št. 47 PTUJ, ONE 15. DECEMBRA1961 CENA 20 DIN Letnik XIV »Tedniku izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Otočfnskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptu? št. 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozemstvo 1500 din Dva dogodka sta te dni po- vsem pritegnila pozornost sve- tovne javnosti. Sovjetska zveza in Albanija sta prekinili diplo- matske stike, pri čemer vse kaže. da utegne sovjetskemu zgledu slediti še kdo v vzhod- nem taboru. Zahod pa je da- nes sedel za zeleno mizo v Pa- rizu v okviru letnega zaseda- nja ministrskega sveta Atlant- skega pakla. STARO IN NOVO Na 22. kongresu kP Sovjet- ske zveze so tako sovjetski de- legati kakor voditelji mnogih i delegacij komiinistirnih partij | iz raznih dežel za ostro obsod- j bo Hruščeva na račun aliian- ' skega vodstva obsodili kult ! osebnosti ter kult Slalina, ki i še vedno rvete v Albaniji, ter | z njim povezane metode, ki so jih že na moskovski konferen- ci obsodili in zavrgli. Toda kritika, ki jo je načel Hruscev in tudi obs«v.no doku- mentiral, je zanetila spor med najmočnejšo in najmanjšo de- želo vzhodnega tabora, lu je tudi prvič doslej prišlo do od- kriiega negodovanja kitajske delegarije zaradi napadov na albanske voditelje, pri čemer so jo podprle nekatere azijske partije. Na to kitajsko podpo- ro se je tudi o|)rIo albansko vodstvo, ko je pričelo na ves glas očitati ¿Hrusrevu in nje- govi skupini'. — antimarksi- stične nazore. Nato se je vsa zadeva prene- sla tudi na gospodarsko, kul- turno in diplomatsko р»к1гос- je. Knver Hod/ini agenti so pričeli šikanirati sovjetske di- plomatske predsla\nike. kakor so to delali z nekaterimi za- hodnimi predstavniki. (O tem. kako so ravnali z našimi pred- stavniki, raje sploh ne дovori- mo.) \ Moskvi so odgovorili s podobnimi ukrepi — in povod za prekinitev stikov je bil iia dlani. SPO^ v Hßl Medtem ko si je Zahod zad- nje mesece prizadeval, da bi nekako našel izhodišče za /Mf.iše razgovore s SZ. so nam razgovori najvišjih njegovih predstav nik(»\ v dvoje (Kenue- e (ianlle v Parizu) prepričali <» t(Mn, da te enotnosti m in da Je oi) se- ilanjili pogojih tudi ne kaže piičakovali. Medlem ko je obisk zahodnega kanclerja v \\ashingtonu nekako rodil kompromis, v katerem sta oba di/.avnika malce |)(t|)i:sti!a in se zed i ni la za razgovore > Hrušče- voin. britanski premi(> [)!)■ kazali, da je organizacija LM> v občini v celoti izpolnila svo- je naloge. To leto je bilo Jubi- lejno in mladina se je tega do- cela zavedala. Zato je bila le- tos aktivna, kot že dolgo ne. Toda k uspehu je pripomogel tudi občinski komite, ki je prav letos hka\ nove poti, ki bi bile mladini bližje in bolj zanimive in ki je vse leto bi! v povezavi z aktivi LM.^ m / njimi sistematično flelal. Pn tem delu so komiteju oz. sekre- tariatu pomagale pomožne ko- misije, ki se bavijo s special- nimi vprašanji s svojega pod- ročja. Letos so bile pri kiniu- teju komisija za družbeno u})ravljanje, ide j no-vzgojna organizacijsko-kadrovivka, sir- ska, društvena in kcmiisija za mladinske delovne akcije. V prilimlnje bodo te komisije še okrepljene, saj so v letošnjem letu pokazale, da so neobho- dno potrebne. V tem letu je bilo največ po- zornosti deležno prav i(leJn(^- vzgojno delo. Prav pri tem s'' se obnesle nekatere nove ribli ke dela, kot so na primer mla- dinske ure in pini ob no. V alcti- vih LMS so obravnavali naj- različnejša vprašanja, ki zaui majo mladi svet. V piMljeijili so bila organizirana predava- nja o vseh problemih, ki tare- jo pcKljetja. o delitvi čisnu'i dohodka, ekonomskih eiiotiii in virugeni. Predavanj v okvini Delavske univerze se je udele- žilo ib.b~^0 mladih. Inkc) je bi s skupnimi prizadevanji v>eli političnih forumov program idejnovzgojnega dela i/vršen. Tudi letos je mladina poma- gala pri številnih dtdovnih ak- cijah. 81 mladincev iz občili' Je delalo na zvezni delovni ak- ciji in mnogi od njih so bili pohvaljeni, ali pa so bili udar- niki. .Mnogi so na avtcKcsti obskovali tudi različne tečaje in jih uspešni) končali. V začet- ku leta je komisija za mladui- ske delovne akcije pripravila razstavo slikovnega gradiva / mladinskih delovnih akcij. Razstavo si je ogIe000 obiskovalcev. .Mladina jc letos sodelovala tudi pri števil- nih lokalnih akiijali. Gradili Je razna manjša športna igri- šča. i>omagala pri ureditvi kiil- liirnili (li^iiiov. urejevala lokal- ne (c^ie in jjoti in pinlobno 1'ri \ -eli leli akcijah j' tlela ГМК) mladili. ki so prisjie- vali 1)ге1чо ~4-0() delovnih ur. Vrednost opravljenih del /na- ša po približnih cenitvah "2П tisoč dinarjev. .Mladi sikIcIiijejo tiidi v naj- različnejši li kultu rnoiirosveinih firuštvili. Pri tem je posebno aktivna vaška mladina, medtem ko število mladih v ptujski .Svo-bmli ni zadovoljivo. Va- ška mladina je najaktivnejša pri izvedbi dramskih del. raz- ličnih proslav in pri pevskih zborih. Skoraj povsod je pove- zava LMS s temi društvi uspeš- na. Lep uspeh tega so tako- imenovani vaški večeri v Jur- šincih. Toda v prihodnje bn treba pritegniti v kulturno- prosvetna društva še vajeniško in delavsko mladino, saj se na primer v ptujski jSvobodi^ po- javlja že problem godbe na pi- I hala. ker mladih, ki bi zame- | njali starejši, ni. Pa tudi dijaki učiteljišča, ki bodo vzgajali na- šo mladino in ki bodo po vaseh njeno vodilo, se bodo morali bolj zanimati za to dejavnost. Mladina pa je vključena še v mnoga druga društva in orga- nizacije in povsod aktivno de- la. V prihodnje pa bo potrebna še večja povezava vseh teh or- ganizacij, ki vključujejo mla- dino z vodstvom LMS. saj je prav ta povezava mnogokje po- magala, da so posamezne akcije tako lpp'-> ii-pele. Kmečki mladini vso pozornost in pomoč ^ zelo plodni in zanimivi razpravi pa so diskutanti raz- pravljali predvsem o kmečki mladini. To je popidnoma ra- zumljivo, saj je več kot polo- vico občanov še vedno kmetij- cev. Pa tudi največ težav pri svo- jem delu ima prav kmečka mladina. Pri nastanku njene- ga svetovnega nazora vpliva nanje ekonomska rvdvisnost od starejših in njihovega največ- krat zastarelega gledanja na svet. na drugi strani pa jih zo- pet vleče napredna miselnost vseh mladih. Cesto se dogaja, da hodi tako mladina nekje p,o neki kf>mprf>misni prrti ter se pri tem ne oilloči oziroma se ne more odločiti ne za eno iii ne za drugo. Mladim je treba pri tem pomagali. Prikazat' jim je treba, kakšen napredek in razvoj Je prinesla naša družbena ureditev. Prikazati jim je treba njihovo vlogo v r\ai\ «orialistiéni družbi. Prika- zni; in razioniti hi ji bilo tre- ba tiiHi dnižhpno in ekonom- sko ureditev drugih držav, da ne bi njih misli -segale čez me- jo, ker mislijo, da je tam mno- go bolje kof pri nas. Mladim po vasfh pa moramo v prihodnje mno?!« bolj jioina- gati pri njilii-vem strokovnem izobraževanju. \"aše kmetijstvo iim še vedno premalo stroknv- njakov. ludi naša vaška mla- dina ni deležna nazornejra po- uka, pri katerem bi se lahko se/nanda s sodobnimi niPtcnla- nii m [iripfiimx-ki v kmetij- stvu, /ato naj bi se pri vsaki K/ Ustanovile sekcije mladih /aririi/nikov. ki bi opravljale predvsoni to va/no izobrazbe- na nali'íro. 1 (V lii> leni lažje za- to, ker je pred nedavnim kon- čalo šolanje verje šievilo kme- tijskih tehnikov, katerih mo- ralna dolžnost je. da prenaša- jo svoje znanje na mladino. To stališče je podprl tudi predsednik OLO tov. Tramšek, ki je dejal, da mora naša druž- ba posvetiti vso pozornost kmetu, ki je zaostal v koraku z ve-dno bolj razvijajočo se in- dustrijo. Ravno v kmetijstvu so možnosti napredka še skoraj neomejene. Z napredno ob- blemih in težavah. Tako pa se često dogaja, da mnogokje mladina ne najde pri sociali- stični zvezi tiste pomoči, kot jo i morda pričakuje. Lep primer I take pomoči je v Bukovcih iu Stojncih. kjer je SZDL sklica- I 1« mladino, da je ustanovila I orcanizarijo LM.S. Tudi vpra- j sanje včlanjevanja mladine v SZDL bo treba rešiti. Mladina je še živahno raz- pravljala f) športu in nekaterih nepravilnostih, ki se dotrajajo v športnih organizacijah, o mladinskem klubu v Ptuju, o mladih upravljalrih. o nede- lavnosti klubov OZN. o mladin- skem kriminalu in še o marsi- čem, kar ho pomagalo mladini v prihoilnjr pri še boljšem c .pr. i^oni rleln. I/vi-klili so tiKÜ цол-о vmlstvo in fleletrafe za Vlf. kongres 1М>, ki ho v Kranju. Roil i hii Pire Obširne priprave za 20-letnico ILA tVnota o.ihaja v najKid oj poupon topaistva Pripravljalni (nlbor za pro- slavo Dneva JL.\ pod vodstvom SZDL občine Ptuj si je zadal zelo obširne naloge, saj se vsi zav«4lamo velikega pomena, ko proslavljamo 20 let revolucije in 20 let JL.\, Da bi bila javnost čimbolj seznanjena z vsemi pripravami in prireditvami v pc)castitev¡ 20. obletnice JL.\. objavljamo; obširni delovni program: i Da bi čimbolj približali pri- padnike jL.\ našim delovnim kolektivom. Je organiziran ob- isk zast(>pnikov JL.\ v Strojnih delavnicah, v Pekarni iVinko Reš . v 1G.\ Kidričevo, v To- varni avtoopreme. r Periitni- narski farmi, v Kmetijskem kombinatu, v Kmetijski zadru- gi Ptuj in Živinorejskem vete- rinarskem zavodu Ptuj. V ne- katerih delovnih k()lektivih bo- do gostje prisostvovali tudi pri sejali didavskili svetov in upravnih odborov. Ptujska garnizija bo povabila delovne kolektive, zastopnik-' šol'ke mladine, aktive LMS. Odprta bo tudi razstava teh- nične oi)reme jl..\ na posfdmcm prostoru in razstava slik iz življenja v naši .Armadi. Organi/irana so obširna šport- na s,-,.("an ja v noirometii. stre- ljanju, namiznem tenisu (м1- bojki in š;ihu. Tu bodo sodido- vali člani šl) Drava . ŠD 'n- miiiij. šjiortni aktivi gimna/ije. Kmetijski- š(de Tiirnišee jn ša- histi. Kolektivni "hi^ki razstave 11 Л. ki ho o.l 14. do 18. de- cembra 1961 na prostoru .Mari- borskega tedna v Mariboru. Vse šole so prejele vabila, da učejici pišejo šolske naloge na temo o jI Л v borbi in ob- novi. Po šolah bodo organizirana preflavanja aktivnih oficirjev jL.\, ki boflo pripovedovali mladini (> življenju in delu jI Л. < )hčinski sindikalni svet bo organiziral spominske pri>slave po. cbdovnili k(dektivih. ki bodo primerno okrasili svoja prnljet- ja. Organizirani bodo ogledi mu- zeja NOB. Predstavniki političnih obla- sti in predstavniki ZROP obči- ne Ptuj in ZROP občine Ormož bodo obiskovali čuvarje naše severne meje v Šentilju in ( er- šakii ter obdarili graničarje za požrtvovalno opravljanje od- govorne službe. , Kot zaključek vstdi priredi-; tev bo slavnostna akademijaj 22 12. 1%I zvečer v gledališču.j kjer bodo nastopili gostje iz varaždinskoga gledališča. .Vka-, demijo ho pripravil D( )M Ц V Ptuj. i Kulturne in družbene prire-j ditve bodo organizirane na ce- lotnem področju občine Ptuj ob srnle ovanju vseh množič- nih organizacij in šol. Objavljeni proirrani i)o do- stojna liianifestacija oh dnevu JL.\ v naši občini. j. \\. SEKCIJE SZDL ZE DELAJO Sekcija za trgovino pri Ob- činskem odboru SZDL IMiij va- bi v sreflo, fi. decembra Oht. ob iS."»l» v dvorano na magi- stratu. Ptuj. Trs mladinskih delovnih brigad. II. nadstropje. Ptujčane. ki jih /animajo vpra- šanja s področja trsovine me- sta Ptuja. .Sekcija \f poskrbela, da se bodo udeležili razprave o pro- blemih trgovine v Ptuju funk- cionarji, ki bodo lahko tudi da- li odsrovore na vprašanja na- vzočih. Tako bodo v bodoče vse sek- cije pii Občinskem odboru SZDL \ 1'tiijii prirejale debat- ne večere o vseh važnejših pn^blemih. ki zanimajo prebi- valce Ptuja. Prav bo. da bodo v bodoče opozarjali na take razprave po kolektivih, ker je udeležba le največ odvisna od informira- nosti ljudi o tem, kaj se pri- pravlja in kje je mogoče s svo- jim predlogom po najkrajši poti koristiti izb(djševanju sta- nja trgovine in drugih gospo- darskih področij. Združeni narodi in človekove pravice Spinsnn deklaracijo o človeka, vih pravicah je frpreje'n Gene- raina skupščina Združenih пгзго. dov 10. decembra t94fš. V niej je rečeno, naj vsi naredi tn rše dr- iave upoitevnjo pravice te dekla, racije. Čeprav tn deklami:ia ni zikon, je globoko vplivala nn zakone mnogih dežel, vključujoč tudi de- žele, ki so pred nedavnim dobile neodvisnost. Generalna skupščina je sprejelf, deklaracijo kot jdfn', kako bi naj ljudje u vseh deželah živeli. Deklaracija je ugotovila, da so vsa člo'-eska bitja svobodna in enakfj v dostojanstvu in pra. vicah. Ljudje mi.'Hjo in uporab- Ijajo svoj razum. Njihovi medse, boinj rdnosi bi morali öi^t brat- ski. Dckinra -tja sc obrača na vsa- kogar. To pomeni na može, žene, otroke, ne glede na barvo njiho- ve kože. ne glede na njihovo ve. ro ali nevero, ne gleric na njiho- vo poreklo in narodnost in način živi jen ta. Dcklaracifa pravi, da imajo vsi in vs-ak posebej pravico do živ- ljenja in svobode in varnosti svo- je osebe. Nikdo rie sme fctij ¿e^7j ali delati brez ustrezne na- grade. Nikogar m dovoljeno mu- čiti ali zapostavljati. Vsakdo ima pravico da ga z(i- kon priznata kot osebnost. Vsi ljudje so pred zakonom enaki. Zakon nudi vsakomur enako var. stvo. Vsakdo ima pravico na veljavno pravno .stinske- ga po dveh mesecev od pričet- ka obratovanja, beležimo vidne uspehe. Število abonentov sé je povečalo od 60 na povpreč- no 170. Toplo obroke malice pa prejema povprečno 250 de- lavcev iz ptujskih delovnih ko- lektivov. Hrana je izredno dobra, okusna in visoke kalo- rične vrednosti, ki ustreza po- trebam človeškega organizma. Prednost pa je tudi v tem, da si lahko vsak abonent i/bere vrsto hrane-obroka po želji. Skratka z zadovoljstvom ugo- tavljamo, da družbena prehra- na dosega svoj cilj in zadovo- ljuje raznovrstne želje, potre- be in zalit(>vc ahoueutov. \\y- varišica ^ lad k a Kolaričeva. ki vodi obrat (Irii/benc prehrane, si vsakodnevno s svojimi bo- gatimi strokovnimi izku.Ñnjami v pripravljanju hrane ()riznde- va, da bo(l(> ljudje zadovoljni, to pa ji tudi v celoti uspeva. ,\b(>nenti. ki se hranimo r obratu družbeno prehrano ' zadovoljni in si /oli- п|1>. (la ho lako tudi v naprej. \ kratkem so bodo sestal; tu- di vsi abononti na soslanek Z nalogo, da iz svoje sredine iz- volijo svet abonentov. Z izvo- litvijo sveta ahonontov bo ■ od- st vo obrata dru/hono prehrane dobilo organ, ki bo posredoval predlogo in /olje vseli abonen- tov na oni strani, na drugi strani pa .iktivno sofloloval r. organi delil vskoga samouprav- ljanja pri upravljanju. Prepričani smo lahko, fia se bo obrat družbeno proiirane usnošno razvijal in da se bo z izpolnitvijo tehnične oprerne in proiiroditvijo prostorov raz- vil v sodoben obrat družbene prehrane, ki bo laliko kril vse nrvtroho v Ptuju. Nekatero pro- blonio. ki pa so trenutno po- javljajo in skušajo vplivati na razvoj obrata družbeno pre- hrano pa je potrebno rešiti, za kar pa si s skiinnimi močmi orizndevajo sinflikati. orsani liunskf' oblasti in stanovanj- ske skupnosti. F. B. PTJJ DNE 15 DECEMBRA 1961 TEDNIK 3 Združeni narodi in člove- kove pravice (Nadal.ievanie s 1 .strani) Pelo in razvedrilo Vsakdo itrir, pravico dn dela in lahko izbim de'o. Vsi morajo dobivati za isto delo isto plačilo, najsi bodo možje ah zene. Vsakdo se lahko pridruži skupini, ki je nastala, da bi zaščitila svoje in- terese, izvirajoče iz dela. Vsakdo ima pravico do odmora pri delu in do urejenega delovnega casa, do plačanega dopusta. Šolanje Vsakdo ima pravjco obiskovati šolo, ki mora bitj na prvi stop- nji brezp7u:na. Starsi imajo pra- vico povedati .woje mnenje, kakšno vr.4to šolo bi naj obisko. vali njihovi otroci. Deklaracija pravi, da je vsakdo dolžan obi- skovati šole, dti bi se naučil spoštovati pravice drugih in pra. vice, ki so navedene v deklara- ciji- Družabno življenje Deklaracija pravi, da [ma- vsakdo pravico se ukimrjati z. aktivnostmi svoje bližnje skup- nosti in države. Vsakdo ima tudi pravico sodelovati pri iskanju boljših ali lažjih načinov za iz- delovanje koristnih predmetov. Deklarocija nas spominja, da je možno življenje, kot ga predvl. deva, samo v državi, kjer vlada- jo zakoni. To pomeni da naj vsi ljudje v vseh državah živijo ena- ko v sorazmerju do zakonov. Dan človekovih pravic se pra- znuje vsako leto 10. decembra. Tega dne leta 194S je sprejela Generalna skr'pščina splošno deklaracijo o človekovih pravi- cah, proti kateri ni glasovala no- bena država. V naši državi so vse zahteve deklaracije uzakonjene z zvezni- mi in republiškimi zakoni. To pa ne velja za vse države na svetu. Naša država je tudi v tem pogle- du za vzor. Upor proti okupatorju v Halozah (Nadaljevanje sled.) K bunkerju je pripeljal nemške orožnike. Na stražj je stal tedaj Anton Žunkovič-Jože. Nanj se je vsula toča rafalov, dp je obležal hudo ranjen. Nato so Nemci za- klicali k predaji. Iz bunkera pa so se oglasili partizani: ».Ne pre- damo se. raje umremo!« Neinci so vrgli v bunker nekaj bomb. Naši so uvideli, da ni rešitve, zato so se med seboj postrelili. Tako so junaško končali svoje življenje Jože Simonič, Franc Vindis in Polde Trop. .Antona Žunkoviča-Jožeta so živega ujeli, odvlekli v Ptuj, ga ranjenega mu- čili, on pa jim je junaško klju- boval do konca. Iz maščevanja so ga Nemci obglavili. Branku pa ni bilo dovolj, izda- jal je še naprej. Pokazal je hiše, kjer so domači pomagali parti- zanom. Nekateri kmetje iz Apač, Pristave, iz Lovrenca in od dru- god so morali v zapor, v tabori- šču je od teh umrl kmet Franc Mustafa. Kurirji Poleti 1944 so preko Haloz vo- dile kurirske poti 8. in 4. TV postaje. Osma .se je preselila septembra z Dravskega polja v srednje Haloze, četrta pa s-e je zadrževala v makolskem okolišu. Vse kurirske linije na Štajer-J skem in Koroškem so bile delje-j ne na 3 sektorje relejnih postaj Slovenije. Tretji sektor se je dfri ■lil na pet linij, ki so zajele se., verno vzhodni del Štajerske, ka- mor je spadala tudi ptujska li- nija, kjer sta bili osrednji posta- ji 14. na Ptujskem polju in 8. v Halozah. Mejne postaje so bile 4. na Boču, 17. pn Vurberku in 15 na Kogu. Kurirji 8. in 4 TV postaje so preko našega ozemlja prenašali vesti in spremljali vojaške in po- litične funkcionarje ter voj,4ske mobilizirance. Doma pa .so po- magali tudi pri aktjvisticnem de- lu in napadali so nemške posto- janke. Večkrat pa so v takih spopa- dih padle dragocene smrtne žrtve požrtvovalnih aktivistov. Dne 27. septembra 1944 je bil v srednjih Halozah hud spopad v Dežnem pri Vinkovi hiši, kjer je okoli 700 nemških vojakov obkolilo 17 kurirjev. V spopadu je padel ko- m.andir Stane Petrovič s Hajdine s štirimi tovariši. Nemci so zajeli tudi tri ranjene partizane. Na nemški strani so imeli 21 mrtvih. Tudi kurirji na 4. TV postaji so doživeli nekaj hudih spopadov, ki so terjali smrtne žrtve. Borci NOV v Halozah Borci Zagorske brigade s so- sedne Hrvaške in borci Kozjan- skega cdreda, pa tudi borci Šer- cerjeve brigade so s pomočjo te- renskih aktivistov obiskovali Ha- loze, napadali nem.ške postojan- ke, jih slabili, jim odvzemali vojno opremo in pridobivali dru- ' ge potrebščine za NOV. Taki na- padi so bili v Tržcu Leskovcu, Zavrču, Vidmu, Makolah in 2e- talah. Pri Bolfenku so obveščevalci javili januarja 1945, da namera- va gestapo seliti družine, ki po- magajo partizanom. Četa Kozjan- skega odreda je iz zasede na-; padla gestapovce, padlo jih je trinajst, partizani pa so izgubili mitraljezca. Po napadu na Makole 21. 2. 1945 so naslednji dan obkolili Nemci napadalce pri .Mariji Me- saric na Dednem vrhu, kjer je padlo pet borcev, V zapadnih Ha- lozah se je mudila leta 1944 in 1945 specialna četa Kozjanskega odreda, ki je obračunavala z iz- dajalci. Po likvidacij: izdajalca v Makolah je okupator ustrelil 11. -1. 1945 v Stodrežu 8 talcev, dva ! pat pozneje na begu. Po likvida- ciji izdajalca Strajnška v vzhod- nih Halozah, pa je 26 1. 1945 okupator ustrelil devet talcev v Cirkulanah. Gestapovski zapori na Borlu Okupator je maja 1941 uredil gestapovske zapore na Borlu. ka- mor je zapiral politične jetnike. Prvi jetniki so bili Slovenci, ki ^ so jih med jijnijem in septem- brom leta 1941 izselili na Hrva- ško in v Srbijo. Na Borlu je bilo zaprtih 250 do 300 jetnikov. Ge- stapovci so z njimi slabo posto- pali, posebno ob zasliševanjih. Grad Bori, ki danes privablja na letovanje in zabav-e, je med oku- pacijo pomenil mučilnico za za- vedne Slovence, od koder so jih vodili na streljanje, v koncentra- cijska taborišča, v srečnem pri- meru pa domov. Marca 1943 je okupator borlske zapore opustil. Slovensko tiskana beseda v Tehniki Lacko v Stogovcih pod Ptujsko goro so septembra 1944 uredili bunker, kamor so zaradi varnosti prese- lili tiskarno »Tehniko Lacko«, ki je delala na Ptujskem polju v Muretincih. Tiskarna je tiskala razna glasila Osvobodilne fronte, kakor Novi čas, Borbenc» Sloven- ko, Radio vestnik, Slovenski po- ročevalec in druga. To so bili po- natisi osrednjih glasil Tiskali pa so tudi razne brošure, pesmarice, okrožnice, letake in tiskovine. Tehnika Lacko je bila med naj- večjimi ciklostilnimi tehnikami na Štajerskem in je spremljala naročila tudi od drugod Vodil jo je Miha Kolarič iz Ptuja. Poma- gali so mu Eia Lipuž iz Maribora in Ljuba Roškar iz Gajevec. Tisk sta odnašala kurirja Miran Sa- gadin iz Ptuja in Stanko Koželj s Hajdine. Tehnika Lacko je s svojim tiskom veliko pripomo- gla, da se je narodnoosvobodilno gibanje razširilo v sleherno vas ptujskega okraja. Jeseni leta 1941 postane- jo Haloze središče upor- niškega delovanja Haloze so bile razdeljene v dva rajona OF, v Spodnje Haloze z okoliši Zavrča, Cirkulan in Leskovca ter v Gornje Haloze z okoliši Podlehnika, Majšperka, Žetal in z delom Dravskega polja. Z zahodnih Halozah so delali aktivisti Zenka in Zvonko Saga- din, Milena Bokša-Boža. ki je de- lala tudi na Ptujskem polju, Ma- rica Gašperič-Dragica in drugi. Med njimi se je zelo uveljavil domačin iz Mihovec Jože Kraše- vec, po poklicu mehanik. Nadel si je ime Žetalski Jože. Mobilizi- ral je veliko mladincev v NOV. Nemci so ga marca 1945 ujeli in ustrelili. (Nadaljevanje prihodnjič) V. R. Pok. Mimica Lpgvart-Nataša Proslavljanje 20-letnice vstaje jugosiivanskih narodov so spre- jele letos na čelo dolovnpga na- črta vse organizacijo in drutšva. Tako je storilo tudi Čobeiarsko društvo Ptuj. V nedeljo, 10. de- cembra 1961, so skupno s če- bf^iarji iz Сегк%ч'гјакп v Sloven- skih gTicah pripra\'ih proslavo 2fl-lotniro vstaje .skupno s spo- minsko proslavo lOO-letnicp roj- stva rpbelarski»ga mojstra pok. Ivana .lurančira. V Ptuju, v dvorani komiteja ZKS. so se 10. decembra 1961 dop'ldne zbrali funkci'^narji dru- štva Ptuj ;n člani ter predstav- niki društva iz Celja. Vabilu se je tudi odzval univerzitetni pro- fesor Jurančič iz Ljubljane s .so- progo. Prisostvovala sta slovos- nr^ti v Ptuju. Na njej sta govo- rila predsedn k društva Л' j¿ Janžekovič ;n odbornik Franc Re-^ benak, ki je med drugim dejalí • Te dni se sp'vninjamo tudi našega rojaka in velikega čebe- larskega mojstra .fvana JURAN- ClČA, ki je vse svoje življenje posvpt I razvoju in nanrodku slo-j venskega čebelarstva. 6. decem- bra je poteki, 100 let, odkar je vzklilo življenje moža, ki ima ne- precenljive zasluge za utrditev in razširitev čebelarskih tradicij na Slovens k »-m. Ugleden čebelar iz Slovenskih goric Rodil se je leta 1861 v Vito- marcih kot kmečki srn. Ljudsko šo'o je obiskoval d ma, dva raz- reda gimnazij? pa v Ptuju. Za- radi prf^7,j dnjp očetove smrti je m^rpi pfpi-ni'i ínhnje in se po P svetiti kme- se je kot 24- ictni miHÚcni^ priženil v Andren- ce in se z vso vnemo lotil čebe- belarjenja.. Na novem domu je' našel šest panjev. Postal >e čebe- lar. Vneto se je začel poglabljati v čebelar.sk- stroko. Spoznaval je življenje čebel, si nabiral prak- tičnih izkušeni m zelo zg'"daj za- čel segati po čebelarskih knjigah, li.stih in druoih izdajah, ki .чо ga popeljale v skrivnostni svet če- bele. Navezal je tesne stike s starejšimi čebelarji-praktiki in kritično nre.sojal njihove dosežke s staMšča naprednega čebeljar- jsnja. S kvalitetnim znanjem, ki si ga je pridobil v ćebc!ar.ski šoli na Dunaju in z bflatimi praktičnimi izkušnjami je kot potujoč; čebe- larski učitelj p-magal pospeševati razvoj takrat precej zar«;!alega čebelarstva na Štajerskem. P iv.so^ je pomagal čebelarjem in jih se- znanjal s smerjo naprednoga če- belarstva. Tako se je Jurančič leta 1902 s prvimi predavanji, tečaji in članki začel uveljavljati v javnosti. V času svojih javnih nastopov je imel preko 330 stro- kovnih predavanj z nad 10.000 oc.slušalce. Vodil je 22 čebelarskih tečajev z nad 1000 udeleežnci. Sodploval jo pri večjih raz.stavah doma in v tujini ter se zla.sti uveljavi! kot pi.soc poučnih član- ki^v. Samo v »Sloven^kr^m čebe- larju. JP od leta 1898 do 1932 objavil okrog 170 daljših in kraj- ših .strokovTio-tphnih c-lnnkov. Jurančineva »čebeloveja« ni prišla v tisk Leta 1888 jo ponudil Mohor- jevi družbi v Celovcu obširni ro- kopis o čebelarstvu »ČEBEIORE- JA« z žel.jo, da bi ga družba v obliki oriročnika objavila. Toda družba knjige ni natisnila češ Ha jp r'^kopi.c preobširen Tak- je ena njegovih največjih zamisli estala žal neuresničena. Uredni- štvo družbe pa je sicer pohvalilo njegov svež m domač jezik tet dalo s tem priznanje njegovi skrbi za čistost slovenskega je- zika. Knjiga je plod dolgoletnega in vztrajnega dela ter je bila namenjena predvsem začetnikom. Le člivek izredne volje se je lah- ko s svojo povprečno izobrazbo lotil tako obširnega teKsta, ki ga dlikuje poznavanje s-dobne če- belarske teorije ;n prakse, pri- kupen način podajanja in lepa .slovenska čebelarska terminolo- gija, ečprav je bila knjiga napi- sana za štajerske čebelarske raz- mere, je velika gkoda, da ni iz- šla in da ni obogatila naše teda- nje dokaj skromne čebelarske Hterature. Jurančič je cpravil tudi po- membno narodnoprebudno delo zlasti v času najhujšega pritiska germanizacije na Štajerske.m. Med svojim Ijudstvv-m je širil sloven- sko narodno zavest in ga učil, kak-, dosledno mora varovati vse, kar je dotlej ustvaril slovenski človek. S svojim požrtvovalnim delom, s svojo skromno naravo in do- sledno obrambo kor.r.ti slovenske- ga delovnega človeka si je u.stva- ril med svojimi r jaki in v slo- venskem čebeilarskem svetu ugled in si s polno pravico zaslužil ime enega največjih pionirjev sloven- skega čebe'arstva. Sovenski čebelarji bomo najbolj dost-jno počastili spomin na njs- govo ime, če bzmo nadaljevali njegovo delo in mu sledili po pnti, k. jo je začrtal s svojim 50-let- nim aktivnim in n^^sebičnim de- lom za sl-vensko čebelarstvo in svoje ljudstvo. Po slovesnosti v dvorani ZKS so si navzoči ogledali čebelarsko razstavo v izložbah »Delte« in KZ »Sl'venske gorice«, nato pa se z avtobusom odpeljali v Cer- kvenjak. Slovesnost v Cerkven jaku Drugi del siovp.slntvsti je bil v Cerkvenjaku pred kult. domom z "nagovori, položitvijo vencev pred spminskn ploščo, ki je bila tam odkrita pok. Ivanu Jvirančiču 1935. leta na kulturnem domu, z •i;i.stopom .šolarjev iz osnovne šo- ("er'kvenjak ter z obiskom gr^- , ba pk. Ivana Jurančiča in s po- ložitvijo venca nanj. Z razgovori v šoU m z ogledom .šolske raz- stave »Moj kraj včeraj« in »Moj kraj danes« je končalo dobro za- mišljeno in organizirano sreča- ! nje čebelarjev iz društev Ptuj. Celje in Lenart v Slovenskih go- ricah. Mladino vsi radi poslušajo Vsekakor je zan.m:\'0. kako se i znajo '■•b raznih slovesnostih v , naših krajih s sodelovanjem uve- j Ijaviti šole. Za šolo v Cerkvenja- : ku je potrebno priznati, da pred- ¡ stavlja s svojim petjem m dru- ' gimi nastopi pn vseh prireditvah ' najprivlačnejši del prireditev. To- krat sd lepo zapeli pod vodstvom i pevovcdje-učite'ja. poleg tega pa I so razpečali precej številk svo- j једа pionirskega lista »Gorice«, ki I je lepo urejen in tudi vsebinsko ¡ zelo pester. Šola. učitel.jstvr- in i učenci pa se posebej zaslužijo priznanje za uspelo raz.stavo v okvvru -Pionirskih iger Jugo&la- xnje«. V zadružnem domu so pri- pravili dva rddelka razstave. Otroci so prinesH iz svojih domov I dragocene etnografske vredncypti, dele starodavnih vojaških oprem in crožje. razno domače orodje, stare listine, denar, dele staro- davne posode itd. Vsi navzoči so se čudili f)oorečeni zam'sli doma- ' čega muzeja, ki bi lahko stano ostal in bi nedvmno predstav- ljal za Cerkvenjak svojevrstno zanimivost. Glede oddelka »Moj kraj danes« pa velja, da še ži- ve^ i-rvcJ toy'k'^ Ha iz rok d.-,':'j- mente iz časa druge svetovn» vojne in iz časa po asvob^ditvl in da bo šola te pridobila še'e z loti za kraje^/ni muzej. To .so drancopnosti, ki .so enako zani- mive k't so nekdanje. Stiki društev iz Ptuja po zgle- du sindikatov s sosednimi obči- nami so postali priljubljena praksa. Njene vrline so se poka- zale tudi ob obisku čebe'arjev v Cerkvenjaku. O njem sp jp zelo pohvaln,- izrazil poleg domačinov v Cerkvenjaku tudi prof. Juran- čič iz Ljubljane in gostje iz Co- Ija, ki bodo to prakso uvedli še v program svojega dela. V Л. Čebelarji pred slovesnostjo v Cerkvenjaku i Ob 20-letnici vstaje Zdravstvena poslala v Gorišnici Zdravstvena po.staja. v Gorisnioi, ki ima imo po pirUi рлгЦ/.апЧ! pok. Mimici Legvart-Nataši. Chn -k o tvorifvi te postate ip hii ob- javljan v 46. številki »Tedn «^«.OrJ Iptosnjpga c'ii"va rr:nulilikp slu zi maimenu. V njej o'dini'-a. zdrav nica tov. dr. .lustina Kvas. Obveščamo vs° prebivalce iz Ptuja in okolice, da bo letošnje praznovanje port novoletno jelko od 26. 12. 1961 do 31. 12. 1961 s pnčetkom ob 16 uri v pravljič- nem gozdu v m^siripm parku. Program v pravljičnem gozdu TOREK. 26. 12. 19H1, ob 16. uri; otvoritev. Igra godba Па pihala. Prihod dedka Mraza .s spremstvom. SREDA. 27. 12. 1961. ob 16, uri: kulturni program osnovne šole Toneta Žnidariča. Prihod dedka Mra/a .-^ spremstvom. ČETRTEK, 28. 12. 1961. ob 16. uri: kulturni program osnovne šo- le Ivana Spolenjaka. Prihod dp4lanko in Metka;'. NEDELJA, 31. 12. 1961, ob 10. uri: Pravljica z godbo in petjem »Janko in Metka« V času od 12 do 15. 12. 1961 v gledališču mladinska spevoigra Rada .Simonitija »V bratskem objemu«. ! Program v lutkovnem gledališču SREDA. 20. 12. 1961, nb 11. uri; Lutkovna igra »Kralj Matjaž in Alenčjca« jn igrica »Dedek Mra/ prihaja«. NEDELJA, 24. 12. 1961, ob 10. uri; Lutkovna igra ^Kralj Matjaž in Alenčica« in igrica Dedek Mraz prihaja«. SREDA. 27. 12. 1961 ob 14. urij Lutkovna igra »Kralj Matjaž ir Alenčica< in igrica »Dedek Mraa prihaja«. Program v kinu Od TORKA, 26. 12. 1961. mla- dinski film »Bobv Tylor«. • Vabljeni otroci, mladina in star- si! Stanovanjska skupnost Ptu^ 4_ TEDNIK PTl-'J, DNE 15. DECEMBRA 1961 Ob razstavi izbranih rimskih predmetov v Mestnem muzeju v nedeljo, dne 17. decembra 1951, bo v razstavnem prastoru me.stne,:ja muzeja v Ptuju otvo- ritev razstave, ki želi prikazati izrbor p -sebno lepih in zanimivih drobnih najdb iz ruševin staro- rimskega Pcetovija. S to prirs ditvijo hoče mestni muzej v Ptu- ju zaključiti vrsto prireditev v letošnjem jubilejnem letu cb dvajseti obletnici vstaje naših narodov. .Arhe'iloski oddelek pa hoče v razstavi pokazati пркчј predmetov, ki so zaradi pomanj- kanja prostora zaen^rat depcni- rani in tako šir.ši javnosti nedo- stopni. POSEBNO ZA\'MlVi LONČARSKI IZOEt.KI Na tej razstavi bmo mogli srečati nekaj pc-e'^no zanimivih in lepih Icnčfirskih izdelkov iz časa med 1. in "k st-let jem n. št. nekaj izbran h brcnastih nakitnih in uporabnih predmetov, ki so med njimi ediastveni izdeiki rim- ske uporabne umetnosti in ki, tudi prejšnje čase niso bili jav- nosti v ceicti dostopni v razstav- ni zbirki. Srečali bomo lepe ste- klarske izdelke, kc.se nakita itd._ Pasebna redkcst v naših krajih, je drobec tako imenovanega ste- kla z zlatim dnom iz pozne an- tike, krasna kameja — brušen oniks z up:dobitvi.jo lepe ženske glave itd. Razstava bo torej v prihodnjih dveh tednih posredo- vala sicer v skromni obliki izbor dragocenih predmetov, ki razšir- jajo sloves arhe-iloške zbir.ve mestnega muzeja v Ptuju daleč po svetu. I. M. Dobrodušni Dragee Dragee je živel v hi-šici ob ro- b-j TT^a. Od rane p-^mladi do ^■»«»ni, se je najraje igral v go- zlu, pod košatimi bukvami. Rad jo --oazova] ptičke, ki so skakale iz veje na vejo in veselo žvrgo- Isle. vsaka svojo melodijo. G'-dal jp sinico, ki je nanosila gnezdo na košato vejico. Videl je, kako pridno je nabirala iz dneva v dan, od jutra do večera in no- si'a črvičke, da je nahranila svo- J5 nenasitne mladiče. Prišla' je zima. Draqec se je st-skal k peči in skoz! okno opa- zoval svoje ljubljence, kako ža- lostno in nemo posedajo po ve- jcah. Prezebajo in ostale so brez hrane. Dolgo .je razmišlja! kako bi svojim krilatim prijateljem Vsaj malo olajša! trpljenje. Ker ni imel ptičje hišice, je vzel deščico, jo^ položil na sneg, na njo pa nasul vsak dan neko- liko drobtinic. Veselo je» opazoval, kako se su- čsjo ptičice na deski in pobirajo njegovo skromno darilo. Zinka Ptujska,Svoboda z razširjeno godbeno sekcijo i\a občnem zboru »Svobode« Ptuj se niso smno spomnili ti- stih jazz ansamblov v občini Pliij, ki nimajo kvalifikacij niti iH'iporočil Glasbene šole ali godbene sekcije »Svobode« za javno nastopanje, ampak so tudi sprejeli predlog, da bi bi- lo iiotrebno v občini ustanoviti posebne« komisijo, ki bi jireiz- kusila in ocenila s|)osobnost raznih godb. orkestrov in jazz! ansamblov za javno nastopa-' nje in bi izdala takim potrdila. ¡ drugim pa bi |)riporočila. dal se včlanijo v godbeno sekcijo »Svobode« in si v njej pridobi-, jo potrebno znanje za sodcio- I vanje v godbi ali jazz an- samblu in za javno nastopanje. Ta komisija bi tudi priporočila dodatnega izobraževanja po- trebnim in »Svobodam« v ob- čini oblike sodelovanja in po- moči. Obstoječih godb, orke- strov in jazz ansamblov nika- kor ne bi kazalo ])usliti. da bi še dalje ob sedanjem znanju ali neznanju ijrrali [)0 lokalih in kvarili ugled naše glasbe. Ргал bi bilo. da se podjetja ne bi zadovoljevala z godbo za vsako ceno. ker morajo imeti posluh za želje gostov, ki jim ni za slabo godbo in razvedrilo. S temi merami ne bi Ptuj odkril ničesar novega. V tej smeri so v Srbiji že daleč pred nami. Po mestih so komisije, ki ocenjujejo spowbnost godb. orkestrov in ansamblov za jav- no nastopanje. Brez priporoči- la te komisije ne more nasto- piti nobena godba ali jazz. Podjetja so doumela namen ta- kega posluha za (hvbre godbe in jazz ansamble in se tudi obračajo na komisijo, ko gre za sprej(4n nove godbe ali an- sambla ali za i/m(Mijavo. V občini Ptuj so za ustano- vitev take komisije vsi pogoji. ПРП Svoboda' Majšpcrk. ki- diiče\o in Ptuj bi dale v to k<4iiisiio nekaj svojiii naispo- so'mejših članov, ostali člani Г)а bi bili iz vrste glasbenih dv. ki se poklicno bavijo z gInslxMio vzgojo. Z aktivnostjo te komisije bi bila dosežena dva uspeha. Godbe in jazzi bi spoznali svo- je vrline in slabosti, godbene sekcije Svobode |)a bi dobile v svoje vrste nove člane, ki bi se v teh sekcijah us|>osab- Ijali za javno nastopanje. Iz najboljših bi nastajali novi an- sambli ali pa bi ti vzpodbudili začetnike, da bi se resn(\jp in z boljšo i»erspektivo oprijeli godbe ter se v njej tudi raz- vijali dalje. Tako se v občini Ptuj ne bo več dogajalo, da bi se morali gostje po lokalih ob raznih, prilikah zadovoljiti s «labo godbo, da bi morala prnljetja poslušati pritožbe in pripombe! gostov in da bi godba vednol odhajala z občutkom, da je do-' bila za svoj(" čudo plačilo, ki ga ni zaslužila. Pri teh priporočilih in pred- logih Svobode« ne bi smeli ostati. Svoboda^ Ptuj bi naj dala p«d)u(lo in prediog za se- stavo komisije, sestavila bi plan njenega dela in zbrala podai- ke o godbah, orkestrih in jazz ansamblih, ki bi jih bilo "o- trebno preizkusiti in oceniti in jim dalje pomagati v jjodbenih sekcijah. S tako premišljenim in načrtnim delom lahko god- beno sekcije .Svobod« in ob- činska komisija mnogo storila za glasbeno vzgojo godbenikov, ki jim je bilo doslej edino vo- dilo posluh in borba za zaslu- žek ob neštetih prilikah, ko je ljudstvu potrebna godba za razvedrilo, zabavo in ples. V.Í. MED OBČNIM ZBOROM -SVOBODE« Dopisujte v TEDNIK Črno bele slike ali naš ,,TEXAS^^ Ptuj sc je pogrczuil v temo, ki so ji ulične fluorescentne svetilke le težko prišle do žive- ga. Ulice so se pogreziiilc v spanec, mesto je mirno in spo- kojno dihalo v globokem snu. ^ >e bi bilo tako kot po na>adi, če . .. Skupina mladih fantov se je \ tej pozni nočni uri priinajala iz ptujske kavarne. Ozke in poslikane ka\hojke. maliedra\i suknjiči, razpete srajce, super- moderne* frizure, široka in dol- ga niahedrava hoja ter čudno grobi izrazi na obrazih so da- jali skupini svojevrsten pečat. Skupina jc krenila in začel se je njen veličastni« pohod t)0 ptiijskili ulicah. Glasni vzkliki, grobo rezanje, kvantanje in neumestne pripombe na račun mimoidočih — vse to se je zli- valo v čudno rjovenje, ki se je odbijalo od sncikojnih zidov in dramilo mesto iz zasluženega počitka. Da to je čudna .skupina, ki mi- sli da je svet po dolgem in počez njen. ki ne pozna lepega vede- nja, ki pozna samo gostilne in nagajanje svoji najbližji okolici. To je tista skupinica iz mesta ki išče vzorov v grobih kav- bojskih filmih, to je skupinica ki hoče ustvariti svoj ïteksas< v Ptuju, tisti plitvi, grobi in nečloveški Texas, ki ga tako »lepo« prikazujejo nekatere filmske kavbojke. ICdina sreča je ta. da takš- na »nadebudna« družba ni v večini in ker jih je manj. še bolj bodejo v oči. Mogoče jim to celo godi — kdo ve?I Vsak človek se razveseli ob lepih besedah in ob lepih de- janjih, pa čeprav sam ni so- udeležen. Občuti, da je т tem utrudljivem čudovitem tempu življenja še vedno nekaj top- line in lepih človeških odnosov. Od daleč sem bil priča do- godku, ki daje slutiti, da ta vsiljivi iteksas« le ne bo pro- drl. Stara ženica z utrujeno hojo se je težko obložena le s težavo vzpenjala po stopnicah na novi iiravski uktsI. V bližini se je znašla čebljajoča skupi- nica otrok, ki so se ravno vra- čali iz šole. Spogledali so se, pohiteli k ženici in ji pomagal'. Bila je presenečena in v nje- nih očeh je bilo čutiti večjo hvaležnost kakor v toplih za- Inaliiili besedah. Mogoče so to hvaležnost občutili tudi ofrtnd in mogoče bodo zato še večkrat storili takšna lepa dejanja. Nekega nedeljskega doprd- dneva pred ptujskim kincmi. Xa sporedu je zopet znan kav- bojski film. Blagajna se bo vsak čas odprla, nove množice Ijiuli pa še prihajajo. Vrtxe 1)(>. Islii/benci ptujskega kina si na vse kripljo prizadevalo, da bi naredili red. Toda ptuj- ski teksas<: dobiva tuka i sxoja krila. Porini! Potisni! \т/\ ga ven! .Mahni ga po go!)Cii!/. to so vzkliki, ki se mešajo s klet- vicami, kričanjetn in vsesploiii- nim prerivanjem, kajti na spo- redu je film, kjer je za šest kovačov najmanj sto mrtvih. To se izplača, zato porini in po- tisni ! Včasih je bila navada, da so ljudje >udrihali< po trgovinah in njihovi postrežbi, hudi ko- mentarji so se vrstili drug za drugim in bilo je veliko hude krvi. Sedaj pa to že marsikje ni več potrebno. Ko sem zadnjič vstojjil v na- bito polno trgovino »Jelen*, so prodajalci in prodajalke na moj pozdrav kljub zaposleno- sti vljudno odzdravili. Stregli so hitro, pri vratih pa niso spregledali skoraj nobenega go- sta, ki ga ne bi skoraj v zbo- ru pozdravili. Tudi jaz sem hitro prišel na vrsto, bil vljud- no postrežen in lahko rečem, da sem zadovoljen sklenil, da bom to trgovino .se večkrat ob- iskal. Razveseljivo je dejstvo, da jo takih trgovin v Ptuju vedno več in je prav, da se jim da vse priznanje. -tf ŠE IZ VITOMARC številki tednika je bil (d)ja\ljeii članek, v katerem pi- sec obvešča našo javnost o kon-i ferenc i aktiva I,\IS Vitomarci. ?.f večkrat je bilo prebivalstvo ptujske komune seznanjeno / delom tega aktiva, ki je imel pri svojem delu res lepe uspe- hr. Da bi bila naŠa javnost pra- vilno informirana, bom prika- zal samo nekatera dejstva. Ni- kakor pa ne mislim s tem opra- vičevati občinskega komiteja, ki na konferenco tega aktiva ni i)oslal s\ojega predstavnika. \ ptujski občini imamo 64 akii\n\ LMS. Letne konference -n iiMj.ile samo 1 mesec, kar |)om(iii. da sta bila povprečno vsak dan (l\a sestanka in da vslcd tega člani komiteja, ki delajo v proizvodnji, niso bili \ stanili prisost\()\ati vsem konferencam. Obiskani niso bi- li |)red\sem aktivi, za katere >e je smatralo, da so bili med letom deležni večje jiomoči in obiskov članov komiteja. |)Г('(1 nekaj mc*''i i jc- ted- nik objavil ž(djo mladine iz Vi- toniari po i)redavaii jih. kino predstavah in raznih drugih oblikah dela. Pri sestavi progra- mov predavanj na Пс1а\>.к| iiiii- v(Mvi je to u|ioštevaiio. tako da bo imela mladina tega kraja vse možnosti nadaljnjega iz- obraževanja. Predvidena je šola za življenje, ki bo pričela 22. jl^nuarja 1062. Nadalje govori pisec v s\o- jem članku o želji tamkajšnje- ga prebivalstva o potujočem ki- nu. Tudi ta želja se bo uresni- čila, samo i>od jiogojem. da se vse organizacije sporazumejo o tem, kdo bo nnrnčcval filme. To so do sedaj opra\ljale vse organizacije vsaka po svoji po- ti. S tem pa sc delo izvajalcev otrcžkoča. Prav bi bilo, da fil- me naroča i/(dirn/cv alna s?kri- ja Socialistične zveze, v kateri so zastopani predstavniki vseh organizacij in društev. Sele po tem sporazumu vseh lokalnih faktorjev bo potujoči kino lah- ko redno imel predstave \ tem k ra ju. Iz vsega tega sledi, da je vzroke potr(d)no iskati nn do« mačih tleh in da so forumi t samem Ptuju zainteresirani zA nadaljnje izobraževanje mladi- ne in starejših v tem kraju. Z. F. NEDELJA. 17. DECEMBRA 6.00—7.00 Vedri zvolii za nedeljr.lio jutro — vmes ob 6.0j—6.10 Pornćiln m dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki /a turisti. 7.00—7.15 N'apoved časa, poro čila. pregled ti?ka, vremenska napoved la nhjava dncvncsa sporeda. 7.1,т—8.0(i RîKlame in zabnvna ïi.isha - - vmes oh 7.30—7.3,^ Radi.iskI koledar in prireditve dneva. 8.00 .Mladinska radijska i^ra — Josip Kri5kovič; Гга/nik lepih želja. 8.3.5 Iz alhuma skladh za otroke. V glasheni ioli Matije Tornea. 8.45 Zabavni orke- ster RTV Zagreb. 9.00 Forotila. 9.05 z veselo glasbo v novi teden. 9.47 Peščica prvih izvedb. 10.00 Se pomnite, tova- riJi . . . 10.30 Pisan glasbeni dopoldan. 11.30 Nace nrom: Ob JO-lctnici Jl.A. 11.50 Hitri prsti. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 N'apoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dncvnsga spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Slovenske na- rodne poje ob spremlinvi orkestra RTV Beograd sopraristka Anica Cepe. H.15 NaiSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15RekIame. 15.30 Arije \7. oper Giacoma Piiccinija. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Trije tan- tastični plesi za klivir in Valček. Tema in variacije i/ godalnega kvarteta Dmi- triia Sostakovičn. 16.10 Polke in valčki z velikimi zabavnimi orkestri. 17.00 Po- ročila. 17.05 Trio Horwedel. 17.13 Ra- di'skí igra — Nikolai Vasiljevič Gogolj: Pevizor. 18.30 Športno ponoldne. 19.05 Obvrstila. 19,10 Triie veliki zabavni or- kestri. 19.,30 Radiiski dnevnik, 20.00 Izberite me'ndije tedna. 20,45 Četrt ure z .insimblom Willv Fantel in Johnv .Mever. 21,on rmetniška not Benjamina Oieliia. 22,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za pa'iednii dan. P^.KS Nnčni kordi, 23.00 (»«rrfiia. 74.05 Plesna glasba. 2».00 Zad- nja poročila in .-"akliuček oddaje. PONEDELIEK. 18, DECEMBRA 5,00—8,00 Dobro jutro' ipisan glas- beni spored) vmes ob 5,05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6,00—6,10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11 '»o Vcnček narodnih. 11.15 Naš pod- listek Anton Pavlovič Cehov: Cinik. 11.35 Tri operne predigre. 12.00 Poro- čila 12.115 Poslušajmo Vaški kvintet t REZiko in Sonio. 12.15 Radijska kmečka univerza -- ing. I.njzp Hrček: Razisko- v?.'io delo ra področiii vinogradništva. 12.25 Melodije ob 12.25 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Zvočni kaleidoskop. 14.00 Guida igra Ravela Debussyja. 17.00 Poročila. 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Gioacchino Rossini —■ Ottorino Rcspiglii: Fantastična proda- jalna, baletna suita. 18.45 Radijska uni- verza — Bogdan Kilar: Hitrosti v vesolju. 19.00 Obvestila. 19.05 Naši mladi re- produktivci. 19.30 Radijski dnevnik. 20.(10 Izbrali smo za vas. 20.45 Kulturna tribuna. 21.00—22.50 Simionični koncert Orkestra Siovcnske íi'barmonije. 22.00— 22.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 19. DECF.MBR,\ 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan glas- beni sporedi — 'mes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.15 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Stjepan Sulek: 1. klasični koncert. 11.15 Utrjujte svojo ani'lescino — 32. lekcija. 11.30 Pol ure Dvornkove glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Kvartet »Veseli lantje«. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mihael Leonardi: Priprava komposta za vinograde. 12,25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.50 Pi?sni orkester Ray Лп- Њопу. 14.05 Radüska šola za višjo stop- nio. 17.05 Triic skladatclii o Ijubimcili iz Verone. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Kotiček za mla- de ljubitelje glasbe. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Giuseppe Verdi: IV. dejanje opere »Don Carlos«. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Poje zbor RTV Beograd p. v. Borivoje Sinica. 20..30 Radijska igra — Djordje I.cbovič: Po- g'eb je navadno popoldne (prva izvedba). 21.20 Mihailo Vukriragovič: Simfonična meditacija. 21.30 Priljiibliene melodiie. 22 00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA. 20. DECEMiRRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni sporedi — vmes ob 5,05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar, o.no -e.io Na- poved časa, poročila, nreiled tiska, vre- menska nanoved in obvestila 7.00—7.15 ■-'apovcd časa. nnročiln, 'Tenirnska na- noved in radiiski kn'pdar R.nn Poro- čila, 11.00 Arioso Ah'is4, zborovski pri- zor ter ples ur iz opere La Gioconda. 11.15 Človek in zdravje. 11.25 Iz hrvat- ske in makedonske simionične literature. 12.00 Poročila. 12.05 Tri .irbske na- rodne pesmi. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25 Melodiie oh 12.25. 13.nO Nipoved časa, poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in nhjava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13..''П Pet staroirancnskih pastoral zapoje sopranistka Ondina Otta. i;).40 .Mamen koncert violonCelisîov Pau- la in .Maud Tortelier. 17.00 Poročili. 17.05 fioícrjem na pot. 17.50 10 minut z ansamblom .Mnjmira Šepeta. 18.00 Po- ročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Beethoven v interpretaciji Anto- nia Janigra. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasba Benjamina Brittna za klavir in petje. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.00 Zabavni zvoki zi vse. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 21. DECEMBRA 5.00 8.00 Dobro jutro: (pisan clas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni kolenar. 6.00—5.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila, 7.00-7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.01) Nekaj sovjetske zabavne glasbe. 11.15 Ruski tečaj za začetnike .42. lekcija (ponovitev). 11.30 Barkarnila, epilog in drugi prizori iz Hoffmanneivih pripovedk. 12.00 Poročila. 12,05 Parti- zanske pesmi. 12.15 Kmetijski nasveti, 12.25 Melodije ob 12,25, 13.00 Napov»d časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 .Skladbe slovensl-.ih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v Rajka Si- koška. 13.50 Radi jih poslušate Pojeta Ralael Romero in luanito Varea 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Arrigo Boito: Trije od lomki iz opere. .Mefistofeles. П.45 Kul- turna kronika 19.00 Obvestila. 19,05 Iz del mladega iVtozarta. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Zabavni orke ster Alfred Scholz, 21.00 Literarni večer — Ob loletnici Šentjakobskega gledali- šča. 21.40 Dane SkerI: Serenada za go dala. 22.00 Napoved časa. pnroičla. vre menska napoved in pregled sporeda. PETEK. 22. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan (¡las beni spored) — vmes ob 5,05—5.10 Po- ročila in Лп"'-- '-n'rdar. fi.no fi.in Ns- poveri ''-,a. r -i prriled tisVa. vrf menski napoved ш obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Zborovske skladke Vilka Ukmarja, 11.15 Naš podlistek — Ignac Koprlvec: Kočevski proces. 11.35 ilenrv 1'urcell: Sonata v g-molu za violino in klavir. 11.43 l.ucijan .Marija Skerjanc: Dvanajst preludijev za klavir. 12.00 Poročila., 12.05 .'^ekaj bosanske folklore. 12.15 Ra- dijska kmečka univerza. 12.25 Melodije oh i.>.:5. 13.00 Napoved časa, poročila,, vremenska napoved, prireditve dneva in oPiavi dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Poje Vic- toria de Los Angeles. 14.05 Radijska , šola za niijo stopnjo — Marja Ccrkov- I nik: Ukradeni 1. Januar. 17.00 Poročila, 17.05 Parada pihal (10). 17.50 Orkester .Martv Gold. 18.00 Poročila — aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Posnetki z republiškega festivala pihalnih godb v Novi Gorici. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 .Vfajhni zabavni ansambli. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Orkester Roberto Rossi. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20..30 Segui- dille Otona Zupančiča v Ravnikovi uglas- bitvi, 20,45 Stiri sto let klavirske Kl;:sbe. 21.15 Oddaja o morju in pomoršakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vnmen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. SOBOTA, 23. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila, fi.30--fi.35 Nrpotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pe- vec Dušan Jakšič. 11.15 Angleščina za mladino — 33. lekcija (ponovitev). 11..30 zabavni zvoki. 12.00 Poročila. 12.05 Ma- riia Oazvoda poje slovenske narodne. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 1 2.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in nhiavR dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba 13.30 Pol ure orkestralne glasbe. 14.00 Pevka Lliliana P?irovič. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino... 17.50 Orkester Liés Bater, 18,00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Slovenski oktet poje slovenske na- rodne. 18.25 Ritmi Latinske Amerike in njeni vokalni ansambli. 18 45 Okno v s"et. 19.00 Obvestila 19 05 Domače viže v dvo- in tričetrtinskem taktu. 19.30 Radiiski dnevnik 20.00 Vedro in pri liublieno 20 20 Zabavna radijska igra 20.50 Melodiie za prileten konec tedna :'?.on Nanoved čps?. poročila, vrcmi^nsifa "»noved in pregled sporeda 2a naslednji dan. ^ Zdravstveno izobraževanje pozimi Tekom Iptošnje zimske sezone bodo v šolskih središčihi predavali zdravniki jn zdrnvstvcni delavci mladini m odraslim o prehrani, zobovju, raku, atomskjli poskusih in njihovih posledicah, o čreves- nih boleznih, o пн\-. n, higieni, o poklicni higieni jn drugem. P^i obveščanju o predavanjih bodo pomagali šolarji. Ob prrdevan.iih bodo funkcionarji Rdečega križa sprejemali prijave za vpi.s novih tr.ladih in odra.slih članov RK. , Mestni odbor Hder'pga križa bo sedaj nabavil iz svojih sredstev že naročeno kino.apataiuro »is- kra« za zdravsiv(?na predavanja in za predvajanje zdravstvenih in drugih filiriov. O predv^'ianjil- f 'mov bodo or- yanizacijv; l\K pravočasno obve- ščene. Prej bodo Mestnemu odboru HK Ptuj sporočile svoje želje gle- de sainih fjlmov in cai, kdaj iina- jo na razpolago dvorane ali dru- ge primerne prostore. Okrog .30 socialne pomočj po- trebnih iz občine Ptuj, k] preje- majo minjiTialno dínamo pomoč, bo prejelo za Novo IPto od Mest- ne organizacije t^K P>uj danlo — živila v vrednosti okroi 2000 din. 15. januarja 1962 zvečer bo občni zbor Mestne organizacije 1Ж Ptuj s poročili o delu in uspe- hih organizacije v mjnul mandet. n i1r-'bi ribe- - in z !•!:■••) - 'O o bo- dočih nalogah in načrtih Na ¿bo- ru bo izvoljen nov odbjr. PTUJ. DNE 15. DECEMBR.^ 1961 TEDNIK 5 NEKAJ IZ CIRKULAN Za praznik 29. november je ZB Cirkulane odkrila spomenik 6 ne- znanim junakom IV. armade, ki so padli v Gradiščah ob koncu druge svetovne vojne. Spomenik .je otvoril tov. poslanec Belsak- Simon, ki je v govoru poudaril pomen žrtev in kako nekateri fa- šistični krogi v inozemstvu po- novno hočejo pognati svobodo- ljubne narode sveta v vojno. Šolska mladina pa je zasadila 6 simboličnih dreves. Tov. Belak Marija, učiteljica na šolj v Cir- kulanah pa je v imenu pionirske organizacije prevzela grob v oskrbo. Izobraževalni center in odbor SZ Cirkulane sta organizirala prikrojevalno-šiviljski tečaj, ka- terega obiskuje 60 gojenk. Tečaj se je pričel 4. t. m. in ga stro- kovno vodi v treh izmenah tov. Gojkovič Marija. Tečaj bo trajal do 29. t. 1. V januarju pa se prične praktičen del tečaja. Tov. Gojkovičeva poudarja, da je delo z našimi ženami prijetno in da slede z velikim zanimanjem. Snov ji pa ne dela nobenih težav. Starostno je sestava gojenk pe- stra in bi lahko rekli, da obisku- je tečaj staro in mlado. Zvedeli pa smo tudi, da misli izobraževalni center Cirkulane prirediti tudi kuharski tečaj. Šolski odbor bo dal na razpolago prostore v šoli. Tako bodo lahko pripravili prijeten zaključek. Šolska zadruga bo imela v de- cembru občni zbor, na katerem misli sprejeti in potrditi sklep o graditvi ločenega fiz.-kem. kabi- neta, učilnice in prostora za tehnične delavnice. Precej ma- teriala že čaka pomladi (opeka, gramoz, cement, apno). Prodati pa še morajo seno in vrbo. Tov. Petrovič Stanko je že pri- stal, da bo s svojo skupino ob podpori učencev omenjeni objekt dogradil. Pripominjamo, da je njegova skupina že letos dogradila in prezidala dvorano 1,з.\8т, tov. Majcenovič pa ob podpori v glav- nem naredil oder. Tudi zavese so nam poklonili, pa ne upamo ome- niti razumnega tovariša direktor- ja, ki je čutil in uvidel potrebe naše mladine in odraslih. Učencem iol. zadruge je uspe- lo, da so za prodane pave dobili pohištvo za razred in bojler, da bi šola imela tudi toplo vodo. Vesela in žalostna je novica in ugotovitev, da imajo v Cirkula- nah v glavnem le starejšo že utrujeno generacijo in šolsko mladino. Ostali 5o nas v glavnem zapustili, ker si žele boljši kos kruha. Šolski odbor in mladinska or- ganizacija se pridno pripravljata na praznovanje dedka Mraza. Želimo jim mnogo uspeha! Če kdo ve za ozkotračni kino- projektor, ki ga želi nabaviti pod ugodnimi pogoji šola, ali ima morda razumevanje do tega pre- dela Haloz, naj sporoči šolskemu odboru Cirkulane. Kabina in dvo- rana sta pripravljeni. Lado Stumberger V zgodnjem snežnem jutru še nikdar nisem videl naše- ga Ptuja tako privlačnega, kot je bil prejšnji teden, ko je 4. t. m. zvečer zapadel sneg. Naslednje jutro me je presene- tila močna svetloba nad me- stom. Posebno zanimivo podo- bo pa je napravil razsvetljen grac. Ko sem prispel v mesto, je bilo vse še bolj svečano. Predvsem so ugodno delovale na obiskovalca že novoletnoj urejene trgovske izložbe. Po- sebno doživetje je bilo, ko sem prispel na cesto ob parku. V sveže zapadlem snegu se je т rdečem siju odbijal napis Pe- trola, v parku pa drevje, vsa- ka vejica, obložena s snežno odejo. Razsvetljava na mestu pa že sama po sebi daje mestu poseben blesk. Toda nad me- stom je bilo še nokaj drugega. Grad je bil viden daleč na- okrog, ker je bil razsvetljen. K temu bi veljalo pripomni- ti, da bi bila stalna osvetlitev gradu Ptuja v veliko turistič- no propagando. Skoda, da si katero ptujsko podjetje ne uredi na gradu svetlobne re- klame. Pred kratkim so praznovali čebelarji po vsem svetu v okviru svetovne čebelarske or- ganizacije i Apimotidije« svoj čebelarski teden. Temu praz- novanju se pridružujejo tudi slovenski in jugo'^lovan^ki če- belarji kot člani te velike sve- tovne čebelarske organizacije, ki v svojem delu in stremlje- njih manifestira željo po zbli- /aiijii vseh čebelarjev na sve- tu ne glede na njihovo ra*no, politično, socialno iii versko uipadno>t. L resničitev teh idej )i bil pomemben prispevek k liratskem sotlelovanju in zbli- /aiiju med naroili v njihovem boju za trajni svetovni mir. la človečanska ideja medna- rodne čebelarske organizacije se manifestira tudi v medna- rodnih čebelarskih kongresih, ki so vs-^ko drugo leto v r-z- nih evropskih de/clah. ludi jugoslovanski čebelarji so na teh kongresih s svojim delom in rcTorati prispevali k razviv ju čebelarstva, ki postaja iikh'- na in samostojna gospodarska jianoga. -Slovensko čebelar>-ivo ima že večstoletno tra<Ücij(>. Igmlni naravni iti geograNki pogoji so omogočili, da se je čebelar- ska panoga i)rav na .Slovenskem zelo močno razvila in tako pri- pomogla k mednarodnemu ^li>- vesii na^e /nane kranj> lini. odkar je bil v Ptuju \ |)učastitev desete obletnice delavskega samoupravljanja na /eljo članov sindikata in na |KHÍIagi sklepa Občinskega sindikalnega sveta Ptiij usta- novljen in izročen svojemil: ea- mem* delavski klub. C lani dikalnili i)u(iružnic pliijskilt delovnih kolektivov so ч pro- stovoljnim delom in jirisjievki uredili in opremili jirosiorc sindikata ptujskih železničar- jev v delavski klub -indikntov in opravili delo \ bku[)ni vred- iio-ii milijon dinarjev. Za po- slovaiiji- kluba so bila /(>¡)et potrebna finančna sredstva, ta pa se zbirajo iz nrispe\kov " u člunarine sindikalmli po- družnic in sredstev Občinskega sindikalnega sveta in tako kliil) že nemoteno posluje leto dni. Vložena finančna in materialna sredstva se v sa k i >il ne \ no bóga- lo obiram jejo. t eprav je obdobje enega le- ta /elo kratko, beleži klub vindikatov v Ptuju vidne in i)0- memliUB ubpeht, isiočasoo р% nudi tudi bogate izkušnje. Po- stal je središče vsega simlikal- nega dela iii življenja v ko- muni. \ njem se sestaja ple- num Občinskega sindikalnega sveta na svoja zasedanja. Pred- ^indikalnih organiza- ištciokrat srečajiejo na .> k. up u 111. ptigivai ov a u j i h. -»ia z gi>- vorih iu predavanjih. V njem >e šolajo naši dela\ci. ki so slu- šatelji Večerne politično šole iu Sindikalne politične šole Delavci se zbirajo na predava- nja in razgovore, ki jih organi- zira Občinski sindikalni svet in Delavska univerza. Skrat- ka, v teh prostorih se odvijajo najvažnej.ši dogodki v življe- nju ptujskih sindikatov, med katerim je bilo tudi prvo skup- no prijateljsko srečanje občin- skih sindikalnih svetov Varaž- dina, C akovca in Ptuja. Sicer pa služi klub delavcem /a druge oblike izobrp/evanju in razvedrila, saj imajo na raz- jiolago televizijski sprejemnik, radijski sprejemnik l'KV. -ah. revije in raznovrstno časop ~je. Dnevno obišče klub povjin i in* od 80 do 100 ljudi, predvsem' pa mladina, ki kljub vsem pri- zadevanjem še do danes nima' lastnega mladinskega prostora.! V bodíxe bo klubovsko življe-' nje postalo vsebinsko še bo-j gatejše. za kar bo poskrbela DPI) ■i^voboda« Ptuj s nest rimi kliibovskimi oblikami dela, na^ stopi ter raznovrstnimi kultur* ninii i)rogrami. \ Klub sindikatov tudi m breij problemov, med katerimi je najvažnejši, kje in kako zbrati potrebna finančna sredstva :« nabavo klubske opreme tel! raznih tehničnih pripomočkov^ Tu in tam se moramo spoprijeti^ tudi z raznimi negativnimi po-! javi, razvadami nekaterih ob^, iskovalcev, predvsem mlajših^ ki ne spoštujejo notranjega reda in ne čuvajo sredstev, k| so dana na razpolago obisko« valcem kluba za razvedrilo) ter izobraževanje. Toda vsi ti| problemi so taki. da jih je mo-| goče z dobro voljo in razumel yiaifffl шрмае шај._ ... Pred 10 ietivPluìu (Nekoj drobcev iz arhiva mestne občine ptujske v Mestnem arhivu v Ptuju) 1951-1961 št. 1075/1: Minister za znancst in kultuiro LRS .)e izidail odi.očbo o zevaroveîxju drevesn^a parka v Turnišču pri Ptuju. V odločbi poudarja, da so v padcu stara, lepo razvita drevesa domačih in tujih vrst, porazdelje- na po s/kupinah in pc«amič po tratah (angleški park). Ta dreve- sa jie treba ohraniti zaradi njih krajevne in kulturne znamenito- sti, saj spadijo med redkosti Ptujskega polja. Prav taico ie rib- nik kot del parka zaradi miogüí izvirkov, vrelcçiv in redkih moč- drnih rasthn izrazita prlrv^dna znamenitost. Del ribnika je po- krit z belo cvetočim lok\^anjem. Zavarovanje je utemeljeno, ker .je ta park prirodna znamenitost vejiike vrednosti v estetskem, znanstvenem, gospodarskem in zdravstvenem oziru. Št. 10911-5: Mîstni odbor OF, terena Vičava-Orešje je predložili -MLO-u spomenico glede ureditve poti ob Dravi na Vičavi. Ta pot je javna, vendar na nekaterih me- stih v takem stanju, da predstav- .ja za Ijiid. življenjsko nevaraost. Zato predlaga MO OF, naj se do- loči komisija, ki bj določila po- trebne ukrep? s strat-ii MLO, voj- ske in F>oLrebo pomoči terenske organizacije OF Vičava s prosto- vo.jnim delom. Za to pot, kakor tudi za popra- vilo ceste Vicava—Ore.šje je b:lo organizirano proscovoljno delo dvakrat tedensko. Obenem .je bilo urejeno tudi otroško igrišče na Vičavi Št. 1098/1: MLO Ptuj je naročil deratizacijo (uničenje podgan) mesta Pfuja. Desetčlanska ekipva Zaveda za uničevanje golazni iz Zagreba je v 6 dneh položila 24.765 komadov strupenih vab in porcij paste. Zajela je vsa pod- jetja m veliko večijio državnih zgradb, v nekaterih zgradbah pa so stanovalci odklonili postavitev strupa zaradi bo;)äzm za mačke. Tako je ekipa zajea samo 69 pri- vatnih hiš v mestu in neposredni okolici. Št. 10991: Potrošniška zadruga vlaga prošnjo za odobritev izvr- šitve edaptacijskji del v hiši last obče ljudske imovine S.omèkova ulica št. 2 (gostilna Jeinek pri Roziki). Instaliral se bo hišnd vo- dovod, popravi.o m renoviraio kegl^jišče ter notranji prostoni. Št. 1167': Fma-nčni odsek MLO Ptuj je na dan 20. novembra 1951 popisal koliko se nahaja vina le- tine 1951 pri prodaja cih vina na drobno in debelo na območju MLO Ptuj. Pri 19 prodajalcih se je rnaha- jailo 354.049 litrov vina. Od te ko- ličine je bilo treba v 10 dneh p'a- čati davek na promet po 20 din C4i litra, torej skupno 7,080.9бО din. (Nadaljevanje prihodnjič) KAREL iEPEC VTISI S POTOVANJA PO SVICI Siinplon-Orient ekspresom ïmo prevalili razdaljo med Tjubljano in Lo/ano oziroma Ženevo v 16 urah. Vsem nam je bilo žal. da smo se vo/ili prek severm- Italije ija in nazaj po- noči, zalo smo videli Benetke, Padovo, Veroiio. .Milati le z vla- ka v morju ti>fK-erili luči in barvnih reklam, v vlaku pa le tem|)eramentne in zgovorne italijanske carinike, ki pa / na- mi niso imeli mnogo opravka. Knako ludi ne švicarski, ki niti ni%(> uniformirani. Ženeva, mesto ob velikem jo zerij, napravlja im lozanteii vlis zaradi svo ih starili, častit- ljivih in dobro ohranjenih stavb. Novogradenj je manj kot pri nae. to smo vsi takoj ugotovili. Tudi v Ženevi je 5ta- novanj.ska stiska velika — kljub orecejšnjemii splošnemu blagostanju. O tem me je pre- pričal razgovor z dvema delav- cema, ki sla dremala v kolo- dvorski čakalnici in mi na vprašanje, /akaj spita v čakal- nici. po\cdala. da nimata stano- vanja. 2eiiP\a je trgovsko me- sto, industrije ni videti. Ob po- fledii n.i zgradbo Društva na- rodov se mi je utrnila misel: -.Ali bo OZ.\ doživela isto uso- do kot nekdaj Društvo naro- dovi'< vAli bo svet dopiisiil. da mu bo ponovno skušal zavlada- li nacizem oziroma fašizem?« Pa dalje: Ali bi uspelo civici, da bi ostala tudi pri novem svetovnem spopadu nevtralna, čeravno je bila njena ncvtrai- j ijost \ (I rugi svetovni \ ojjii I močno (l\ ouilj wu'^í V švicarskem parlamentu Lšlu/benec i)arlamenia nam je razkazal državno zbornico in na vsa usta poudarjal, da lina àvica najstarejšo demo- kracijo na svetu, ki tudi da- ne> nima primere na našem idanetii zlasti pa ne v državah s totalitarnim režimom, med kalere prišteva indi Jugosla- vijo. Prav posebno demokra- tično se mu zdi, da v njiho- vem parlamentu poslanci ne sede v skupinah po politični pripadnosti, marveč le po na- cionalni. Tako sedijo trije ko- munisti pomešani z ljudmi, ki so jim svetovnonazorsko di- ametralno nasprotni. >Sicer pa kfKnunizem v Svici ne more uspevati, zato bodo slej ko prej tudi tisti trije poslanci morali zapustiti naš demokratični par- lament, i Pa še eno zanimivost nam je povedal, ki meče kaj čiulno luč na njihovo demokra- cijo. Dejal je: Glede na števi- lo prebivalcev .Svice bi morali imeti v Zvezni skii|)ščini 2П poslancev, ker pa imamo v zbornici le 200 sedežev, bo vsa- ka stranka nekoliko pojuistila, da nam ne bo treba graditi no- vega jioslopja.«^ Ob tej pripom- bi sem primerjal zgrarlbo slo- venskega parlamenta s švicar- sko državno zbornico... Na mednarodni šolski razstavi Pravza|)rav smo prišli v Že- nevo, da bi videli mednarodno Šolsko razstavo. Razstava je perniiinentna in se nahaja ob Ženevskiuu jezeru v paviljonu poleg \\ ilsonove palače, ki je j služila /a prvo /,i-edanje Dru- štva паггк1о\. \ glavnem si) m zastopane v večjih ali inanj'^ili ¡ i)avilj.k(> dr/ave, l>oleg teh pa -e nekatere afri- ške in azijske. Poudarek raz- stave je na ]iriro(lnih vedah in tujih je/ikili. Jugoslovanski paviljon je eden izmed тапЈ- šili. Kot druge države je tudi naša v glavnem j)rikazala si- stem našega šolstva v zvezi z reformo, la je prikazan do- kaj nazorno z geometrijskimi liki. Tu je tudi prikaz razvo- ja našega šolstva v primc^rjavi obdobja med I*)"i8/"i9 do 1957 58. Poudarjeno je zlasti, kako je naraščalo število šol, učencev in učiteljev. Problem pomanjkanja učiteljev je sve- tovni problem. .Mnogo fotogra- fij prikazuje tudi svobodne al- drobno sta obrazložena pred- metnik i,n urnik v obvezni šoli. Prijeten občutek imaš, ko vi- diš na tuj jezik prevedene o/iuičbe naših novih predme lov kot spoznavanje prirtKie in družbe. temelji socialistične morale, tehnična vzgoja itd. .Morda bi bilo prav. če l)i l'ile sheme in razni diagrami v na- šem paviljonu bolje opremlje- ni z dobro čitljivim tekstom. Propagandni značaj razstave Na •-plovilo bi lahko rekli, da je bila razstava bolj l)ro- liagaudncga značaja, zato šola te ali (MU' (Ir/ave ni |)rikazala mnogo. ZSSH je prvsvetila naj- več pozornosti tehničnemd izo- braževanju mladine in odra- slih, kar |MÌca i/rc(lno veliko število uril /a liziko ¡II kemi- io. .Nak.i/.aiio je upadanje iie- pi-iiieiio-t i \ sovjt'tskili lepu- blikali in ixmdarjeno. da iie- pi-'iiienosii v ZSSR praktično več ni. I čbeniki in ostale mla- dinske knjige v Z.SbR so v 73 jezikih. Neštete fotogiafije po- vedo, kako veliko pozornost I)(>svečajo v ZSSR poleg inte- lektualne tudi fizični, delovni, estetski in moralni vzgoji. Pri- merjava števila učiteljskega' karira v obdobju med šolskim letom 1914 15 in 1958/59 pove, tla so imeli pred dvema leto- ma sedemkrat toliko učnega kadra kot v začetku prve sve- tovne vojne. Zanimive so tudi številke, ki govore o stroških ZSSR za šolstvo na primer leta 1040 — 22.5 milijarde rubljev, 1954 — 94,4 milijarde rubljev. Tudi ta država je postavila svojo razstavo v izrazito pro- pagandno luč. Vsaka država prikazuje svoj sistem šolstva z njegovimi zna- čiln(>stmi razvoja zlasti po dru- gi svetovni vojni, pri čemer se pri mnogih kažejo reformna stremljenja šolskega sistema, mtvdernizacija pouka itd. V Iraiiciji na primer jc dolcKcn radius za šolo 5 km. zato se trudijo, da bi povsf)d tam. kjer imajo ()tr(RÍ več kot 5 km do šole. zgradili nova šolska po- slopja. Ravno tako naj bi od- delek nikakor ne imel nad 40 otrok, zato so skoraj vse šo- le zelo zvišale število oddel- kov — zlasti po drugi svetov- ni vojni. V tem je [iriiner tudi |)ri nas. Avstrija i)(>sveča izredno |)o- zornost enomldelčnim šolam in jih smatra za problem štev. 1 v šolstvu. Od 4400 osnovnih šol je 945 enofxldelcnih. Razstav- ljena računica za elementarni razred in prvo berilo priči a, da v svojih šolah še niso uvedli globalne oziroma anali- tične metofic. ker sta učbenika že prilično zastarela. Srce mi je poskočilo, ko sem zagledal med (>stalimi učbeniki tudi I o- četnico za gradiščanske Hrvate od avtorja Slavka Marholda. Kot preventivo smatra Itali- ja predšolsko vzgojo, zato po- sveča vrtcem izredno pozor- nost. Razstavljenih je zelo mnogo igrač z izrazito vzgoj- no vrednostjo. Pri tej državi I smo videli še največ izdelkov učencev iz gline, lesa, slame, papirja itd. .Mnogo je razstav- ljenih tudi j)()nazoril oziroma učil — vse pa ka/c, da o kaki šolski reformi v tej državi ni duha ne sluha. Skupaj razstavljata Zapadna Nemčija in Zapadni Berlin. Po- leg sistema šolstva gleda iz razstave skrb za elementarni razred in nize (»rganiziram^ šo- le. Pred nami je dveletni mini- malni učni program za višjo stopnjo. Vse države vzhodnega bloka dosledno prikazujejo sistem svojega šolstva, razvoj v pri- merjavi s stanjem pred drugo svetovno vojno in danes, sjiloš- no izobraževanje mladine in odraslih, kako se višajo izdat- ki za šolstvo in izobraževanje iz leta v leto. To so nekako značilnosti za Vzhod. Zapadne države se v glavnem omejuje- jo na nekatere probleqie da- našnje šole. ki iziîjjajo na površje povsod v svetu (meto- da tujega jezika, učbeniki, ma- tematika), prikazujejo več iz- delkov učencev, učil in pona- zoril in podobno. Države z raz- vitim šolstvom imajo bogato razstavo dragih učil (aparatov, strojev), dežele pa. ki so še bolj na početku izgradnje svojega šolstva, prikazujejo bolj sploš- ne narodne značilnosti kot ve- zenine, fine kovinske rr>ćne iz- delke in podobno, o šolstvu pa mnogo ne govore. (Dalje prihodnjič) 6 TEDNIK PTUJ, DNE 15. DECEMBRA 1961 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ OBVESTILO glede čiščenja pločnikov oziroma hodniiiov. Ob prvem zapadlem snegu je bilo opaziti, da niso bili pločniki oz. hodniki očiščeni snega. Vse hišne svete, lastnike in upravitelje hiš, kakor tudi drugih objektov in stavbenih zemljišč, ob javnih ulicah in cestah т mestu in strnjenih naseljih želimo opozoriti, da so po П. členu Odloka o splošnem hišnem redu O'bčine Ptuj in 7. členu Odloka o jav- nem redu in miru okraja Ma- ribor (Ur. vestnik št. 6/56 in 19/60) doiičeva ul. Na predavanje so vabljeni vsi člani ribiških družin. Zveza ribiških družin Ptuj Rojstva, poroke in smrti na ma-' tičnem območju Ptuj RODILE SO: Topolovec Cecilija,; Grdina 1 — Albina; Gajzer Ro-l Zina. Lešje 19 — Kristino; Erbusi Slavica, Podlože 42 — Janeza; Horvat Marta, Središče 274 — Sonjo; Mere Elizabeta, Mejna c.\ 16 — Dragico; Leskovar Marija, Lešnički vrh 6, Ormož — Borisa^ Rebrec Ana. Gibina 19 — Ivanaa Butolen Štefanija, Čermožiše 2Š — Zdravka; Kramer Hilda, Trni-! če 80 — Vesno; Mohorko ElizaJ Gorca 86 — Konrada; Rojič Ma- rija, Šturmovec 7 — dečka; Šo- lar Milena, Rabeljčja vas ,5 —' Alenko; Kokot Verona Sobetincli 46 — dečka; Zebec Ana, Šalovci IŽ pri Središču — Stanka- Čeh Ман rija, Drstelja 34 — Srečka; Zlat- nik Terezija, Pušenci 77 — Ormoï — Silva; Čeh Elizabeta, Podvincl 109 — Jožeta; Stregar Neža, Krčevina 82 pri Vurberku — Janka; Mohorko Katica, Gorca 49 — Kristino; Bezjak Ana, Ormo- ška 1 — Silvo; Podhostnik Olga^, Kidričevo 1.3 — Olgico; Štruc^ Katarina, Pobrež.je 125 — Ma-! rinko; Pintar Ana, Pleterje 4 -j deklico; Dečko Alojzija, Hum la| — Ormož — Pavlo; Žabota Ana^ Lešnički vrh 5 — Ormož — Sonjo; Obilčnik Vilma, Ptujska c. 2/a — Ormož — Branka; Kojc Rozina, Žetale 44 — Jaheza Klajnšek Terezija, Šturmovec 31 — Brjgi- to; Kelemina Anka. Vel. Brebrov- nik 39 — Ormož — Silvo. Poroke: Erbus Vladimir, Trg Svobode 1 in Štrucl Hermina. Za- družni trg 1; Šegula Alojz. Mur-j kova 5 in Valentin Angela. Mejnaj cesta 8; Emeršič Franc. Gradišče^ in Bezjak Angela, Spuhlja; Ve-' selko ¡van. Varaždin in Matjašič Marija, Ormož; Žmavc Vincenc Prešernova 17. in Meglic Ruža, Prešernova, Ptuj. Smrti; Senear Jakob, Slovenskij trg 11, roj. 1881 — umrl 5. 12.; 1961. Belšak Alojz, Mali Okič 60,' roj. 1898 — umrl 6. 12. 1961. Jur,' jevič Ignac. Kraljevci 4, Videni ob Ščavnici, roj. 1887 — umrl 7. 12. 1961. Šnofi Martin, Dom de- fektnih otrok. Domava, roj. 1949 — umrl 4. 12. 1961. Frankovič Ignac, Slavšina .57, roj. 1894 — umrl 8. 12. 1961. Zjdarič Jakob, Vel. Nedelja 2, roj. 1893 — umrl 11. 12. 1961. Mere Anica. Pobrež- je 160. roj, 1924 — umrla 3. 12. 1961. ^ STAVBENE PARCELE pri liaj- dinski postaji, Zagrebška ">li рггија m. KMEČKI MEIN, malo rnhljen |iro- . lo. Naslov v upravi. NAJDITELJA delovne knjige, invalidske izplačilne knjige in zdravstvene izkaznice na ime Eranc (iajzer. Prerod 47. pošta Polenšak. prosim,| naj odda te dokumente proti! nagradi v upravi li'^ta. . NAJDITELJA moške blinde, iz.J íTiibljene med Tržcem ini Podlehnikom. prosim, da ]0 vtne proti nagradi v iiprnvi lista. „_______^ ... . - .. Javna zahvala Dr. ^'ollkll. dr. Praunscisu in dr. Kuharju se tem potom iskreno zahvaljujem za pomoč, ki so mi jo nudili, ko sem se zdravil po poškodbah zaradi prometne nesreče. Istočasno se zahvaljujem bolniškemu osebju ter vsem prijateljem in znancem, ki so za me darovali kri. Franc Kokol, Ormož PREKLIC \ Brunčič .\na. Jiršovci. obža-| Uljem in preklicu jem žaljivke,: izrečene napram Golob Jožefu,; .liršovci ter se zahvaljujem, da] je odstopil od kazenskega pre-i gona. ; Po trodnevni zapleteni obrav- navi je kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru izrekel sodbo skupini 15 ljud, ki so zaradi ugodne lesne konjunkture in pre- tiranega zaupanja, ki so ga ne- zasluženo uživali pri zadružnikih, pozabili na najosnovnejša pravila socialistične morale. Pred sodniki so za zlorabo službenega položaja, ponarejanje uradnih listin, sprejemanje in dajanje podkupnine in goljufij storjenih na škodo posameznih zadmžnikov in zadružnih orga- nizacij polagali račune: bivši upravnik KZ Stoperce Jus Janez; Pišek Franc, bivši upravnik KZ Majšperk; Žnidar Viktor, bivši upravnik KZ Makole; Kramar Darko in Kolar Ivan, logarja gozdarske poslovne zveze v Ptu- ju, blagajnika KZ Stoperce in Sela Predjkaka Franc in Bedenik Pavla; knjigovodj? KZ Stoperce Adam Franc, Drenški Lcoiiold, uslužbenec rudnjka Pregrada; Zajšek Franc, lesni skladiščnik pri GZP Ptuj v Kidričevem, ter zadružniki posameznih zadrug Žerak Jože, Lah Jaka, Galun Anton, Dolšak Jane^ in Smolni- kar Simon. Goljufije s siabo mero v lotih \'Ш in 1959 sta Jus Janez in Kramar Darko, ki .je poleg logarske službe bil še ho- norarni prevzemalec lesa za KZ Sela in honorarni odkupovalec le- sa za KZ Makole, od okoliških kmetov odkupovala les in nekate- re druge kmetijske pridelke. Če- prav sta kot nakupovalca nasto- pala v imenu in za račun sociali- stičnih podjetij, se njune odkup- ne metode niso prav nič razliko- vale od metod, ki so jih uporab- ljali predvojni lesni trgovci. Pri odkupu lesa sta na debelo golju- fala prodajalce tako, da sta od- kupljeni les slabo merjla. Pri merjenju prevzetega lesa sta iz-* kazovala na račun skorje manjše debeline, kot bi smela po ustalje- nih trgovskih običajih alj pa les klasificirala v slabšo skupino. Na ta način sta sj ustvarjala umetne presežke lesa. ki sta ga pozneje bodisi sama, deloma pa s pomoč- jo ostalih pa,jdašev na podlagi ponarejenih odkupnih listov in računov pa prodajala zadrugam. Po ugotovitvah sodišča so iz umetno ustvarjenih viškov prodali lesa: Jus Janez in Kra- mar Darko KZ Stoperce za 155.548 din, KZ Majšperk pa za 47.828 din. Kramar Darko in Predikaka Franc sta prodala KZ Sela za 199.536 din lesa. Kramar in Zajšek pa KZ Sela zopet za 123.725 din raznovrstnega le.sa. Iztržek pa .so sj po odbitku pri- spevka Za gozdni sklad med se- boj po bratovsko razdelili. Orga- nizatorja teh spekulativnih po- slov, pa nista bila v.selej pri- pravljena deliti dobiček pol na pol z ostalimi pajdaši. Tako je prodal Jus Janez KZ Stoperce za 153.840 din lesa. Kramar Darko pa KZ Sela za 199 5.36 din lesa. Razen tega se je Jus Janez po- dobnih metod kot pri lesu poslu- ževal še pri odkupu jabolk. Ko pa je od posameznikov od- kupoval jabolka ie odbija! pro- dajalcem na račun embalaže višjo težo. kot je embalaža stvar- no tehtala. Na račun takih razlik v teži si je znova ustvaril višek jabolk, ki jih je pozneje podobno kot les. prodal zadrugi. S temi goljufijami so oškodovali zadruž- nike za skupno 961.698 din. Posebnih metod, ki kažejo na precejšnjo pokvarjenost, pa se je Jus Janez pas I u zeval tudi pri prodaji lesa rudniku Pregra- da. KZ Stoperce je preko Gozdar- ske poslovne zveze v Ptuju, ki pa je nastopala samo kot po- srednik, prodajala jamski ks tu- di rudniku Pregrad. S prevze- malcem lesa iz tega podjetja Drenški Leopoldom sta se dogo- vorila, da bosta rudniku fakttiri- rala večje količine lesa od stvar- no dobavljenega. V ta namen je dal v jeseni leta 1959 Drenški Leopoldu 70.000 din podkupnine s pogojem, da bo prevzeti les »dobro meril«. To se je razumelo tako. da mu bo priznaval višje količine od stvarno prevzetih. Za dobro nagrado se mu je Drenški tudi primerno oddolžil. Jus Janez je v poslovanju z rudnikom ustvaril okrog 50 m viška jam- skega lesa, kar predstavlja pri taki konjunkturi kar precejšnjo vrednost. Pomoč soobtožencev Ostali soobtoženri so jima za nagrade, ki so .se gibale v zneskih od 3.000 pa do 18 600 din pri ; prodaji prigoljufanjh viškov po- magali. Jus in Kramar sta nam- reč pri prodaji viškov hotela imeti tudi nekaj na videz vero- dostojnih listin zn prodajo lesa, čeprav ju pri poslovanju itak ni nihče kontroliral. V ta namen sta nagovorila ostale sostorilce, da so jima odstopali svoje kontrolne liste za les, sestavljali in podpi- sovali lažne račune, ki naj bi ga prodali zadrugam, ter na osnovi lažnih računov dvigali pri bla- gajničarkah posameznih zadrug denar, ki so ga pozneje po od- bitku podkupnine za pomoč pri umazanih poslih izročali Jusu in Krame^-ju. Z lažnimi listinami sta se okoriščala zlasti Jus in Kra- mer, v povezavi z njima pa tudi ostali obdolženci. Na sodišču so vsi obdolženci kazniva dejanja v glavnem pri- znali. Kot pri večini tovrstnih pojavih kriminala, je tudi v teh primerih prišlo do negativnih pojavov, s katerimi je bila zadružnikom povzročena pre- cejšnja škoda, zaradi izostanka vsake kontrole nad delom odku- povalcev in pomanjkljive količin- ske evidence pri zadrugah nad količinami odkupljenih in plača- nih kmetijskih pridelkov. Seveda pa bi lahko tc pojave pravočasno preprečili tudi .sami proíiajalci. če bi pri prodaji svojih pridel- kov pokazali nekoliko več razgle- danosti. Sodišče je za prežjvele metode trgovanja, s katerimi so znatno omajali ugled zadružna trgovine, obsodilo: Jusa .laneza na dve leti strogega zapora, Kramer Darka na dve leti in dva meseca stro- gega zapora, Drenški Leopolda na 5 mesecev zapora ostale ob- tožence pa na razne pogojne zaporne kazni v tra.ianju od dveh do osmih mesecev. —nn— ZAHVALA Vsem snrcdnikrm in prijateljem se iz srca zahvalju- jemo za tolažbo in pomoč, ki so nam jo nudili ob prerani smrti našega nepozabnega moža in očeta ALOJZA BELŠAKA iz Malega Okiča št. 60, Cirkulane ki smo ga 8. decembra t. i. položili v prerani grob. Posebno zahvalo dolgu jemo udeležencem na pogrebu, govornikom ob odprtem gr obu, g. dekanu Jožetu Krošlju in župniku Fegušu ter pevskemu zboru. Obenem se zahvalju- jem dr. Kocutarju in dr. Neudauerju za zdravniško pomoč. a I u i o č i : žena Terezija, sirovi Franc, Jurij, Jože in drugo sorodstvo.