Dne "6. julija jc bil slovesen sklep tečaja in javna izkušnja. Iz Ljubljane sta prišla g. dvorni svetnik dr. Fran Zupane in predsednik »Rdečega križa« za Kranjsko gosp. vladni svetnik Gustav del Cott. V veliki operacijski dvorani je bila izkušnja, Kot slavnostni gostje so bili navzoči gg.: okrajni glavar dr. Mathias, župan dr. Hočevar, predstojnik okr. sodišča clr. Dijak, okrajni komisar Ant. Mencinger, župnik Al. Kurent, okr. šol. nadzornik L. Stiasny, ravnatelj dr. Romih in davčni nadupravitelj A. Križman. Tcčajke so v skupinah praktično pokazale svojo spretnost nad posameznimi bolniki, pa tudi teoretično so morale odgovarjati na razna vprašanja, ki jih je stavil g. dvorni svetnik clr. Zupane. Tečaj so s prav lepim uspehom absolvirale sledeče gospe in gospodične: Nclly dr. Mathias, Ljudmila Gomilšek, Marica Humek, Marija Končan, Justi Kurent, M. Lavrič, I. Ložar, Leopoldina Naglič, Mici Novak, I. Pegan, Alma Perovšek, Fany Poč, Ema Pučko, Milly Rumpreth, Štefi Rumpreth, I. Ratschin, Elza Stary in Pavla Zierer. G. dvorni svetnik jc bil z uspehi prav zadovoljen, zlasti je pohvalil to, ker so se raznovrstni praktični poizkusi v obvezovanju, prenašanju, desinfekciji i. dr. vršili na bolnikih samih in ne na zdravih. Tudi o celi upravi občinske bolnice se je gosp. dvorni svetnik zelo pohvalno izrazil, za kar gre priznanje predvsem g. pri-mariju clr. Trenzu. — Podružnica »Rdečega križa« v Krškem je bila ustanovljena leta 1882., pa že dolgo časa ni delovala. V minulem letu jo je reorganiziral in poživil g. okr. glavar dr. Mathias, tako da sedaj prav živahno deluje. Najlepši uspeh je brez dvoma ravnokar zaključeui strežniški tečaj.
—	Poziv na slovenske upodabljajoče umetnike. Na željo nekaterih umetnikov vabim vse p. n. tovariše in tovarišice, upodabljajoče umetnike na zaupen razgovor o nujnih zadevah, ti-čočih se sledečih vprašanj: 1. Kako pomagati slovenskemu umetništvu iz sedanjega skrajno kritičnega položaja; 2. kako omogočiti umetnikom na-dalnji obstoj v domovini in s tem za-braniti neizogiben propad slovenske umetnosti. — Sestanek sc vrši 15. julija ob 3. uri popoldne v umetniškem paviljonu, Ljubljana, Lattermanov drevored. — R. Jakopič.
—	Žalne podobice v spomin na pre-svetl. nadvojvodo Fran Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo Hohenberško je ravnokar založila prodajalna K. T. D., prej II. Ničman v Ljubljani. Komad velja 6 vin., 100 izvodov 5 K, po pošti 20 vin. več.
—	Zagorje ob Savi. V ponedeljek ponoči jc nekdo odtrgal žalno zastavo s Sokolskega doma, le kake pol metra je viselo še na drogu. Kdo je to obsodbe vredno dejanje storil, ni še prav nič znano. Orožništvo je uvedlo takoj obširno preiskavo, ki pa je do danes ostala brez uspeha. Kljub temu pa so liberalci takoj poslali »Narodu« brzojavko, ki se glasi: »Danes ponoči so na Sokol-skem domu žalno zastavo raztrgali. Povzročitelje tega ostudnega dejanja jc iskati v klerikalni stranki. Vrši se preiskava.« Mi prav dobro vemo, da je do-tičnik, ki je to brzojavko »Narodu« poslal, iz chia duše prepričan, da tega ni storil noben klerikalec. Mi zahtevamo najstrožjo preiskavo tako od strani orožništva, kakor od sodiiije, in prav nič sc ne bojimo, da bode dotični sto-rilcc klerikalec. Takrat bo pošiljatelj le brzojavke že grozno razočaran. Če mu pa bode liberalna stranka v Zagorju potem splošno hvaležna, jc pa veliko vprašanje!
—	Zdravstveni zastop za tržiški sodni okraj si je izvolil za predsednika tržkega župana g. Franca Ahačiča, tovarnarja, za podpredsednika g. Jožefa Ahačiča, župana v Križu pri Tržiču. S
tem je prešel tudi zastop sedaj v popolnoma slovenske roke.
—	Slovenski vojaki iu abstinenca.
Med vojaki 7 .in 17. pcšpolka v Celovcu je 487 abstinentov.
—	Konkurz. Napovedala sta kon-kurz usnjar Kari ITaiiinšck z Mirne in Amalija Schleimer, mlinarica iz Kočevja.
—	Po nesreči ustrelil soprogo. V
Ogulinu je trgovec in veleposestnik Bogdan Žagar čistil samokres, ki se je nenadoma, sprožil; krogla je zadela v glavo njegovo 481otno soprogo, ki je bila v par hipih mrtva. Zapustila je 9 otrok.
—	V zaporih je umrla. Dne 9. t. m.
je umrla v novomeških zaporih Marija Gričar iz Mirne vasi. Umrla je leta 1913. napadla v družbi z drugimi ženskami, ki so se preobleki e v moško obleko, neko delavko v gozdu in ji odrezale žep s precejšnjo vsebino. Gričar je bila samo kot so.udeleženka obsojena na 10 mesecev ječe. To bi imela prestati 15. t. m., pa se je preje pri pranju ponesrečila in umrla.
—	Samomorilec. Paznik finančne straže Brinar v Novem mestu, ki je skočil 10. t. m. z visokega mostu v Krko, ni bil na telesu popolnoma nič poškodovan. Samomor je storil radi ljubosumnosti. V svojo bilježnico je zapisal, naj oče poravna dolg 50 K.
—	Prihodnji sejem v Kandiji pri
Rudolfovem bode. v četrtek dne 16. julija 1914. Kupci in prodajalci se uljud-no vabijo.
—	Vsem priglašenim lurdskim romarjem in onim, ki se želijo še priglasiti za romanje v Lurcl, sc naznanja, da se mora to romanje za teden dni, namreč ocl 12. na 19. avgust preložiti. Za lurdsko romanje se udelež-liiki v Ljubljani zglasijo lahko: 1. v trgovini Kat. tiskovnega društva (H. Ničman), Kopitarjeva ulica; 2. pri g. Henriku Zalcsjak, Gosposka ulica 6; 3. pri g. Fr. Šoukal, trgovina precl škofijo. — Povsod tam sc dobe programi, oglasilni listi in poštne položnice.
—	Komisijski ogled za nameravano avtovožnjo iz Domžal čez Kranj na
Bled se jc vršil 9. t. m. Navzoči so bili zastopniki politične oblasti, i«jštne direkcije, občin in okrajnega cestnega odbora. Kakor čujemo, se nameravajo uporabiti sledeče ceste: Iz Domžal po državni cesti v Trzin. Iz Trzina po.deželni cesti I. razreda v Mengeš. Iz Mengša po deželni cesti II. razreda v Moste. Iz Most po deželni cesti I. razreda mimo Komende, Našovč in La-hovč do Spodnjega Brnika. Od tu po deželni cesti II. razreda čez Zgornji Brnik, Cerklje, mimo Velesevega. na Visoko. Iz Visokega po državni cesti v Kranj in od tu dalje po državni cesti mimo Brezja čez Lesce na Bled. Ako vpoštevamo raznoličnost omenjenih krajev in njih lepoto, lahko trdimo, da jc ta proga prav srečno izbrana, in to še tembolj, ker se dotika krajev, kakor: Komenda, Cerklje, Velesevo itd., ki so bili doslej vsled oddaljenih želczničnih zvez marsikomu skoraj nedostopni.
—	Javni poleti hrvatskega aviatika Bulimbašiča se 19. t. m. vrše v Zagrebu, kamor je Bulimbašič že dospel iz Pariza, kjer si jc nabavil nov aero-plan.
EZ3 cm CZJ	ET3
Jutri teden, v nedeljo 19. julija, vsi prijatelji treznosti na Tabor ,Sv. vojske' na Brezjah. s=3 a en E^J en era ra a
IMpske novice.
lj Liberalci so razočarani, ker po
nedeljskem shodu ni bilo izgredov. To je namreč bila njihova srčna želja. Imeli so vse lepo pripravljeno. Od državne policije — ocl njih toliko obsovražene!
—	so izberačili močno stražo za »Dano-vo« in »Narodovo« tiskarno in še nekaj hiš znanih liberalnih kapacitet. Zgoditi se jim torej ni nič moglo. Želeli so pa, da bi se pobilo po Ljubljani nekaj oken
—	drugih, nezastražertih liberalcev, da bi potem lahko kričali o »kulturnem banditstvu«. Najiskreneja želja pa na dnu plemenitih liberalnih src jc bila, da bi naši somišljeniki naskočili policijski korclon in tako povzročili resne komplikacije — da bi potem gnali naše somišljenike kar v gručah v ječo, liberalci pa obhajali svoj satanski praznik. Vse te špekulacije so sc razdrle ob po-stavnosti naših mož! Zato velika nezadovoljnost pri liberalcih, ki v svojih listih naravnost zmerjajo naše može, zakaj da niso imeli »poguma« napasti liberalna gnezda. — Kadar liberalec
zmerja, takrat se mu slabo godi in tako je prav!
lj Bosenski odbor v Ljubljani naznani, da izide ta teden v »Katoliški tiskarni lepa knjižica: Peterček, apostol sv. obhajila, ki je najbolj primerno za šolsko mladino in ljubko čtivo za naše prvoobhajančke. Knjižica vsebuje resnično povest. Spisal jo je na Francoskem Bessieres S. J. Prestavljena je že v češki, hrvaški, nemški in ogrski jezik. Za njeno kakovost govori dejstvo, da se je v prvem tednu razprodalo 3000 hrvaških in v prvih 14 dneh 12.000 nemških izvodov. Gotovo se bo tudi priljubila slovenskim vzgojiteljem in naši mladini. Komad stane 20 vinarjev. Naroča se izključno pod naslovom Bosenski odbor, Ljubljana, Alojzišče.
lj Veliko vrtno veselico priredi Gospodarsko izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo v nedeljo dne 19. t. m., na vrtu g. Poka, Opekarska cesta št. 26. Sodeluje si. godba 27. peš-polka. Za zabavo bo izborno preskrbljeno. Kakor čujemo se vrše velike priprave za to veselico, ki bo za trnovsko-krakovsko predmestje nekaj izrednega. Poleg običajnih zabav si bodo posetniki veselice lahko ogledali prvo ljubljansko menežarijo, ki jo je odbor naprosil, da praznuje svoj otvoritveni dan na dan veselice v Trnovem. Kakor smo informirani, je to podjetje prvovrstno ter ima v svoji lasti izredne zveri iz trnovskih gozdov in krakovskih puščav. Obisk bo zaradi tega vsekakor pripoi^očljiv. Kakor nam poročajo, se bo na veselici aranžirala tudi ribiška ekspedicija na izredne povodne živali, ki so se zadnji čas pojavile v trnovskih vodah. Ta ribji lov bo nekaj nenavadnega in obeta obilo zabave vsem vnetim ribičem. O predpripravah bomo še poročali. Za enkrat priporočamo samo vsem prijateljem poštene zabave številen obisk. Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Ker bodo stroški za to prireditev ogromni, prosimo vse prijatelje dobre zabave, da si i*ezervirajo popoldne v nedeljo dne 19. julija izključno za trnovsko veselico.
lj Subvencije . iz mestne blagajne. »Danu«, ki je zabil groše ubogih učiteljskih sirot, ni prav, da bi subvencijo z magistrata dobilo tudi kako naše društvo. Kar parolo je dal: Klerikalcem nič denarja! Najlepše pri tem je pa to, da je to napisal znani magistratovec, ki bi vendar moral vedeti, da nobeno liberalno društvo ne bo dobilo niti vinarja, ako se na magistratu tudi našim društvom ne bo merilo z isto mero. Proti taki porabi mestnega denarja, kakršno si želi »Danov« magistratovec, je namreč vedno mogoča pritožba. Zato le ponižnost, gospod z magistrata!
lj Umrla je včeraj zvečer gospa Črne Marija, vneta članica šentpeterskega prosvetnega društva. Rajnke ni manjkalo pri nobenem društvenem predavanju, pri nobeni društveni prireditvi, še na smrtni postelji je izrekla gorečo željo, cla jo društvo spremi k zadnjemu počitku. Zato vabimo društvenike in društvenice, da se polnoštevilno udeleže njenega pogreba, ki se vrši jutri v nedeljo dne 12. julija 1914. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Cegnarjevi ulici št. 8. Žalujočemu g. Črnetu in celi njegovi rodbini naše naj iskrene j še sožalje ob bridki izgubi blage soproge in dobre krščanske matere!
lj Spremembe na ljubljanskem sad-ttem trgu. V pi'ezadnji seji občinskega sveta je bil sprejet predlog občinskega svetovalca Planinšeka, ki gre na to, da se odpravijo na ljubljanskem trgu razmere, vsled katerih je cena sadja nenavadna in celo v primeri z Dunajem in drugimi mesti nenormalno visoka. Sedaj razglaša mestni magistrat ljubljanski, da se bo z ozirom na omenjeni sklep občinskega sveta pričenši s sredo, dne 15. julija 1914, za poskušnjo in do preklica razdelil sadni trg v dva oddelka. Na dosedanjem sadnem trgu za semeniščem ostane še naprej prodaja sadja na drobno. Tu bodo smeli odslej prodajati svoje sadne pridelke 1 e kmetje in drugi producent-j e. Za ta sadni trg ostanejo v veljavi tudi dosedanji predpisi glede prekupa. Na Cesarja Jožefa trgu se na novo uvede še sadni trg na debelo. Tu bodo lahko na vozeh prodajali sadje kmet-j e - p r o d u c e n t j e, k m e t s k i b r a-njevci in drugitrgovci s s a d-j e m. Prodaja na drobno je na tem trgu prepovedana, vsled prodaje na debelo se pa na tem trgu do preklica ne bo upoštevala prepoved prekupa. S to odredbo hoče mestni magistrat dvigniti dovoz sadja na ljubljanski trg in privabiti nanj kar največ kmetov-produ-centov, ki niso mogli dosedaj vsled tržnih razmer s sadjem na debelo zalagati ljubljanskega trga.
lj Na Dunaju aretirani Jožef Kozak je sin predsednika liubliansko me-
sarske zadruge, bivšega obč. svetnika narodne-napredne stranke g. Kozaka. Mladi mož je bil tih človek, ki se je v Ljubljani najrajši držal doma.
lj Aretacije med dijaštvom. Doslej je v Ljubljani radi jugoslovanskega nacionalistiškega gibanja aretiranih 8 dijakov.
lj Izkopnine. K naši tozadevni včerajšnji notici bodi pripomnjeno, da sta grobova, na katera so naleteli pri kopanju kanalov ob Karlovški cesti, rimska — približno iz druge polovice III. stoletja po Kr. r. Razen zunanje rakve iz rumenkastega peščenca in s pokrovom iz črnosivega apnenca, je bila v sarkofagu še druga rakev iz svinčene, kemično že zelo razkrojene pločevine. V prvem grobu je bila, soditi po ostankih kosti, pokopana ženska; na. to kažejo tudi ohranjeni jako dragoceni okraski kot n. pr. vratna verižica iz 16-po ohranjenih z vencem obrobljenih cekinov cesarja Galiena (254—268) po Kr.), med katere so uvrščeni z zlatom obrobljeni medaljončki iz sivkasto-vi-joličnega opaličnega kamna; dalje so našli tudi par uhanov s smaragdi, nekaj steklenic za dišave in jantarjevih koravd. Zal, da so ta sarkofag delavci deloma razbili, ker so pri kopanju prvi hip mislili, da so naleteli na star kanal.
lj Kap zadela je sinoči okoli 9. ure na FigovČevem dvorišču Miklavža Pipana, rOj. leta 1837. v Zapogah ter pristojnega v Smlednik. Na policijsko odredbo so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Najdena je bila te clni na Mirju srebrna ženska ura. Dobi se jo Kopališka ulica štev. 8 pri g. profesorju Koželju.
lj Promoviral je danes v Gradcu za doktorja filozofije g. Franc Removš iz Ljubljane.
lj Tatvina. Minoli teden je bilo na Tržaški cesti št. 15 branjevki Mariji Ja-kulinovi iz zaklenjene omare ukradenega 40 K denarja. O tatu ni nobenega sledu.
lj Razstava Gritznerjevih šivalnih strojev se vrši jutri ob pol 9. do 11. ure dopoldne v novourejeni trgovini na Sv. Petra nasipu za vodo poleg gostilne »Fajmošter«.
— Hotelirjem in gostilničarjem v znanje in uvaževanje. Ker so se ponekod pokazali še nedostatki, se hotelirji in gostilničarji v zmislu razpisa c. kr. deželne vlade ponovno opozarjajo, da mora na podlagi § 16. ob. r. imeti vsak, ki izvršuje gostilničarsko in krčmarsko obrt na podlagi podeljene mu koncesije ali kot zastopnik bodisi v celem obsegu § 16. ob. r., bodisi samo posamezne pravice tega paragrafa — cenik jedil in pijač prilepljen na vidnel mestu v vsakem prostoru, v katerem se nahajajo gostje, ali pa razpoložen po mizah tako, da si ga lahko ogleda vsak gost. Cene same morajo biti določene po kakovosti in količini jedil in pijač. Gostilničarji-hote-lirji, ki prenočujejo tujce, morajo v vsaki posamezni sobi vročiti ceno sobe oziroma postelje. Kdor bi se naredbi ne pokoril, zapadel bo kazni v zmislu § 131. obrtnega reda.
Štajerske novice.
š »štajerc« brani Robleka. Zadnji »Štajerc« se je zavzel za »velikega dobrotnika cerkve«, ^obleka. Vidi se, da res obstoji med slovenskimi (?I) liberalci in šta-jercijanci pobratimska zveza. To je glasno dokumentiral pri porotni obravnavi dne 20. junija tudi dr. Koderman, novi voditelj mariborskih liberalcev, ko je odklanjal samo slovenske porotnike, i-	-v
š Strela je udarila v soboto zvečer ob 5. uri v viničarijo g. nadučitelja Je-šovnika v Jazbinah pri Sv. Rupertu v Slovenskihe goricah ter ubila viničarja Frana Rojko, ki je s svojimi sedel v hiši. Viničarija je bila takoj vsa v ognju.
š Celje. K izpitu na orgljarski šoli so oglašeni sledeči gojenci: Čeh R., Gor-jan A. (iz Gorice), Kranjc J., Muršec K., Razpotnik C. (Kranjsko), Rupnik Ign. in Veingrl Iv. Med temi so trije že s službami oskrbljeni. Dobro zmožni so tudi v cerkveniških poslih, za kar jih je častiti g. župnik dr. Jančič, kot ka-tehet na tem zavodu, dobro pripravil, ne samo kot cerkvenike, temveč jim tudi dal navodila glede glasbenih ukazov in dostojnega vedenja. Ravno tako bodo za mogli tudi prevzeti službo občinskega tajnika. Novi učenci se sprejemajo v 16. letnik do 15. septembra t. 1. in se morajo izkazati s priporočilnimi pismi preč. gg. duhovnikov. Dan glavnega izpita se naznani, ko določi preč. kn.-šk. ordinarijat v Mariboru komisarja.
Naročajte pri »Slovenski Straži, razglednice v spomin 500 letnice zadnjega ustoličenja koroškega kneza v slovenskem jeziku! Raz= pošiljajte v jubilejnem letu samo te razglednice!
Razne stvari.
Tatvina 100.000 K. Po dveh leti h aretiran poštni uradnik. Iz Milana: Neka večja banka v Ne\v-Yorku je dne 6. septembra 1912 nakazala tukajšnji »Italijanski trgovski banki« denarno pošiljatev v znesku 100.000 K. Zadevni denarni omot pa jc tekom noči dne 16. istega meseca izginil na poštnem uradu v Milanu. Tatvine je bil osumljen poštni uradnik 321etni Hilarij Corrieri, kateremu pa niso mogli ničesar dokazati. Nad dve leti ga je policija strogo nadzirala, našla ni ničesar sumljivega v njegovem življenju. Kar naenkrat pa je začel Corrieri razkošneje živeti. Najel si je vilo in sklenil je zaroko z neko vdovo. Na dan poroke je povabil vse prijatelje in sorodnike na ženitovanje. Pred poroko pa je goste presenetila policija, ki je uradnika aretirala in odvedla v zapore. Povabljenci so se strahoma razšli. Aretiranec se je skušal usmrtiti. Na njegovem stanovanju so našli še nad 60.000 K denarja.
Brezžični telefon. Društvo Markoni javlja, da se ji je posrečil poizkus brezžičnega telefona. Na angleškem obrežju so postavili gramofon, s pomočjo katerega so slišali v Berolinu izvajano godbo. Društvo se nadeja, da bo moglo najkasneje v jeseni uvesti brezžični telefon med Ameriko in Evropo.
Skupni finančni minister Bilinski
je došel 10. t. m. zvečer v Išl. Cesar ga danes ali jutri zasliši, cla mu poroča o bosensko-hercegovskih političnih vprašanjih.
Zadnje vesli.
DEMARŠA V BELGRADU. — SEŽGANI DOKUMENTI? — CESAR ZA MIR.
Dunaj. Demarše v Belgradu po najnovejših vesteh sploh še ne bo. De-marša se ižvrši šele po končani preiskavi. O tej demarši se trdi, da bo sicer odločna, a ne bo povzročila ni-kake mednarodne napetosti. Cesar želi na vsak način ohraniti mir. Baje je Rusija poslala v Sarajevo z vednostjo avstrijske vlade diplomatične funkcionarje, ki so svoji vladi poročali, da imajo »vtis«, da srbska vlada ali »resni« srbski krogi pri zaroti niso udeleženi. »Deutsches Volksblatt« pa piše, da bi preiskava od strani srbske vlade glede sarajevskega atentata sploh ne imela nobenega rezultata, ker se ve, da je srbska vlada 2. t. m. zaupno naročila generalu Jovanoviču, predsedniku »Narodne Obrane«, naj vse kom-promitujoče dokumente sežge.
Dunaj. Kar se tiče diplomatične akcije v Belgradu, bo odločna, a ne preostra. Cesar je znan v celi Evropi kot knez miru, kar je že velikokrat dokazal, in grof Berchtold tudi ni naklonjen politiki »železne pesti«.
BELGRAJSKI AVSTRIJSKI POSLANIK O SMRTI HARTWIGA.
Belgrad. Avstrijski poslanik Giefl poroča o smrti ruskega poslanika Hart-wiga sledeče: Ko sem se pripeljal z ekspresnim vlakom v Belgrad, je vprašal poslanik Hartvvig telefonično, ako me lahko po dineju obišče. Odgovoril sem, da me bo to zelo veselilo. Ob četrt na 10. uro je prišel k meni ter je apo-strofiral v razgovoru vesti, da je tudi on v zvezi s sarajevskimi dogodki. Čez 10 minut se je prijel za srce in dejal, da mu zopet nagaja njegova stara srčna napaka. V nadaljnem razgovoru je dejal, da bo prihodnji četrtek odpotoval v Manheim, ker mora v nedeljo še prisostvovati slavnostim povodom rojstnega dne kralja Petra. V na-daljnih 20 minutah se je sklonil, prijel za srce in potožil, da mu je slabo. Priskočil sem k njemu in pustil poklicati zdravnike. Prvi je prišel čez pet minut dr. Ribnikar. Odpeli so mu srajco ter dali mrzle obkladke na čelo in prsa. Toda vsaka pomoč je že bila prepozna. Midva sva bila dobra prijatelja. O politiki zadnje mesece nisva govorila. Med razgovorom me je še prosil, naj z ozirom na vesti, da povodom sarajevskega dogodka ni izrekel svojega sožalja, konstatirani na pristojnih mestih, da je kondoliral pri avstro-ogr-skem poslaništvu.
CESARJEV DAR OTROKOM POKOJNEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Dunaj. Cesar je kupil gradova Ko-nopišt in Illumec, da ju podari otrokom pokojnega prestolonaslednika,
MINISTRSKI SVET.
Dunaj. Prihodnji teden se bo zopet sešel skupni ministrski svet, da se bo posvetoval o izidu preiskave v Sarajevu. Ob tej priliki poročajo, da ne namerava avstrijska vlada storiti nobenih diplomatičnih korakov, dokler ne bo preiskava v Sarajevu končana
ODKOD SO DOBILI SARAJEVSKI NAPADALCI BOMBE?
Sarajevo. Zarotniki so v preiskavi priznali, da so dobili iz Belgrada šest bomb, štiri revolverje, municijo in ciankali. Prestolonaslednika so hoteli umoriti že med vojaškimi vajami.
OBOROŽENI SRBI.
Sremski Karlovci. Tukajšnji pravaši so nameravali prirediti patriotič-no manifestacijo. Srbi so se pa oborožili in tako pričakovali obhod. Nato je posegla vmes policija, ki je vsak nastop preprečila.
PREPOVEDANA PRAVAŠKA MANIFESTACIJA.
Osjek. Tu so aretirali trgovskega pomočnika Jova Pckiča, ki je odobraval sarajevski zločin. — Za jutri napovedani shod in manifestačni obhod stranke prava je policijski šef Kreič prepovedal iz varnostnih ozirov.
BOSENSKI SABOR ZAKLJUČEN.
Sarajevo. Zasedanje bosenskega sabora jc bilo po posvetovanju zaključeno.
ODTEGNJENI POŠTNI DEBIT.
Peterburg. Ruska vlada je centro--vemu glasilu »Kolnische Volkszeitung« odvzela poštni debit, ker je list prinašal več dopisov, v katerih je namiga-val, da sc je atentat na prestolonaslednika skoval v Rusiji.
KNEZ WIED ODSTOPI?
Dunaj. Tu je razširjena vest, da se vrše danes v Draču važna posvetovanja o bodočih korakih kneza Wieda. Iz Rima poročajo, da se jc knez Wied naveličal albanske krone in da namerava obvestiti velevlasti, da odlaga čast albanskega kneza.
PRENK BIB DODA ALBANSKI ZUNANJI MINISTER.
Drač. Za albanskega zunanjega ministra je imenovan Prenk Bib Doda, ki namerava sporočiti velevlastem, da odhajajo Miriditi iz Drača in da je pomoč velevlasti nujno potrebna.
NOV ŠEF ITALIJANSKEGA GENE-RALNEGA ŠTABA.
Rim. Za šefa italijanskega gene ralnega štaba je imenovan generalni poročnik Luigi Cadorla.
LJUBEZENSKA DBAMA.
Madrid. Gledališki ravnatelj Gai-cia je ustrelil svojo pevko Valentinu Peralta, ker je odklonila njegove ljubezenske ponudbe.
MATI UBILA SVOJA OTROKA.
Dunaj. Kočijaževa žena Marija Prazer, ki je bila odpuščena iz norišnice kot ozdravljena, je v duševni zmedenosti vrgla svoja dva otroka, v starosti od 3 do 6 let, skozi okno iz tretjega nadstropja. Otroka sta obležala na tleh mrtva. Mater so odpeljali nazaj v norišnico.
ODVETNIK — DEFRAVDANT.
Lvov. Odvetnik Ivan Kasparek je defravdiral četrt milijona zaupanih mu denarjev in pobegnil.
Primorske vesli.
. p Nesoglasje v italijansko-liberalni večini tržaškega mestnega sveta. V seji tržaškega mestnega sveta od minulega torka je župan prečital pismo prvega podžupana dr, Brochia, s katerim ta naznanja, da po-
St m Razpis. 2298
Mestna občina Črnomelj razpisuje službo
blagajnika
mestne hranilnice v Črnomlju
z letno plačo 1600 K.
Položiti je jamčevino v znesku 2000 K. Prednost imajo davčni uradniki v p. Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Prošnje je vložiti pri mestnem županstvu v Črnomlju do 1. avgusta 1914. Nastop službe 15. avgusta 1914.
Mestno županstvo Črnomelj,
dne 10. julija 1914.
Jos. Doltar,
župan.
laga toliko čast prvega podžupana, kolikor mandat mestnega svctovalca. Opažalo se je že nekaj časa, da dr. Brochi ni prihajal k sejam in znalo se jc tudi, da jc nastalo med njimi in nekaterimi člani večine neko nesoglasje. Iz tega je on sedaj izvajal kotv sekvence ter odložil svoje časti. Mestni svet jc sklenil, da odpovedi ne vzame na znanje, vendar pa skoro ni verjetno, da bi dr. Brochi spremenil svoj sklep. Dr. Brochi jc bil eden najboljših govornikov mestnega sveta in zelo delaven. V narodnem oziru je bil intransigenten Italijan.
p Proračun tržaškega mesta za 1. 1914. Tržaški mestni svet jc v sinočnji seji po več ko enomesečni debati sprejel proračun za leto 1914. v tretjem branju. Proračun izkazuje 19,761.750 K rednih izdatkov in 5,367.690 kron izrednih. Izredni izdatki sc pokrijejo s posojilom v znesku 4,600.000 K.
p Čedna tatinska družba. Tržaška policija je aretirala Rimljana, Nello Colsona, krojača po poklicu, ki je bil član tatinske troperesne deteljice, kateri ste pripadale tudi že aretirani va-rietetni pevki Ines Cabrino in Reza Marchi. Nello Colson je bil mojster v žepnih tatvinah. Tekom zadnjih dni jc izmaknil Nello umetnemu slikarju Maglieretti denarnico z listinami, nekemu vladnemu svetniku iz Brna denarnico s 160 kronami in nekemu uradniku 60 K. Družba je delovala po vseh večjih mestih.
p Sviloprejski trg v Gorici je zaključen. Vsega skup se je prodalo 15.495 kg kokonov za povprečno ceno 3-32 K.
p Cestni rop. Včeraj v jutro so trije roparji napadli na cesti od Barkovelj proti Proseku trgovca Jakoba Marcel-lina iz Vicence v Italiji in mu uropali 50 kron. Ko jih jc oropani prosil, naj mu pustijo vsaj nekaj denarja za na pot, so mu milostno dali nazaj 5 kron. Policija jc lopovom že na sledu. Vsi trije so italijanski podaniki.
Dolžnost vsake ženske je, da pazi na redno odvajanje. To sc doseže z vsakdanjo uporabo enega kozarca naravne »Franc Jožefove« grenčice, ki uredi prebavo na mil, prijeten in zanesljiv način. Dvorni svetnik profesor K. Braun pl. Fernvvald, predstojnik c. kr. dunajske porodniške univerzitetne klinike za zdravnike, se je izrazil, da se je o znanem učinku Franc Jožefove grenčice mnogokrat sam prepričal in jo zato priporoča bolnim ženskam. Dobi se v lekarnah, drogerijah in proda-jalnicah rudninskih voda.	50
400.000 zlatnikov iz Carigrada prejme, kdor naroči izborno turško srečko ter pri žrebanju dne 1. avgusta zadene glavni dobitek. Ker vsaka srečka mora zadeti, s čemur je v najneugodnejšem slučaju zajamčena povračljivost večjega dela kupnine, v srečnem slučaju pa dana možnost, priti na lahek način do velikega bogastva, potem se mora priznati, da pomeni nakup turške srečke v istini najnedolžnejšo in najcenejšo loterijo. — Pojasnila daje glasom današnjega oglasa za »Slov. Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
t
2291
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem preža-lostno vest, da je gospod
Karel Scaria
c. kr. poštni uradnik v pok.
v sredo zvečer, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi, mukotrpni bolezni, v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, mirno v Gospodu zaspal.
Pozemski ostanki ranjkega se prepeljejo iz Gorico v Kranj, kjer se v nedeljo 12. t. m. popoldne ob 4. uri polože na tamošnjem pokopališču k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice sc bodo brale po raznih cerkvah.
V Ljubljani, 11. julija 1914.
Žalujoči ostali.
Hrrz vsakega posebnega, obvestila.
Kurzne cene
dne 10. julija 1914.
Dijakinje
se sprejmejo na hrano in stanovanje. Glasovir na razpolago. Poizve se pri g. Antoniji Žnidaršič, Valvazorjev trg 6, III. nadstropje.	2232
UČENCA
s primerno šolsko izobrazbo, dobrih starišev sprejme takoj FRIDERIK HOMANN, trgovina z mešanim blarmir. ;1adoljica.
Državne rente.
4% konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul.) 4-2°,„ avstr. velj. papir, renta ifebr.—avg.) 4*2%> avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4% av. kron. renta iz 1.1012 (junij—dec.)
4°/o ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4'/.•%) ogr. renta v kronali iz 1. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4 '/2°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4 '/2% kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1360. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% dou. uravn. pos. iz 1.1870. po 100gld. 3°/o avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 1886. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld, Rtideči križ ogr. iz 1. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1. 1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Anglo-avstrijska banka..........
Dunajsko bančno društvo........
Jadranska banka ..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Vnion banka...............
Živnostenska banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine...................
Škoda ....................
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
K	h
80	70
80	65
84	05
84	—
1U0	15
81	20
81	10
95	90
78	70
87	80
90 96 95 79 I 50 84 | 70 92 i 75 81 60
1660 415 680
325 272 280 236 23 57 49 26 46 17 201 29
584 1951 323 436 416 399 558 265 529 657 73 770 619
19
18
23	58
24	11 251 62
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici c. kr. priv. avsir, kredit, zavoda v Ljubljani.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 12. julija 1914.
Pšenica za oktober 1914 . . .	12"85
Pšenica za april 1915.....12 97
Rž za oktober........9'25
Oves za oktober.......7'64
Koruza za julij 1914.....7'25
Koruza za avgust 1914 ....	7'36
Koruza za maj 1915.....7-06
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Ivan Kuntarič
zasebnik
danes ob 2. uri zjutraj v starosti 68 let previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki, mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. julija zjutraj na pokopališče v Žužemperk.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
žužemperk, dne 10. julija 1914.
Ana Kuutarlč, soproga. — Matilda Dovžan, roj. Kuntarič, hči. — Ivan Dovžan, orožniški stražmojster v pok, zet. — Janko Maksimiljan Dovžan,
vnuk.
Brez vsakega drugega obvestila.
■ w
v Trbovljah
v Lokah ob cesti ležeča, v dobrem stanju, pripravna za obrtnika zlasti čevljarja, se proda pod ugodnimi pogoji. - Vprašanja jc nasloviti na upravo „Slovenca" pod št. 2268.
Sprejme se takoj en mlad
z vrtom, tri četrt ure od Ljubljane pri Tržaški cesti Pod Smreko št. 45 se proda. Cena 2.700 K.
ali dve manjši, opremljeni ali neopranljeni, če mogoče čisto separirano in z razgledom na vrt. Ponudbe pod A. D. 2286 na upravo Slovenca.
Preste m:
Postelja za Služkinjo (Tafelbett),
zaboj za glasfflssir, banja za kopanje in pranje ter BtUlifiigjjsgsa onia-
ra. A. I. Ivomenskega ulica štev 10.
Išče se za obrt v Ljubljani
T V v •
p. m
lj m
ki je samec in zna mogoče kako rokodelstvo, ali pa da je že opravljal tako službo. Ponudbe naj se naslove na upravništvo Slovenca pod »F. T. 2267.«
v lepem, zelo prometnem kraju na Gorenjskem, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozdov se radi rodbinskih razmer takoj pod zelo ugodnimi pogoji, prostovoljno proda. Ponudbe in natančnejša pojasnila ,,Ugodna prilika 1914'-. Ljubljana, poštno ležeče. 2276
prešano v balah, se v vsaki množini kupi. V ponudbi, v kateri je navesti ceno, kakovost in množino, naj se označi tudi železniška postaja prodajalca. Naslov je : „F. S. 550", pošt no 1 ež eče, Lj ub lj ana. 2272
Službe išče
organisf
z izvrstnimi izpričevali in lepim obnašanjem; zmožen je voditi večje pevske zbore in godbo. Sprejme se zraven tudi cerkov-ništvo. Naslov: „Uprava ,Slovenca' 2264".
sprejme dne 1. oktobra 1.1. okrajna sodnija v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. 2279
Za odvetnike! Redke prilike!
Dva Underwood pisalna stroja, eden skoro nov, se ceno prodata, Šifra „R 100" uprava „Slovenca".	2276
Ob priliki poletnih dopustov Vam priporočamo temeljito
sneženje
Vašega pisalnega stroja. — Prvovrstna popravljalnica pisalnih strojev 2277 The Oliver Trading Oifice, Ljubljana.
sredi nekega trga na Zgor. Koroškem, s 13 orali polja in travnikov in 5 orali gozda, enonadstropna hiša s poštnim uradom in stanovanji, zidani hlevi in gospodarska poslopja, za 20 glav goveje živine in prašičev se proda. Skedenj z uvozom itd. Hiša je primerna tudi za trgovino. Cena 36.000 kron. Naplačila 10—15.000 K, ostanek lahko vknjižen. Pojasnila le direktnim kupcem brezplačno daje uprava „Realitaten Markt" Gradec, Hamerling-gasse 6 (3728).	2278
v Radečah
nasproti okrajnega sodišča, najlepša lega, zelo pripravna tako za trgovino kakor za obrt, je na prodaj pod ugodnimi pogoji,— Vprašanja na upravo „Slov." pod: „2269",
se odda takoj ali za november. Ulično stanovanje s 4 krasnimi sobami, vodovod, kuhinja, jedilna shramba, podstrešje, drvarnica, dvorišče, za več let.
Izve se: Sv. Florijana ulica št, 22.
Pol ure od Zaloga pri Dev. M. v Polju, 200 korakov od glavne ceste je naprodaj
7 '/2 oralov velik, ki da stelje do 40 voz in je z lesom gosto zaraščen. Gena 330 K za oral. — Več pove lastnik Ant. DolinSek, Podmolnik, p. Spod. Hrušic.a.	2293
V najem se vzame v mestu ali v kakem prometnem kraju na deželi
ia Isto
za takoj ali za pozneje. Imetniki omenjenega, naj blagovolijo poslati ponudbe, oziroma naslove pod ..Triglav 500" na upravo tega lista.
Na prodaj imam
30 oralov, blizu ceste. Poizve se pri Andreju Kržiču, Zagorca, pošta Mokronog.	2290
Sprejmeta se dve pridni in pošteni
natakarici
ena bi morala biti navajena v kuhinji, druga pa šivanja.
Naslov: A. Čufer, Jesenice (Gorenjsko)
Podpisana prodam radi smrti svoje hčere po jako nizki ceni še dobro ohranjeni
čevljarski šivalni stroj
Rindscbiff št. D. 12. ia. Marija Celarc, Tržič.
■PWWW<IW<IIIII<MI—III Milili...........................................\m»Wtm
z lepim poslopjem, 20 minut od industrijskega kraja Borovlje, 13 oralov zemlje, vsa krma na polju, H glav goveje živine, ki dajejo vsaki dan za 4 do 5 kron mleka, 2 stroja, gnoj, drva, z vsemi poljskimi pridelki za K 14.200, — takoj za prevzeti. Denarja je treba polovico. Ponudbe na „Anončno ekspedicijo" J, Hočevar, Ljubljana.	2289
03T
SOD
dobro ovinjeno stare in uove, male in velike ima naprodaj Ivan Buggenig, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudollovo železnico št. 7 . 2281
vešč več del, star 18—19 let pri Fran Verhovcu, kovač, Bohoričeve ul. 6.	2288
Naznanilo preselitve!
l n ni si naznaniti vsem cenj. naročnikom, slavil, občinstvu, da sem se p*.selil s svojo krojaško obrtjo
s Sv. Petra nasipa št. 51 v Kolodvorsko ulico št. 18/1.
V nadi, da mi slavn. občinstvo ohrani tudi v bodoče zaupanje ter me poseča z obilnimi naročili, bilježim
z odličnim spoštovanjem	FranC MOŽC,
krojaški mojster
2283	Kolodvorska ulica 18,1.
Idrijske novice.
i Sožalno izjavo je pred dnevnim redom zadnje občinske seje dne 8. julija prečital župan Štravs, v kateri s:; je obsodilo sarajevski zločin. Zbrani občinski odbor jc stoje poslušal izjavo. Župan je predlagal, da sc zapisnik seje, zadevajoč sožalno izjavo, dopošije deželni vladi. Na predlog Jan. Kavčiča deputacija občinskega odbora gospodu okrajnemu glavarju izroči sožalno izjavo o priliki uradnega dne 9. julija.
i Uspehi na c. kr. državni višji realki ob sklepu šolskega leta 1913/14 so bili sledeči: Vseh učenccv je bilo 150 rednih in 9 zasebnih. Za prestop v višji razred jih je bilo odlično sposobnih z odličnim uspehom 3, sposobnih z dobrim uspehom 101+1, vobčc sposobnih 5+1» nesposobnih z nezadostnim uspehom 24+2, ponavljavni izpit jih ima 16, dodatni izpit 1. V pripravljavnici je bilo 16 učencev, med katerimi jc 1 od-ličnjak, 12 sposobnih z dobrim uspehom, 2 nesposobna in 1 neklasificiran. Po narodnosti so bili razen 2 Čehov in 1 Nemca vsi Slovenci. Učiteljski zbor je koncem šolskega leta štel 15 oseb. V »Izvestju« sta dva članka: Mimikrija in podobni pojavi. Spisal dr. Beuk. Meteorologična opazovanja v Idriji. Poroča B. Baebler. — Sporočili bi bili radi o »Izvestju« c. kr. višje realke, pa so pride težko zgodaj do njega, če človek nima osebnega znanja s kakim dijakom. Omenjamo radi tega, ker se je v nekem krogu govorilo, da je znamenje, kakšni nasprotniki realke so v naši stranki, tudi to, da »Slovenec« o najoddaljenejših zavodih preje poroča, nego o bližnji Idriji. Marsikje imajo navado, da spovednikom dijakov dopošljejo letna Izvestja, kar je taktno.
i Most čez Idrijco, ki veže državno cesto v Tolmin z deželno cesto v Ziri, pod hiralnico v Spodnji Idriji, je menda na precej slabih nogah. Dne 7. julija popoldne okoli 4. ure sc je podrla z velikim pokom podpora ob državni cesti. Ukrenilo se jc takoj potrebno, da se ne pripeti kaka nezgoda.
i Kdaj bodo občinske volitve, marsikdo poprašuje. Oseba, ki jc v najtes-neji zvezi z občinsko pisarno, je izjavila našemu zaupniku: »Vi ste zategnili volitve do počitnic, mi jih lahko pa čez počitnice.« Da lahko marsikaj — tudi nerodnega — naredi, kdor ima v rokah oblast, vemo, ampak našega dela ne primerjati s svojim ravnanjem. Ako se torej človek potrudi, da se do-žene, kdo ima vse pravico voliti, če predlaga vpis precej oseb, za katere je naravnost čudno, da jih jc županstvo prezrlo, če sc dela na to, da se tudi priprave na volitev izvrše popolnoma v okviru zakona, in se tako vnaprej prepreči vsaka slučajna pritožba proti veljavnosti volitev, pravijo, da jc to zavlačevanje volitev! Za vse to bi bilo moralo županstvo poskrbeti, predno je razpoložilo imenik, in v to bi mu bili morali pomagati gospodje, ki so plačani, da delajo in izvršitev volitev pospešijo, ne pa zavlečejo. Kdo je kriv, da se ni imenik, ki je bil že davno do-gotovljen, preje razpoložil, kdo je kriv, da je imenik nepopolen, kdo je kriv, da se je tako površno delalo z reklamacijami? Od naše S. L. S. ni imel nobeden niti za trenutek roke zraven, zato tudi nobeden naših ni zakrivil niti enega dne zavlačevanja. Zato pa radi verjamemo, da tisti, ki so krivi, da so se zavlekle volitve do počitnic, jih lahko zategnejo še čez počitnice.
i Občinska seja jc bila 8. julija. Sicer se je nekako slovo izvršilo že pri zadnji seji, a nabralo se je zopet dosti tvarine, ki je ni mogoče odložiti. Zanimiva je bila to pot seja, ker je ravno toliko odbornikov prišlo, da. so lahko zborovali. Naprednjaki so prišli od 10 odbornikov samo štirje. Pegan, Primožič, Čuk in Kobal, vseh odbornikov z županom je bilo 20. Drugič je bilo prav zabavno razpravljanje, živahno, včasih prav zbadljivo, da smo v zelo demokratičnih časih, se jc prav poznalo, večkrat so kar tako preko miz govorili, tudi vstal ni ravno vsak, kdor je imel kaj na srcu povedati. Pred dnevnim redom je župan prečital lepo sestavljeno s o ž a 1 n i c o radi znanega zločina v Sarajevu. Odbornik Jan. Kavčič je predlagal, naj izroči sožalnico g. okr. glavarju pod vodstvom župana deputacija, v katero naj izvoli vsak klub po enega člana, kar jc zagovarjal tudi odbornik Troha; tudi župan se je skladal s predlogom. Tako jc bilo vse dobro, — ampak naprednjaka, ni bilo mogoče dobiti nobenega, da bi sc i udeležil deputacije. Prišli so sploh samo štirje k seji, eden — delavec — jc zadržan, ostali so sc upravičili, — eden je n. pr. rekel, da mora iti v Žiri, drugi pa v Črni vrh. Končno je bilo sklenjeno, da bode v doputaciji župan in dva odbornika S. L. S. Menda je či-
sto prav tako; šc iz bodočega občinskega odbora naj sc naprednjaki tako umaknejo, pa bo občina mnogo pridobila.
i Proračun za lelo 1914 jo prišel Še enkrat na. dnevni red, dasi jo že pri zadnji seji sklenila večina pritožbo na upravno sodišče. Čemu torej novo mešanje? Župan jo zopot predlagal staro stvar, naj se dovoli izdati za liiso št. 509, kolikor bo šc treba čez 20.000 K, da se zgradba dovrši. »Dovolili ste zidati, sedaj pa denarja ne dovolite,« vpije napreden odbornik. »Sedaj bo zopet vse delo ustavljeno,« kliče drug možakar. Cela komedija! Delo so oddali vendar podjetnikom, saj ne gradi občina v lastni režiji! Zakaj pa oddajate dela osebam, ki hočejo za vsak m'J zidu že plačilo? K večjemu polovica se plača pred kolavdacijo zgradb, druga polovica po kolavdaciji. Zato so ravno pri nas nastalo žalostne zmede (prim. cestni odbor, št. 509) v liberalni dobi, ker so se oddajala velika dela ljudem, ki niso mogli dobiti nikjer kredita. Dosti izkušenj jc že bilo, ni jih več pomnoževati. Kadar bo podjetnik izvršil delo, bo žc prijel občino, saj toliko previden je pač bil, da ima sklenjeno pogodbo. Ko bo izvršena kolav-dacija poslopja št. 509 in primejo podjetniki občino za plačilo, bomo že dali pameten nasvet, če si ne boste znali sami pomagati, tako, da občina ne bo trpela nobene škode. Pametno bi bilo,^ da volite vsi samo može S. L. S. v občinski odbor, pa boste popolnoma rešeni sitnih skrbi, ki vam ne puste spati, za občino bodo že poskrbeli dobri odborniki, — pa brez prepira in težav.
i Občinske takse so vzbudile tudi veliko vznemirjenje. Glede pravice, da se smejo zahtevati prepisi sejnih zapisnikov, sc j c odbornik Kobal iznebi! silno pametne, češ, da bi bilo najbolje, če bi se sploh nobenih prepisov ne izdalo. Sicer z Matevžem postave ne bova ovrgla, ampak dobro bi bilo, če bi Kobal podrezal v pisarni, da bi vsaj tretji dan po seji bil zapisnik že na razpolago. Po sedanjem običaju pa bi moral občinec, ki ga zanima gospodarstvo, hoditi včasih po 10 do 13 dni v pisarno vpraševat, kako je z zapisnikom, i Za nov vodovod potrebuje rudniški erar nekaj sveta pri konjušnici. Napravi namreč novo električno centralo. Prišlo je do sporazumljenja.
i Nova občinska službica tržnega nadzornika, ki je pač sedaj še nepotrebna in pripravlja pot nečemu, kar je bilo že ovrženo, se ustanovi, — če ne bo tekom 14 dni ugovora. Nagrada znaša za pol leta 360 K. Za enkrat so jo namenili okrožnemu zdravniku, ki je pa že sedaj toliko zaposlen, da se ga branjevcem ne bo treba bati, zlasti po hišah prodajanja ne bo ustavil, ker sam ne bo nobene aretiral, mestni stražniki pa tudi ne, ker ne znajo ločiti dobre češnje od gnjile. Tako vsaj se je trdilo pri seji. Pri slučajnostih se je sklenilo povrniti polovico stroškov, ki jih je povzročila zgradba podpornega zidu ob Nikavi. — V tem se je opazilo, da sta se izpraznila notarjev sedež in še onega, naprednjaka, — delavni ljudje! — in župan je zaključil sejo.
Dr. Val. Rožič:
Spomin na Gospo
svetsko polje
■	■
• s krasnimi slikami:	•
; Gospa Sveta, knežji	;
■	kamen, vojvodski pre-	; » stol itd. se dobi v Ce-	5 I lovcu, Mohorjeva	■
I družba. Posamezni	■
■	■
S iztisi po 50 vinarjev,	;
« 10 iztisov za 4 krone.	j
■	Spomin obsega naj-	■ » lepši del slovenske	jj ■j zgodovine, zato sezite	«
■	po tem dragocenem	■ » biseru. Čisti dobiček	;
gre v narodne namene koroških Slovencev
z novo hišo, na kateri je koncesija za gostilno in trafiko. Gospodarska poslopja so v dobrem stanju. Posestvo, obstoječe iz rodovitnih njiv in travnikov ter prav lepih gozdov, leži ob okrajni cesti in meri okoli 40 oralov. Zraven je še drug postranski gotov zaslužek. Proda se takoj, radi družinskih razmer. Denarja je treba K 20.000. Naslov pove resnemu kupcu upravništvo tega lista pod št. 2240. (Znamka za odg.!)
O ft
N
G L
8
O N A L
iz najboljših rastlin pripravljen čaj, ki ga z uspehom uporabljajo
kot domače sredstvo zoper živčne bolezni
Ta Caj pomiri živce, lajša bolečine, od-stranja krče, tvori kri, podeljuje sladko spanje, pospešuje telesno moč in prebavo. Ganglional-čaj ne vsebuje nikakih omam-ljivih snovi.
Edino pristen so dobi pri c. kr. dvor. in nadvojvod, kamornem založniku
lfkaruur, HSO KEIOHENAU, N. A
Cena škatljici z vpor. navodilom K 3-—. Kjer ga ne dobite v lekarni, naročite ga proti vposlatvi K 3-— franko po pošti.
JULIJ BITTHER $
Mflio posestvo m prodaj!
V prijetnem kraju Kokrica blizu mesta Kranj na Gorenjskem se proda iz proste roke malo posestvo obstoječe iz pritlične hiše s sobami, kuhinjo, shrambo, hlev za prašiče in kuretnino, vse v dobrem stanju. Pred hišo majhen vrt za zelenjavo, za hišo majhen gozdiček in nekoliko njive. Posestvo sc nahaja v bližini glavne ceste, solnčna lega, posebno pripravno za kakega upokojenca. Pojasnila daje Janez Rauter, Trst, via Giulia 6, I.	2208
Visokotlačni in dvotaktni motorji na surovo
nljp od 4 do 100 HP ležeči in stoječi, kakor tudi Ulju petrolin-, bencin-, bencol-motorji in lokomoblls
----stoječe in ležeče od 1—40 H P. Cena gonilna moč. Ni-kake fin. kont. Na tisoče mo-torj. v obratu.
Ugodni plačilni pogoji.
SlM. IMalovski
W Diflij, Paulusi i.
1190	Ceniki in obiski odjemalcem zastonj.
Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, se blagovolite obrnil r.ti tv-dko
A & & S&berne,
Mestni trg tO.
Aa debelo in drobnol obstoji od leta 1883.	J?redno nizke cene/
zdravilo protln revmatizem Iscblas
(Hrvatsko)
Pojasnila ln prospekte daje direkcija zastonj.
gumijcui podpetoik' Nedosežni po elastlcitetl
lahkosti trpežnostl
Glavna zaloga: A.KRISPER, Ljubljana.
kopališče Kamnik na Kranjskem
Zdravilišče in vodno lečilišče
Kamniške planine.	Železniška postaja.
Prekrasna gorska lega, zaveten kraj, brez prahu, popoln mir, tek pospešujoč planinski zrak, poživljajoče planinsko solnce. — Vse vodno zdravljenje, utrdilni načini, solnčne, ogljikovokislinske, električne kopeli. Senčnat zdraviliški park, krasne gozdne promenade, izborna cena restavracija. Stanovanje v zdraviliškem domu in več vilah. Zmerne cene. Odlični uspeh pri krvnih, živčnih, srčnih in pljučnih boleznih. Prospekte daje gratis in franko dr. Rudolf Raabe, vodilni zdravnik.	1915 2
C. kr. pri v. tovarna portland in roman cement
Alozij Praschiker, Kamnik, Kranjsko
Ustanovljena 1854, priporoča svoj portland in roman cement po zelo znižanih cenah; dalje zelo lepe mozaik plošče brušene in polirane. Cement se pošilja vedno v jednakomerni kakovosti, ki odgovarja vsem, od avstr. inženirskega in arh. društva predpisanim zahtevam popolnoma in v vsakem oziru. Dokazi o preizkušnjah in spričevala na razpolago.
jY[nogo denarja prihranijo kolesarji!
mesto
K125-
razpošiljam QAA novih »TORPEDO«-koles na prosti tek,
za reklamo JWV elegantne izvršitve, s svežo pneumatiko in triletnim jamstvom. Isti z gorsko pneumatiko K 90-—. Novi plašči K 4'—, B-—, 6-— Zračne cevi K 2"50, 3'—, 3 50. Popravila, emaj-liranje, ponikljanje in vsi deli po tovarniški ceni. — Če se sklicuje na »Slovenca« 5% popusta na moje nizke cene v ceniku. Tovarniška 78/lo"*ti*
A. WEISSBERG, Dunaj II, Untere Donaustr. 23/111.
Ceniki zastonj. Dopisuje se slovensko. Kupčija na obroke izključena.
najbogatejši alkalični (natron litijev) kisluc na Češkem. — Izborna dietetična namizna I pijača. O vrednosti „Bilinske" izvolite vpra-|	Sati hišnega zdravnika.	624
Mrliški cesar"
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 5
se toplo priporoča slavnemu potujočemu občinstvu. Na razpolago' nanovo vpeljana električna razsvetljava ter lepe zračne sobe.	Točna postrežba, nizke cene.
K obilnemu obisku, vabi	ravnateljstvo.
Samo 5 dni z brzoparniki francoske družbe!!
Novre v Neu Vorfc
Najkrajša vožnja iz
odhod iz Liubliane osah torek.
vožnja iz HllURE U KANADOvsaki mesee enkrat-
Vo.javne vozne liste za vse razrede in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino dobiš edino pri	1929
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
v hiši Kmetska posojllnloe nasproti gostilna pri „Flgovcu",
Izdaja vozno listke po V8eh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
M
Polno-iarmenihi za iage in stroji za obdeSooanSe lesa vseh vrst, posebno patentovani brzo-iarme-nih, garaienik - czpilulk, oeneciian.iaritietiih, enostavni in dvojni.
Stroji za mizarje, ho-larje, strugarje, sodarje, tesarje itd.
Vsakovrstni stroji za izdelovanje pohištoa iz upognjenega lesa.
Stroji za lupljenje lesa. Stroji za izdelovanje lesne oolne.
Vodne turbine največ porabnih stopinj.
Precizijski regulatorji.
Patent priglašen.
Stroji za lzdelooanje cement, sodoo. moderne transmisije.
Prevzema popolno 0-premo tooarn za celokupno lesno industrijo.
Najboljša priporočila mnogo velikih in manj ših obratov v tu-in inozemlju.
Tačasno v delu: tur-binsha napraoa za proo hranj. dež. elektrarno. 2 turbini po 1600 konj. sil.
Touarna za stroje G. TONHIES, Ljubljana. R.
Dunajska cesta St. 35. — (Jstanovlieno 1847.
ŠT	El	F AN NAGY
trgovina z železnim Ljubljana. is fvM&KmžmfjgU i r .'•^P^HRte!* I i &*1 m I 'j.-A		| priporoča svojo izbrano zalogo brzoparilnikov za krmo, sesalk za gnojnico, vodnih sesalk, kovanja za stavbinsko stroko, orodja vseh vrst, kopalnih banj, železnega pohištva, | vrtnih miz in stolov, štedilnikov, 1 kakor tudi vseh predmetov, spa- | 1 dajočihvto stroko. Najnižje cene! I
naffia !M
razi loncenin i
nva. Drelse v Ljubllani i
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. 2upniSčem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
mmmmmrmmmmMmmmmmmmMmm
gjjg Ustanovljeno 1. 1893.	Ustanovljeno 1.1893.
| Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, ossess Zunanjim vlagateljem so za poši-
5
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2,15 ali 22>/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Ealan, prelat in stol.kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	n. podpredsednik:
Ivan Snšnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
C.Lani;,F.r,an Bo.rS,n1^ c,- kr- Profesor v pok. v Ljubljani; dr. Ferdo Čakal, stolni kanonik v L ub janh Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kano-mk v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušenlcnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Pred sednik: Anton Kržič, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani* Anton Cadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fin, rač. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani
0000000000000B!000000Q0000000
a
0
Vezenje poučujemo brezplačno.	Ceniki zastonj in franko. (p
OOQ00OQQO0QQO!O!OQ0151OOOIg1OOQQ|IC10
IVHN JHX in SIN, Ljubljana
Dnnajsha cesta is. _ Dnnalska cesta U.
Kolesa
iz prvih tovarn Avstrije:
Dilrkopp, Sfjrrla, 339i Hfaffenrad.
Šivalni
stroji
in stroji za pletenje.
Adlerjeri pisalni stroji :
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1.1867.
Vl>7l>nlo nnn^ninmn Kfn. *nloXiiA i-.fi ^ abb	m c« Ir -rk m ■
Ljubljana,
Sodna ulica.
Podpirajte domačo
industrijo I Stare nogovice se ceno podpleluielol
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent „Wiedermannu je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 118
■IIIIIIIIIIlIIIIItlllltlllllllllllllllllllllllllllllllMlIlllllIIIIIIIIIIIlIllllllillllllltllMIlllllIllIlllIlllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllltailllllllMIfllllS
ALFONZ BREZNIK
uiltelj Glasbene Matice ln edini zaprla. strokovnjak o. kr. dež. Bodioča.
Ljubljana, Kongresni trg 15. (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in Izposoieoainica
KLHVfiRJElf IN HHRUIONIJEU
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega
glasbenega orodja, strun in muzikalij. EDINI ZHLOžNIK dvornih ^ -	in komornih tvornic: Bo-
sendorfer, HSIzl Heltzmann, Forsfer, Ehrbar, 6e-
brlider Sfingi, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & GIoss,
Hoimann in Hofberg (amerik. harmoniji).	1033
Obroki od K 16.— naproj. Najbogatejša Izbira v vseh modernih slogih iu lesnih barvah. Oglejte si klavirjo z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Ugla-ševanje ter popravila strokovno in ceno. K.or imam zgoraj navedeno prvo ia-brikate izključno le Jaz za Kranjsko v zalogi, svarim prod nakupom falzifl-katov in navideznega „pofolna" pri kričačih, ki so drznejo govoriti o ,,dobrem blagu", dasi nimiyo ni jednega pomembnega labrikata v zalogi.
..................111111.....mi......i........................................................................mili
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej I. L lapr
Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1664. -30 podružnic, Ifogal Marijin trg
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog lin hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se labko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15 Ustmena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilno
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 236,633-922
So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, drngotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
knjižice dne 30 junija 1914 92,535.931 K,