Natisov 15.000. Jlajcrc' izhaja vsaki "k,datiran z dnevom pritiocnje nedelje. ročnina velja za Av-jo: >a celo lelo kron. za Ogrsko ikron 50 vin. za celo "; za Nemčijo slane celo lelo 7 kron; drugo inozemstvo se ni naročnino z ožina visokost pošt-I Naročnino je pla-prej. Posamezne .se prodajajo po 12 v. nišlvo in uprav-vo se nahajata v gledališko po-filopje štev. 3. Dopisi dobrodošli inw sprejemajo zasicnj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. t Stev. 26. — Za oznanila BVedniŠIVO ni odgovorno. Cena oznani] (inseratov) je za celo stran K 80-— za »/, slrani K 40 — za '/, strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« slrani K 5"— za '/»» strani K 250 za ■>/«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. V Ptuju, v nedeljo dne 1. julija 1917 XTHL letnik flniazana duhovniška suknja. Državni .zbor avstrijskemu ljudstvu do- "jj ni prinesel mnogo veselja in zadoščenja. ritosrčno povedano, se človeku skoraj gabi, 5včati o teh dogodkih. Kajti zdaj gotovo živimo v časih politične Sale in mirnega Tranja, od katerega so imeli po navadi le oristični listi dobiček. Zdaj pričakujemo državne zbornice odločilnega dejanja, krep- čina, kajti s praznimi besedami so nas 'roli dolgo krmili... f Žal, da tega krepkega čina doslej še % doživeli. Nasprotno : v našem klavrnem jroem zboru se odigravajo dan za dne-) iste politične in narodnjakarske orgije, o ram že gledale pred leti v času miru [grla. Državna zbornica je zopet taborišče in sovraštva, gonje in demagogije. In jnb vsemu demokratičnemu mišljenju bi ...i želel, da bi so palača na Fn iiRu zopet zaprla. -FDr. Korošec in vsi tisti, ki zaslužijo govo ime, ker so mu od pet do glave polni, mrcvarijo in pokončavajo zdaj ostanke fenizma avstrijskega parlamenta. Trudijo [v potu svojega obraza, da bi hišo „ljud-žastopa" demolirali in pred vsem sov-Enim in nevtralnim inozemstvom dokazali, |je aaš parlamentarizem v bankerotu, da Kaša avstrijska domovina polna nasprotij, pna razkosanosti in medsebojnega, bratovega sovraštva:.. V tem pa tiči strup nepatrijotičnega delovanja ! V tem tiči st, čeprav v patrijotično fraze zavitega, Ldar pa očitnega veleizdajalskega mišljenja. parlamentarnem odru odpirajo danes usta govorijo tako, kakor govori v Anglijo posli izdajalec profesor/ Masaryk ali ria v ) dezertirani slovenski advokat dr. Gre-|jorm. Na parlamentarnem odru čutijo svoj [pogrni: rasti in prožijo z vseslovansko rebelijo, v ječo vržene zločince in pridigujejo prazen je z onimi Srbi, ki so bivšega presto-"lednika Franc Ferdinanda umorili ter Mjni požar vnetili . . . Tipičen je pri temu mariborski poslanec k Anton K o r o š e c. Nismo prijatelji oseb-ioia, ker vemo prav dobro, da bode ^adovina i preko naukov v resnici malega nt iaplana svojo železno pot nadaljevala. [Pečamo se s to osebo le zaradi tega, ker bi kjegove vnebovpijoče besede lahko tako učinkovalo, kakor da bi izražale mišljenje vsega kvenskega in hrvatskega ljudstva; pečamo iz njim zaradi tega, ker je tip, ker je ne-b naravnim potom zrastel iz močvirja za-tnc slovenske politike. :Ta dr. Korošec, po poklicu kaplan, delovanju politik, — po poklicu učitelj oske ljubezni do bližnjega, po delovanju jproglaševalec smrtnega sovraštva, ki traja preko groba, — ta dr. Korošec nam avlja danes vso nevarno in blazno slo-politiko. Svoj čas se je obračala nje-i strast zgolj proti slovenskemu libera-^ ki je seveda v klavrni indolenci podvomi svetnik dr. Ploj ve o tej stvari žalostno pesem zapeti, čeprav je Korošec njegov bratranec. Danos pa je dr. Korošec kot absolutni vladar v slovenski klerikalni stranki, ki koplje z moralistom dr. Krekom tudi dosedanjemu načelniku stranke dru. Šušteršiču politični grob, p r o g ! a š e v a ! o c pan-slavističnega združevanja Jugoslovanov in s tem najnevarnejši nasprotnik skupne avstrijske m i s 1 i. Preko tega dejstva ne pomagajo nobeni ..živijo ! - klici na* cesarja, ki so le pesek v oči nevednežerm zgoraj in spodaj . .. Piva beseda, ki jo je dr. Korošec izpre-govoril v avstrijskem državnem zboru, ni veljala našim invalidom, ii so prelivali kri za očetnjavo, ni veljala našim ženam in otrokom, ki krvavo stradajo za domovino, ni veljala grobovom padlih in socijalnim nalogam preostalih, — veljala je nekemu zaradi težkega zločina na večletnb ječo obsojenemu poli vseslovanske strdke. Za pohabljence ečTne in lačne duhovnik dr. Korošec ni in šel besedice, za požrtvovalne naše kmete hi imel opazke, — za politične cilje pansla-vizma pa je držal strastne govore. Za naše vojake in oficirje, ki že skoraj tri leta v strelskih jarkih s svojimi živimi trupli branijo sovragu vhod v naše blagoslovljene, dežele, ni imel dr. Korošce besedice polivale, — ali podlo dehuneirati m obrekovati, sramotiti in smešiti pa je znal poštene člane naše c. in kr. armade. Za Avstrijo ni govoril dr. Korošec, pač pa za združenje Srbov s Hrvati in Slovenci . . . AH je čudno, da človeku zavre kri in da pljune v jezi ob stran, kakor da bi sikala proti 'njemu strupena kača?! .Ta, ali nismo več v Avstriji? Ali smo zato vodili tri leta najkrvavejšo vojno, da bi se uresničili zdaj zažeUeni cilji morilskih Srbov ? . . Obupali Bi, ko bi ne vedeli, da pošteno slovensko ljudstvo v nobenem ozimne stoji na strani dra. Korošca, da obsoja njegovo protiavstrijsko politiko, da ne gre za njim vkljub vsej nasilni agitaciji in da bode z njimi prej ali slej grozovito obračunalo. V državni zbornici in v avstrijskem časopisju je doživel dr. Korošce, že bridki odgovor. Glasilo avstrijskih katoličanov „Reichs-\vohr" mu je 'zabrusilo v obraz, da je sramota za duhovnika, ki take besede izpregovori'. Katoliški poslanec in urednik Neunteufel iz Gradca je v zbornici dru. Korošcu očital, daje ta pljuval na svojo lastno duhovniško obleko. In 'ces. kralj, vojni minister avstrijski je v javni seji izrazil plamteči protest proti njemu, mu tako rekoč očital laž in zopet izjavil, da Ko-roščeve besede niso primerne njegovi duhovniški obleki. Predsednik državne zbornice pa je dra. Korošca poklical k redu, kar je največja kazen v zbornici in obenem največja obsodba. K tej obsodbi nimamo ničesar pristaviti. Edino to lahko rečemo, da se slovensko ljudstvo popolnoma strinja sto obsodbo, kajti slovensko ljudstvo veruj e v Avstrijo in njeno bodočnost ter si ne pusti ljubezni do domovine iz svojega srca iztrgati. Svetovna vojska. 666 Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 21. junija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V posameznih oddelkih galisko-wolhynske fronte se je sovražno artiljerijsko delovanje .pri sodelovanju težkih kalibrov vidno povišalo. Tudi letalno delovanje je bilo tukaj živahnejše. Italijansko bojišče. Na visoki planoti „S i e b e n G e m e i n d e n" potekel je včerajšnji dan mirnejše. Boji v tej pokrajini prinesli so nam od. 10.. junija sem 16 Oficirjev, 650 mož na v j e ti h in 7 strojnih pušk. — V pokrajini C o 1 b r i c o n a uspešni boji z ročnimi granatami. Naskočni oddelki so v prednjem polju postojanke L a g z n o i zase-denje neke razstrelile odprtine po sovražniku preprečili. — Na k r a š k i visoki planoti bila so manjša sovražna podjetja zavrnjena. Južno-vzhodno bojišče. Mestoma boji tolp. ' t I Sef generalštaba. . Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 21. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R uppre c h t a. V7 F 1 a n-d r i j i ID A r t o i s n bil je šele zvečer art.i-ljerijski boj živahen. Blizo obrežja se je v ponoenem napadu nekaj Angležev vjelo. Pri H o o g e vzhodno od Yperna še je močne angleške poizvedovalne sunke zavrnilo. Tudi pri V e r m e 11 e s u in L o o s u so se podjetja sovražnika izjalovila. — Armada riemške-g a prestolonaslednika. Pri Vauxaillonu naskočile so včeraj p\> kratki. močni minski pripravi naše kompanije francosko postojanko v 1500 metrov širokosti. S preizkušenimi na-skočniini četami, artiljerijo in letalci dobra podprti vlom v sovražno črto izvršil se je za sovražnika popolnoma presenetljivo. Nekatere naskočne čete vdrle so do rezerv in so napravile i tam vjete. Krvave izgube sovražnika so težke. Pripeljali smo seboj čez 160 vjetih in 16 Strojnih pušk, razstrelili pa nekaj minskih metalcev. V pridobljenih jarkih se je čez dan ljute protinapade Francozov zavrnilo. Z močnim učinkujočim ognjem pripravil je sovražnik pri H a r t e b i s e neko podjetje, ki pa je bilo v našem uničevalnem ognju preprečeno. — Na zapadnem bregu Suippesa je bilo zvečer ognjeno delovanje jako živahno. — V vzhodni C h a m p a g n i in na zapadnem bregu A rgon pripeljale so naše naskočne čete več vjetih iz francoskih črt. Vzhodno bojišče. Pri L u c k u, ob Z 1 o t i L i p i, ob N a r a j o w k i in južno — 2 — borin STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave j>rii*a.iriltlill SEft1ftllig>.iriz najbolj uspešnih "korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjai je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših «■»*» **"** «w*»»»jcww vsled (ega p^nang najboljši SelOd« ORKPČU|oči prebavni liker. iiJ Dnjestra je bila ruska artiljerija in vsled tega tudi naša delavnejša nego v zadnjih dneh. Ruski oddelki so bili na večih točkah prepodeni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 22. junija. Uradno se da-'nes razglaša: V Galiciji traja povišano ognjeno delovanje naprej. Drugače je položaj povsod nespremenjen. Šef generalštaba. Italijanske izgube. K.-B. Dunaj, 22. junija. Iz vojno-tis-kovnega urada se poroča: Glasom zanesljivih poročil imeli so Italijani pri še ne popolnoma dokončanih bojih na visoki planoti „S i e b e n Gemeinden" doslej skupne izgube 40.000 do 50.000 mož- Temu nasproti stoji kot edina aktivna točka neznatni prostorni dobiček 1 kilometra širokosti in komaj 100 korakov globokosti na obmejni visočini. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 22. junija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Od Y p e r n a pa do Armentieresa zvečer in ponoči v nekaterih oddelkih jako živahno ognjeno delovanje. Angleški sunki severno-zapadno od Warnetona in vzhodno od H o u p 1 i-n e s a bili so zavrnjeni. Med kanalom L a B a s s e e in potokom S e u s e e je bil ogenj živahen. En napad Angležev južno-zapadno od Lens a se je z velikimi izgubami izjalovil. — Armada nemškega prestolonaslednika. Z veliko trdovratnostjo skušali so Francozi pri Vauxaillonu izgubljeno postojanko nazaj pridobiti. Včeraj dopoldne napadli so po močnemu ognju štirikrat s vporabo svežih sil. Po hudem bližinskem boju potisnili so naše čete iz enega dela jarkov se-verno-vzhodno od Vauxaillona. Bolj južno zapričeti napadi niso imeli nobenega uspeha. Sovražnik je imel tukaj vsled našega odpora visoke izgube. Živahno bojevno delovanje vladalo je v zapadni Cahmpagni. Zjutraj napadli so Francozi na sedlu vzhodno odCornilleta in so vdrli v naše črte. Protisunek je preprečil, da bi doseženi dobiček izzidali. Zvečer so vdrle naše naskočne čete severno-vzhodno od P r u n a j a in južno-zapadno odNauroy v francoske jarke in plen ter 30 vjetih. Na vjetih. Med nočjo zapričcl je nasprotnik z ljutimi protinapadi, ki so mu prinesli le mali dobiček. Vzhodno bojišče. Zopet je bilo pri S m o r g o n u, zapadno od Lučka, ob železnici Zlozow-Tarnopol in Nara-j o w k i bojevno delovanje živahno. Makedonska fronta. V ravnini 31 r u m e praske straž. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff, Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. D u n a j, 23. junija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Ob gorski fronti in v Wolhyniji se je sovražni artiljerijski ogenj zopet oživel. Na dolgo obstreljevanje prostora južno od Brzezany so naše baterije krepko odgovarjale. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 23. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Obflan-d r i j ski fronti invArtoisu je dež do popoldanskih ur omejil artiljerijsko delovanje. Bilo je potem živahneje blizo obrežja od Bixschote do Armentieresa in med Loosom ter Ballecourtom. Angleški poizvedovalni oddelki so bili nazaj vrženi. — Armada nemškega prestolonaslednika. Včeraj zjutraj vzeli so po kratkem, krepkem ognju naše artiljerije in oddelkov minskih metalcev naši regimenti ob C h e m i n des Damesu del francoskih postojank južno-vzhodno od Fillaina v naskoku in so držali v l1/'« kilometraširokosti ter 500 metrov globokosti zavzete jarke proti trem ljutim protisunkom. Sovražnik je imel težke izgube, ker je naš ogenj prijel tudi bežečo posadko jarkov. Vjeli smo 300 mož. Francozi napadli so zjutraj zapadno Comelleta, zvečer pri Vauxaillonu, brez da bi dosegli kak uspeh. Vzhodno od Craonne in na obeh bregovih M a a s e pripeljali smo vjete od poizvedovalnih sunkov. — Armada vojvode Albrechta. Ob fronti le običajno bojevno delovanje. Francoske poizvedovalne čete bile so severno od St. M i h i e 1 a in vzhodno M o s e 1 e zavrnjeni. Od 15 junija sem se je v zračnih bojih 23, vsled odpornega ognja 5 sovražnih letal in 4 balone nasprotnika sestrelilo. Vzhodno bojišče. Povišano ognjeno delovanje vladalo je včeraj zlasti med Tarnopol in ob so pripeljale seboj plen ter Poehlbergu posrečil se je skrbno pri- j železnico Lemberg pravljeni napad v polnem obsegu. Naši re- ; Dnjestru. gimenti zavzeli so po kratkem ognjenem | napadu sovražno postojanko v 400 m e- \ trov širokosti. Pripeljali smo nad 100 I Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. S seboj vzeti je mogoče Fellerjev bol lajšajoči, osvežujoč mentolov črtnik zoper migreno z znamko „Elsa", ki stane samo 1 krono in se hrani v leseni puščici. Poljski delavci, hribolazci itd. ga uporabljajo za ohladitev pri prehudi vročini, za preprečenje solnčnega pika, dame ga uporabljajo zoper migreno, glavobol. Vsled prijetnega duha učinkuje oživljajoče in brani žuželkam. Pri pikih žuželk odstranja trganje v koži, zabranja odrčenje in zatečenje kože. Rabi se ga lahko dolgo časa in stane samo 1 krono. ~ Ti mnogo tisočkrat preizkušeni izdelki se naročajo pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatsko). Da se prihranijo poštninski troški, se lahko naroče zajedno še drugi tu priporočani ah splošno znani izdelki, n. pr. močno francosko žganje, cimetove kapljice, Hofmanove kapljice; tucat stane samo 4 krone 30 v. Za zavoj in poštnino 2 K 30 v več. 502 Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D unaj, 24. junija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V Galiciji je artiljerijski ogenj nekaj ponehal. Dne 22. junija so naši letalci vzhodno od Brzezany inZborowa 6 sovražnih balonov sestrelili. Italijansko b oj išč e. VPlocken-oddelku dalje trajajoči sovražni minski ogenj. Naše naskočne patrulje so vjele na M o n t e Siefu neko vojno stražo. Prvi generalkvartirmojsta pravi Ludendorff. obme- v sov brem. zaj izjalo posad 1800 Razstrelba na Kubi. K.-B. Novi York, 24. junija. GlasoJ brzojava iz H a van ne je en magacin ti njave Kuba v pretekli noči v zrak Celo mesto je bilo pretreseno. Ena oseba bila ubita, mnogo pa jih je bilo ranjeni] Pravijo, da je bila vzrok eksplozije nek bližini magacina položena bomba. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 25. junija. Uradno se df nes razglaša: Vzhodno bojišče. Na večih krši živahno artiljerijsko delovanje. V oddelku Narajowke doZborowa se je sovraaB ogenj zopet znatno povišal in mestoma drž! Severno-vzhodno od B r z e % a n y bil je 1 sovražni balon sestreljen. Šef generalštaba.; Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 25. junija (W.-B.) Iz 1 likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada presW lonaslednika Rupprechta. V oddell Dune in med Y s e r ter L y s o je bil n raj popoldne ognjeni boj povišan; trajal do noči. Od kanala La B a s s e e do južni brega Scarpe je bilo istotako bojevno lovanje živahnejše nego v prejšnjih dni Dopoldne izjalovili so se angleški sunki verno potoka Souchez in vzhodno o Lens v Arras. Zvečer ponovil je sovn nik svoje napade na obeh bregovih So cheza; tudi tokrat je bil odbit. Istočad naskočile so močne angleške sile pri Hn 1 u c h u naše postojanke. V ponočnih bližaj skih bojih in z ognjem bil je sovražnik vrnjen. Z malimi oddelki poskusili so AnglB zaman vdreti v naše jarke tudi na večih druj mestih med morjem in Somme. — Armi nemškega prestolonaslednika. Frana napadli so dvakrat pri Vauxaillonu kratkim od nas zavzete in držane črte. napada sta ostala brezuspešna. Preko prostqH polja prodirajoče naskočne čete imele a našem ognju visoke izgube. — Včeraj ( sestrelili 8 letal in 3 balone nasprotnika. Vzhodno bojišče. Ljuti ogenj zgornji Strypi in med Zloto Lipo ter Ki jowko. Tukaj so pripeljale naše naskočne Cd nekaj vjetih iz ruskih jarkov. V K a r p a ti je bilo bojevno delovanje severno od Kij 1 i b a b e živahnejše nego drugače. Makedonska fronta. Ob D ran-jezeru in v ravnini S trume prif'1 Kakoi plomg poslai do vo ti-gan ničesar izrednega. Močnemu ognju sledili severno od Warnetona in južno Scarpe angleški poizvedovalni sunki, ki.« bili zavrnjeni. — Armada nemškega pn stolonaslednika. V oddelku V a u x a i 11 o in južno od F i 11 a i n a ter tudi na zapadj zapus nem bregu A i s n e, v zapadni Champa_ in na levi strani M a a s e je bilo artiljerijski delovanje časovno močno. Sestavljeni učinka joči ogenj prisilil je Francoze, da izprazni dne 18. in 21. junija vzhodno od Corn lette-gore zavzeto ozemlje. Naši poizved&T valci so dognali visoke izgube sovražnika. ■ Pri Wytschaete so naši letalci 3 balm sestrelili. Poleg tega so izgubili nasprotni 3 letala. Av( nes I r I nijas. infam likeg Jnžno-vzhodno bojišče. Praske ' do večih prask angleških in bulgarskik patrulj. Šef genaralštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 24. junija (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Ob angleško-belgijski fronti med Kanalom in St. Quenti-nom tudi včeraj bojevno delovanje ni pokazalo Prvi generalkvartirrnojili Ludendorff. Nagovor nemškega cesarja. K.-B. Berlin, 25. junija. Pri n I pregledovanju čet na zapadu imel je i Viljem nagovor, v katerem je četam zi * lo domovine za njih hrabro borbo in vzffl * janje napram sovražniku izrazil. CesarJ končal z besedami: „Naj i zanaprej — 3 - upa ignf ijs inku-] znijo mired :a. — alone itnikii ijster De. Izpustilo se ne bode, dokler si ne pri-no s r e č n i mir! Grčija in Turčija. K.-B. Konstantinopel, 25. junija. jkor se čuje v tukajšnjih turško-grških di-natičnih krogih se bode kmalu na grškega »nca in njegovo osobje, brez da bi prišlo [vojne napovedi ali pa do popolnega pre-nja diplomatičnih zvez, vplivalo, da naj ust Konstantinopel. v zadnjih dveh dneh svojega 54., 55. in 56., lajtnant AllmenrOder pa svojega 30. nasprotnika v zračnem boju premagal. Vzhodno bojišče. Južno-zapadno od Lučka ter med S t r y p o in D n j e 3-troni traja živahno bojevno delovanje naprej. Večkrat se je ruske oddelke prepodilo. M akedonska fronta. Položaj nespremenjen. V bojih v prednjem polju zmagali so Bulgari. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. asom trd-letel. )a je enih. ka v da.] rajih u od ■a/.ni ržal. e en : ve- esto-elku vče-il je iega i de-ii i'li. i se-;este rraž-ou-asno I ul- 1800 Italijanov vjetih. Lvstrijsko uradno poročilo od torka. [K-B. Dunaj, 26. junija. Uradno se da-■t- razglaša. Italijansko bojišče. Dne 25. ju-ijjasocesarski strelci in deli zapadno-gališkega Mantcrijskega regimenta 57 po temeljiti prijavi in z učinkujočo artiljerijsko podporo na obmejnem hrbtu južno doline S u g a n a še t sovražni roki ostale dele postojank v hrabrem, trdem boju zopet popolnoma n a-iaj zavzeli. Vsi protinapadi sovražnika so se na hrabrem zadržanju naše e. Doslej smo v j e 1 i tukaj okroglo nož, med njimi 44 oficirjev. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. B e r 1 i n, 26. junija (W.-B.) Iz ve-iega glavnega stana se poroča: L Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Ob fronti borile so se artiljerije deloma pod močno vpo-|rabo municije. Proti infanterijskim postojankam obračal se je ognjeni učinek le v ■posameznih oddelkih, večinoma kot priprava poizvedovalnih sunkov, ki so vodili večkrat do bojev v jarkih. — Armada nemškega prestolonaslednika. Pri Vauxaillonu le-je močni francoski ogenj na od bojev dne 21. in 22. junija trdno v naši roki se naha-jajocih jarkih. Po živahni ognjeni borbi napadli so Francozi severno-zapadno posesti Eurtebife od nas zadnjič zavzeto viso-finsko postojanko. Nasprotnik vdrl je vkljub počnim izgubam v našem ognju na nekate-Inh točkah v naše Črte. Takoj zapričeti pro-vrgel ga je večinoma zopet vun. Artilerijsko delovanje je bilo tudi v drugih oddelkih Aisne- in Charnpagn e-fronte jako živahno. Neko lastno podjetje naskočnih {et pri T a h u r e peljalo je do nameravanega - Ritmojster v. R i c h t h o f e n je v vseh deželah, ki jih potrebujejo, kot najiz-bornejši in najcenejši, takoj dobivši ster vem isar iva-tra- Izdelovanje na uro ca: Št. 0 — 65 litrov „ 1 — 120—130 „ „ 2 — 220—250 „ „ 3 — 120—130 „ Ilustrirani katalog št. 1087 zastonj in franko. Ph. Mayfarth k Co. Dunaj, II|i Taborstrasse 71 fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Išče se zastopnike. 225 Bol lajšajoča sredstva za uživanje niso pri-= pravna za vsakogar. Nekateremu se po njih vzdihuje, < dosiikrat si kdo pokvari želodec in živčni sestav. Na- < sprotno je pa Fellerjev na zunaj rabljivi, jako dobro učinkujoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid" zanesljivo bol lajšajoče sredstvo za vsakega. — Vtiranja ii: masaže s Fellerjevim „Elsa-iluidom" učinkujejo naravnost in neposredno na boleče dele telesa, pomire živce, odpravijo bolečine in ožive kroženje krvi. — ?ri bolečinah v hrbtu, trganju in bodenju se istotako takoj pojavi bol lajšajoči učinek, kakor pri vseli druzih bolečinah na raznih delih telesa. Predvojne cene: 12 steklenic tega jako priporočanega domačega zdravila pošlje za 6 kron poštnine prosto na vse kraje lekarnar E. V. Feller, Stubica, EIsa-trg št. 241 (hrvatska) - Kdor trpi vsled zaprtja, naj skrbi za redno odvajanje, kar doseže s Fellerjevimi lagodno odvajajočimi rabarbarskimi krog-Ijicami z zn. „Elsa-krogljice". 6 škatljic stane poštnine prosto 4 krone 40 vinarjev, naročajo se na gornji naslov. Te pristne „Elsa-krogljice" hitro in točno učinkujejo, niso nikoli neprijetne, nikoli škodljive, vsled česar jim gre prednost pred drugimi dražečimi odvajili. Oboje domaČih zdravil res zasluži, da se jih vsakomur priporoči. (—Sv-) Vojna na morju, Potopljen! K.-B. Madrid, 19. junija. Podmorski Čolni potopili so v bližini San Sebastian a neki paraik neznane narodnosti od okoli 6000 ton. 3 sovražna letala in 1 torpedni čoln uničeni. W.-B. Berlin, 20. junija. Ob flandrij-skem obrežju bila so dne 19. junija 3 sovražna letala od naših (nemških) pomorskih letal sestreljena. Nadalje se je severno od Dunkir-chena en angleški torpedni motorni čoln od naših prednjih bojnih sil potopil. Posadko smo vjeli. Šef admiralnoga štaba mornarice. Novi uspehi podmorskih čolnov. "W.-B. Berlin, 20. junija. Poroča se nove uspehe podmorskih čolnov z 31.500 brutto-register-tonami. Med potopljenimi ladjami nahajali so se m. dr. globoko naloženi angleški parnik „Wega" in en naloženi angleški parnik velikosti „Knight Companon" (7241 brutto-register-ton). Šef admiralnega štaba mornarice. Napad na Benghasi. W.-B. Berlin, 21. junija. Dne '30. junija se je od enega nemških podmorskih čolnov italijansko trdnjavo Benghasi na severno-afričanskem obrežju s 40 granatami obstreljevalo. V prvi vrsti se je pristaniške naprave in telegrafične postaje z vidnim uspehom pod ogenj vzelo. Še dalje časa po obstreljevanju se je opazovalo v mestu močni požar. Šef admiralnega štaba mornarice. Pred Tunisoml K.-B. Bern, 21. junija. Pariški listi poročajo, da je neki nemški podmorski čoln v tuneškem vodovju (severna Afrika) več ladij z bombami potopil. Dne 18. t. m. so ga našla v bližini pristana Mehadja pomorska letala i in ga obstreljevala. Po kratkem boju odplul ! je čoln. ';, Novi plen.fl "W.-B. Berlin, 21. junija. V Atlantskem oceanu se je zopet celo vrsto sovražnih trgovinskih ladij z bogatim tovorom od nemških podmorskih čolnov uničilo. Med potopljenimi parniki nahajajo se oboroženi angleški par-niki „Drumcliffe" (4072 ton) z vojnim mate-rijalom na Rusko, „Partheniau (5160 ton) z ovsom in „Esney" (3247 ton) z raznim blagom. Šef admiralnega štaba mornarice. 61.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 22. junija. Vsled delovanja naših podmorskih čolnov se je zopet v severnih zatvornih okoliših 21.000 brutto-register-ton potopilo. — V Srednjem morju so naši podmorski čolni zopet parnike in ladje na jadra od skupno 40.197 brutto-register-ton potopili. Šef admiralnega štaba mornarice. Izguba sovražnih ladij vsaki dan ednaka 66 tovornim vlakom. K.-B. Berlin, 22. junija. Majski plen naših podmorskih čolnov znašal je 869.000 brutto-register-ton, kar je ednako 550.000 netto-register-ton; ti odgovarjajo okoli en milijon in sto tisoč metričnih ton. Na železnico preračunjeno, so naši sovražniki v maju okoli 70.000 tovornih vozov po 15 ton izgubili, oziroma 2000 tovornih vlakov, kar pomeni na dan 66 tovornih vlakov. 5 italijanskih parnikov zgorelo. K.-B. G e n f, 22. junija. Glasom „Jour-nal de Geneve" je v genovskem pristanu 5 italijanskih parnikov zgorelo. Vzrok je neznan. List meni, daje ta dogodek podoben uničenju vojnih ladij v preteklem letu. Potopljeni! K.-B. Berlin, 24. junija. V Atlantskem oceanu in v Severnem morju so naši podmorski čolni zopet 7 parnikov, eno jadernico in 2 ribiški ladji uničili. Prišlo je-do bojev s sovražnimi podmorskimi čolni, ki so bili poškodovani. Doslej 8,638.500 ton potopljenih. "W.-B. Berlin, 25. junija. Po naznanilu majskega plena nemških podmorskih čolnov šteje skupna svota od vojnega začetka vsled vojnih odredb osrednjih sil potopljenih sovražnih ter nevtralnih trgovinskih ladij 8,638.500 brutto-register-ton, to je skoraj 60 od 100 brutto-register-ton več, kakor je štela nemška trgovinska mornarica pred vojno. V istem času se je poleg tega na angleških vojnih ladjah 157 s skupno 632.900 tonami in vse skupaj 255 sovražnih ladij s skupno 892.465 tonami uničilo. Ta izguba je ednaka stanju vojne mornarice Združenih držav Amerike ob začetku vojne. 52.580 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 26. junija. Naši podmorski čolni v Srednjem morju so zopet 10 parnikov in 9 jadernic od skupno 28.580 brutto-register-ton potopili. AV.-B. Berlin, 26. junija. Novi uspehi podmorskih čolnov v Atlantskem oceanu v angleškem Kanalu in v Severnem morju kažejo 24.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Seznam plena podmorskih čolnov. Pregled plena nemških podmorskih čolnov od začetka januarja 1916 kaže sledečo sliko : 1916 : januar-februar 238.000, marc-april | 432.000, maj-junij 219.500, julij . 103.000, av-j gust 209.317, september 254.000, oktober ; 393.500, november 408.500, december 415.500 j brutto-register-ton. 1917: januar 439.500, februar 781.500, marc 885.000, april 1,091.000, maj 869.000 j brutto-register-ton. Nova avstrijska vlada. Dosedanji ministerski predsednik grof iClam-Martinic ni mogel izravnati te- 467227 1 zave. ki somu jih zlasti Cehi in Jugoslovani delali. Vslcd tega je odstopil. Cesar je njegov odstop sprejel in naročil dru. Ernstu pl. Seidler, da naj sestavi novo vlado. Novi šef vlade je bil rojen 1. 1862 v Schwechatu pri Dunaju. V državno službo je vstopil leta 1888. Od leta 1895 do 1900 jo bil tajnik trgovske in obrtne zbornice v Leobnu na zgornjem Štajerskem. Dr.pl. Seidler je vseučiliščni profesor na dunajskem vseučilišču in doe-eno na visoki kmetijski šoli. Vitez je postal leta 1916. l*ii zadnjih pogajanjih z Ogrsko in glede na trgovinske pogodbe je sodeloval dr. pl. Seidler kot zastopnik poljedelskega mini-sterstva. Dr. Seidler je bil tudi med učitelji našega cesarja. Predaval mu jo kot prestolonasledniku o upravnih pravnih zadevah. Dr. Seidler je predložil cesarju takoj listo novih ministrov, in sicer sledečo: Ministersko predsedstvo sekčni načelnik dr. p 1. Seidler. Notranje ministerstvo: dosedanji tirolski namestnik grof Toggonburg. Minister za ljudsko prehrano: generalni major H i) f.e r. Voditelj ministerstva deželno brambe sekčni načelnik flm. K a r 1 C z a p p p 1. B i r-kenstetten. Voditelj trgovinskega ministerstva predsednik statistične osrednje komisijo d r. M a-taj a. Voditelj finančnega ministerstva: sekčni načelnik baron p 1. W i m m o r. Voditelj pravosodnega ministerstva: sekčni načelnik dr. p 1. S c h a u e r. Voditelj železniškega ministerstva: sekčni načelnik baron pl. Banhans. Voditelj ministerstva javnih del: sekčni načelnik p 1. H o m a n n. Poljedelsko ministerstvo: sekčni načelnik Ertl. Posle, ki jih je vodil dozdaj minister Bo-brzynski, bo prevzel dvorni svetnik T\var-dowski, ki je imenovan za sekčnega načelnika. Novo ministerstvo ima popolnoma uradniški značaj! Vposlano. Podpisovanje vojnega posojila od zavarovalnih družb. C. kr. priv. zavarovalna družba za življenje »Avstrijski Phoenix" na Dunaju je doslej na podlagi pri njej naznanjenih vojno-posojilnih zavarovanj pri raznih podpisovalnih mestih v različnih kronovinah skupno 75 milijonov kron VI. avstrijskega državnega posojila podpisala-Ako se doštoje še na lastni račun podpisanih 18 milijonov kron, znaša skupno podpisanje »Avstrijskega Phoenixa" na VI. avstrijskem vojnem posojilu doslej 93 milijonov kron. To število se bode gotovo še znatno zvišalo, ker večji del naznanil za vojno-posojilno zavarovanje še ni izdelan in ker bodo poleg tega še naznanila mnogih nabiralnih mest ter zlasti vojaških podpisovalnih mest na bojiščih ter v zaledju večinoma šele v prihodnjih tednih došla. - Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamo- Tani z zvezdico (*) so živinski sejmi, se.mi z dvema zvezdicama (**'! pomenijo letne in živinske sejme. Dne 30. junija: Rajhenburg**, okraj Sevnica; Spodnja Polskava*, okr. Slov. Bistrica; Ternovec*, okr. Ptuj; Zrečo**, okraj Konjice; Solčava*; okr. Gornji Grad; Pi-schelsdorf**, okr. Gleisdorf; Gomilica**, okr.. Lipnica; Brežice (svinjski sejem). Dno 1. julija: St. Oswald in Freiland, okr. Deutschlandsberg; Črna gora, okr. Ptuj. Dne 2. julija: Kirchort' St. Mareiri; okr. okolica Gradec; Garrach**, okr. Weiz, Pustenvald*, okr. Oberzeiring; St. Ilj pod Turjakom5*, okr. Slovenj-Gradec; Reinsnik**, okr. Marenberg; Oppenberg, okr. Rottonmami; Ormož*; Polenšak, okr. Ptuj; Lucanje, okr. Ptuj; Wildon**; Petrovče, okr. Celje; Marija Tinsko**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 3. julija: Videm**, okr. Krško; Vuzenica**, okr. Marenberg; St. Peter ob Ottersbach**, okr. Mureck; Ptuj* (tudi svinjski sejem); Lučanje (sejem za malo živino), okr. Arvež; Stanz, okr. Kindberg; Vojnik**, okr. Celje; 1'meno (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 5. j ulij a: Breg pri Ptuju (svinjski sejem); Gradec (konjski sejem). Dne 6. julija: Breg pri Ptuju*; Spiel-feld*, okr. Lipnica; Gradec (sejem za klavno živino); Rogatec (sejem za klavno živino). Dne 7. julija: Kloster**, okr. Deutschlandsberg; Kappel**, okr. Arvež; Brežice (svinjski sejem). Sivo žveplo kot nadomestilo pri zatiranju oidija vinskih trt. Na podlagi leta 1916 izvedenih poskusov se more za zatiranje uidija (grozdne plesnobe) z uspehom rabiti preparat, nazvan -sivo žveplo', ki se izdeluje iz izrabljene zmesi za čiščenje plina. Pri pomanjkanju sredstev za zatiranje grozdne plesnobe je poljedelsko ministerstvo nakupilo vse razpoložljive množine sivega žvepla in ga ponudilo v nabavo tozadevnim nakupovalnim organizacijam. V zmislu prijav, ki so dospele pri Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju, se je z ozirom na okolnost, da je, sivo žveplo na razpolago le v skromnih množinah, nakazalo Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu 100 sto-tov sivega žvepla za razdelitev po malem v bližnjem času proti ceni 45 K za. 100 kg čiste teže v tovarni Floridsdorl. Tozadevna naročila naj se naslovijo na omenjeno Zvezo v Gradcu. Drobno zmleto sivo žveplo Se rabi pri zatiranju grozdne plesnobe istolako, kakor navadno zmleto žveplo. Škodljivost kosov. Mnenja o škodljivosti kosov so bila še nedavno različna, a polagoma prevladuje mnenje, da ta ptič več Škoduje nego koristi, ito je Si-cer, da je bil kos še pred kakšnimi tridesetimi leti lia-snovit, le po gozdih živeč ptič; odkar se je pa počel t naseljevati po vrlih, sadonosnikih in vinogiatjili, se bolj in bolj množi število njegovih odločnih nasprotnikov. Njegovo nekako otožno se glaseče pelje je gotovo ljubko, a s svojim glasnim razgetajočim svarilnim krikom pa preganja drobne, plašne ptice, ki zelo koristijo sadjerejcem in vrtnarjem, ker zatirajo škodljivo mrčes. Opazovalo se je, da morijo zločesti kosi celo mlade ptice in razdirajo gnezda malim pevkam; zlasti koristnim senicam so sovražni. Mirovit torej kos ni. To posebno lahko opazujemo, ako nastavljamo po zimi pticam hrane. Če se je kos tudi že do sita nazobal, vendar ne privošči drugim pticam nastavljene hrane, temveč jih srdito podi na vse strani. Kolikor nevolje in škode pa povzroči kos po vrlih, o lem zamore pričati le vrinar sam. Tam izdirajo mlade sadike, nakljujejo ali požrejo še napol zrelo sadje kakor: črešnje, hruške, jabolka, rudeče grozdičje (ribez), kosmulje (agres), jagode, malinje itd Zatrejo pa dosti več kakor pozobljejo. Ako ni več sladkega jagodja in sadja, pride na vrsto tudi grenko. Po I gredah razgrajajo, da se kar kadi. Kjer je dosti kosov, ne moreš prav obdelati vrla. Brezdvomno kos več ško-j duje nego korisli in vpraša se, ni li vrinar, ki se ravna po zakonu o ptičjem varsivu, brezpraven ? Da se lo vprašanje pojasni, naprosilo je gospodarsko društvo za Zgornjeavstrijsko državno zvezo za ptičarstvo in varstvo ptic, da izjavi svoje tozadevno strokovnjaško mnenje. Zveza priznava, da je sadjarstvu na kvar, ako se kosi preveč razmnožujejo. Ako letošnja huda zima ni bistveno | skrčila števila teh ptičev, bi se priporočalo naprositi pristojno okrajno glavarstvo ža dovoljenje, da se sme omejeno število kosov postreljati. Streljali bi se smeli le v času, ko sadje zori, torej od junija do avgusta, pri čemur je merodajen ozir na važnost letošnje sadne letine. Vporaba mlade detelje kot živilo. Z ozirom na obstoječo pičlost živil je za prehrano našega ljudstva skrajno važno, da kolikor mogoče izrabimo do spravljanja prihodnje žetve vsa živila, ki nam jih daje rastlinstvo na razpolago.' V tem oziru se opozarja na to, da daje naša mlada detelja, kakoršna se pripravlja v našem poljedelstvu, izvrstno in redilno, špinači podobno prikuho, koje vživanje ni nevarno zdravju in sploh ne povzroča nikakih neprilik. Detelja, ki jo je porabljati za človeško hrano, se mora dobiti v prvi vegetacijski dobi približno 10 do 15 centimetrov visoka, kolikor mogoče sveža in neovenela. Kot zelenjava (zelena prikuha) se ista pripravlja kakor špinača. Vse vrste detelje so za to sposobne, vendar se priporoča nemško deteljo (me-teljko) večkrat popariti in vodo menjati, da se odstrani nekoliko grenki okus. V gospodinjstvih na deždi je vporaba detelje kot zelenjava v mirovnih časih že davno preskušena in v rabi. Konzerviranje mlade detelje kot zelenjave. Na podlagi ukaza z dne 2. maja 1917, drž. zakona št-193, je dal c. kr. urad za prehrano ljudstva splošno dovoljenje, da se sme mlada detelja vseh vrst daljnega pod naslednjimi pogoji v sušilnih obrt rej posebno na sušilnici sladovnic in pivovarn vati v trpežno blago: 1. Pri prevzetju sveže detel| ne s,tne prekoračili cena 16 kron. Ta cena obsega dovoza do prevzemnega mesta, ako mesto ni daljeno od polja ko 10 kilometrov. 2. Ta cena zjume samo za tako deteljo, ki je kolikor mogoče i neovenela, ne močno zagrela, biez strnišča in z kvečjemu 10 do 15 centimetrov visoko narezana^ predenice in z nobeno drugo krmilno rastlino ali' pomešana. Tudi mlada detelja druge in tretje košnj sme oddajati za podelovanje, ako ni postala Posušen izdelek je oddati preskrbovalni:i zelenjavj sadja na Dunaju, avtorizirani od c. kr. urada za prel ljudstva pod pogoji, ki jih naznani lo mesto. 4. " silni zavodi, ki se pečajo s podelovanjem det« dolžni dajati mestu za zelenjavo in sadje zahteva' jasnila glede mnbžin detelje, ki se odda in pod) ter glede podelovanja samega. zdravi gihl (Hrvatsko) '©VB Pojasnila in jciSI prospekt gratis. Xo*» Razno Poznamo te! Oni kmetovalec, ki je v.| nedeljek, dne 25. junija pri nekemu ur. v Ptuju eno uro za K 19-50 kupil in poj toma za K 50'— preveč nazaj dobil, se nu opozarja, da naj to svoto tekom 8 dni pov ker bi se drugače napravilo kazensko znanilo. Odlikovani saperji. Ob priliki potresi Brežicah se je lajtnantu Antonu Ze( meister sap. bataljona št. 3 za vod rešilnega dela ter sledečim možem, ki posebno odlikovali, polival.no priznanje jaškega poveljstva v Gradcu izreklo: filhror Joh. Wurzer, korp. Franc Fischer] Ferd. Hotko, gfrt. Jožef Ressi in Jos. Hin saperji Anton Markovič, Joh. Pregarz, Placek, Andrej Knaflič, Florijan Wolf, Svejda, Joh. Rezek, Avgust Luka«, Kamer in Franc Hrga. Čestitamo vrlim perjem! Žalostna vrnitev vojaka. Iz M a re n b ergJ se poroča: Včeraj bi se imel pri tukajšnje^ veleposestniku Brudermannu uslužbeni maja Martin Fell a domu vrniti, ker je dosegi 50. leto starosti in bil stalno odpuščen. ?n spal je postajo Vuhred. Ko je pričel zopj vlak voziti, se je zbudil, vrgel kovčeg iz vual in skočil za njim. Padel je tako nesrečno,) je bil v hipu mrtev. Nesrečnež zapušča goste vi Ino družino. Pozdrav iz tirolskega bojišča! Piše se mu Najtoplejše pozdrave pošiljamo vsem Slo«) cem in Slovenkam, posebno pa našim oam, na katere mislimo noč in dan, ker Kras) dekleta so naš zaklad na tem svetu. Zatl vam pošiljamo iskrene pozdrave, starim mladim, največ pa dekletam. Sprejmite še -i srčen pozdrav od ptujskih fantov, vsi od | c. kr. domobranskih strelcev: Johan Mihe Franc Bračič, Martin Žižek, Ant"n Ši Albin Župančič, Johan Karp, Ožbalri Sit Fridauer, vsi od Sv. Vida pri Ptuju. Naj jamo se v visokih tirolskih gorah^ da opoa jamo, kedaj bo polenta kuhana v Italiji, mu jo začinimo. Umor v Celovcu. Poročali smo o umi gospe Berte Fratt v Celovcu, ki je zdaj popolnoma pojasnjen. Kot morilca najprve zaprlo poštnega uslužbenca Krisi Winkler, katerega nedolžnost p.i xe. kazala in je bil vsled tega iz zapora izpti; Zdaj so zaprli 17-letnega Arturja M a i oriij kot pravega morilca. Policaju Petrit^ Beljaku se je čudno zdelo, da je trg« učenec Rudolf S a u t n e r za denarne p i Ijatve poizvedoval. Dognalo se je, da ubčuji z nekim gotovim Majoranom, ki je bil v h ljaku prodal neko zlato damsko veriftA Sautner je tudi priznal, da se je .'< hvalil, da je gospo Fratt umoril. Zaprli tj Majorana. Bil je preje 17« leta učenec vjj ■/ sd lak >r i ve .ki ure an pn, sa >is la J»! za-za be j« Sti ko hr I/, te a i ol šk P' pa 1> ti g o l!l /,. yposlano. a in: ibi-«na in 26. HČ, ha- ;i r-da os. kr. avstr. vojaško-vd;ivskega in sirotin-skegra Pri vdovskemu in sirotinskemu zakladu se ej vqjno-posojilna podpisovanja v taki Sni naznanilo, da gleda zaklad že danes dvojni uspeh svojega dela nasproti petemu M posojilu. Pri temu je še mnogo podgani pripravljenih in naznanila vojaških iiso',Talnih mest pri armadi na bojišču in «hi prišla bodo večidel šele v prihodnjih b. Nadaljno jako znatno zvišanje že danes imponujočega uspeha podpisovanja je gotovo pričakovati. To izredno zvišanje ;a uspeha zahvaljuje vdovski in sirotin-v veliki mer'i od njega priporočeni jredbi vojno-posojilnega zavarovanja. Vdovski ;i sklad pospešuje zaključek vojno-ijilnega zavarovanja pri c. k. zavarovalni življenje ,,Avstr. Phoenix", ker daje ta pod-;valcem največje dobičke. Zlasti je treba (Sati, rla vojaške osebe, tudi ako se naha-na bojišču ali v etapnem prostoru, pri temu Kovanju — čeprav velja neomejeno tudi lučaj smrti v vojni — nimajo plačati no-ih povišanih premij ali doplačkov. Nadalje važiM. da pridejo podpisovaicu polne Obre-p podpisanega vojnega posojila vštevši cele :i iz lombardiranja na podlagi natančnega Klničnega obračuna neskrajšano V dobro. jeg* izvira od začetka sem izredno nizka inija, ki je tekom zavarovalne dobo še na-' e znatno znižanje. Največje važnosti za veliko množico malih |)isovalcev in zlasti za vojake je, da pla-:e hranilne, vloge od prvega trenutka sem morejo več zapasti. Kdor iz kateregakoli ;a premijska vplačila naj »i bode po- tuili po vplačilu le enega letnega doneska pa celo le enega ali, nekaterih mesečnih i -- ne plačuje naprej, ne sme trpeti Dobi pri razpustu zavarovanja svojo ^Ido hranilno svoto (premijsko rezevo) nazaj I Ž ozirom na izredno nizko premijo — i kronami mesečno se zamore vojno jiMojilo podpisati in zavarovati — in od na so-jjalnega duha napolnjene določbe je od in sirotinskega zaklada priporo-, 10 vjjuo-posojilno zavarovanje odlično de-povalo za razširjenje vojnega posojila med Ijndstvjiii. V najkrajšem času je zavarovanje, ki so ga visoka vojaška mesta označila kot | teliKo. patrijotirnim interesom služečo akcijo, povsod priljubljeno in poljudno. Stojim ki vsled tega zaradi • pomanjkanja Povrne po banki niso mogli podpisovati, se Bi potom vojno-posojilnega zavarovanja pri posojilu. Nikdo naj ne izostane, ako vojho posojilo s tako nizko gotovino sati, za svoje bodoče prihranke, ki ne zapasti, visoko obrestovanje vojnega po-a VŽivati in obenem svojo družino zk slu-smiu preskrbeti! želovi družbi, kjer je 400 K ukradel. Tatvine pa se mu takrat še ni moglo dokazati. Potem je prišel v etapni magacin v Beljak, kjer je poneveril 1000 K in bil vsled tega odpuščen. Peljal se je potem v Celovec, da bi gospo Fratt, ki jo je poznal od Jožefove družbe, prosil za 2 K. Ona mu ni dala denarja. Zvabil jo je potem k zon in jo pričel daviti. Izmuznila se mu je ter bežala proti vratam. Potem jo je vrgel na tla in zadavil. Iskal je denar in ji raztrgal obleko, ali na*el je le 11 vinarjev. Iz mize je vzel tudi zlato verižico. Poleg mrliča postavil je šalo z neko tekočino in napisal na listek besedo „Nesrečna ljubezen1', da bi se na samomor mislilo. Ključe stanovanja vrgel je v Vrbsko jezero. — V preiskavi izpovedal je Sautner, da pripada morilec Majoran neki družbi „Črna roka", katere vodja je korporal prostovoljnih strelcev P r e i 6 e g g c r in strelec S c h i m e k, ki se nahajata že oba v vojnem zaporu. Preifiegger je svojim tovarišem podajal navodila za tatvine in napade; dejal jim je tudi, da nič ne škoduje, ako izgubi pri temu kdo življenje; samo da se pridobi denar. Ako bi jim slabo šlo, naj bi se oglasili k fronti, kjer bi prišli k njemu in bi se dalo istotako denar služiti. Kajti marsikateri oficir bi znal „od zadaj" pasti in bi se ga potem lahko oropalo. Ako bi pa stvar postala nevarna, bi se zamoglo konečno k Lahom pobegniti... Kakor se -vidi, je ta umor torej celo zločinsko tolpo odkril. Smrt v Dravi. Iz L a t s c h a c h a na Koroškem se poroča: 76-lctni vžitkar Jožef T s e i n i g lovil je drva iz visoke Drave. Po nesreči padel je v reko in vtonil. Čudni samomor. Neki Franc Neuge-bauer v Auerschiinu podal se je na pokopališče, vzel od tam nagrobni kamen svoje žene, s katero je bil jako srečno živel, seboj domu, molil in se podal k počitku. Ko ga je prišla diugo jutro njegova svakinja obiskat, našla ga je ob nagrobnem kamenu klečati. Ko je stopila bližje, vidila je, da se je na kamenu obesil in da je bil že mi'tev. Priloga. Današnji številki „Štajerca" smo priložili oklic c. k. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada glede zavarovanja za vojno posojilo. Opozarjamo cenjene čitatelje na to prilogo, kakor tudi na inzerat istetra zavoda. Usmiljenje s konji! Graški „Tierschutzver-ein" razpošilja sledeči oklic: Bodisi iz sočutja, bodisi iz opravičenega lastnega dobička, varujte v tem resnem času tudi uboge konje, katerih je vedno manj in le redkokdaj dobrih. Ne mučite jih preveč, privoščite jim počitka, krme in vode! Ne puščajte jih neopravičeno in brez potrebe v solncu stati! Peljajte voz na bližnjo senčnato mesto! Z grozno hitrostjo poginavajo te slabo zrejene živalij 34 milijard vojnega posojila. Šesto vojno posojilo je zopet doseglo naravnost krasni uspeh. S tem podpisovanjem dvigne se skupni uspeh vseh avstrijskih vojnih posojil na več kot 22 milijard kron. Podpisalo seje nainreč: 1. vojno posojilo 2-20 milijard kron 2. !! M 2-68 !' V 3. TI n 420 V JI 4. I) " 4-52 M J) 0. n » 4-46 V, y> 6. n " 4-90 '? 51 vse skupaj 22-96 milijard kron K temu pride še uspeh ogrskih vojnih posojil, ki so prinesla pri prvih petih posojilih 8-54 milijard kron in ki bodejo tudi zdaj najmanje 2 milijardi prinesla. Ako se računa ogrska vojna posojila torej na skupno 11 milijard kron, potem se izkaže za Avstro-Ogrsko izredno visoki skupni uspeh najmanje 34 milijard kron. Naš cesar in cesarica sprejela sta dne 20. junija bolgarskega niinisterskega predsednika Eadoslawowa v posebni avdi-jenci. Cesar je ministru podelil veliki križ Leopoldovega reda z briljanti. Avtomatični lovilec za podgane « K 5'80, za miši K 4'- , vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti diha in se postavi sam. Povsod najboljši uspehi. >■■■■-■>■•-- Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatcv po povzetju, poštnina 80 vin. Export-haus Tintner, Wlen, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Iščem gozdno posestvo okoli 200 oralov, z malo ekonomijo, ki je kupim zdaj ali pozneje. Oddaljenje od železnice postranska stvar, dobri dovoz, kolikor mogoče gozd posekan, torej poceni. Natančne dopise tudi v nemščini z navedbo cene na revirnega gozdarja Gust. H rubeseh, Guten^tein, Koroško. 2?9 V imenu Njeg. Veličanstva cesarja! Ces. kr. okrajna sodnija v Ptuju je glede obtožbe državno-pravdnega funkcijonarja Pristolitscha proti Jurju Rebernak, rojenemu dne 26. marca 1803 v Konjicah, tja pristojnemu, katoliškemu gostilničarju v Drago-viču. nekaznovanemu, zaradi prestopka po § 20 ces. nar. od 24. marca 1917, R.-G.-Bl. št. 131, v navzočnosti državno-pravdnega funkcijonaija Pristolitscha, na prosti nogi se nahajajočega obtoženca Jurja Rebernak, po danes izvršeni glavni razpravi na podlagi od obtoženca stavljenega predloga na kaznovanje kot pravo izpoznala: Obtoženec Jurij Rebernak je kriv, da je dne 23. maja 1917 v Ptuju v izrabi vsled vojnega stanja povzročenih izrednih razmer za 3 svinje od okr. 100 do 120 kg žive teže očitno previsoko ceno 900 kron zahteval. Jurij Rebernak je s tem prestopek po § 20 ces. naredbe od 24. marca 1917, št. 131 R.-G.-BI., pregrešil in se po istem postavnem mestu pod vporabo § 2(56 k. p. na 6 dni zapora ter 300 (tristo) kron denarne globe, oziroma na se na-daljnih 12 dni zapora, ter v zinislu § 389 k. p. r. na poplačilo troškov obsodi. V zmislu § 45, odstavek 2, imenovane ces. naredbe se mora razsodbo na troške obsojenca v „Grazer Tagblattu", graški „Tagesposti" in v ,.Štajercu" objaviti ter v občinah Dragovič in Ptuj javno nabiti. uiniJj Ptuj, dne 13. junija 1917. 285 Jamni£ I. r. Dr. Fiirstbauer 1. r. �053 Iz Ptuja se nam poroča: Mestni živinski nadzdravnik g. K u r z i d f m se je po daljšem službovanju ob fronti povrnil in izvršuje zdaj zopet svojo službo, nakar opozarjamo prebivalce ptujskega okraja. Poljski čuvaji. Mesto Ptuj in občina Breg pri Ptuju nastavili ste 4 poljske čuvaje, da se s tem omeji tatvine in poškodovanja na posestvih v okolišu teh občin. To bi bilo tudi za druge občine priporočati. Cenjeni naročniki! Ob začetku polleta usojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zopetno n a-ročenje »Štajerca". V lanskem letu, kakor že preje je naš list dokazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da si je „Štajerc" i sedaj v vojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah in na vseh frontah, v strelskih jarkih ga či-tajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo tudi letošnje vabilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi vrsti stare naše naročnike, da naj nam čim-čimpreje vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem listu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in od-jomalcev. „Štajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, štajersko-koroškemu, avstrijskemu mišljenju! Zadnji telegrami Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. D una j, 27. junija. Uradno se danes razglaša: Na nobenem bojišču pomembnih dogodkov. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 27. junija (W.-B.) Iz ver likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Artiljerijsko delovanje je bilo slabejše nego v prejšnjih dneh; le v posameznih oddelkih se je povišalo. V jutranjih urah bile so pri L e n s u napadajoče močne angleške sile pod težkimi izgubami odbite. Pri Fontaine ostali so sunki sovražnih oddelkov brezuspešni. Istotako so se izjalovili na raznih točkah A r r a s-fronte napadi poizvedovalnih oddelkov. — Arn:ada nemškega prestolonaslednika. Bo-jevno delovanje se je držalo v splošnem v zmernih mejah. Vzhodno bojišče. Južno železnice L e m b e r g - T a r n o p o 1 in ob N ar a j o w-k i jo bil ogenj živahen. Ob Zloti £< i p i smo pripeljali od posrečenega sunka več ruskih vjetnikov. Makedonska fronta. Ob Cerni in vzhodno od nje se je oživelo ognjeno delovanje. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Cesar ob tirolski fronti. Glasom K.-B. poročila z dne 26. junija obiskal je naš cesar K a r 1 v spremstvu gene-ralštabnega šefa Ar z, nemškega vojaškega pooblaščenca generalmajorja v. G r a m o n in kriljnega adjutanta nemškega cesarja majorja grofa M o 11 k e junake ob tirolski fronti. Sprejetje bil od feldmaršala Conrada v. Hotzendorf in armadnega poveljnika v. Scheuchenstuela. Cesar je obiskal vse pokrajine, na kateri so si hrabre naše čete priborile nevenljivo slavo. Iz bojišča brzojavil je nadvojvodi E u g e n u, da mu podeli zopetno pohvalno priznanje z meči, prvo medaljo, ki kaže glavo cesarja Karla. Isto od- likovanje jo podelil feldmaršalu C o n r a d u v. Hotzendorf in armadnemu poveljniku v. Scheuchenstuel. Bogato je odlikoval cesar tudi oficirje in vojake, ki so se v zadnjih bojih tako vzorno zadržali. Ob Vi6. uri dospel je cesar zopet v Tri en t, od koder se je pod viharnim navdušenjem prebivalstva zopet odpeljal. Dne 27. junija opoldne dospel je cesar zopet na Dunaj. Resni nemiri na Irskem. K.-B. Amsterdam, 26. junija. Allge-meen Handelsblad" poroča iz Londona, da so bili nemiri v C o r k u prav resne nature. „Sinnfeinerji" imeli so mesto v soboto zjutraj popolnoma v svoji moči. Množica je pričela poslopja razdirati, ko je došel oddelek policistov z nasajenimi bajoneti. Policija se je morala, ko se je večkrat streljalo, nazaj umakniti. Konečno se je poklicalo vojaštvo na pomoč. 40.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 26. junija. Eden naših j podmorskih čolnov je v Atlantskem oceanu j zopet 8 angleških oboroženih parnikov z i 40.500 brutto-register-tonami potopil, med njimi neki neznani parnik od 12.000 ton, ki j se je težko naložen v Ameriko vozil. Šef admiralnega štaba mornarice. „Asanol ima presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. ..Št. Valentinov redilni ' prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolšČo. I zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Žeijar-ska ulica IS. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. Franz Schoaiieb tovarnar pušk in posestnik, Borovlje na Koroškem. 294 500 kron Vam plačan ako nioi iz trobnik kor<-run Rla-bai sum Vaša kurja ooesa, br, , r,i kža ne odpravi v 3 dne'' brez bolečin. Cena ene posodice i. garanci skim pismom K 1*76, 3 posodice K 4 50, 6 posodic K "■50. Stotero zahvalnih pisem. Keme-ij. Kjisc^a'i (Kassa)I. postni predal 12;34t (Ogrsko. p;r>ktni nakupni vir za nio d«rne lovsfee puSke.Re para ture, prenaredbe, strofcovnjasko, zlasti nove cevi z nedoseženo fiigurnosijo strela in nova kopita najcentje. 294 Uustrovani cenik brez stroškov. Kupim po najvišji ceni stare, dobro ohranjene 273 vrvi iz konopnine. Cenjene ponudbe A. Kalan, Škofjaloka, Trata. Lišaj kraste, srbenje, garje in vse kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domaČe mazilo Paratol. Ne iimaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Velika posoda K 3'—, dvojna K 550. — Nadalje Erašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena Škatlja 2 K 50 h. — iobi se oboje pri naprej-pošiljalvi svofe ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VI—20., Edtvds-ut. 28. 243 &% Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirit zaradi pomanjkanja snovi za žganje ae žganje le še v malih množinah oddajalo in ostaml glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi i| pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bn pri Ptuju. Ženitna ponudba. Mladenič 27 let star, lepe močne vzrai trgovsko izobraženi, ta čas na bojnem p želi se na tem modernem potu »seznan lepo vzgojeno gospico ali mlado vdovo, ki bi mu hotela podati roko v srečno bodočn Naslov pove upravništvo ali pa se naj bli voli poslati pod chifro ,,Srečna bodočnost" m| upravništvo tega lista. Zastonj in poštnine prosto| dobi vsakdo na 2el;o moj glavni katalog i okroglo 4000 podobami o urah, zlatem, srebrnem, godbenem, brivnera blagu. Violine za šolaric in koncerte po K 12, H, 16, 22, 30. 40, in višie. Dobre har monikc po K 8, 10, 12, 14, 16 22, 30, 40, 50 m višje. Izmenjava dovoljena mi denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plajilu i razpošiljalni hiši Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant Bril 51. 1740 (Češko). i: !f' (Wohnung- and Dienstvermitoonj) službe, učence, stan o- i Tanja in posestva v Ptuju izvršuje Fse vrste posredovanja najhitreje. "«8 Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotori). hitro in diskretno prodati, naj se obrne ns Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gis«-lastrasse 5, telefon interurban 8275, i* in naj zahteva v svrho ogleda ter informaciji] brezplačni obisk našega strokovnega uradniki] Dostojna j viničarska družina z dobrimi spričevali, lastno živino, 3 doli delavnimi osebami,' dobi lepo in dobro tal trajno službo za obdelovanje 3'/a orala veli-l kega vinograda. Pogoj je znanje nekaj nem ščine. Nastop službe 1. novembra 1917. Vpiti sanja na Matth. Krainer, Villa Amelie, Črešnjej vec (Kerschbach) pri Radgoni. Ali hočete ostati od revmatizma, gihta, išias temelj prosti Tisočeri že ozdravljeni. Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, bodenje, trganje v raznih delih trupla, celo slabost oči so posledice revni tičnih in gihtičnih bolezni. Ponudim Vam naravni produkt v zdravljenje!' Nobeno univerzalno zdravilo, marveč zdravilo, kakor ga daje dobra narava bolkuemu človeštvu. Vsakemu brezplačno poskušnjo. Pišite mi takoj, pošljem Vam moje sredstvo in mojo podučno razpravo polnoma zastonj. Poštah bodete moj hvaležni pristaš. Ekspedicija Opern-apoteke, Budapest, VI., Abt. 25: Eingesendet. Vposlano. Versicherungs-Abteilung Zavarovalni oddelek des k. k. osterreichischen ces. kr. avstrijskega ilitar-Witwen- und vojaškega vdovskega Waisen-Fonds Graz. tansplafz 2.3. I lute it tliiint! Ill sirotinskeqa zaklada, Gradec, Franzensplatz 2, 3. nadstropje. bietet die tvori zavarovanje za vor o !o. Wer an seine Zukunft denkt, wer for seine Frau und Kinder sorgen will, zeichne Kdor misli na svojo bodočnost, kdor hoče za svojo ženo in otroke skrbeti, podpiše naj • • » im Wege der Kriegsanleihe vojno posojilo potom . H Nie mehr kehrt eine solche gllnstige Geieyenheit fiir die Familien- versorgung wieder! Deshalb versaume sie niemandl Die Versicherung kostet bei einer Dauer von jahrlich halbjahrlich vierteljahrlich 1» Jahren K 49-— K 25-— K 1275 20 Jahren *K 35- — K 17-85 K 9-10 monallich wOchenllich |j|6 Jahren . . . K 4-30 K 1-05 j 20 Jahren . . ~. K- 3-10 K —-75 Diese. PrSmie vermindert sich allmahlich bis zuai 5. Jahre bei Versicherung auf 15 Jahre jahrljch halbjahrlich vierteljahrlich faauf K 47-50 K 24-10 K 12-28 monallich wOchenllich bis auf......K 4-17 K 1-01 bei Versicherungen auf 20 Jahre jahrlich halbjahrlich vierteljahrlich bis auf K 3396 K 17-32 K 8-83 monallich wOchenllich Ibis auf. K 2-99 K —-72 and darf'auch in den folgenden Jahren diesen letzteren Betrag nicht ilbersteigen. Nikdar več se ne bode povrnila tako ugodna prilika za preskrbo družin. Zato jo nikdo ne zamudi. Zavarovanje stane pri dobi od na leto na '/, leta na '/, 's'a 15 let . . K 49— K 25- K 12-75 20 let ... K 35— K 1785 K 910 na mesec na leden 15 let........K 4-30 K 105 20 let .....K 3-10 K -75 Ta zavarovalnica se sčasoma zniža do petega leta na , na leto na '/. leta na '/« |ela 15 let ... K 47-25 K 24-10 K 1228 20 let . K 33-96 K 17-32 K 8-83 na mesec na teden 15 let.......K 4-17 K 101 20 let . . . K 2-99 K —72 in ne sme tudi v naslednjih letih tega zadnjega zneska prekoračiti. Auskiinfte und Anmeldungen bei der Versicherungs-Abteilung des k. k. bster-reichischen Militar-Witwen- u. VVaisen-fonds, Graz, Franzensplatz 2, bei alien Sammelstellen fiir Schulzeichnungen, bei der Anglo-Osterreichischen Bank, Joanneum-ring 3, bei der Bbhmischen Unionbank, Hans Sachs-gasse 7, bei der k. k. priv. Allgemeinen Verkehrsbank, Bismarckplatz 3, bei der Hauptvertretung der Lebensversicher-ungs-Abteilung der Krakauer wechsel-seitigen Versicherungs - Gesellschaft in Graz, RechbauerstraBe 17/11, beim Allgemeinen Grazer Selbsthilfs-Verein, Kai-serfeldgasse 21. Bezirks- Leitung fiir Pettau, Rohitsch, Friedau, Mureck, Rad- kersburg und Luttenberg, Kanzlei in Pettau, Minoritenkloster. 28s Beim k. k. Militar-Witwen- und VVaisenfonds sind bis 15. Juni I. J. Kriegsanleihe-Zeichnungen im Wege der Versicherung im Betrage von 120 Millionen eingegangen. Das ist ein Bewois, wel-cher Popularitat sich die vom k. k, Osterr. Militar-Witwen- und Waisenfonds empfohlene Kriegsanleiheversicherungen des Osterr. PhiS-nix erfreut. Die Aktion der Kriegsanleihe-versicherung des k. k. osterr. Militarwitwen-und Waisenfonds hat dadurch zweifellos zur Popularisierung der osterr. Kriegsanleihe we-sentlich beigetragen, nachdem ja du ch die-sen namhaften Erfolg nachgewiesen ei-scheint, da6 die Volksmassen sich an der Zeichnung der 6. Kriegsanleihe beteiligt haben. Mit Riicksicht auf das gunstige Zeichnungs-ergebnis, welches der k. k. Osterr. Militar-Witwen- und Waisenfond in Verbindung mit der Kriegsanleiheversicherung erzielt hat, hat das k. k. Postsparkassenamt in Wien dem k. k. Oesterr. Militar-Witwen und Waisenfond die Bewilligung erteilt, Kriegsanleihezeich-nungen im Wege der Versicherung bis zum 31. Juli entgegennehmen zu diirfen. Das ist deswegen von ganz besonderer Wichtigkeit, weii das staalliehe Zeiehuungs-ergebnis sich durch die Kriegsanleiheversiche-rungen um die in der vollen HOhe gezeich-neten Nominalbetrage erhOht. Die Aktion der Kriegsanleiheversicherung bleibt daher in unge3chmalertem Umfange bis zum 31. Juli 1917 aufrecht. Pojasnila in naznanila pri zavarovalnem oddelku c. k. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada, Gradec, Franzensplatz 2, pri vseh nabiralnicah za šolska podpisovanja, pri Anglo-avstrijski banki, Joanneumring 3, pri Bbhmische Union-Bank, Hans Sachsgasse 7, pri ces. kr. privil. Splošni prometni banki, Bismarckplatz 3, pri glavnemu zastopu oddelka zavarovanja življenja Krakovske vzajemne zavarovalne družbe, Gradec, RechbauerstraBe 17/11, ; pri Allgemeinen Grazer Selbsthilfevereinu, Kai-j serfeldgasse 21. Pri c. k. vojaškem vdovskem in sirotinskem zakladu podpisalo se je do 13. junija t. I. potom zavarovanja vojnega posojila za 120 milijonov. To je dokaz, kakšne poljudnosti se od c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada priporočeno vojno-posojilno zavarovanje Avstr. Phcnixa razveseljuje. Akcija vojno-posojilnega zavarovanja c. k. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada je s tem brezdvomno bistveno pripomogla k populariziranju avatr. vojnega posojila, ker se je s tem znatnim uspehom dokazalo, da so se ljudske množice udeleževale podpisovanja 6. vojnega posojila. Z ozirom na ugodni uspeh podpisovanja, ki ga je dosegel c. kr. avstr. vojaški vdovski in si-rotinski sklad v zvezi z vojno-posojilnim zavarovanjem, je c. kr. poštno-hranilnični urad na Dunaju c. kr. avst. vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu zakladu podelil dovoljenje, da sme sprejemati podpisovanja vojnega posojila potom zavarovanja do 31. julija. To je zaradi tega posebne važnosti, ker se državni uspeh podpisovanja vsled vojno-posojilnega zavarovanja za v polni visooini podpisane nominalne svote poviša. Akcija vojno-posojilnega zavarovanja se nadaljuje torej v nezmanjšanem obsegu do 31. julija 1917.________ Tiichtige Vertreti auch Frauen und Kriegsinvalide, deutsch und slowenisch sprechend, tur mehrere Bezirke, wie Pettau, Friedau, Rohitsch, Luttenberg, Radkersburg, Mureck, sueht unter giinstigen Bedingungen die Bez^rhsleitung des k. t QsieTrelcbUclien ilitar-Witwen and Pettau, Kanzlei Minoritenplatz Nr. 2. Okrajno vodstvo za Ptuj, Rogatec, Ormož, Mureck, Radgono in Ljutomer, pisarna v Ptuju, minoritski sa- ■ mostan. ridne zastopnike tudi ženske in vojne invalide, ki govorijo nemški in slovenski, za več okrajev, kakor Ptuj, Ormož, Rogatec, Ljutomer, Radgona, Mureck, išče pod ugodnimi pogoji okrajno zastopstvo i kr. Avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada, zavarovalni oddelek Ptuj, pisarna v minoritskem samostanu. 59082707 99 59 46 Muhlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri montirane iz sivega, drap ali rujavega blaga, z močnimi vlogami. zs\ Št. 21—26, d. i. 14—IS cm „ 27—34, „ „19-24 „ „ 35-40, „ „ 25—28 „ „ 41-46, „ „ 29 - 32 „ 1 par K 3-1 „ „ 4'-1 „ ,. 5— BlIBBBIDBHSBIlllB slike svetnikov, križi, medalje rožni venci in druge potrebščine za Božji pot vedno v zalogi po najnižjih cenah pri Maribor, Ra?,pošiljatev le proti naprej plačilu svote ali povzetju pri plaCilu primernega na-plačka. — Pri naročbi najmanje 6 parov sandal in naprej-poSiljatvi svote franko vsake, poštne postaje. Na 5 kg-zavoj gre 10 do 12 parov. Ni več zofoobola, I ne noči brez spanja. »Fides« odpravi bo llečine pri votlih zobeh, kakor pri najlrdo vratnejših revmatičnih zobnih boleznih, kjer ni pomagalo nobeno sredstvo. Ako ni [uspeha, denar nazaj! Cena K 2'—, 3 tube *K 5"—", 6 tub K 8'—.Nobenega zobnega kamenja več. Snežno-bele zobe dosežete s „liitis"-20linD VMjO. Takojšnji učinek. — Cena K 2"—, 3 steklenice K 5 — L, poštni predal Z. 26, Ogrsko. 230 Za otroke vel. 26—34 K 2290 Gloria usnjati čevlji.] Defby-iievlji na žnore iz boxcalf-zgornjega usnja s ira»| li'scnim podplatom. Najb. [abrin Trajno, elegantno, komodm Za ženske Za gospoi vel. 35—40 ve!. 41-fl K 287Q K 32-3 Glasom post. predpisa je cena v vsakem paru v.dno vtisnjei. N< razpolago v vseh velikostih". Pri naročilu je navesti nalira velikostno Število ali pa dolgost noge. Izmenjava dovolj« Razpošiljatev po ..Gloria" Schuh-Nicderlage Jak. Konl Wien, III 251, Blutengasse. kopališča t Ptuju. Čal za kepanjai vb »»imulkila m4 IS. I uro de 1 are papoMn* (W»fajt>* jr «4 I 12 da 1 un »prtei, i« waojjafc in I prftr.nihah oi 11. so iS i