Telefon št. 74 Naročnino in lasarate sprejema upravnlitvo t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. selo leto naprej 26 K — h Sl leta , 13 , — , trt „ , 6 „ 60 , mesec , 2 „ 20, Vapravnlštvu prejeman: Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma na vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- nižkih nlicah St. 2,1., 17. Selo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , trt , , 6,-, aesec . 1 „ 70 „ Izhaja vsakdan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod Z» pošiljanje na dom 20 h na mesec. Letnik XXX V Ljubljani, v soboto 21. junija 1902 Velikolaška posojilnica. Interpelacija poslanca JakliSa in to-varifiev. V današnji seji kranjskega deželnega zbora je poslanec Jaklič stavil naslednjo interpelacijo : V Velikih Laščah posluje že Šesto leto posojilnica. Kakor kaže računski zaključek za minulo leto, posojilnica nikakor ne posluje redno in bilanca, ki jo je izdala posojilnica za 1. 1901, ni resnična, ker med aktiva so vpisana posojila, katera več ne eksistirajo, kar se je pokazalo zadnje dni. Zgodilo pa se je to le: 1. Posojilnica je tožila Uršulo Adamič iz Ponikev za 200 gld. z obrestmi od dveh let. V torek, ko je imela biti obravnava, pa bb je izkazalo, da je njen porok Purkart že pred dvema letoma plačal na roke knjigovodji velikolaške posojilnice Benediku v notarjevi pisarni, kjer je ta uradoval za posojilnico, celo svoto. Za pričo poklicani Benedik je to priznal. 2. V sredo se je dognalo, da je isto-tako postopal s Purkartom iz Ponikev, ki je bil dolžan posojilnici 500 gld., katere je pa tudi že pred več časom izrodil Benediku, a jih ni oddal blagajniku, tako, da je Purkart posojilnici v resnici še sedaj dolžan. 3. Pri tej obravnavi v sredo v uradni sobi velikolaške posojilnice, se je dognalo, da je na ime Purkarta vpisano v posojilniške knjige 100 gld., katerih Purkart nikdar ni prosil in nikdar seveda tudi prejel. Sodni svetnik Suflaj je bil priča teh dogodkov, ko se je Benediku dokazalo to poneverjenje. 4. Posojilnica je tirjala Frana Intiharja iz Črnega potoka za 200 gld., kateri znesek je Intihar že plačal pred dvema letoma na roke knjigovodje posojilnice Benedika. 5. Bilanca posojilnice izkazuje zaostalih 5251 kron, kar je pri stanju posojil v znesku 116.000 kron ogromna svota; ker je Benedik sploh prejemal denar od strank, je gotovo med to svoto dosti tacega denarja, katerega je zapravil Benedik. 6. Ko je Benedik v škodo notarja isto-tako posloval, ter je ta zasledil te defravda-cije, se je ta vknjižil na njegovo posestvo za oškodovano svoto ter ga spodil iz službe; a dasi je bila ta stvar sodišču popolnoma Danes se je sešel deželni zbor, sešel tak, kakršen je. 90 odstotkov ljudstva je po sedanji pravici za 2 manj, kakor bornih, na pol bankerotnib, večinoma ljudstvu odtujenih 10 odstotkov. A v katoliško - narodni stranki živi zavest, daje ona zastopnica ljudstva in da ima slučajno večino nasprotnik samo po krivici, katera je vsemu svetu jasna. Katoliško - nar. stranka fiuti svojo moč kot zmagujoča stranka, kot prodirajoč element, kot braniteljica pravice proti krivici, kot zastopnica širokih, zdravih ljudskih mas proti nezdravi hegemoniji liberalnega dela, ki se šopiri samo vsled nenaravnih razmer v naši deželi. Naše zastopstvo ima resen namen, da začne v kranjski deželi pometati. Gnilobe je dovolj, katero je nakopičil sedanji sistem. Odkrilo se bo marsikaj. Kot prvi korak k temu smatramo načelni predlog, katerega je takoj po otvoritvi vložila naša delegacija: JluJnl predlog poslancev dr. Šusteršlča in sodrugov glede Izpremembe deželnega reda In deželnega vo-livnega reda. Uvažujoč, da sta Bedanji deželni red in deželni volivni red v svojih bistvenih določbah, sloneča na zistemu neznosnih privilegij posameznih stanov, popolnoma zastarana in naravnost udarec v obraz zdravi pameti ter pravicam ljudstva, predlagajo podpisani: Deželni zbor naj sklene: Deželni red in deželnega zbora volivni red za vojvodino Kranjsko se ima spremeniti na temelju načel splošne in enake volivne pravice. Izvoli Be poseben ustavni odsek dvanajstih članov, kojemu se naroči, da nemudoma izdela v predstoječem smislu zakonska načrta in ju v treh tednih predloži zbornici. V formalnem oziru se predlaga takojšnja nujna razprava v smislu § 21. oprav. reda. Ce bi pa zbor nujnosti ne pripoznal, naj se o tem predlogu postopa po § 18. opr. reda. V Ljubljani, 21. junija 1902. Tržaške stavke Dan na dan poročamo o delavskem gibanju v Trstu. Vsi sloji se gibljejo, vse je nemirno, in iz vseh delavnic, iz vseh zbirališč odmeva klic: manj dela in več plače. Te miBli so seveda tlele že dolgo časa v ljudstvu. Saj kdor pozna količkaj delavske sloje tržaške, ki se pehajo v luki ali delajo f tovarnah, slednjič tudi ne more nič drugega pričakovati. Trgovsko mesto s svojim velikim prometom, v katerem vlada kapital kot edina gibalna sila, je pač že po svoji naravi torišče za take socialne borbe. Saj tam se prodaja vse za denar, in tudi človeška delavska sila ni nič drugega, kakor blago, katero se kupi in proda z dobičkom ali z izgubo, kakor pride. Vendar delavstvo ni doslej znalo pota v javnost. Generalna stavka, katera je s krvjo polila tržaške ulice, je pa zbudila delavsko energijo, in to, kar vidimo še zdaj, ni nič druzega, kakor nadaljevanje februvarskih dogodkov v mirnejši in postav nejši obliki. Tržaški delavec je bil doslej na tako nizki stopinji, kakor morda ne v nobenem drugem avstrijskem mestu. Ali pogledaš v delavska stanovanja, ali v njih zabavo in v njih življenjske potrebe, moraš priznati, da je to ljudstvo daleč zaostalo v duševnem razvoju. Zdaj pa se je zbudila skrita energija. Butila je najprej na dan v surovi obliki pouličnih demonstracij, in zdaj se pojavlja v vsak dan se ponavljajočih spomenicah in LISTEK. Narodovi vzdihi. Vajen sem, da me sodijo krivo. Uže Bem mislil, da .podplat je koža čez in čez postala«. Toda kar delajo sedaj z menoj, tega ne morem prenašati molče. Skozi dolga stoletja moral sem braniti Evropo pred napadi kulturi sovražnega Tur-čina. Drugi narodi so delali ob svojem kulturnem napredku, moji sinovi pa so napajali tla slovenskih dežel s svojo srčno krvjo, ko so junaško odbijali Turka. S tem so skrbeli za to, da so drugi narodi v miru se lahko posvečevali kulturnim nalogam. Tako sem pospeševal takrat splošni napredek z življenjem in krvjo svojih sinov in z njih imetjem, katero je pustošil besni sovražnik. In ko so pozneje nastopili mirnejši časi, tudi nisem držal rok križem, marveč v primeri s številom svojih sinov dovelj prispeval k napredku in izomj^i, dasi sem živel daleč proč od znanstvenih središč. Kopitar, Vega, Miklošič in še mnoga druga imena mojih sinov imela so in imajo veljavo med učenim svetom. Vse to in še dokaj drugega me je tolažilo ter navdajalo s prepričanjem, da nisem zaostal, da takrat, kadar delajo narodi bi-lancijo o svojem napredku, moja ne bode paBivna, osobito ne, ako se jemlje ozir na skrajno neugodne razmere, v katerih sem živel. Radi teh razmer imenovali so me moji sinovi in njih prijatelji: »Ubogi tlačeni, zatirani narod«. Ponosen sem bil, da navzlic vsemu temu nisem zaostal v napredku, in da mi še celo moji sovražniki niso mogli in ne morejo očitati zabitosti in neumnosti, dasi so mi očitali že vse drugo. Nekaj čaBa sem pa opažam neko čudno početje nekaterih mojih sinov, tistih namreč, kateri se imenujejo liberalne. Očitati so mi začeli različne grehote. Tako na primer se je lani na javnem mestu slišalo očitanje, da se širi med slovenskim ljudstvom zalezo- vanje dedščin. roparsko gospodarstvo in raz-divjanost v ljudski duši, da je to ljudstvo poBurovelo in poživinjeno, ter da mu je garantirano velikansko pobudaljenje še skozi celo stoletje. To je bila sodba I Preje so me moji sinovi povzdigovali v deveta nebesa, pevali o meni navdušene popevke, sedaj pa taka Bodba! »Srce je njih bilo oltar.—Pred bogstvo jaz, zdaj dedščine zalezujoča, roparsko gospodarjajoča, v ljudski duši razdivjana, posurovela in poživinjena stvar«. In kar skozi celo stoletje mi je garantirano velikansko pobudaljenje! Od kodi neki vedo ti možje, da je pobudaljenje garantirano in kedo garantira? Vsak izdelovalec kakega predmeta zanj garantira in določa dobo garancije, to je res, do sedaj pa še nisem nikjer slišal govoriti o kaki garanciji za pobudaljenje. Toda z veliko doslednostjo očitajo mi liberaloi neumnost. Glasilo liberalcev, »Slovenski Narod«, piše o meni v ponedeljek o »do neba Begajoči zatelebanoBti, ki je bila od nekdai jedini steber vpliva, kojega naša duhovščina med masami priprostega naroda vživa«. Nadaljuje pa tako: »Brez omenjene zabitosti bi Be ta nezaslišani vpliv skrčil... možgane in mozeg je že prepletla b svojimi koreninicami ubogemu našemu narodu«. Torej tukaj sem zopet ubog, ali ubog le zaradi zabitosti, in ta mi je prepletla možgane in mozeg. Novo mi je, da človek tudi z mozgom misli, to bode najbrže novo tudi učenjakom, in ta sijajna iznajdba enega mojih sinov bi ga morala prepričati, da nisem zabit; ali morda ne? Toda ne bodem preis-kaval, kje imajo nekateri mojih Binov pamet, ali v mozgu ali kje drugod, jaz si ubijam glavo le z vprašanjem, zakaj me nekateri tako črnijo. Morda zato, ker pravi pregovor: Gegen Dummheit klimpfen Gotter selbst vergebens, in oni vedno poudarjajo, da se zaman bore proti moji neumnosti in zabitosti in bi potem morali biti bogovi. To bi bilo pa vendar malo preveč. Moji sinovi so, kakor drugi. Tlačeni slovenski narod. rt r. lif. . ;M ,Wutith ljudstva. Organizatorišne ideje krščanskega socializma z njegovimi zdravimi gospodarskimi i nazori v Trstu ni. In to se bo maščevalo. Delavske mase bodo zaničevale cerkev in njene zastopnike, in očitale verstvu sploh, daje protisocialnp. Ce pomislimo, da je 2e zdaj moralna stanje velikega dela tržaškega delavstva jako žalostno, da nima druzega vzora, kakor čutno vživanje — saj tQ se yendar vidi iz groznega alkoholizma in žalostnih družinskih razmer z neštevilnimi divjimi zvezami — moramo reči, da bi bilo tu treba intenzivnega krščanskega dela. Z narodnega slovenskega b t a 1 i š č a pogrešamo tu sodelovanja slovenskega narodnega elementa. Vse je v italijanskih rokah, dasi je delavstvo po rodu večinoma slovensko. V Trstu n. pr. izhaja »Svetilnik«, ki nosi ime »Glasilo slovenskih delavcev^. A ta piše čUito druge stvari in v tem času, ko socialno gibanje žene največje valove, to »delavsko glaBilo« nima besede pouka za socialno stremljenje delavstva. Dandanes se da ljudstvo pridobiti edino le s konkretnim socialnim delom, z organizacijo, ki mu utrjuje gospodarski položaj in mu oplojuje mišljenje z nazori, katerih izvršitev mu daje tudi praktiško korist. Nacionalizem brez socialnega dela ne zmaguje, in mi se menda ne varamo, ako trdimo, da ravno ta nebrižnost od slovenske strani je vzrok, da v Trstu Slovenec ne pomeni v javnosti — nič. Z gospodarskega stališča priznavamo hipne uspehe, ki jih je doseglo delavstvo. A bojimo se, da ne bo trajnega uspeha. Trst je emporij, kateri vleče nase denarja potrebne elemente iz sosednih dežela. Tu imamo Istro, Kranjsko in zlasti Furlansko, ki s hekatombami svojih sinov polnijo tržaške delavnice. Zvišanje delavskih plač bo nujno privabilo iz teh izsesanih, revnih dežela cele reke zaslužka željnega ljudstva. Nastala bo nasprotna kriza: Tržaške ulice bodo polne brezdelnega človeškega materiala. Povečala se bo beda tega nesrečnega ljudskega sloja, šli bodo v delo zavsako ceno, in plod sedanjega gibanja bo uničen. Nismo preroki, a zgledi v drugih deželah nas tako uče. Trst je za nas tako važna postojanka v vsakem oziru, da je pač naša neizogibna dolžnost, da študiramo njegove razmere in da delamo njim primerno. Veselilo bi nas, ako bi naša opozoritev zbudila poklicane može k označenemu delu. Cesar Viljem o krščanstvu. Nemški cesar zelo rad govori. Pri vsaki najmanjši priliki, in tudi pri navadnem dijaškem kroku, kakoršen je bil minule dni v Bonnu, spusti daljšo govoranco in napija vsakomur, in tudi svoji soprogi. Ravno vsled tega pa širša javnost ne polaga na njegove besede tolike važnosti, kakor jo sicer zaslužijo besede drugih vladarjev. Vender pa zasluži pozornost govor cesarja Viljema, ki je govoril predvčeranjim vAachenu. Govoril je z veliko vnemo o potrebi krščanstva za vse s 1 o j e v e. Govoril je cesar najpreje o primeri mej starim rimskim cesarstvom in sedanjo nemško državo ter omenil, da je prišla Nemčija do sedanje veljave le z božjo pomočjo, potem pa nadaljeval: „Tudi od vseh vas pričakujem, da mi bodete pomagali, bodisi duhovščina in lajiki, da se ohrani v 1 j u d s t v u v e r a ... To pa je mogoče le tedaj, če se ljudstvu ohrani vera, in to velja za obe veroizpovedanji. Tem večje je moje veselje, ko morem zastopnikom cerkve, ki ste tu zastopani, povedati novico, na katero sem ponosen. Tu stoji general Soo, zvest služabnik svojih kraljev. Tega sem poslal v Rim, da sporoči svetemu očetu moje čestitke k jubileju in mu izroči moje darilo. V intimnem pogovoru je potem pojasnil razmere v naših deželah, na kar je sv. oče odgovoril, da ga veseli, ko more povedati, kako je vedno visoko cenil po-božnost Nemcev, posebe nemške armade. Reči pa more še več, in to naj pove svojemu cesarju: Dežela v Evropi, kjer še vlada nravnost, red in disciplina, spoštovanje oblastev in cerkve, kjer vsak katolik lahko neovirano živi svoji veri, to je Nemčija, in to zahvaljuje on nemškemu cesarju. — Te besede me napotujejo do izreka, da morata obe veroizpovedanji složno delati za veliki 4 * namen ... kdor svojega življenja ne stavi n a p o d 1 a g o v e r e, je izgubljen... Obljubujetn torej, da bom celo driavo, cel narod, svojo armado in svojo dinastijo postavil pod križ in pod varstvo Onega, o katerem, pravi veliki apostol Peter, da razun njega ni bilo dano ljudem nobeno drugo ime, po katerem bi se mogli zveličati. Sicer je res, da je v tem govoru precej samohvale, vender se mora priznati, da je doslej še malokak vladar tako odločno govoril o potrebi krščanstva za občni blagor. Govor cesarja Viijema in Slovani. Znani govor nemškega cesarja Viljema v Marienburgu je globok«? užalil poljski io z njim vred ves slovanski rod. To morajo in res tudi priznavajo tudi vsi pošteni nemški listi v rajhu. Nihče se torej ne čudi, če slovansko časopisje priobčuje nekoliko ostreje kritike tega govora, saj še celo domače nemško časopisje, prim. pred vsem »KOln. Volkszeitg.« in dr., daje duška veliki ogorčenosti mej pravičnimi Nemci. Saj tudi svetovna zgodovina menda še ne pozna vladarja, ki bi govoril govor, ki na najkrutejši način žali narodnostni in nravni čut treh milijonov njegovih lastnih podanikov. ln vendar se dobi v Avstriji list, ki hoče biti prijazen Slovanom, ki pa piše mej drugim sledeče: čeravno cesarjev govor tudi mi smatramo za politiško napako, moramo vendar reči, da se nam zdi stališče, ki je zavzema nasproti temu del slovanskih poslancev in časopisja v Avstriji, ravno tako velika napaka. (!) Mi smo mnenja, da patri-otiški in stvarni razlogi nalagajo v tem slučaju brezobziren molk; molk ne z ozirom na Nemčijo, pač pa z ozirom na Avstrijo. (!) — Tako piše dunajska »Informacija«. Česa naj se vendar Avstrija boji, kadar stori pretežna večina slovanskih prebivalcev svojo dolžnost in brani zatirane rodne brate? Ali morda določa za Avstrijo toli »koristna« trozvezna pogodba, da mora avstrijski Slovan molčati kot grob, ko ga hoče oškodovati in mu rodnega brata ugonobiti »prijateljska« država ? 100 letnica Košutova. i V bližnjih dneh bo menda vsa oficielna Mažarska na slovesen način proslavljala stoletnico rojstva Ludvika Košuta Na predlog židovskega odbornika v budipeštanskem mestnem zastopu se je pa mej drugim sklenilo, da se v proslavo luteranca (l) Košuta vrši slovesna služba božja in na vseh občinskih šolah se morajo prirediti spominske slovesnosti, na grobu pa ae zgradi Košulu na čast mavzolej. Na ta način se mladina uradno vabi na proslavo luteranca-upornika. Kje tiči nevarnost za Prusijo? Katoliško društvo za poljske delavce v Janovcu Bi je pred nedavnim omislilo zastavo, ki ima na rudeči strani podobo svete družine, na drugi višnjevi pa poljsko ime društva in dve sklenjeni roki. S to zastavo je hotelo društvo na prosto, da jo pokaže prebivalstvu, ki je doslej še ni moglo videti. Toda mestni magistrat ni dovolil izleta z zastavo, češ, da ima zastava narodno - politiški značaj. Pritožba na višjo instanco je bila odbita, ker že zadostuje beseda »pol-skich« za označitev protipruskega značaja. — To je pa seveda le izgovor, ker pred nekaj dnevi oblastvo tudi obrtnemu društvu ni dovolilo izleta z zastavo, čeravno je ista brez napisa. Dveletna vojaška služba v Franciji. Z načrtom o uvedbi dveletne prezentne službe v armadi se že peča francoski parlament. V vojni komisiji senata je vojni minister general Andre obširno pojasnjeval, kako namerava vlada pokriti navstali pri-manjkljej 50.000 mož v armadi. Vojna uprava namerava v prvi vrsti pomnožiti naborni kontingent za okroglo 30.000 mož, potem pa razne pomožne vojne oddelke, gasilce, godbenike i. dr. prideliti v aktivno armado. Na ta način, meni minister, ne bo nobenih posebnih težav z uvedbo dveletne vojaške službe. Drugače pa sodijo o tem načrtu bivši in nekateri aktivni generali. General Voisin pravi mej drugim, da se bo s tem zakonom uvedla enostavno nacionalna garda. Kdor glasuje za zakon, bo po njegovem mnenju glasoval za razkosanje Francije. Istega mnenja je tudi general Jaumont, Gal- lifet pa meni, da se z načrtom pripravlja pogreb vsake resne armade. Nobenega vojaka, nobene meje več. —> Vkljub temu menda ne bo tako hudo in nafirt bo bržkone prodrl v obeh zastopstvih. JPirmilianova afera. Časopisje se ja v zadnjem času obširneje pešalo s skrajno zamotano afero arhi-mandrita Firmiliana, ki je bil že pred štirimi leti odbran za srbskega škofa v Ueskiibu. Ves ta čas je upravljal to eparhijo, ne da bi se mqgel povspeti do prave škofovske časti, vkljub temu, ds so bile na njegovi strani Rusija, Srbija in Crnagora. Po daljšem prestanku sta se res ganili poslednji dve državici in bilo je že vprašanje precej blizu svoji rešitvi, a kmalu je zadeva zopet zaspala, ker ji je najodločneje nasprotoval bolgarski eksarh Josip in s tem potrjeval Turčijo fv~ njenem naspro^a^,* t $ W Letos pa se je nakrat zadeva obrnila na bolje. Sultan ja^ izdal svoj irade, kateremu je sledjl v kratkem tudi berat, s kar terim bi se Firmilianu priznale tudi svetne pravice kot škofa. A ta berat je bil pomanjkljiv, ravno tako drugi in tretji, in še le četrti je bil neizpodbiten. Firmilian res pride v Carigrad, da ga posvete, toda pojavijo se nove zapreke. Povsodi se sme to zgoditi, pravi sultan, le v Štambulu ne, ker se je bati prevelikega nasprotja od Btrani Bolgarov, čeravno so ravno ti dobili tri nove škofije, ko je bil Srbom obljubljen Ueskub. Konečno se je patriarh odločil za Solun. Firmilian se poda tje, on-dotni metropolit je pripravljen, posvetiti ga v škofa, ni pa obeh drugih škofov, določenih za asistenco. Poleg tega so pa še izjavili efori, svetni predstojniki grških občin, da bodo bojkotirali svojega metropolita, če bi posvetil Firmiliana. Upora teh eforov, najbogatejših Grkov v Makedoniji, ki ne morejo pozabiti, da jim je odvzeta eparhija, pa metropolit ni mogel prezreti. Zaman je bilo tudi vsako posredovanje pri turški vladi. Patrijarh je sedaj posegel po zadnjem sredstvu. Poslal je Firmiliana na sveto goro Atos v ruski samostan, kamor bi šli tudi določeni Škofje in izvršili posvečenje. Na ta način je nastala najnovejša vest v časopisju, da se je Firmilian odpovedal škofiji, ki je ne more doseči, in se hoče kot navaden redovnik odtegniti svetu. To se sicer dosedaj še ni zgodilo, a izključeno le ni, kajti čeravno bi bil tu posvečen, bi Be brez zadostnega varstva ne mogel podati v svojo škofijo. Varstva od turške vlade pa Firmilian ne more pričakovati. Ostati bi torej moral na gori Atos, dokler bi ne bila odstranjena vsa nasprotstva. ; j $ Ta Bkrajno zamotana zadeva pa kaže, v kako neugodnem položaju se nahaja cerkev, ki hoče veljati za edino »pravoverno« in zametuje primat Rima, ob enem se pa radevolje pokorava primatu Turčije. S Krete. Židovsko časopisje je pred nedavnim z velikim ogorčenjem sporočilo, da so kri-stijani na Kreti brez vsakega povoda napadli mirne mohamedane ter ubili štiri osebe. V resnici je bila pa stvar nekoliko drugačna, čeravno istotako obžalovanja vredna. Pred kratkim je bil nek krščanski prebivalec mesta Anapolis umorjen na pokopališču mesta Kandije, kamor je bil prišel po opravkih. Mej krečanskim prebivalstvom je pa še vedno globoko vkoreninjena navada, da se mora kri maščevati s krvjo in da ima ljudstvo samo pravico sodbe. Sorodniki in prijatelji umorjenega bo res napadli oddelek turških mornarjev ter streljali nanje iz skrivališča, potem pa pobegnili brez sledu. Princ Jurij je sedaj razpisal 4000 drahem nagrade, razposlal na vse strani orožništvo, obenem pa izdal proklamaoijo na prebivalstvo, v kateri obsoja najostreje to ljudsko navado in pozivlje, naj vse pomaga zasledovati morilce. — S tem si je princ pri turškem prebivalstvu pridobil veliko zaupanje. Iz brzojavk. Gosposka zbornica je v včerajšnji seji rešila nove zakonske osnove, ki bo jej doSle od poslanske zbornice, mej temi načrt o zvišanju pokojnine ter o davku na vožne listke, potem pa je min. predsednik po cesarjevem naročilu proglasil drž. zbor za odgoden. — Dr. Rezek ostane. Cesar ni sprejel dr. Rezekove demisije. Go- .1 . {, » Hi VI 1 vonl je z njim obširneje o politiškem položaju. Nato je Rezek konferiral z dr. Koer-berjein. — Moravski deželni zbor bo danes razpravljal o premembi volivnega reda za Brno in o najetju posojila 20 milij. sa mestoBroo. — Občinske volitve v R i m u se vrše 29. t. m. Izvoliti je 40 odbornikov. Katoliki so sl zmage gotovi. Njim pripada 38 od 80 mandatov, večine Ra ne marajo, ker potem vlada razpusti sastop. — Češki deželni zbor bo zborpval k večjemu do 15. julija in torej ne bo mogel rešiti rednega proračuna. — Pogodba mej Avstrijo in Rumunijo glede izročitve zločincev se je ravnokar objavila. — Predloga o te r^m i n o k u p č i j i pride v jeseni zopet v poslansko zbornico. Židovski borzianoi so dosegli vspeh. Vozniki štrajk a j o. .. v M*.a Pri nas smo bogati na stavkah. Dne 18. t m. je namreč večina voznikov, ki vozijo tovarniško blago, ustavila vožhjo. Vzrok je ta, ker je tovarna zahtevala, da morajo vozniki napraviti velike »plohe« za pokritje blaga, in ker se je čulo, da misli tovarna plačilo nekoliko znižati. Tovarna je nato oddala vso vožnjo nekemu domačemu podjetniku, misleč, da je s tem stvar končana. No, sedaj pa večina voznikov neče voziti tudi podjetniku ne. Vozniki baje zahtevajo, da se jim dosedanje plačilo zopet zviša od 11 v. na 12 v. pri 100 kg., kakor je bilo prejšnje čase. V zadnjem času je bilo v naši tovarni z malo pokojnino odstavljenih veš starih delavcev in delavk, in čuje se, da jih mislijo še odsloviti. Hudo je, če mora delavec, ki je vse svoje moči žrtvoval tovarni, z malo pokojnino nastopiti neprostovoljni počitek, ker živeti z malo pokojnino nikakor ne more. Mesto starejših delavcev se jemljejo v tovarno nove moči. Seveda, po zakonu je tovarna k temu koraku opravičena — toda če je stvar utemeljena tudi v pravi č n o b t i, je drugo vprašanje. Ali bi ne bilo pravičnejše, da bi se starejši delavci pridržali, če tudi morebiti z nekoliko nižjo plačo, dokler bi sami ne odstopili? Saj še ubogi kmet ne zapodi-posla iz hiše, če nekoliko opeša; vsaj stanovanje in hrano mu da; ali bi ne mogla tega storiti tudi velika podjetja? Opozorili smo na ta slučaj, 4* vnovič pokažemo svetu, zlasti našim zastopnikom v državnem zboru, kako krvavo potrebno je za delavske stanove zavarovanje za starost. Pri tem, ko se dovoljujejo velike svote za topove, uradnike itd. — pri tem naj v bedi čakajo smrti delavski stanovi i Na dan z zakonom glede zavarovanja za starost in onemoglost, tako bomo klicali, dokler nas ne Blišijo in uslišijo pri zeleni mizi! Naj bi se za to zavzele tudi občine, zlaBti one, kjer so tovarne, saj bo slednjič breme prišlo le na občino; če se delavec ne preskrbi postavnim potem, živiti ga bo morala občina. In kako občutno breme je to za občine, zlasti za tiste, v kateri biva mnogo delavcev. Občinska seja v Spodnji Šiški Dne 19. t. m. vršila se je v Spodnji Šiški občinska seja, katere dnevni red je bil a) parcelacija Seidlovega sveta, b) Imenovanje ulic in zaznamovanje hiš s številkami, c) naprava vodovoda. Občinskemu svetovalcu in posestniku Seidlu dovolila se je parcelacija njegovega sveta, ter ima odstopiti za ulico, katera leži ob tem svetu, dva metra sveta. Vsled tega bode ta ulica zadobila Si-rokost 8 m. Proti temu sklepu pa se bode železničarska stranka pritožila, ker ona zahteva, da se ima v smislu stavbnega reda za vojvodino Kranjsko napraviti 12 m Široka cesta. Za imenovanje ulic in zaznamovanje hiš izvolil se je poseben odsek, kojega naloga je predložiti pri prihodnji seji imena, po katerih se imajo imenovati in način nume-racije. Pri tretji točki: naprava vodovoda v Sp. Šiški, kar' je predlagal občinski svetovalec Kunterar, vnela pa se je velika debata. Občinski svetovalec Kunterar v utemeljeval je svoj predlog s tem, da Sp. Šiška trpi na Eomanjkanju vode, ker imajo po tri ali štiri iše po en vodnjak in ker se o poletnih časih, ako teden dni ne dežuje, posuli, dalje nahaja se po teh vodnjakih tudi slaba voda, ker v nje se ponekaterih krajih stekajo različne fekalije. Ozir pa je jemati tudi na slučaj požara, ker bilo bi nemogoče zadostno vode dobiti, da bi se zamogel ogenj pogasiti. Ta predlog podpiral je tudi občinski svetovalec OjBter, kateri jevše nasvetoval, da naj se občina Spodnja Šiška obrne do ljubljanske občine z vprašanjem, ako bi bila slednja pripravljena,, dati od svojega vodovoda vodo Spodnji Šiški in pod kakšnimi pogoji. Oba predloga pa sta bila ^dlklonj^a, ker za nju Priloga 14Q. štev. »Slovenca" dn6 junija 1902. ni nihče drugi glasoval, kot samo železni-čarska stranka. Drugi občinski svetovalci so namreč mnenja, da je voda iz vodnjakov v Spodnji Šiški zdrave jša in boljša, kakcr pa pa iz ljubljanskega vodovoda, in da bi po taki napravi imela prevelike stroške, katere pokriti bi morali pa le edino davkoplačevalci. Deželnemu odborniku . . . Iz Borovnice, 19. jun. Kot odgovor »Slov. Narodu*, st. 1B6, na dopis: »Prazen hrup«, pred vsem kon-štatiramo sledeče: Dopis obstoji iz dveh delov. Prvi del obstoji iz ne posebno lepih pso\k na občinski odbor in g. župana, ki so sioer navadne pri g. dopisniku, a se ne spodobijo za izobraženega možu. Na drugi del dopisa odgovarjamo: 1. Ves občinski odbor, ki obstoji iz dveh si nasprotnih strank, je edin v tem, da se naj ubožni procenti iztirjajo od skup-ljene svote od go?p. Grudna, ter hoče to evoto nakloniti — občinskim ubožcem, tako priča zapisnik seje obč. odbora z dne 6. jan. 1902 ; če vi zato imenujete obč. odbor »katoliški« odbor, prosto vam. 2. Poudarjal je v isti seji ves odbor in še poudarja, da se je vršila javna dražba, ker se je vršila ista v javnem lokalu: gostilni, ker je bil vstop dovoljen vsakemu, ne samo pismeno povabljenim, in so tudi faktično nepovabljeni dražili in splob, kdor je hotel, vsaj je bila gostilna polna ljudij. 3. Dež. odbor je odgovoril z dne 3. dec. 1901, št. 13.742 obč. odboru na vprašanje, kaj naj stori, ker se g. Gruden ustavlja plačati ubožne procente: »naj se denar iz-tirja od njega s pripomnjo, da se labko prodajalec pritoži zoper to na občinski odbor«. Gospod Gruden se je v istini pritožil na obč. odbor. Toda že to prvo pritožbo zoper nalog dež. odbora na občinski odbor je napravil za gcsp. Grudna deželni od bor ni k dr. Tavčar dne 22. dec. 1901 ali če hočete: se je napravila v pisarni dr. Tavčarja in ta jo je signiral, a občinski odber tudi po vašem mnenju — kakor se razvidi iz dopisa — ni »politična gosposka«. — In zato se gre! Torej .... Sploh se nam ne gre za osebnosti, ampak za stvar, za pravico. Mi vsi želimo, da veljajo za vse isti zakoni, za vas in za nas, in ista — pravica, in upamo, da jo bodemo tudi dosegli v korist — občinskim ubožcem. Zaslužen ognjegasec. Iz Zagreba, 15. junija. 13. junija je minilo 33 let, odkar je učitelj in vodja ognjega^nih vadb hrvatsko-slavonske ognjegasne zajednice in ob enem zagrebškega dobrovoljnega ognjegasnega dru-švta, ter upravitelj požarne straže gospod Mirko Kolarič stopil med ognjegasce in med njimi do dandanes ostal veren in požrtovalen član. Mirko Kolarič je vstopil pred 33 leti v ognjegasno društvo v Vara-ždinu, najstareje ognjegasno društvo na vsem Hrvaškem, ki je imelo ob enem med vsemi najboljo disciplino. Ob 7. uri zvečer je sklenil odbor ognjegasnega društva, da se sprejme v društvo, a dve uri kasneje je Kolarič že sodeloval kot ognjegasec pri ognju, ki se je razširil pri nekem sodarju v L'avdskej ulici, in že pri tej prvi pril< žnosti je pokazal svojo pogumnost in pr žrtvovalnost. Celihl5 let je bil Kolarič član ognjegasnoga društva v Varaždinu, ko ga pokliče pred3edništvo in zapovedništvo zagrebškega ognjegasnega društva v Zagreb za voditelja vaj. Tukaj si je pridobil mnogo zaslug, ki so dobro znane. On je pomagal iztisniti iz zagrebškega ognje gasnega društva nemško komando, organiziral in preporodil društvo, kateremu je bil zvesto udan od prvega dne do dandanes Kot ognjegasec je bil vselej prvi na mestu požara ter po navadi zadušil večjo nesrečo že početku, pa zato je g. Kolarič tukajšnjemu ognjegasnemu društvu na čast, kakor tudi celi hrvaško slavonski ognjegasni zajednici, pri katej je on tudi vsa društva sam izuril. Njegovi predpostavljenci se mu izrazili popolno svoje zaupanje, a mestno zastopstvo zagrebško ga je odlikovalo s tem, da ga je imenovalo častnim meščanom in sicer glede na njegove velike zasluge brez vsakih pristojb. V Zagrebu in sploh po Hrvaškem, a gotovo tudi na Slovenskem ima g. Kolarič veliko veliko število prijateljev in spoštovateljev, ki mu vsi pri tej priložnosti najsrčneje čestitajo k njegovemu odlikovanju ter mu od srca žele, da ostane še dolgo časa pri zagrebškem ognjegasnem dru8tyu in sploh pri hrvaškem ognjegastyu bližnjemu na korist, a sebi na čast. Izpred sodišča. Škofjeloški policaji. Poročali smo že aprila meseca, da so 9. marca preveč korajžni fantje iz Stare Loke II a i n e r , Jugo.vic in Habjanv Bertonjah poštene Skofjeločane z glasnim vriščem in ukanjem motili v spanju. Ko jih je Škofje- loški policaj Perko najpreje miril, da naj bodo pametni, so v svesti svoje premoči tako postopali, da je imel pravico s pomočjo znanega paragrafa jednega povabiti na rotovž. To pa ni bilo po njihovi volji in zgrabili so ubogega aretovanega in vlekli proti dcmu, med tem, ko je vestni Perko, držeč stano* vitno za lajbič aretovanca, malo da se ne stekel. Ko so videli naši gorenjski korenjaki, da tako ne gre, pritisnili so policaja ob zid in Bog ve kaj bi se mu še zgodilo, da ni prišla na pomoč gospa Kmeo. Obsodili so se vsi s prav občutno kaznijo, le Bertoncelj je še le danes prišel pravici v roke. Tožen je radi javnega posilstva in prezaupnega tikanja škofjeloškega organa, čeprav je neka priča izvedala, da se v Škofji Loki »taka reč« z m i r a j tika! Ker prizna obtoženec, da je res »tikal« in ker se je tudi dokazala njegova krivda, dobil je 6 mesecev ječe, ki se oslajša s postom in trdim ležiščem na teden. V zameno. Henrik Jerman, delavec v tovarnici na Savi, je hotel iti v tujino. Odpovedal je službo in vzdignil denar in vzel slovo od svojih tedanjih tovarišev Kastrana in Sitarja. Nato je odšel v tujino. Z Jermanom vred je pa izginil Savinčev havelok, Fran Hladek in Zupančičeva palica in krtača. Sumljiva tega dejanja sta Jerman in njegov tovariš vojaški begunec Kastran. Jerman prizna, da je vzel palico in krtačo, pravi pa, da je pustil v zameno klobuk, hlače, dežnik in ročni kovčeg, ker bi mu samo napoto delal na potovanju. Druge reči zvrne pa na K a s t r a ji a , Kastran pa na Jermana. Sodišče ga obsofli na pet dni zapora, ker je verjelo Kastranu. Poravnati mora tudi narejeno škodo, katero je prov zročil ukradenemu. Vročekrven fant. Janez Svetina iz Ribnega je zelo vroče krvi. Zaradi tepeža jo bil že jedenkrat zaprt 24 ur. A dne 14 marca jo je skupil. Ko so Be ta dan vračali fantje domov, prišel je v korfl.kt z Janezom P o I j a n o e m , na katerega je imel posebno jezo in ga je pri tej priložnosti sunil v rebra, da je Poljanec padel na tla. Na to se obrne še na Pangerca, katerega dvakrat obsuje. Nato se ga je ta s svojim jeklenimi rokami oklenil, nakar ga je ravno vstali Poljanec osuval s svojim nožem. Našli niso nič manj kakor sedem ran. Obtoženi se zagovarja, da ga je ranil zato, ker je mislil, da hoče Svetin Pangerca z nežem. Nato označi Svetina kot zelo krvoželjnega fanta, kar dokazuje tudi to, da so ga morali pretepeno nedoljo naproti v blov li Kidvsui. da ni provzročil tepeža. Sodišče mu prisodi šest mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. Plačati mora Svetina 234 kron za bolečine, obleko in zamude. Deželno sodišče celovško. 1700 dnij v naporu je prebil 321etni mesar Filip Sternat v Preblavi na Koroškem. Obsojen je bil že 16 'krat. Dne 4. maja t. I. je zopet trikrat zabodel nekega hlapca ; prepir je nastal, ker se je ta branil piti žganje. Sodišče mu je prisodilo dve in pol leti težke ječe in se bo torej število njegovih »zaprtih dnij« zopet znatno povišalo. Ko je snaiila obleko, je 22-letna dekla A. Pišlmajr v Celovcu nekemu gospodu okradla 160 kron. Izgovarja se, da je listnico našla v stranišču. Ko so jo zaprli, našli so pri nji še 121 K. Dobila je dva meseca ječe. Pri tepežu, nastalem po plesu, so dne 26. januvarija t. I. v neki gostilni blizu Št. Pavla v labudski dolini ubili H. Hintereggerja. Zato so dobili kme tski sinovi, hlapci kazni: J. Umšaden šest, P. Kafer pet, Jan. Hinteregger 2, M. Schrei-ner tri, J. Šifning štiri mesece, Is. Pa-honig 6 tednov težke ječe. Svojo mater okradel je 16 letni Martin A v c y Beljaku, rojen v Rožeku, pristojen v Bekštanj. Dne 30. aprila 1.1. je svoji materi iz zaprte sobe vzel 100 kron. Dobil je tri mesece težke ječe. — Tudi radi tatvine je bil obsojen 22 letni G. Harol iz Temešvara, sedaj dninar v Boljaku, na 4 mesece ječe. Radi oskrunstva je dobil 59 letni H. K r i š t o f iz Šmartna na Silberbergu šest mesecev težke ječe. — Denar in ure je kradel 17-letni hlapec H. Krasnicer v Lidingu. Zato so mu dali deset mesecev težke ječe. Denar je iskal a ga ni našel 321etni M. G r a i a r iz Milštata v hiši neke Bosede, v katero je ulomil. Denarja ni našel, ker ga je posestnica dobro skrila v postelji. Sedaj mu je sodišče dalo ugodno prilika, da skozi tri mesece premišljuje: ne poželi svojega bližnjega blaga! Radi krivega pričevanja je dobila 32-letna ciganka Pr. P r e i 1 i č s Kranjskega 4 mesece težke ječe. Njen mož sedi pri deželni sodniji radi nekega umora. S svojimi peterimi otroci je zaprta na rotovžu, ker ne vedo, kam je pristojna. » * * Pravda celjske mestne občine. Plinarna celjske mestne občine je že več let prodajala svojim odjemalcem žarnice, ki niso bile Auerjeve. Vsled tega se je Auerjeva tovarna smatrala za oškodovano in je tožila celjskega župana in načelnika plinarne pri celjskem okrožnem sodišču. Te dni se je vršila obravnava, pri kateri sta bila oba toženca oproščena. Zastopnik Auerjeve tovarne je vložil zoper to razsodbo priziv. Vera je privatna stvar. Zopet se je pokazalo, kako je soc. dem. vera privatna stvar. Pri glavni obravnavi pri c. kr. deželni sodniji v Trstu je bil obsojen Elija P r e m r u , bivši sprevodnik na južni železnici, radi žaljenja krščanskih društev, duhovnikov in sv. vere na 8 dni zapora. Dunajski kanali. Na Dunaju Jožef Strohmeyer ni druzega delal, kakor brskal po kanalih po stvareh, ki so bile odpravljene v kanal. Dobil je v kanalih toliko dragocenih stvarij, da je od tega dela prav dobro živel. Policija je napravila pri njem hišno preiskavo in našla je celo množico etvarij in hranilno knjižico, na katero si je prihranil Strohmeyer 6000 K. Policija je njegovo brskanje po kanalih ustavila in te dni je bil Stre hmeyer radi prikrivanja najdenih stvari obsojen na 14 dni zapora. Sveča i* človeške masti. Pred sodiščem v Novočersku so stali predvčerajšnjim trije kozaki, obtoženi, da so izkopali iz groba nekega mrtvega kozaka, iz njegove notranjščine mu izrezali mast in ulili iz te masti svečo. Na Ruskem je razširjena prazna vera, da Be s tako svečo lahko pridobi ljubezen vsakega dekleta in se izvrši lahko vsaka tatvina, ne da bi bil t?* pri tatvini zasačen. Sodišče je obsodilo vf-» tri obtožence, vsakega na tri leta težk- ječe. Tragedija lastnikova. Sodišče v Balassa Gyramatu na Ogrskem je te dni obravnalo o jako žalostnem slučaju. Meseca maja preteklega leta je bil pred vojaškim sodiščem obsojen stotnik Julij Koch radi defravdacije 800 K in izgubo svoje šarže. Nesrečnež je zaman izjavljal, da mu je denar izginil na nepojašnjen način. Vojaški sodniki so morali soditi po vojaški postavi. Mej tem, ko je Koch trpel v ječi, je njegova žena izpovedal spovedniku, da je možu ona vzela iz denarnice 800 K in jih porabila za svoje namene. Na svet spovednikov javila se je žena sodišču. K glavni obravnavi so pripeljali nesrečnega soproga kot pričo. Pri obravnavi je žena mej solzami prosila za obsodbo in je grozila, da umori sebe in otroka, ako jn np*notA. IT««!.« -« i - popolnoma dokazala, namestu njega pa pojde sedaj za 6 mesecev v ječo — njegova žena. Tedenski koledar. Nedelja, 22. junija: 5. pobinkoštna, Ahaci j in dr. mm.; evang.: O farizejski pravičnosti. Mat. 5. — Ponedeljek, 23. junija : Cenon šk. — Torek, 24. junija: Rojstvo Janeza Krstnika. — Sreda, 25. junija : Viljem op. — Četrtek, 26. junija: Janez in Pavel mm. — Petek, 27. junija: Hema vdova. — Sobota, 28. junija: Leon II. p. — Solnce izide 25 junija ob 4. uri 16 min., zaide pa ob 7. uri 49 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec dne 29. junija ob 10. uri 50 minut zvečer — Musica saera v nedeljo, 22. junija. V stolni c rkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v čast Detetu Jezusu, zl. Janez Schvreitzer. graduale »Anima nostra« zl. Ant. Foerster, po ofertoriju »Confitebuntur tibi« zl. Robert Musiol. — V mestni cerkvi bv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cccilijino mašo v D-dur zl. Ant. Foerster, graduale: Exultabunt saneti Ant. Foerster, ofertorij »Mirabilis Deus", zl. G. E. Stehle. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. junija. .Slovenska Matica." Kakor znano, steguje stranka „mladih" svoje roke poželjivo po „Matici". To je bil tudi vzrok, da se je za liberalno listo razvila agitacija. Kaj mislijo ti ljudje z »Matico« početi, je pač jasno vsakomur, kdor pozna te bolj denarja kakor pa slave lačne elemente. »Narod« zagovarja zdaj »znanstvo« v »Matici«, a ob isti priliki piše, da je „Matica" zavozila takrat, ko je izdajala dr. Lampetove filozofične knjige. Zofka Kvedrova je napisala povest, v kateri taji krščanske degme kar vse od kraja. ,Narod" pravi, da je v „Matici" zdaj tak duh, da odbor neče sprejemati takih povesti, ampak jih mora »pisateljica« (žalibog za nižji honorar — tu je rana!) dajati v »Zivon«. »Narod« pravi, da je treba izgnati tega duha iz »Matice« ter pometati vse „klerikalce>" iz odbora. Bomo videli, ali se bo postavila večina članov na to sansculotsko stališče! Potem odpade takoj tretjina udov, in sicer tisti, ki po svoji delavnosti in poštenem pla- čevanju udnine društvo zdržujejo. Mi imamo itak že svoja društva ... »Matico« podpiramo lo zaradi tega, ker hočemo vsaj tu ohraniti slovensko vzajemnost. Ako bi nas prisilili kričavi jakobir.ci k nasprotnemu, ne bi bili mi oškodovani. Zato pričakujemo, da zmaga v teh zadevah — pamet. Jutri 22. t. m. ob pol 10. uri dopoludne poroča v tukajšnjem »Katol. Domu« državni in dež. poslanec dr. I v a n Šusteršič ovelevažnih zadevah državnega in deželnega zbora. K obilni vdeležbi vabi volivce katoliškonarodne in krščan. socijalne stranko »Katoliško politično društvo.« Umeščen je bil 19. junija č. g. Henrik Povše na župnijo Čatež pri Trebnjem. Osebne vesti s Koroškega V Možici je izvoljen za župana Slovenec, g. posestnik in lončar J. F e 1 e j. — Vodstvo c. kr. rudniškega poglavarstva v Celovcu je dnč 14. t. m. prevzel novi c. kr. iudniški glavar dr. Jos. G a t n a r. Pavline Pajkov« povest »Najlepša dota« sta v Idriji precej spretno dramatizirala dva priprosta rudarja. Preteklo nedeljo je »Katoliška družba« v Idriji to dramatizirano delo predstavljala z velikim vspehom. Skupščina »Gospodarske zveie« bo v četrtek dne 26. junija ob 10. uri dopoludne v dvorani »Katol. doma« v Ljubljani. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo pripravljalnega odbora plesne izvozne zadruge". Poročilo ima dež. poslanec g. dr. Jan. Ev. Krek. V razgovor pridejo ob tej priložnosti jako važna gospodarska vprašanja. Zato je želeti številne udeležbe. Slovenska krščansko - sooijalna organizacija. Za strankarski thod slovenskih krščanskih socijalnih slojev, ki bo, kakor smo že omenili, mescca septembra v Ljubljani, je veliko zanimanje. Razgovor bo na strankarskem Bhodu o razmerju do hrvaškega delavstva, o snovanju in vodstvu društev, kako naj »Slov. kršč. scc. zveza« pri tem sodeluje, osnovanje gospodarskih društev o načinu organizacije in o shodih, o časnikarstvu, strokovnih društvih, o publikacijah. Kdor bi imel kak predlog, naj ga pošlje g. dr. Kreku. Prav bi bilo, da se naša društva o tem dnevnem redu nujno pogovore in stavijo svoje predloge. Pokažimo, da nam je resna briga trdna organizacija! Na shodu bodo navzočni tudi Hrvatje. V stalni pokoj stopi na lastno prošnjo šolski vodja v Spodnji Hrušici g. Fran Klinar. Poročil se je g. Rudolf Florijanc, mesar, z gdč. Angelo V i 1 h a r. Zaročili so se : G. Franc K r v a r i č , kavarnar, z gdč. Gabrijelo Lazar iz Va-raždina. — G. Tomaž Zupane, železničar, z gdč. Antonijo Kamenšek. — G. Marko Pegan, narednik, z gdč. Franjo \Valez. G. Rudolf pl. Malachofsky, mašinist, z gdč. Franjo Breznika r. Pri Sv. Ilju blizu Maribora je, kakor se nam poroča, umrla gdč. Mar. Lorber, posestnica in trgovka. Biago srce sedanje pokojnice gorelo je za vse dobro, bila je velika podpornica revežev, v narodnem obziru pa neustrašljiva pristašinja slovenske stranke. Pogreb se je vršil predvčeraj, t. j. v četrtek. Svetila ji večna luč! Strankarski shod hrvaškega neodvisnega delavstva bo dne 7. in 8. decembra v Zagrebu. Shoda se udeleži tudi slovensko delavstvo. Is Amerike, Wabasso, Minn., je do-šel te dni č. g. Rev. M. Stukel in maše-val danes v cerkvi sv. Petra. Novi listi v Ljubljani. „Grazer Volksblatt" javlja iz Ljubljane, da se bodo v novi D. Hribarjevi tiskarni, ki se otvori s 1. avgustom v Frolichovi hiši na Dunajski cesti, tiskali trije novi slovenski listi: en humorističen, en beletrističen in bržkone tudi nov političen dnevnik. Is Šiške, dne 20. junija 1902. (Letošnji šolski izlet), kateri se vsled neugodnega vremena v mesecu majniku ni mogel prirediti, izvršil se je v sredo, dne 18. junija t. 1. na bližnji, prijazni in šolski mladini jako priljubljeni Rožnik. Po sveti maši, ki jo je bral katehet g. P. Sigmund Zega ob pol 8 uri, pri katerej je pela šolska mladina, na vrt g. Pršina k zajutrku. Na to so se izvajale razne igre med veselim petjem. Ko so otroci dobili še raznega peciva in pijače, zaključila se je ta veselica z odpetjem cesarske pesmi. Posijalo je uže popoldansko solnce, ko so se otroci vračali proti domu, veseli in zadovoljni. — Da je bilo možno nad 160 otrok dostojno pogostiti, pripomagali so k temu uže znani šolski prijatelji kakor: gospe Juvančič, Snoj in Tome; potem gg. Balafio, Knez, Zajec, Kosler, Reininghaus, Zorman, Pogačnik, Paitsch, Krischper, Hudabivnigg, Vodnik, Galle, Somva, Mathian in Kauschegg. Vsem tem blagim darovateljem izreka podpisani v imenu šolskih otrok najiskrenejo zahvalo. Anton Javoršek, šol. voditelj. Štajerske novice. Cesarjev dar Cesar je cerkvenemu predstojništvu v Teharjih dovolil iz z.scbne blagajne zazidanje nove cerkve 500 K podpore. — Povodenj je povzročila na poljih in travnikih okolu Planine veliko škode. — Kopališče v Rimskih toplicah. V kopališče v Rimskih toplicah je do 11. t. m. došlo 66 strank s 174 osebami. — Romarski vlak za Marijino Celje je za letos odpovedan, ker je železniško ravnateljstvo stavilo take pogoje, kakršnih nisomoglisprejeti.—Poštna oddajalnica. Z dnem 5. t. m. se je ustanovila v Stragojnicah, pošta Pragarsko, poštna oddajalnica, ki je po poštnem selu v vsakodnevni zvezi s pošto na Pragarskem. — Neurje v Savinski dolini. Ta teden je bilo na več krajih Savinjske doline hudo neurje. Tako je v okolici Vranskega po nekaterih krajih padala toča, na Gomilskem pa je strela udarila v šolsko poslopje, ne da bi provzročila kako škodo. — Stekel pes ugriznil je osemletnega šolarja Martina Brežnika iz Lopate, ki obiskuje šolo v Št. Martinu v Rožni dolini pri Celju. Dečka so prenesli v bolnišnico v Celje. Mladi izpridenci. Celovška policija je dne 13. t. m. zasačila štiri 10—14letne pobaline, ki so kradli kakor srake po Celovcu, Baljaku, Gospi sveti in Kotmarivasi. Kam pridemo ? ">■• »»•» — — - i-— »t_ r_ ii_____t. : š o 1 i v Celovcu se prične prihodnji poučni tečaj dne 1. julija. — Deželna hipotečna banka je do 1. junija t. 1. izdala 1368 posojil v skupnem znesku 7,087 000 kron. — V Pontablju so zopet zasačili neko kupče-valko z dekleti Berto Kalič. V njenem spremstvu sta bili dve deklici, stari 18- in 19 let, ki sta bili določeni za neko nesramno hišo v južni Ameriki. 3 7 -letno kupčevalko, ki je pristojna v Lvov, so zaprli, deklici izpustili. — V planinski hiši pod Velikim Zvonarjem je bilo lani 4321 hribolazcev. Od njenega početka (1876) je tam prenočilo 64.477 oseb. — Iz neznanih uzrokov je iz celovške vojašnice pobegnil topničar (kanonir) Val. Miklavc. Dne 14. junija so ga našli pri njegovi materi v Borovljah in prepeljali v Celovec. Tudi mati se bo morala pred sodnijo zagovarjati. — 22 letni drvar Janez Sedušek iz Lepovine pri Mozirju na Štajerskem je dne 12. junija v gozdu pri sv. Duhu nad Bsljakom prišel pod padajoče drevo. Obležal je na mestu mrtev. — Umrla je v Celovcu grof.ca Pavla Sermaye v 80 letu svoje dobe. — Cirkus „Amato« igra sedaj v Celovcu. — Umorjenega našli so pri Št. Lenartu nekega moža. Isti dan je menjal v gostilni stotak. Prepovedana razglednica. Sodišče v Gorici je zaplenilo razglednice, tiskane v Celovcu, ki predstavljajo sliko utrdb na Predilu. Založil je dotične razglednice Jožef Dreyhorst na Trbižu. Duhovnika si prepovedal. V Celju je umrl, kakor smo poročili, c. kr. sodni oficijal Alfonz Mayer, torej državni služabnik. Bil je strog Nemec in sovražnik katoliške cerkve. V testamentu Bi je prepovedal, da ga ob pogrebu ne sme spremljati duhovnik in se mu ne sme zvoniti. Seveda se nihče ni vsiljeval, a vendar je strašno, kdor se tako loči s tega sveta. Z grozo Be pripoveduje ta dogodek. Zopet eden sfrčal! Od Veliko nedelje se piše: Kar je bilo pri naših nedavno končanih občinskih volitvah najbolj veselo, vam hočem kratko naznaniti. Tukajšnji strastni pristaš in naročnik «Štajerca«, Franc Fistravec, je popolaoma zletel iz občinskega odbora v občini Tergoškoj. Ta Fistravec se je lansko leto vozil, ko je šla deputacija v Gradec, zaradi regulacije Pesnice zraven peka Ornika. Pač je lahko »Štajero" sedaj ponosen na svoje naročnike, kateri mu kar trumoma frčijo iz občinskih odborov. Goriški deželni zbor. Na dnevnem redu današnje seje goriškega dež. zbora so tudi pravila zavarovalnega savoda. Z Rakeka nam javljajo, da je dne 6. t. mes. sprejel nadvojvodo Rainerja, ko je prišel nadzorovat vojaške vaje, občinski odbor, na čelu mu gospod župan Modic, nagovoril pa je gospoda nadvojvodo ondotni gospod nadučitelj in občinski svetovalec J. Jeglič. »Naši Zapiski« se bo imenovala revija, katero nameravajo izdati socijalni demokrati. Tržaške novice. Dedni princ Danilo Črnogorski je dospel predvčerajšnjim zjutraj ob četrt 8. uri v Trst s parnikom .Ilungaria" in je ob 8. uri 25 m. nadaljeval potovanje v Milan. — Mestni pometači v Trstu so predložili obč. svetu spomenico. Pometači se pritožujejo v spomenici, da morajo delati 10—12 ur na dan, dasi je določen le 8urni delavnik, zahtevajo povišanje dnine za 40 st., brezplačno obleko in razne druge stvari. — Občni zbor „ L e g e Nazionale" bo 29. t. m. v Trstu. Na čast »gostom« se priredi na glavnem trgu serenada in obč. svet je z vsemi proti glasovom slovenskih obč. svetnikov sprejel predlog, naj obč. svetniki prisostvujejo serenadi na prozorih mestne palače. — Nova stavka. Kakor se poroča, zahtevajo delavke (kakih 100) Angelijeve tovarne za izdelovanje vrvi zboljšanje plače in skrajšanje delavnega časa, ki je sedaj 11 ur. V tej tovarni je prišlo že do resnih nemirov. Predvčerajšnjim je en del teh delavk stopil v štrajk, a včeraj zjutraj so se jim pridružile še nekatere druge. — Še ena nova stavka pred vrati. Dne 18. t. m. so delavci tovarne kovin uložili spomenico na vodstvo tovarne in sicer za skrajšanje delavnega časa in za povišanje piače. Zraven tega zahtevajo, naj se jim dš nekaj » J---Lvdw LiHkUl DTuju vu.kUe tom kjer je delo bolj umazano. V spomenici je zraven drugega tudi rok, do kdaj bodo delavci čakali na odgovor. Ta rok izteče prihodnjo sredo ob 12. uri opoludne. Prva kuhinjska šola v Gorici. Gospodična Marija Grebene je dobila te dni dovoljenje od c. kr. namestništva, da sme odpreti v Gorici kuhinjsko šolo. Gospodična Grebene si je že potrebno priredila ter misli pričeti z dne 30. t. m. Se šolo združila je gospodična Grebene tudi obednico, kjer se bode za stalne goste dobivalo po nizki ceni kosilo in večerjo, tako dobodo tudi gospodje z dežele primerno postrežbo. Koncert v Kranju Godba prostovoljnega gasilnega društva v Kranju priredi dne 6. julija t. 1. ob 7. uri zvečer vrtni koncert pri hotelu »Stara pošta«. Vstopnina 40 vin. Kres na Drenikovem vrhu Ž 9 pol stoletja g d vsako leto na Drenikovem vrhu na kresni večer, t. j. 23. junija prižiga velik »Kres". Letos se bode, kakor priprave kažejo, zažgal v resnici velikanski kres v spomin starodavnih šeg. Ob jasni noči je razgled z Drenikovega vrha krasen, ker se zamore videti neštevilno kresov na planjavi in hribovih. Pri sedanjem gostilničarju bode vsakdo prav dobro postrežen. Celovški sodnji so dne 13. t. m. izročili 27- letno Marijo Holzbauer iz Št. Pavla v labudski dolini, ker je na sumu, da je umorila svojega otroka. — Dne 14. t. m. so isti sodniji izročili sestri, 20- letno Klo-tildo in 16- letno Zelo Benedict iz Špi-tala, ki sta na sumu, da sta zastrupili Bvojega očeta. Stavbinski delavci v Celovcu so imeli dne 15. t. m. soc. demokratičen shod, h kateremu je prišlo 700 laških, nemških in slovenskih delavcev. Šlo je za ustanovitev celovške podružnice zveze stavbin-skih delavcev v Avstriji. Govorila sta dr. C o 1 m a n i iz Tridenta (laško) in urednik R i e s e (nemško). Slovenskega govora ni bilo. Novemu društvu je pri tem shodu pristopilo 200 udov. Tepeš z žalostnim koncem. Dne 7. t. m. sta so v hlevu gostilne »Zlatorog" v C^zsoči sprla dva voznika radi biča. 17 letni M. Krc»TUj> Stanj« barometra T nn. Temperatur« po Celiljn V rt mi Nebo lis cu 20j 9. zve.'). 780-8 1 13-2 I sl. j/ah. | dež nt | 1 * zjutr. I ^'8. popol. | 732 8| 16 2 [ sl. jug. dni 21. junija. Skopni držami dolg v notah.....101*65 Skupni drtavni dolg t srebru.....101*60 Avstrijska zlata renta 4%......120 £5 Avstrijska kronska renta ..........99 75 Ogerska ilata renta 4 %..............120 65 Ogerska kronska renta 4%......97*90 Avstro-ogerake bančne delnice, 600 gld. . 1(80— Kreditne delnice, 160 gld..............682 — London vista......................240 12", Nem S ki dri. bankovci za 100 m. nem dri. velj. 117*30 80 mark............28*47 80 frankov (napoleondor)......19 08 Italijanski bankovci... *.....94 — C kr. cekini.......... . 11*25 do 9 68 8 21 8*-6*93 5 31 6-32 7 49 6*14 Žitne cene dni 20. junija 1902. (Termin.) Na dunajski boril: Za 50 kilogramov. Piemca za junij.......K s » jesen..... , n Ri za juni.........„ ,, „ jesen ........,, Koruza za junij......., „ „ juli-avgust....... „ „ sept.-oktober...... Oves za junij ......., » > jesen.......„ Na budimpeitanskl borsi Fženica za junij.......> 9 15 , „ oktober.......7*92 Ri za maj ......... — ,, „ oktober....... Oves za maj........ , , oktober....... Koruza za maj ....... » , julij....... „ „ avgust...... (Bfektiv.) Dunajski trg*. PSenica banaška..... , južne iel..... R2 ...... Ječmen „ „ .... B ob Tisi...... Koruza ogerska, stara.... , , nova ... Cinkvant , stara . . , , , nova . . . Oves srednji....... Fižol .......... Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 15. junija do dne 21. junija. K 967 8*20 7 98 6 92 5*30 631 7*48 613 6 54 5 80 5'f 4 511 9-65 9*95 7-80 9*20 7*93 6*56 5*82 5*05 5*12 do 1020 , 10*30 , 8*10 » 5-40 a 5*45 s 6 25 » 6 65 7-55 7*75 7*25 10*- K h K h Goveje meso I. v. kg 1 30 Pšenična moka 100 kg 30 40 * » II. . » 1 10 Koruzna > » » 16 — . . III. » » 1 — Ajdova » » » 29 50 Telečje meso . » 1 40 Fižol, liter. . . . -- 16 Prašičje » sveže » 1 ?0 Grah,..... -- 50 » » prek. » 2 — Leča, » . . . . — 25 Košttunovo meso » 1 — Kaša, > . . . . _ 20 Maslo . . . . » 2 50 Ričet, » . . . . _ _ Surovo maslo . . » 2 40 Pšenica . . 100 kg 20 40 Mast prašičja . . » 1 50 Ri . . . » » 16 — Slanina sveža . » 1 40 Ječmen . . » » 15 — » prekajena » 1 60 Oves ... » » 16 60 Salo.....» 1 30 Ajda ... » » 14 40 Jajce, jedno . . . — 6 Proso, belo, » > 15 60 Mleko, liter . . . — 18 n navadno » » 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » » 12 60 » kisla . € — 80 Krompir . » > 6 — Med.....kg — — Drva, trda , m* 8 — Piščanec .... 1 20 » mehka, » 5 &0 Golob ..... — 40 Seno, 100 kg . . 8 — Raca...... — — Slama, » » , . 7 — — — Stelja, » » . . — — Zgubil je včeraj nekdo na poti na Rožnik Bonačev vozni red, v katerem je bila neka važna listina, ki je razun lastnika ne more nihče rabiti. Pošteni najditelj se prosi, da bi jo proti nagradi vrnil lastniku ali jo oddal v »uredništvu Slovenca." 762 1—1 V službo sprejme se takoj 756 3-1 trimti močnik Špecerijske stroke, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, pri Ufbsm Ulebet^jevih nasl. na Zalemlogu, pošta Železnike. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI, 733 6-2 Pred škofijo štev. SO. £3" Zunanja naročila se točno izvršujejo. želi takoj vstopiti k pošteni družini ali vdovi na hrano in stanovanje. 749 3-2 Več izye se pri upravništvu »Slovenca«. Računski zaključek glavne slovenske hranilnice in posojilnice Prejemki. registrovana zadruga z neomejeno zavezo. V LJUBLJANI za drugo upravno leto 1901. Denarni promef K 9,797.313*56. Izdatki. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Gotovina dnč 31. decembra . . . Račun deležev: vplačani........ » hranilnih vlog: vložene ........ „ posojil: vrnjena........ „ naloženega denarja: dvignjeno....... „ reescompta: prejet......... „ obresti: prejete obresti posojil . . . prejete zamudne obresti . . prejete obresti nalož. denarja prejete obresti rezerv, zaklada „ upravnih stroškov: povrnjeni....... „ doneskov rezervi: vplačani........ „ prehodnih zneskov: vplačani........ K 28 726 4.395 1,357.161 1,851.793 694.010 913.539 50.994 166 199 90 3.296 232 116 h 25 16 55 45 18 63 69 89 75 24 12 31 4,904.722 22 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Račun deležev: izplačani ........ „ hranilnih vlog: dvignjene........ » posojil: izplačana ........ „ naloženega denarja: vloženo......... „ reescompta: vrnjen.......... „ obresti: izplačane obresti hranilnih vlog plačane obresti reescompta . . povrnjene obresti..... „ upravnih stroškov: izplačani......... „ inventara: dokupljen........ „ prehodnih zneskov: izplačani......... „ nagrad: izplačane......... „ davkov: plačani......... Gotovina dnd 31. decembra 1901 . . K 640 — 1,127.372 64 2,258.352 87 697.677 61 783.179 88 7.818 50 8.598 71 89 07 8.216 98 115 58 130 — 130 — 379 50 12.130 88 4,904.722 22 Dobiček. Račun dobička in zgube. Zffuba. Račun obresti: prejete obresti posojil . . . . v letu 1900 za leto 1901 prejete obresti posojil...... prejete zamudne obresti . . . za 1.1901 zaostale obresti posojil prejete obresti nalož. denarja; . za 1. 1902 plačane obresti reescompta ........ „ upravnih stroškov: povrnjeni........ predplačani ....... Račun obresti: izplačane obresti hranilnih vlog kapitalizovane obresti hran. vlog za 1.1902 plačane obresti posojil plačane obresti reescompta . . v letu 1901 za leto 1900 prejete obresti posojil...... v letu 1901 za leto 1902 prejete obresti reescompta .... povrnjene obresti..... „ upravnih stroškov: izplačani......... „ Inventara: odpis.......... „ davkov: plačani v letu 1901..... „ zgube in dobička: čisti dobiček za leto 1901 . . K 7.818 25.664 7.328 8.598 1.427 1.006 89 8.216 215 3.79 8466 50 08 76 71 39 42 07 98 58 50 14 69.479 79 Aetiva. Bilanca za leto 1901. Pasiva. K h blagajne: stanje dnd 31. decembra 1901 . 12.130 88 posojil: stanje dn6 31. decembra 1901 . 1,167.044 — naloženega denarja: stanje dnč 31. decembra 1901 . 7.408 77 inventara: stanje dnč 31. decembra 1901 . 1.200 — obresti: za 1. 1901 zaostale obresti posojil 7.875 09 za 1. 1902 plačane obresti rees- compta ........ 1.741 33 upravnih stroškov: za leto 1902 plačani .... 506 67 prehodnih zneskov: stanje dnč 31. decembra 1901 . 20 — 1,197.926 74 l 2 3 4 5 6 7 Račun deležev: stanje dnd 31. decembra 1901 . „ hranilnih vlog: stanje dne 31. decembra 1901 . „ reescompta: stanje dnč 31. decembra 1901 . „ rezervnega zaklada: stanje dnč 31. decembra 1901 . „ obresti: za 1.1902 plačane obresti posojil „ prehodnih zneskov: stanje dne 31. decembra 1901 . „ zgube in dobička: čisti dobiček za leto 1901 . . K 15.255 885.538 279.084 2.138 7.328 116 8.466 28 15 10 76 31 14 1,197,926 74 V Ljubljani, dnd 18. junija 1902. 761 1-1 ftnfon putrlch 1. r. podpredsednik. pr. Mafija Hudnik 1. r. predsednik. Josip Čad i 1., Josip Maček, i r., Elija predovlč l. r., Josip Turk i. r., Jakob Zalainlk l. r., odborniki. Pregledali in v redu našli: Alojzij Lavrenčič i r., Robert Pollak l. r., Ludvik ŠfrlcelJ L r. LeO Rogl, knjigovodja. Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. junija 1902. lj Prihajalni in1 odh&jalni čas označen je v »red- Q]eevropskem 6aau. Srednjeevropski čas je kraj- nemu času v Ljubljani za 2 minua naprej. t • :f Odhod Iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aušsee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Leild-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, " n& Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 5 miti. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Duflaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine van, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 7. urt 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in'v Novo mesto Ob 11. uri Sl min. dopoldne osebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 1. uri 5 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 3. uri 56 plin. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb , Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 5. uri 4:1 miti. popoldne ob nedeljah in praznikih v Podnart. Ob 7. uri 8 min. zvečer meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov , Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. tiri 32 min. popoldne meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 4:4 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 8. uri 35 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri 38 min. zvečer ob nedeljah in praznikih iz Podnarta. Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ B 6. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. „ U. „ 06 „ dopoldne „ „ „ 6. „ 10 „ zvečer „ „ 9. „ 55 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah iu praznikih). Lokalna železnica LJndljaiia-VrlmiKa. Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 213 popoldne „ 810 zvečer JPrihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 7-30 zvečer. favbeni kleparji 'spretni, samostojni delavci, dobe trajno delo, kakor tudi inštalater za vodovodna dela, pri 751 2-2 L. M. ECKER-ju y Ljubljani. Baba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam lsKe Kisle voflB. 17 28 izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno koptliifte pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko. V IJubJanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih gpeeerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinarai in vinom. Ivan Rebek ključavničarski mojster v Celju, Poljske ulice U. 14 priporoča 652 6—5 najfinejše, najboljše in najvamejle ars* patentirane J-i f; i iprave proti toči it kovanega železa. ik:4 ■ i . . iPšT Ceniki j opisom uporabe na ^ahtevanje brezplačno. "VI Proda se prostovoljno enonadstropna hiša v dobrem stanu v Hradeckega vasi it. 1, pri dolenjski mitnici, zaradi odpotovanja iz Ljubljane. — Natančneje se poizv6 pri lastniku ravno tam. 748 3—1 Brunolein, j* izvrstno sredstvo za ohranitev lesovja , preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 15 11—2 Vnanja naročila proti povzetju. umetni zavod I. vrsfe, v pritličju meščanske liiše. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini. Danes soboto 21. junija zadnjič razstavljeno: Zanimivo potovanje po srednji Italiji. Od nedelje 22. do 28. junija razstavljeno : Potovanje po slikovitih in zanimivih solnograških planinah. ** V Ponualah na bivšem posestvu Wenzel-a, sedaj g. Kaušek-a, odda se (akoj v najem pod zel6 ugodnimi pogoji 769 8--1 gostilna s kegljiščem, lepim vrtom In sobami za tujce. Vec se izvd v zalogi Puritigam v Ljubljani. »itilmi, z lepim senčnatim vrtom in hejljiščem, na na jako živahnem kraju v Ljubljani, odda se takoj v najem pod zel6 ugodnimi pogoji. 7eo 3-1 Pojasnila v zalogi Puntigam v Ljubljani. Marya Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanja cerfivenifi paramentov. Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne borze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 704 36 hiša Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 768 1—1 skoraj nova, obstoječa v pritličju iz dveh sob, zelo prostorne kuhinje, jedilne shrambe in. kleti, v prvem nadstropji pa iz 4 lepih sob in hodnika. Poleg je drvarnica, svinjak in tudi 1500 m' vrta. V hiši, ki je sredi Begunj, je gostilna ter je pripravna tudi za trgovino, prodajala se bode 24. junija 1902 iz proste roke. Več se izve pri Heleni Meden v Begunjah nad Cerknico, št. 6. 693 3—3 Dva učenca zmožna slovenskega in nemškega jezika, iz dobre krščanske hiše, se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. 735 5—4 Kje, pove upravništvo ..Slovenca". hii.vut i i.tu,ayt Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko aalogo barvanlh prstenih in_ kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-24 IV Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. 3 M c ® ccS ^ JU oo C c J® j* > • Si >t> o ti o a. _ ca 01 ® ® «02 CO >OP cd — ™ O. olja) o ° -on 5 «3 M S (0 C •CM ® t» (M O O i5.fi aj «o N O aj t. "m N .L 1 > -o Z a> O. > ^ O a. N 3 O a 3 M a 3 »od qi It - i (U m ■s >» S g «»-£ ai f JC a; s — ® - » S •s -e o '" s c a« 3 a, o ^r 5 »n co o. Ja c ce 6 "o o .S § » 3 co § C"5 3 ° 3 .M 4J a ko oho O -S «j O30 586 50-8 ca 'M ca co >oo ca CS3 ■a sa 'S ° >3 ^ £ >■ B «3 <8 a « S '-2 * s ■a i PQ » a! S >X 11 o. 5 ® id od ID <0 JE, 3 ° J3 iQ1 s i § g I « 6 ^ Ji 5 c _ N -gg U 8 _ .£3 5 C S O S. •'.%%'vS mM iiii Trgovina z železnino »MERKUR4 FETEi v C e 1 j tj. 3 Graška cesta. 6te"v\. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih krlžev. * .111 i!??/''''''' ai-Si-i- mm '»V:':'.•>>> rt • »■H U a & ca -M 0) U CU k franja flleršol v Ljubljani, Mestni trg št. IS priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih rodnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaSklh potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogprami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. is 27 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Zaloga šivalnih strojev IA ki ISV 231 25~17 JAN. J/l/l v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. „Diirkopp"- in „Waffenrad" koles. m -o^ . Umetnijski zavod % za slikanje na steklo B. ŠKARDA v Brnu. Izdeluje zlasti: cerkvena okna razliline izvršitve. Ceniki ln strokovni »vet brezplačno. Osemkrat odlikovan s prvimi darili' |jj n K" 1 b 5. s g* e: M <1 O c/i . C N *s 1 H., s'g I 3 SB g g ►o » P - 0 O H 4/1 ^ & 3 b |p S" p r- — 3 V! pš o n s O p® i« a O W W<.P caj w 'zz < ? pr p < S M® d p »f® *i p« S" ffl t TlfthfP 11TA PPflfl s kletnim jamstvom raz-VVUIC U1 G tem; pošilja tovarna ur v Mostu HANN8 KONRAD trgovina z urami in zlatnino flVost (Brux) št. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl. 3'76 Prave srebrne rem. ure „ 6*80 Pristne srebrne verižice ,, 1-20 Budilniki iz nikla . . „ 1*96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 673 100—13 Najcenejši kraj za nakupovanje politlranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri IVAN DOGAN-h mizarju ln prodajalca sobne oprave v Ljubljani, Dunajska eesta St. 15 v Medjatovl hiSi. Ceniki s podobami po~ stelj, različnih omar miz, stolov itd. zastonj in franko. 8 (12) Največje, najhitreje ter najvarneje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo v AMERIKO. Hamburg-New Jork le 6 dni. Vožne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena agentura Hamburg - Ameriške Linije, v Ljubljani, Marijin trgli^ nasproti frančiškanski cerkvi. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaznle, plnviale, dalmatike, ve-lnme, albe, koretelje, prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 691 52 3 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4. m ******** mmmm mMi«J>nmm*M Imam večjo zalogo vozov vseh vrsf. 692 6_8 Vozove izdeljujem po najnovejši dunajski in pariški modi. FRANC WISIflN Izdelovalec vozov I i\nnv. nlJjMn, Ljubljana, Rimska cesfa šfev. 11. „ANDROpOGOJf' (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredsfVO za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu 274 (17) Vas o Petričič-u. V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in .. , Ljubljani, f). Ranf v Kranjl, in lekarna v Novem mestu. U. pl. Trnkdczv Pri anjellu Preprodajalci popust. Domača umetalna steklarija ftjnola v Ljubljani, se priporoča prečast. duhovSčini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, z»ia Ceno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega Št. 50/Z, Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVCUST AGNOLft V Ljubljani, r polnem in lepem soglasju 8 gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo v dobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mimo vestjo saupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar naj topleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer 8 malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. revzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 52-47 1 ca 9 © c-u 8* pr o H 9? (0 i ::s:s::s8:s8:;s:;5::sss8s:s::5:s;sss:8t::s:s;::s:sssss:ssssssst::s:s;:;sss;s;8sstsss:;sss8::s:ss •••i ■••i •••i •••i •••i Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko. izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 74512-2 priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje in ici«*«, pletene s strojem po nzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. HT Oenilci na zalite vanje brezplačno. teffifffmnifinififfnfflfnfn^ 83» ••• ••• !••• • •• • •• ••• •M m— • •• • •• e*> • •• •e« ••• ••• ••• ••• e«» ••• ••• ••• •1» ••• OSJf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi« Menjarična delniška družba „91 K B C U B" I., VVollzeile 10 in 13, Duna], I., Strobelgasse 2. g/gr Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni naivdti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh glavnio. 134 65