LETO XLVIII, ŠT. 41 PTUJ, 19. oktober 1995 CENA 90 tolarjev ZETALE / JESENSKA SLOVESNOST IN PREDAJA TELEFONSKEGA OMEŽJA >wJLLjw.^.:.......L....LJ^^ vseh Zetalah je dišalo po pečenem kostanju. Foto: T. Mohorko. ICrajevna skupnost Žetale in gasilsko društvo sta v sode- vanju z osnovno šolo, aktivom kmečkih žensk in lovskim uštvom letos pripravila peti tradicionalni kostanjev pik- ik z bogato ponudbo pečenega kostanja in drugih kmečkih ibrot. Slovesno so ob tej priložnosti v Žetalah predali na- enu še novo krajevno telefonsko omrežje; telefon je zaz- mil že pri 229 naročnikih. Več na strani 4, ORMOŽ frgatev je ta konec tedna doživela svoj vrh. To je bilo 'epo vidno tudi po dolgi koloni traktorjev pred ormoško ^fetjo, kjer je čakalna doba presegla tri ure. Foto in •> V. Klemenčič Pridelek je pod streho in človek si lahko za trenutek oddahne. Fpto: Ivo CIanI HAJPINA / ŽE TA MESEC PRIČETEK GRADNJE ŠOLSKEGA PRIZIDKA Na hajdinski osnovni šoli se je v torek s položitvijo temeljnega kamna za gradnjo prizidka s telovadnico končalo dobrih dvajset let trajajoče prizadevanje in tarnanje mnogih za nove šolske prostore. Gradnjo prizidka s telovadnico bodo pričeli še v tem mesecu, celotna investicija pa po prvih izračunih znaša 207 milijonov tolarjev. Novi šolski prostori na Hajdini naj bi ustrezali še vsem zahtevam za devetletno šolanje in enoizmenski pouk. Slavnostni govornik ob položitvi temeljnega kamna je bil župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, med gosti je bila tudi državna se- kretarka pri mistrstvu za šolstvo in šport Teja Va- lenčič, slovesnoti pa se je udeležilo še mnogo drugih gostov ter ravnateljev oko- liških šol. Slovesnost je bila še pose- bej v veselje tistim učencem in učenkam, ki obiskujejo hajdinsko šolo. Ob tej pri- ložnosti so se predstavili s projektom Prišla je botra s čaj- no. Kot je povedal ravnatelj hajdinske šole Jože Lah, se je s položitvijo temeljnega kam- na na Hajdini marsikaj spre- menilo in s prizidkom bo od- pravljena tudi sedanja precej velika prostorska stiska. Mestna občina Ptuj jim je iz letošnjega proračuna name- nila 35 milijonov tolarjev, uvrstili so se tudi v program šolskega tolarja, tako da naj bi polovico denarja prispeva- la občina, drugo polovico pa država. V novem prizidku bo sedem učilnic, od tega štiri specializirane z ustreznimi kabineti, kuhinja, osrednji prostor pa bo nova telovadni- ca. Na Hajdini so prepričani, Foto: Studio 2M da bo gradnja prizidka kdnčana v dobrem letu dni, kajti že naslednje leto bo tam ponovno slovestlo, saj bo se- danja šola praznovala 100- letnico. Tatjanan Mohorko 2 - DOMA IN PO SVETU 19. OKTOBER 1995- TEDNU PTUJ / REORGANIZACIJA TRGOVINE V KONCERNU MERCATOR Konec rtadroblienosti Mercator je holding, ki ima v stoodstotni lasti 50 podjetij. Trgovino, ki je močno razpršena, soj posluje v 27 podjetjih in ustvari tri četrtine prihodka, bodo v Mercatorju reorganizirali. Ta bo predvidoma potekala v dveh delih. S krovnega in 27 živilskih podjetij bodo najprej prešli na štiri: osrednje trgovsko podjetje v Ljubljani in tri odvisne družbe na območju Ptuja, Novega mesta in Portoroža. To naj bi se predvidoma zgodilo do konca letošnjega leta. Nato bodo v dveh do treh letih družbe združili v enotno trgovsko podjetje živilske stroke. Mercatorjeva trgovska podjetja Trgoavto Ko- per, Modna hiša Maribor in Catering bodo ostala last poslov- nega sistema, vendar se bodo razvila v samostojne tržne veri- ge, združevanje z živilci bi bilo nesmiselno. Na obisku Kazimirja Živka Pregla, predsednika začasne uprave poslovnega sistema Mer- cator, v ptujskem Mip-u prejšnjo sredo so v glavnem govorili o uporabi palete računalniških sto- ritev, ki so jih razvili v okviru profitnega centra EOF za potre- be obvladaj oče družbe koncema in o nadaljnjem razvoju elek- tronske uporabe podatkov v Mercator Mipu Ptuj. Generalni direktor Mercator j a Mipa Ptuj Stanislav Brodnjak nam je v zvezi z reorganizacijo trgovine v koncernu Mercator povedal: "V Ljubljani in ljubljanski okolici bo iz 18 trgov- skih podjetij nastalo eno podjetje in bo opravljalo tudi funkcijo obvladajoče družbe. V seve- rovzhodni Sloveniji se bo obli- kovala ena velika odvisna družba, v katero se bodo združila maloprodajna podjetja in grosis- tična dejavnost Mercatorja Mipa. To so podjetja v Gornji Radgoni, Lenartu, Lendavi, Ormožu in Ptuju. Na Dolenjskem se bodo združila tri podjetja v drugo od- visno družbo, tretja bo v Porto- rožu. Zunaj obvladajoče družbe ostajajo še nekatera trgovska podjetja oziroma družbe, ki se ukvarjajo s specialno dejavnost- jo." TEDNIK: To je prva etapa reorganizacije trgovine zno- traj koncema Mercator, sle- dila ji bo še druga. S. Brodnjak: "Prva etapa naj bi po terminskem planu zaživela s prvim januarjem 1996. Do takrat bomo morali opraviti še veliko dela glede na to, da se združuje izredno veliko število trgovskih podjetij, ki predstavljajo v slo- venskem tržnem prostoru dvaj- setodstotni delež, delež nove od- visne družbe trgovine seve- rovzhodne Slovenije v koncernu Mercator pa bo med 20 in 25 od- stotki znotraj koncema. O eta- pah se govori iz preprostega raz- loga, ker ni jasno, ali bo objek- tivna potreba, da se koncem v trgovskem delu organizira v eno samo podjetje v Sloveniji. V tem trenutku o tem ne razmišljamo, ker nas v prvi etapi čaka izredno veliko in zahtevno delo. Pre- pričani smo, da bomo odvisno družbo v severovzhodni Sloveni- ji postavili na take ekonomske temelje, da bodo delničarji z nami zadovoljni, pri čemer ne mislimo fizičnih delničarjev od- visne družbe, temveč na del- ničarje obvladajoče družbe. Slednji v naslednjih obdobjih ne bodo imeli posebnega interesa, da bi reorganizirali to odvisno družbo, ker sem prepričan, da bo v obdobju štirih do petih let po- kazala takšne rezultate, da za to ne bo objektivnih potreb. Če pa bomo slabi, je jasno, da bodo lastniki od nas zahtevali novo re- organizacijo, ki lahko pomeni di- rektno vertikalno povezanost v eno slovensko trgovinsko podjet- je." TEDNIK: Kakšni so cilji te organizacije? S. Brodnjak: "Cilji so relativno jasni. Optimizirati želimo poslo- vanje Mercatorjevih podjetij z več vidikov: blagovnih, fi- nančnih in kadrovskih. Ta reor- ganizacija je zelo multidiscipli- narna, pomeni korenite spre- membe v organizaciji trgovine. V vsakem od omenjenih treh sklo- pov pričakujemo tisto, kar je v poslu najpomembnejše - fi- nančne učinke." •o^MG ORMOŽ / TRETJA IZREDNA SEJA SVETA O spomenikih Ha dnevnem redu ormoškega sveta so bile to- krat le štiri točke, a so jih svetniki podaljšali v šest. Zdelo se je, da se bodo pogovarjali le o enem spomeniku, pa sta se izcimila dva. Tako kot zamuja že sama ideja o postavitvi pomnika vsem žrtvam druge svetovne vojne, saj so podobne projekte že domala povsod po Sloveni- ji končali in prešli na odstran- jevanje estetsko motečih, za- muja tudi realizacija skulptu- re kiparja Mirsada Begiča. Na javni razpis za odlivanje skulpture v bron se je namreč prijavil le en ponudnik, ta pa za svoje storitve zahteva 2,2 milijona tolarjev. Svetniki so predali dela ponudniku in se strinjali z zvišanjem stroškov celotnega projekta s predvide- nih 5 na 6,6 milijona tolarjev, kar pomeni, da bo potrebno poseči v tekoče proračunske rezerve. Na razpis za kamno- seška dela pa ni prispela niti ena ponudba. Prav tako so potrdili posta- vitev doprsnega spomenika Rudi Jurčecu v aleji pomemb- nih mož pred ormoškim gra- dom. Spomenik bo delo Vik- torja Go j kovica in ga bodo odkrili 4. novembra. •> Viki Klemenčič MARIBOR / GOST-TUR '95 ZAPRL VRATA Sejem dosegel namen čeprav je gostinsko-turistični sejem Gost-Tur na- menjen predvsem strokovni javnosti, so podatki o njegovem obisku zadovoljivi: v petih dneh ga je obiskalo 36 tisoč obiskovalcev. Državni sekretar za turizem Peter Vesenjak pravi, da gre za najpo- membnejši gostinsko-turistični sejem v državi. Ocena temelji na osnovi obiska, konkretnosti in številu spremljajočih prireditev. Se- jem postaja iz leta v leto boljši in pomembnejši ter zadovoljuje večino pričakovanj tistih, ki ga redno obiskujejo. Dobro so bile obiskane tudi vse okrogle mize, ki jih je organiziralo ministrstvo za gospodar- ske dejavnosti oziroma sekretariat za turizem. Ponudba je bila zelo konkretna, navezani so bili številni poslovni stiki. Zelo pomembna pa je bila tudi druga turistična borza, na kateri je bilo opravljenih 339 razgovorov s ponudniki in kupci, nekateri pa so že napovedali sode- lovanje na prihodnji borzi. Za zimsko turistično ponudbo Slovenije so se najbolj zanimali Hrvatje in Madžari, zdraviliški turizem pa naj- bolj zanima Nemce. Turistična borza v okviru gostinsko-turističnega sejma Gost-Tur naj bi prerasla v osrednjo slovensko turistično borzo. Ptujska podjetja so se v prvem skupnem nastopu pod streho nove ptujske stojnice lepo predstavila. Škoda, da jih ni bilo še več. Prihodnji sejem bo vsebinsko in organizacijsko še bogatejši. Orga- nizatorji napovedujejo, da bodo večji poudarek namenili kulinariki, pogrinjkom, tekmovalnemu delu gostinstva ter drugemu, kar sodi na takšen sejem, je pa sestavni del kvalitetne gostinske in turistične po- nudbe. MARIBOR / ZADNJE OBDOBJE _SANACIJE NOVE KBM_ Privatizaiija z denarjem ali certifikati? Vodstvo Nove KBM je v okviru meseca banke pripravilo tiskovno konferenco in predstavilo rezultate svoje sanacije. Ta je bila po- trebna zaradi slabih terjatev, ki so jih v prvi fazi zamenjali za državne obveznice. V naslednji fazi sanacije je morala banka za- gotoviti likvidnostna sredstva za pozitivno poslovanje, spremeni- ti pa je bilo potrebno tudi način vodenja in odobravanja naložb. Med tem procesom seje banki pridružila še Komercialna banka Nova Gorica, ki je bila prav tako potrebna ozdravitve. - . v Vodstvo Nove KBM je pre- pričano, da bo banka konec leta že izpolnjevala pogoje za zakl- juček sanacije in začetek privati- zacijskega procesa; sedaj je ban- ka državna lastnina. Privatizacij- ski proces bo trajal daljše obdob- je, možnosti privatizacije pa še niso povsem definirane. Banka naj bi se privatizirala s kupnino v denarju, znane pa so pobude o izdaji nove emisije certifikatov državljanom Slovenije, tudi za lastninjenje bank. Strokovno bi bila privatizacija s certifikati neugodna tudi za bodoče lastni- ke. Dve banki v državni lasti (po- leg Nove KBM še Nova LB) bi tako lastninilo milijon do dva lastnikov, kar bi pomenilo veliko razpršenost brez vpliva na odločanje. Obstaja možnost, da bo tudi po privatizaciji, ki se bo v vsakem primeru začela leta 1996, delni lastnik banke ostala država. Na vprašanje o možnosti, da bi solastnik banke, ki ima tre- nutno kapitala za 11 milijard to- larjev, postal tuj kapital, pa je član uprave mag. Darko Tolar dejal, da mora banka ostati v večinski slovenski lasti, je pa zaželena tudi naslonitev na kakšno tujo finančno institucijo. J. Bračič TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-rtom Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc L^čen (di- rektor in gla^/ni urednik), LucMk Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Oani, Majda Ooznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle in Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK, celostna podoba in prelolm: S. Ribarič. PROPAGANDA OiverTežaK v 776-207 Naslov. RADIO - TEDNIK, Raič&/a 6, 62250 Ptuj, p.p 95; tr (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 4.500 tolarjem, za tujino 9.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk GZP Mariborski tisk, Mari- bor. Po mnenju Ministrstva za informi- ranje Republike Slovenije št. 23/58-92z dne 12.21992 se šteje Tednik za izddfek infomBtivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prom&a proizvodov po stopnji 5 odstotkov. PTUJ / UATANAVLJANJE IZPOSTAVE SAZU Najprej do strategije 25. septembra je bil v organizaciji mestne občine Ptuj in zavoda Bistra po- memben sestanek, na katerem so govorili o nadaljnjih aktivnostih pri ustano- vitvi izpostave znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti v Ptuju. Vlada Republike Slovenije je marca letos sprejela znanstveno politiko za letos kot del uresničevanja nacionalnega raziskoval- nega programa. V njej med drugim piše, da bodo letos pričeli de- lati tudi nekateri novoustanovljeni javni raziskovalni zavodi. Med drugim bodo postavili enoto znanstvenoraziskovalnega cen- tra v Ptuju. "O ustanovitvi izpostave Slo- venske akademije in znanosti v Ptuju se intenzivno pogovarjamo že dobro leto in pol. V Bistri smo dobili nalogo, da poskušamo iz- delati predlog uspešne organiza- cijske oblike združevanja kultur- ne, raziskovalne in podjetniške dejavnosti. Ko smo iskali to po- vezavo, smo analizirali obstoječe stanje, ki je takšno, da finančne potrebe za okrog petkrat presega- jo razpoložljiva sredstva. Če želi- mo omenjeni problem v našem prostoru rešiti, je nujno poiskati finančne vire zunaj našega okol- ja. Ob razpisu ministrstva za znanost in tehnologijo za t. i. 'o- blikovanje kulturnih prostorov Slovenije' smo videli to pri- ložnost. V Ljubljani smo pred- stavili našo idejo in SAZU jo je sprejela. Gre za Ptujčanom že znani projekt centra humanis- tičnih dejavnosti," je o dosedanj- ih aktivnostih povedal direktor Bistre mag. Štefan Čelan. - Kako se v praksi uresničuje ta projekt in kaj s to izpostavo pridobi Ptuj.^ Mag. Štefan Čelan: "Ptuj predvsem pridobi dvoje: kapital in kadre. Ministrstvo za znanost in tehnologijo ima znane kriteri- je o tem, kdo je lahko nosilec projekta. Na žalost v našem pros- toru teh ljudi nimamo. Z vzpos- tavitvijo te institucije v Ptuju bomo prek SAZU-ja in univerz dobili potreben kader, ki bo pri- pravljen projektno sodelovati v različnih raziskovalnih temah. Kader in denar pa pomenita osnovo za začetek uresničevanja omenjenega razvojnega projek- ta." - Kakšne so obveznosti občine v tem projektu? Mag. Štefan Čelan: "V začetku je predvideno, da bo iz- postava "pokrivala" vse možne dejavnosti, ki jih ima Slovenska akademija znanosti in umetnos- ti. Glede na obstoječo infrastruk- turo in strokovnjake bi jih potem poskušali aplicirati v naš pros- tor. To pa ne bo tako enostavno in tudi ne čez noč. Na zadnjem sestanku smo se dogovorili, da je do konca novembra potrebno pripraviti strategijo, ki jo morajo potrditi tudi mestni svet in vsi tisti, ki so v občini odgovorni, da se ta projekt izpelje. Strategijo mora potrditi tudi SAZU. Šele potem bo o njem odločalo mi- nistrstvo za znanost in tehnolo- gijo. Če sem konkreten, mora mestna občina Ptuj v začetni fazi zagotoviti dva prostora, vse dru- go - opremo in osebni dohodek za raziskovalca, ki bo delal na različnih projektih, s katerimi bo to okolje sodelovalo na državnih razpisih - pa bo plačalo mi- nistrstvo." - Katere ptujske strokovne in- stitucije pa se bodo vključile v delo izpostave SAZU-ja? Mag. Štefan Čelan: "Računa- mo na vse dejavnike s področja kulture in turizma. Ocenjujemo, da je v teh institucijah toliko lju- di s fakultetno izobrazbo, da bi bilo skorajda sramotno, da se v ta za Ptuj pomembni projekt ne bi vključile." •»MG BANJALUKA, SARAJEVo V Banjaluki te dni zaseda sj mooklicani parlament bosa^ skih Srbov in išče krivce za gubo velikega dela ozcmlj, Karadžič vali krivdo na get]^ rale in Beograd ter ob tej! zahteva odstranitev visokij častnikov. Sicer pa so v nedei, jo, četrti dan premirja, na verozahodu BiH ponovno i^, bruhnili srditi spopadi mej muslimanskimi in srbskimi sj, lami. Najhujše je bilo v okolijj Sanskega Mosta, kje so bosaj, ski Srbi z vsemi vrstami orožj, obstreljevali obrambni položaje elitnega vladnega p{, tega korpusa. Ob tem srbsl; vojaški viri poročajo, da boj pojenjujejo in da se je froni ustalila kakih 50 kilometre zahodno in 35 kilometre južno od Banjaluke, ki je j vedno v srbskih rokah. Tud Združeni narodi so potrdili da se je število kršitev premii ja bistveno zmanjšalo in d tudi hrvaška vojska umik težko oborožitev. Med drugič Srbi zahtevajo odstop Radovj na Karadžiča in Ratka Mla diča, češ da sta kriva "tri gičnega položaja". Vodja bo sanskih Srbov, ki se je prei časom zaman trudil, da bi od stavil Mladiča, je izjavil, dab lahko njegovi drastični ukrep pripeljali do preobrata, venda ni bil deležen podpore. Kot ji izjavil, bodo Srbi na mirovni! pogovorih zahtevali, naj s upošteva položaj na dan 8. sep tembra, ko je bil sklenjen spe razum. Posebej je poudaril, d so srbske sile zavrnile so\ ražnika pri Sanskem Mostu i Prijedoru ter omogočile njego vo napredovanje na drugi frontah. Opazovalci ZN s poročali o umiku večje skupi ne Hrvatov s skrajnih frontni) črt na zahodu BiH, saj naj b Hrvaška umaknila neznatn število vojakov s tanki ii težkimi topovi, kar bi lahki pomenilo tudi zamenjavo voi ske. Francoski zunaj i ministe Herve de Charette je v nedelj s civilnim letalom prispel v Sa rajevo ter se sestal z bosal skim predsednikom Izetbego vičem in premierom Si lajdžičem. Napovedal je, da s je o štiridnevnem premirji pripravljen pogovorajati tudi' Beogradu, od hrvaškega pred sednika pa je dobil zagotovilo da bo Hrvaška spoštovala prt mirje. MOSKVA: V nedeljo se ji "srečno" končala kremeljsla ugrabitev avtobusa s talci, kja je morala posredovati pretit« roristična skupina Alfa. Pf skrajno nenavadni ugrabitv avtobusa s 25 južnokorejskiu talci - uslužbenci koncern Hyundai - na Vasilijever klancu v moskovski Kremel je kot pogajalec je sodelovJ tudi moskovski župan Juri Lužkov. Doslej neznani teru risti so po devetih urah pop janj izpustili talce, razen šp rih, nato pa je protiteroris tična skupian Alfa v nedelj' ob treh zjutraj nenadoma fl' padla avtobus, rešila talce, t' rorista pa ob ubila. MILANO: Sodišče v Milatf je v soboto sklenilo, da se ^ moral nekdanji italijanski mier Silvio Berlusconi pr^ sodiščem zagovarjati zarad korupcijskih obtož. Preisk'' valni sodnik Fabio Papard' je začetek procesa napoved^ za 17. januar. PEKING: Na Kitajskem i prišlo do nekaterih razpotij O gospodarskem področju, ^ partijski dokumenti napo^' dujejo, da naj bi se inflacija petih letih znižala na manj 10 odstotkov. Glavni spodb' jevalec inflacije so cene hraO' Pripravila: T. Moho^ f CDNIK - 19. OKTOBER 1995 POROČAMO. KOMENTIRAMO - 3 Znan je prvi krog ocenjevanja krajev v okviru akcije Moja dežela - lepa, ureja in čista, znani pa so tudi prvi delni re- zultati ocenjevanja mejnih turističnih prehodov ter 18 ' panožnih teknnovanj, med katere sodijo ocenjevanje želez- niških postaj, pošt, bencinskih črpalk, dvorišč podjetij in po- ; clobno. V prvem polletju je komisija ocenjevala 102 l Aleš Gačnik TEDNIK - 19. OKTOBER 1995 PO NAŠIH KR.A.11H ■ 4 ORMOŽ / SVETO PISMO - GONILNA SILA NAPREDKA lavna tribuna Adre 25. oktobra ob 19. uri prireja Adventistična dobrodelna in razvojna orga- nizacija ADRA v prostorih glasbene šole Ptuj javno tribuno na temo Sveto pismo - gonilna sila napredka. Sodelovali bodo slavisti, ar- heologi in teologi ter v pogo- voru poskušali odgovoriti na vprašanje, kakšna je dejanska moč te knjige vseh knjig in ali v njej lahko najdemo smisel življenja in rešitev svojih pro- blemov. •♦vk ŽETALE / SLOVESNOST IN PREDAJA TELEFONSKEGA OMEŽJA Na svidenje prihodnje leto Krajevna skupnost Žetale in gasilsko društvo sta v sodelovanju z osnovno šolo, aktivom kmečkih žensk in lovskim društvom letos pripravila peti tradi- cionalni kostanjev piknik z bogato ponudbo pečenega kostanja in drugih kmečkih dobrot. Slovesno so ob tej priložnosti v Žetalah predali namenu še novo krajevno telefonsko omrežje; telefon je zazvonil že pri 229 naročnikih. Tudi letošnji kostanjev pik- nik so v Zetalah pripravili na star način in ga združili s pred- stavitvijo nekaterih skoraj že po- zabljenih jesenskih običajev. V teh krajih sta namreč kostanjev les in kostanj nekoč dajala pre- cej zaslužka domačinom, še do danes pa so se ohranili nekateri običaji, povezani s kostanjem. Kako so nekoč žagali in tesali kostanjev les, so pokazali Sebas- tian Vogrinec, Polde Prevolšek in Jože Polajžer iz Nadol, ki vedo o kostanjevem lesu poveda- ti še marsikaj. Da je prav dober za izdelavo kolja, ki je bil nekoč edina opora vinski trti, sta pove- dala in pokazala Jože Albert in Jože Stres iz Čermožiš. Članice aktiva kmečkih žensk so na og- led postavile bogato kulinarično razstavo ter dobrote iz kmečkih peči ponudile tudi obiskoval- cem. Letos med kmečkimi do- brotami niso manjkale jedi iz kostanja, največ je bilo sladkih, bogato pa so bile mize obložene še s suhomesnimi izdelki, že skoraj pozabljenimi kmečkimi jedmi in drugimi slaščicami. Kostanjev piknik pa seveda ne bi imel osrednjega čara, če na njem ne bi bilo slastnih pečenih kostanjev in sladkega mošta. Delček k letošnjemu "kostan- jevemu" srečanju so dodali tudi osnovnošolci, ki se jim v pri- hodnje najverjetneje le obeta nov šolski prostor, saj ga v kraju že kar nujno potrebujejo. In da bi Žetale z okoliškimi vasmi res zaživele in vsaj enkrat na leto med haloške griče privabile obi- skovalce od blizu in daleč, orga- nizatorji kostanjevega piknika obljubljajo, da bo pri njih veselo tudi prihodnje leto, ko se bodo ljubitelji kostanjev in mošta srečali že šestič. Besedilo in posnetki: Tatjana Mohorko Sebastian, Polde in Jože so povedali, da je kostanjev les marsikje uporaben. "Tudi 2 izdelovanjem kolja se je dalo včasih dobro zaslužiti," sta nam zaupala Jožeta iz Čermožiš. Tokrat pa nismo pozabili na bogato kulinarično razstavo. CERKVENJAK / FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE Desetič po domače v petek ob 19.30 bo v kulturnem domu v Cerkvenjaku že 10., tradicionalni festival narodnozabavne glasbe, ki ga tudi letos pripravljata domače KUD Jožeta Lacka in ZKO Lenart v sode- lovanju z radiem Maribor. Kot nam je povedal Franc Bratkovič, predsednik organi- zacijskega odbora, se bo pred- stavilo 14 ansamblov z dvema skladbama. Najprej se bodo predstavili s svojo in nato še s skladbo iz zakladnice ljudske- ga izročila v svoji priredbi. Strokovna komisija v sestavi Urška Čuk, Boris Roškar in Ivo Ciani bo podelila nagrado za najboljšo izvedbo in prired- bo ljudske skladbe, občinstvo pa bo nagradilo tri najbolj všečne melodije. MS VE5TIČKE OD POD-^ eoRcev DO središča ^ Pred kratkim je Združena lista socialnih demokratov v Ormožu organizirala sesta- nek s svojimi člani in simpa- tizerji, sodelovala sta tudi Dušan Kumer, glavni ta[nik ZLSD Slovenije, in Ivi Žol- gar, podpredsednica Mlade- ga foruma stranke. Med skle- pi je razveseljiva pobuda za ustanovitev občinskega ura- da za mladino, ki bi mladim pomagal pri težavah, s kate- rimi se srečujejo pri zaposlo- vanju, stanovanjih in organi- ziranem druženju. * Trgatev je ta konec tedna doživela svoj vrh. To je bilo lepo vidno tudi po dolgi ko- loni traktorjev pred ormoško kletjo, kjer je čakalna doba presegla tri ure. * Saj ni res, pa je! Enkrat sta se na isti strani barikad znašla oba domača rokomet- na kluba, ki skupaj z drugi- mi dmgoligaši protestirata proti registraciji celjskih in velenjskih igralcev, ki jim omogoča igranje v prvi in drugi ligi. Rokometaši so mnenja, da naj vsi drugoli- gaši tekmujejo pod enakimi pogoji in ne na način, ki omogoča špekuliranje z re- zultati v letu, ki se bo le za šest drugoligašev končalo uspešno. Celjani se branijo, češ da gre za grobo poseganje v njihovo klubsko politiko, in se sklicujejo na interese slovenskega rokometa. * Že dolgo je znana želja, da bi bili Serjanci "somi zo se", zato je toliko bolj začudilo, da se na referendmnu niso odločili za samostojno občino. Z željo, da popravijo storjeno, so v Središču ob Dravi ustanovili Iniciativni odbor za ustanovitev občine Središče. Na tiskov- ni konferenci v sredo, 18. ok- tobra, so novinarjem pred- stavili svojo problematiko, mi pa jo bomo bralcem pri- hodnjič. ^ Ob težavah, ki se kopičijo v Središču, utegne koga za- boleti glava. Vendar se prav lahko zgodi, da bo v letu 1996 moral po aspirin v Ormož. Posebna komisija, ki si je ogledala prostore, v ka- terih posluje središka lekar- na, je odobrila delovanje le do konca leta. Tudi na zadnji seji svetnikov se je zdelo, da se tej poslovalnici pišejo temni časi. * Kdor pa ne mara aspirina in prisega na naravne meto- de, lahko poišče pomoč v protibolečinski ambulanti v Zdravstvenem domu Ormož. Dr. Vesna Mele se ukvarja s starodavno kitajsko metodo - akupunkturo. * Menda ima na zdravje bla- godejen vpliv tudi glasba. Mogoče bo koga ozdravila novica, da Pridigarji trdo de- lajo pri pripravi nove CD plošče, ki bo kmalu naprodaj v vseh bolje založenih trgo- vinah. * Kot uvod v kongres Zele- nih Slovenije je v petek zvečer v ormoškem hotelu potekala okrogla miza na temo varstva okolja v naši občini. Če ste gojili iluzijo, da pri nas živimo zdravo, jo čim prej pokopljite. Kot bomba je namreč odjeknila vest, da v času, ko si prizade- vamo zagotoviti zadostne količine kvalitetne vode, le- ta prihaja v vaše domove po salonitnih ceveh. Glede na reakcijo, ki jo je pri prisot- nih okoljevarstvenikih izz- vala beseda azbest, zadeva ni tako nedolžna in nenevarna. * Pa še minutka za zdravi-1 j en je kompleksov. Če še nis- te vedeli, Ormož premore Alejo pomembnih ali/in zaslužnih mož. Težava je le v tem, da je bolj redko nasel- jena in kratka. V njej namreč I stojita le spomenika Ksavruj Mešku in Stanku Vrazu, kmalu pa se jima bo pri-{ družil še spomenik Rudi Jurčecu. Glede na to, da so ta j prostor poimenovali v alejo, kaže, da Ormožani razmišlja- jo in planirajo dolgoročno. Obenem pa tudi ne. Ali pa že v sami kali zatirajo misel, da bi v Aleji pomembnih mož lahko kdaj v daljni in ne- predvidljivi prihodnosti stal tudi doprsni kip kakšne žen- ske? Obstaja seveda še tretja možnost in dovolj prostora tudi. Tekst in foto: Viki Klemenčič, f EDNIK • 19. OKTOBER 1995 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE -5 BORŠTNIKOVO SREČANJE / GOSTOVANJE TRŽAŠKEGA GLEDALIŠČA Prago ianian Kaištat Vsako leto v času Borštnikovega srečanja pri nas gostuje jtalno slovensko gledališče iz Trsta. Letos bodo gostovali s jvojo največjo uspešnico, komično igro Halštat Draga Jančarja v režiji Borisa Kobala. Igrajo: Vladimir Jure, Maja ^lagovič, Lučka Počkaj, Miranda Caharija in Gojmir I^šnjak. S predstavo so zelo uspešno nastopili na festivalu v Veroliju v Italiji in tudi veliko gostovali. Tržaško gledališče letos praz- nuje 50-letnico in 90-letnico slo- venskega Kulturnega doma. Vendar se že vsa leta otepajo s [ludimi finančnimi težavami, čeprav bi moralo biti kot stalno gledališče redno dotirano od države. Za Ptujčane bo ta igra še pose- bej zanimiva, saj govori o arheo- loških izkopavanjih grobišč. Umetniški vodja gledališča pesnik Miroslav Košuta je o predstavi zapisal: "Igro je mogoče razumeti tako ali dru- gače. Tudi uprizoriti jo je mogoče tako ali drugače. Vem, da bo njena prihodnja odrska postavitev čisto drugačna od naše. In v enaki meri verodostoj- na, spoštljiva do avtorja in tema- tike. Tudi v tem je čar te igre. Igra: to je namreč originalni podnaslov Halštata. Pisatelja je sicer Andrej Inkret za kratek čas prepričal, da "vzame svinčnik. prečrta igra in napiše komedija". Toda v dneh študija v Veroliju mi je uspelo to prepričanje oma- jati in je ponovno napisal "igra". Igra, ki je seveda tudi in predvsem komedija, hkrati pa več kot samo to, igra, ki se obli- kuje z našim branjem in čuten- jem ter dopušča možnost odpi- ranja slehernih vrat in oken: tis- tih na Kongresni trg in njegove klopce, a tudi drugih v kletne in podstrešne prostore, v rudniške jaške in krošnje dreves, in takih v posebne literarne kamrice s Pi- randellom in Shakespearom in Jančarjem. Saj, Jančarjem! Komu pa je že uspelo, mimo Cankarja, da se je tako temeljito, a prisrčno citiral?" Predstava bo v ponedeljek, 23. oktobra, ob 15. uri za mla- dinski abonma in ob 19.30 za izven. Ker je postavljena ambi- entalno, je za gostovanje naj- primernejši prostor palacij na gradu. Vstopnice so v predpro- daji v pisarni ZKO, Slovenski trg 12, in eno uro pred predsta- vo na gradu. •o bbg PTUJ / RAZSTAVA MEDNARODNE ARHITEKTURNE DELAVNICE Območje Brega med toplicami in železniškim mostom je že dlje časa polno pro- blemov v prostoru, najslabše urejeno in dejansko nikoli načrtno reševano. Zato so se na ptujski občini v letu 1994 odločili, da se po dol- gem času načrtno le uredi ta problem. Nalogo so zaupali Pro- jekti inženiringu v Ptuju. Kot je povedal Branko Cepič, diplo- mirani inženir arhitekture, je naloga predvidevala, da v Pro- jekti pripravijo izhodišča za reševanje tega območja. Z začetkom priprave izhodišč so se pojavili študentje z ljubljanske fakultete za arhitek- turo, konkretno domačinka Nataša Jurgec, s pobudo, da bi v Ptuju lahko organizirali stro- kovno delavnico, ki jo vsako leto organizira mednarodno združenje študentov arhitekture f eni od držav. Letos so se jdločili za Slovenijo. Ponudili io jim iskanje rešitve za omenje- 10 območje in v združenju so ga sprejeli. V Projekti inženiringu so udeležencem delavnice nudili strokovno pomoč: predstavili iz- hodišča, pokazali in razložili problematiko, pripravili podlo- ge in opravili konsultacije. Pričakujejo, da bodo študentje izdelali koristna in zanimiva iz- hodišča za končno nalogo - urba- nistično ureditev tega dela mes- ta. Teden dni bivanja študentov arhitekture in krajinske arhitek- ture iz cele Evrope je hitro mi- nil. Po prihodu prejšnji četrtek so čas do nedelje izbrabili za spoznavanje bližnje in daljne okolice. V nedeljo dopoldne so se srečali z mentorji, popoldne pa jim je o tematskih parkih pre- daval mag. Miodrag Mitrasino- vič z Univerze za arhitekturo na Floridi. Profesor Peter Gabri- jelčič s Fakutete za arhitekturo v Ljubljani jim je v ponedeljek predaval o povezavi med reko in mestom, v torek so jim predsta- vili mednarodni arhitekturni natečaj, ki ga za Slovenijo pred- stavlja podjetje Jabolko iz Ljubljane, madžarski predava- telj pa je govoril o uporabi računalniških programov v arhi- tekturi. Danes ob 16. uri pa bo v Mestni hiši v Ptuju odprtje raz- stave mendarodne arhitektur- ne delavnice, na katero vabijo tudi Ptujčane. Sicer pa so se, kot je povedal vodja projekta Go- razd Furman, vse dni bivanja v Ptuju izredno trudili, da bi vzpostavili kar najboljše stike s prebivalci. •>MG V spomin Nadi Kovadč Komaj se je letošnje šolsko leto dobro pričelo, nos je pretresla vest, da je v boju z zahrbtno in hudo boleznijo, brez tožbe, pogumno in dostojanstveno, kot je premagovala vse ovire v življenju, omagalo upokojena učiteljica Nada Kovačič iz Ormoža. Otroška in mla- dostna leta je preživela v Ptuju, ustvar- jalno in zrelo življenjsko obdobje ter delo pa je poklonila svoji družini in Ormožu. Vsi, ki smo delček njene življenjske poti ho- dili z njo, se je spominjamo kot ženske s širokim znanjem in posluhom za sočlove- ka. Moj spomin nanjo sega v čas pred petintri- desetimi leti. Všeč mi je bilo, kako se je vedno prijazno odzvala pozdravom mimoi- dočih, mimogrede povedala kakšno bese- do in nasmejana hitela dalje. Vedno se ji ne mudilo, saj je imela ob šoli veliko dela tudi doma, kjer so jo čakali njeni fantje, kot je rada dejala svojim trem sinovom Andre- ju, Matjažu in najmlajšemu Zoranu, in se- veda tudi mož Zlatko, ki ji je poleg otrok pomenil največ in s katerim sta bila eden najskladnejših zakonskih parov v Ormožu. Ob šolskem in domačem delu je bilo v Na- dinem življenju tudi veliko drugega - iz- venšolskega. Redki so bili dnevi, ko se njen delavnik, ki se je pričel zjutraj, ni končal kdo ve kdaj v večernih urah. Pouk v dopol- danskem času, poučevala je četrti razred, nato hitro domov, da postori najnujnejše za družino, ter nazaj v šolo, kjer se je začelo tisto tretje delo, zvečer pa ponovno delo za družino, popravljanje nalog in pri- prave na pouk. Spominjam se, kako mi je Večkrat omenila, da se pristni odnos z mla- dimi ne rojeva samo v okviru razreda, tem- več tudi in predvsem tam, kjer se ob delu lahko razvije spontan prijateljski pogovor in kjer mladi lahko pokažejo, neobremen- jeni od šolskih skrbi, vse svoje sposobnosti. Njena velika ljubezen so bile: lutke. Marsi- katero lepo in prijetno urico je preživela s svojimi malimi prijatelji na vajah, kasneje pa na številnih odmevnih predstavah. Na- din velik prispevek je tudi pri ustanavljanju, delu ter vodenju Zveze prijateljev mladine v Ormožu in številnih bogatih dejavnosti te organizacije, kjer je pokazala veliko mero organizacijskih sposobnosti in neizmerno ljubezen do mladega rodu. Ob delu za druge je našla tudi zase drobec časa, ta pa je bil povezan z ljubeznijo do slovenske besede in lepe knjige. Te ni vce- pila samo svojim otrokom, temveč tudi šolarjem. Brez dvoma je njena zasluga, da je s svojim vztrajnim in prizadevnim delom pri ustanavljanju in gojenju najprej Ingo- ličeve in nato Meškove bralne značke na ormoškem območju pritegnila k prebiranju knjig veliko število šolarjev. Ob lepi slovenski besedi je gojila še ljube- zen do narave in slovenskih planin in jo vcepila ne samo šolarjem, temveč tudi svojim trem sinovom, ki ji danes zvesto sle- dijo na lepih in samotnih gorskih poteh. Mogoče smo se v tistem času, ko so vsi hi- teli na morje, čudili Kovačičevim, kaj neki je tako lepega v gorah, kamor gredo vsako poletje. Danes to njihovo ljubeze bolje ra- zumemo. Ob vsem svojem bogatem in delavnem življenju nas je znala razveseliti z iskricami humorja, ki so nam olepšale ter popestrile enoličnost vsakdanjega dela. To so bile drobne in duhovite potegavščine, ob kate- rih se ni nasmejala samo Nada, temveč tudi tisti, ki so jim bile namenjene. Pokaza- le so se njene nasmejane oči, vesel smeh in dan je bil takoj lepši. Prav ta njena človeška vedrina, prisrčna nagajivost, širi- na njenega znanja in dela je tisto, kar nam bo Nado najlepše ohranilo v spominu. Vida Topolovec PTUJ / »MOJ PONOS - ZOBJE ZA PET« v okviru tretjega dneva ustnega zdravja Slovenije je bil v OS Olge Meglic v Ptuju prvi državni kviz o znanju o zobeh "Moj ponos - zobje za pet". Udeležilo se ga je trinajst ekip slovenskih osnovnih šol. Vse so pokazale dobro znanje o zobeh, nekoliko manj pa so bile posamezne ekipe srečne roke pri likovnih delih, kjer jih je bilo samo pet ocenjenih maksimalno s tremi točkami. Zmagala je ekipa OS Toneta Čufarja iz Maribora, druga je bila OŠ Ajdovščina, tretja OŠ Ljudski vrt iz Ptuja. Tekmovanja so enostavna množična oblika vzgoje otrok za dobro ustno higieno in se jih otroci radi udeležujejo, radi zmagujejo in so veseli pohval. Zmagovalna ekipa iz OŠ Toneta Čufarja, Maribor. Foto: Laura, Gorišnica Kviz je bil dobro pripravljen in izveden. Zahvala gre OŠ Olge Meglic, sponzorjem, ki so pripravili pokušnjo zobem pri- jazne hrane, in organizacijske- mu odboru. •>MG UUTOMER / EX TEMPORE '95 z odprtjem razstave v Trstenjakovi galeriji je bila v nedeljo v Ljutomeru končana sedma slikarska kolonija Ex tempore Ljutomer '95. Na njej je sodelovalo 82 aka- demskih in ljubiteljskih slikar- jev iz cele Slovenije, ki so oddali 118 likovnih del, izmed katerih jih je tričlanska strokovna žirija za razstavo izbrala 36. Med njimi je pet del ptujskih likovnikov. članov likovne sekcije delavske- ga prosvetnega društva Svoboda iz Ptuja. Razstavljajo Jože Fol- tin, Andrej Božič, Branko Gajšt, Grega Samastur in Oto Jurgec, ki je za svojo stvaritev prejel odkupno nagrado, aka- demski slikar Dušan Fišer s Ptujske Gore pa je dobil veliko nagrado prireditelja kolonije. Razstava bo na ogled mesec dni. V soboto in nedeljo bo za člane likovne sekcije delavskega pro- svetnega društva Svoboda na Štatenbergu interna kolonija. •>MG ŠOLSKI ZVONEC LJUDSKI VRT • Oh t§dnu otroka so v šoli izvedli projekt Živim zdravo, da hom zmogel reči ne, pri katerem so se ukvarjali z raznimi oblikami zasvojenosti in pripravili tudi razstavo na to temo. Voktohru bodo potekali še projekti Naša domačija, Planet naš dragi ter Mir in prijateljstvo, naše največje bogastvo, pripravili pa bodo tudi zgibanko, s katero se bodo predstavili na občinskem otroškem parlamentu. Na šoli so izdali že obvestilo o delu, v katerem so zapi- sali uspehe ''^0sameznih učencev na matični šoli in organiza- cijski enoti Grajena v lanskem šol- skem letu ter objavili koledar najpo- membnejših šolskih dogodkov v letošnjem šolskem letu. OŠ DR. LUDEVITA PIVKA 1^ V tem tednu učenci sodelujejo v projektu Jesen v besedi in sliki: v različnih delavbnicah pojejo, plešejo, dramatizirajo in ročno oblikujejo. Projekt bodo sklenili z razstavo in kultrunim programom v petek. Osmošolci pa so si v Ljubljani ogle- Jali razstavo Svet predmetov - Goti- ka na slovenskem. OŠ liAJDINA • 5 tednom projektnega dela so se ^rečali tudi učenci in učenke na OS Hajdina v minulem tednu. Projekt so naslovili Prišla je botra s čajno, predstavili pa so ga v torek, ko so ob sedanji šolski stavbi položili temeljni kamen ^'g^^^dnjo prizidka s telovadnico. 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 19. OKTOBER 1995 - TEDNIH JURSINCI / TRETJE PRAZNOVANJE ZAHVALNEGA DNE Izbrali vln^ sko krallUo Ob koncu minulega tedna je bilo praznično tudi v juršinski občini, kjer so že tretjič pripravili praznovanje zahvalnega dne. Organizacija je bila tudi letos v rokah občinskega odbora SKD in občanov, svoj delež pa je letos dodala tudi občina. Izbrali so najlepšo cvetočo hišo, pripravili povorko starih običajev in navad ter na poseben način okronali letošnjo vinsko kraljico - naslov je dobila 19-letna Silva Majerič iz Sakušaka. "Juršinski Prleki smo se zno- va zbrali, da se zahvalimo jese- ni in bogu ter materi naravi za vse dobro in slabo v tem letu. Kljub obilici dežja, neugodne- mu vremenu in težavam v kme- tijstvu smo hvaležni kmečki ljudje veseli zaradi vsega, kar smo pridelali," so v povabilo za- pisali Juršinčani. Vsaka vas je najprej darovala svoj dar cerkvi ter se zahvalila je- seni za vse darove, v drugem delu pa so Juršinčani na vozovih pri- kazali vrtnarstvo v malem ter jih kar nekaj dodobra napolnili s cvetjem. Tudi v povorki se je vsa- ka vas predstavila posebej: na vo- zovih so se bile terilje, pletilje, kolarji, trsničarji, vinogradniki, sodarji, pletarji, osrednji del pa je bil namenjen prikazu življenja in dela juršinskih kmetov od pomladi do jeseni. Kot je ob tem poudaril juršinski župan Alojz Kaučič, je praznovanje zahval- nega dne v juršincih velik dan, ter dodal: "Še posebej smo veseli, da se danes pri nas predstavlja tisto, kar že nekako izginja in nas bo nekoč le še spominjalo na sta- re čase." Kot je med drugim povedala glavna organizatorica nedeljske slovesnosti Marta Toplak, so po praznovanju prve zahvalne ne- delje, ko so se zahvalili jeseni, ter po lanski zahvali za kruh letos zahvalili za dobro vinsko letino. Ker sta sicer vinarstvo in trsničarstvo v Juršincih doma že mnogo let in so vinske gorice za tamkajšnje prebivalce nekakšen svet dobrote, so bili Juršinčani mnenja, da bi bilo dobro, da svo- Letošnja vinska kraljica... ...in bog vina. jo zahvalo izrečejo tudi "bogu vina". Letos jim je namreč ta dal dobro vinsko kapljico, o vsem tem pa je govorila tudi letošnja kraljica vina. Juršinčani so na zahvalni dan pripravili še manjši sejem kmečkih dobrot in obiskovalcem ponudili kmečke pridelke, izdel- ke, dobrote iz krušnih peči, nika- kor pa tokrat ni šlo brez sejem- ske ponudbe tistega blaga, ki s praznovanjem zahvalnega dne le nima ničesar skupnega. Besedilo in posnetki: Tatjana Mohorko ORMOŽ / 6. KONGRES ZELENIH SLOVENIJE Stano eno Shwn^ imamo Minuli konec tedna je Ormož gostil delegate Zelenih Sloveni- je, ki so se zbrali na svojem rednem kongresu. Sestankovanje je minilo brez kakšnih posebnosti mimo dnevnega reda. Predsednik stranke Vane Gošnik je podal poročilo o delovanju stranke v prete- klosti in vizijo prihodnosti. Po njegovem mnenju se Ze- lenim ni treba bati neuspeha na volitvah, saj naj bi že pri- hodnje volitve dvomljivce postavile na realna tla. Za to bo stranka morala marsikaj spremeniti, predvsem okre- piti delovanje programskega sveta in finance. Zeleni so se izrekli za zakon o prepovedi gradnje jedrskih elektrarn v Sloveniji in prepo- vedi vlaganja v tovrstne objek- te v tujini, saj po letu 2000 za takšno početje ni več nobene zakonske ovire. Na kakšen od- mev bo zakon naletel v držav- nem zboru, bomo še videli. Delegati si veliko obetajo tudi od novoizvoljenega podpred' sednika stranke Andreja Aplenca. Zeleni so se razhajali predvsem v pogledih na način uresničevanja svojih ciljev. Vse glasnejše so zahteve, da Predsednik stranke Vane Gošnik v živahnem pogovoru mora stranka radikalizirati svoje akcije. Podobnih zgle- dov je v tujini nič koliko in tudi Slovencem ne bi škodova- la uporaba metode "naj-stojijo- tovornjaki-do-Benetk!" Žal se zdi, da je redoljubna struja v stranki še vedno v premoči in tako od Zelenih tudi v prihod- nosti ne moremo pričakovati akcij, ki bi prebudile in pre- tresle vesoljno Slovenijo. Besedilo in fotografiji: Viki Klemenčič PTUJ / RODITELJSKI SESTANKI - MALO DRUGAČE^ Prvo sreianh s sira Šolsko leto teče ne samo učencem in učiteljem, ampak tudi staršem. Da ne bil roditeljskih sestankov starši občutili kot obvezo, so jih na osnovni šoli Olge, Meglic v Ptuju povabili na klepet ob kovici. Srečanja so potekala v dveh delih: na skupnem delu je ravnatelj spoznal starše z razredniki in učitelji ter drugimi strokovnimi delavci na šoli, drugi del sestanka pa je bil namenjen pogovorom razrednikov s starši po oddelkih. Sestanki so potekali po razre- dih vsak popoldan od 26. sep- tembra do 5. oktobra v okolju, v katerem so učenci in učitelji na panojih predstavili že svoja prva dela in programe. Starše so sez- nanili z rezultati v lanskem šol- skem letu, s spremembami in no- vostmi v tem šolskem letu, učitelji pa so predstavili temeljne cilje, ki jih želijo doseči pri posa- meznih predmetnih področjih. Prisluhnili so tudi pripombam, predlogom in vprašanjem staršev, ki so se nanašala predvsem na pomanjkanje učbe- nikov za posamezne predmete, na novo organizacijo šolskega življenja, na interesne dejavnosti in fakultativni pouk na šoli. Prav tako so se zanimali, kdaj bo rešen problem prostorske stiske na šoli, saj so starši razredne stopnje nezadovoljni, ker morajo njihovi otroci polovico šolskega leta ho- diti v šolo popoldan, 4. razredi pa celo dve tretjini leta. Tiste pobude in predlogi staršev, ki niso odvisni od širše družbe, bodo upoštevali pri svo- jem delu v tem in naslednjem šolskem letu. SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE) POMEMBNI H DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Spomin in opomin Zadnje dni smo se spominjali dveh pomembnih obletnic. Na avstrijskem Koroškem so pros- lavljali 75-letnico plebiscita prvič v izrazitejšem znamenju sprave in sožitja med dvema tamkaj živečima narodoma. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa je pripravila ob 100. obletnici rojstva Josipa Vidmarja, svojega nekdanjega dolgoletnega predsednika, okroglo mizo, ki je v spoštljivi misli nanj združila njegove občudovalce in kritike. KOROŠKA - NOVA KULTURA SOŽITJA Na slavnostni seji ob 75-letnici koroškega plebiscita je v deželni j hiši prvič v zgodovini proslavi-; Janja spregovoril v slovenščini tudi predstavnik koroških Slo-^ vencev Valentin Inzko. To je se-^ veda pomembnen dogodek, ki pa j nas kljub temu ne bi smel popel- jati v preveč nekritično evfo- ričnost. Kakor je spodbudno, da je bilo v deželnem zboru na os- rednji državni proslavi prvič slišati slovensko besedo, pa je hkrati tragično, da sta bili Koroška in Avstrija sposobni za takšno "širino" šele po 74 letih, ki so zgodovina sistematičnega podcenjevanja in zatiranja slo-. venske manjšine na Koroškem, asimilacijske politike, ki skoraj nima primera v Evropi. Rezultat takšne politike se kaže tudi v po- datku, da je bilo leta 1910 na Koroškem 65 tisoč slovensko go- vorečih prebivalcev, leta 1991 pa se je ob popisu za Slovence izre- klo le še 15 tisoč Korošcev. Kljub temu velja poudariti to- kratno prepričanje avstrijskega državnega predsednika Thomasa Klestila, da je z letošnjim načinom praznovanja obletnice koroškega plebiscita "uspelo položiti trdne temelje za novo kulturno sožitje v deželi". Klestil je to označil za "velik dan za deželo Koroško". Dejal je, da zdaj ni več dvoma, da si Korošci, ne glede na to, kakšen jezik govo- rijo, delijo skupno zgodovino. Slovenski slavnostni govornik Inzko je pozval vse Korošce in Korošice, naj skupaj gradijo mostove med narodoma in ne ustvarjajo novih prepadov, od- pravijo naj predsodke, odpuščajo, pospešujejo mno- govrstnost namesto enoumja in ustvarjajo sožitje v duhovno enotni, skupni Koroški. Inzko je tudi ugotovil, da so se odnosi med Slovenci in Nemci na Koroškem izboljšali, to pa obeta tudi rešitev odprtih vprašanj slo- venske manjšine. Slovenski predsednik Milan Kučan je v celovški Kleine Zei- tung izjavil, da ga dejstvo, da je na uradni plebiscitarni proslavi prvič spregovoril tudi predstav- nik koroških Slovencev, navdaja z optimizmom. Ugledna Koroška je s tem priznala, da je bil plebiscit dogodek, ki je po- memben za oba naroda na Koroškem. "To tudi pomeni, da se ta dogodek tudi ne tolmači več kot zmaga enega naroda nad dru- gim," je dejal Kučan in pouaril dejstvo, da se je na Koroškem končno uveljavilo tudi spoznan- je, da je bil izid plebiscita dosežen le zato, ker se je veliko število koroških Slovencev odločilo za takratno demokra- tično Avstrijo in ne za skoraj neznano novo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mariborsko zgodovinsko društvo pa je v Mariboru organi- ziralo razpravo ob obletnici koroškega plebiscita. Zgodovi- nar Marjan Matičič je opozoril, da je bil plebiscit na Koroškem mešanica različnih interesov vplivnih velikih sil takoj po prvi svetovni vojni, namesto k opre- deljevanju o narodni pripadnosti pa je plebiscit ljudi na večinsko slovenskem ozemlju prisilil k odločanju za Avstrijo ali Jugosla- vijo. Škof dr. Vekoslav Grmič pa je poudaril, da je v času plebi- scita nemška propaganda na Koroškem zasejala needinost med koroške Slovencev in si s tem zelo olajšala nadaljnje delo. Velikemu delu koroških Sloven- cev je vcepila nekakšen občutek manjvrednosti, zaradi česar so dajali prednost vsemu, kar je bilo nemškega. "Narodna zavest nika- kor ni bila tako živa, da bi o njej lahko govorili kot o vrednoti, na kateri je mogoče zidati trdno stavbo drugih vrednot: verskih, političnih, kulturnih. Poleg ne- odločnosti pa je treba omeniti tudi ideološkost političnega odločanja v Ljubljani, ki je bila kuga in je kuga tudi zdaj. Sloven- ska politika se je večkrat dala vo- diti usodni ločitvi duhov, ki se je ponovila v času okupacije med drugo svetovno vojno z vsemi posledicami in odmevi še v današnjem političnem življenju. Zgodovina ne more in ne more poučiti politikov. Danes se neka- teri politiki celo brez sramu upa- jo spraševati, ali sta Krek in Korošec imela prav, da sta nas ob koncu prve svetovne vojne ločila od Avstrije. Še na misel jim ne pride, da bi priznali usodo, ki bi zadela vse Slovence, če bi ostali v Avstriji." JOSIP VIDMAR - DOSLEDNO SLUŽENJE SLOVENSTVU Na sprejemu po neki proslavi slovenskega kulturnega praznika pred kakšnimi desetimi leti so Josipa Vidmarja spoštljivo in vztrajno oblegali različnimi kul- turniki, ne samo tisti, ki se mu bili naklonjeni. Vidmar je bil svojevrsten magnet, ki je priv- lačil vse in večni izziv za vse. Ko sem mu omenil to enkratnost in nenavadnost, da ga kljub vsemu iščejo in prisvajajo oboževalci in kritiki, se je samo nasmehnil in zamahnil z roko: "Napišite kaj o tem ..." Tega se še posebej spominjam ob prebiranju aktualnih misli, ki so jih te dni izrekli ali zapisali o Vidmarju ob njegovi stoletnici njegovi sodobniki, o katerih je Vidmar sodil zelo različno. Dr. Taras Kermauner je zapisal, da je Josip Vidmar nasproti prila- godi j ivcem in dogmatikom uvel- javil pravico do svoje sodbe. De- loval je kot državnik znotraj ku- lure, kot osebnosti z lastno ideo- logijo. Četudi povezan s poli- tičnim gibanjem, je bil vseskozi izrazit Slovenec. Zastopal je slo- venstvo, a tudi zahodnoevropsko krščansko izročilo. S kultiviran- jem boljševizma je preprečil po- noven razkol slovenstva na dva nespravljiva dela. Dr. Matjaž Kmecl je dejal, da je bil Vidmar "zelo poseben, nadarjen, ener- gičen in v mnogočem dosleden mož. Z globokim instinktom je stopal v zgodovino tam, kjer je bila megla najgostejša in - kar bi morali upoštevati vsi nakdnadni pokašljevalci nad njim - dosledi no služil slovenstvu." Pesnik in akademik Janez Menart piše, da mu je zelo ostalo v spominu Vidmarjevo pripove- dovanje o nekem dogodku na ce- lovški železniški postaji še v Av- stro-Ogrski malo pred prvo sve- tovno vojno. Bil je petnajstleten deček in je v slovenščini hotel kupiti vozovnico. Kljub vztra- janju mu je blagajničarka ni ho- tela dati, češ da mora govorit' nemško, in je pred njim zaloput- nila leseno okence. On pa je toli- ko časa tolkel po okencu, da nazadnje dosegel svoje. Ko je t" pripovedoval, je Vidmar še pri; pomnil, da je v bližini stal nek' gospod in zamrmral: "To se flf bo dobro končalo ..." In se res m Avstro-Ogrska je razpadla. MeO' art pravi, da mu je nekega dn^ prišlo v roke njegova bibliog' rafija - nad sto dvanajst izvirni'' krajig in prevodov. "Tedaj sem ^ zavedel, da bi Vidmar zasluži' vse spoštovanje že samo zara^ tega svojega ustvarjanja, tudi č< bi odpisali vse drugo, kar je * življenju storil, ne pa da vsi ku'' tumiki po vrsti iščejo samo kakšno črko, ki jo je napisal pr^" Edvardu Kocbeku." •» Jak KopdJii f EDNIK - 19. OKTOBER 1995 NASI KRATI IN UUD.TE - 7 DRESDEN / NA RAZSTAVI SLIKI IZ PTUJSKE ZBIRKE TURKERIJ V sveHobi poimsem V svetlobi polmeseca" je naslov razstave, ki bo do srede novembra na ogled v Jresdenskem Albertinumu, nato pa se bo preselila v Bonn. Razstava predstavl- ja vplive osmanske kulture na Evropo, med eksponati pa sta predstavljeni tudi dve sliki iz ptujske zbirke turkerij. Avtor razstave je dr. Holger Schukelt, znanst- veni sodelavec dresdenske orožarne. gazstava obravnava temo, ki so jo ponudili na ogled že številni evropski muzeji. Ena največjih je bila leta 1983 na Dunaju. Ta- Ij-at so Dunajčani slavili tristoto obletnico zmage nad Turki, ki 50 neuspešno oblegali cesarsko mesto. Nam je bolj v zavesti raz- stava "Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu", ki je predstvila ptujsko (če smo natančnejši, vurberško) zbirko turkerij, eno naj- večjih ohranjenih slikarskih zbirk te vrste. Ptujska zbirka je pos- tala nepogrešljiv člen v poznavavanju osmanskih vplivov na ev- ropsko kulturo. Razstavni katalog je bil tiskan tudi v nemški mu- taciji, zato je ptujska zbirka turkerij znana tudi nemško biročim zgodovinarjem, ki se ubadajo s temi vprašanji. To je bil tudi raz- log za vabilo v Dresden. Na dresdenski razstavi je kar nekaj gradiva, ki ga poznamo z drugih "turških" razstav ali iz li- terature. Nekaj povsem novega pa je, kako so nemški zgodovi- narji to gradivo interpretirali. Današnje Nemčije Turki niso neposredno ogrožali, zato se med tamkajšnje prebivalce ni zasidral strah pred "dednimi sovražniki". V16. in 17. stoletju, ko so divjale najhujše turške vojne, so v tem koncu Evrope Osmane doživljali predvsem kot zanimivo dru- gačno civilizacijo, Istanbul pa kot mesto razkošja, neizmernega bogastva in nikoli dostopnih ha- remov. Tako so se dresdenski muzealci lotili razstave docela neobremenjeni. Razstava je raz- deljena na osem poglavij, a le eno od njih predstavlja vojno, pa še to poglavje je sežeto na obleganje Dunaja v letu 1683, ki so ga oce- nili kot najpomembnejšo preo- kretnico v evropski politiki. Si- cer pa je razstava posvečena li- kovni umetnosti, umetni obrti, turški modi in turškim slavnos- tim, ki so jih prirejali po evrop- skih dvorih. Muzealci so opravili strog izbor in prikazali le najza- nimivejše predmete. Največ raz- Pred vhodom v dresdenski muzej visi turška zastava. stavljenega gradiva je iz bogatih dresdenskih in drugih nemških muzejev, sposodili pa si ga tudi iz Londona, Pariza, Amsterda- ma, Dunaja, Krakova, Zuricha, Budimpešte in Ptuja. Predmeti so razvrščeni po po- glavjih in kronološko, njihova razmestitev v razstavišču pa je skrajno preprosta. Posamezna poglavja spremljajo kratka bese- dila, muzealije pa skopi, a s pre- govorno nemško natančnostjo sežeti komentarji. Ker je večina eksponatov krhkih in zelo drago- cenih, prevladuje razmestitev po vitrinah, ki so zelo enostavne. Oblikovalec se je povsem podre- dil razstavljenemu gradivu in zahtevam po njegovem varovan- ju. Na razstavi tudi ni nobenih sodobnih muzealskih prijemov, brez katerih si pri nas skorajda že ne upamo več pripravljati raz- stav, če nočemo veljati za staro- kopitne. Dresdenski muzealci pa so se raje temeljito poglobili v gradivo, ga pretehtano razpore- dili v skupine in mu dovolili, da v kar največji meri samo pripove- duje svojo zgodbo. Obiskovalci ta način s hvaležnostjo sprejema- jo. Razstave v Albertinumu so v prvi vrsti namenjene domači, nemški publiki. Množice turis- tov, ki z vseh koncev sveta priha- jajo v Dresden, preplavljajo Zvvinger, Albertinum pa ima drugačno publiko. Ob mojem obisku se je že nekaj minut pred deseto, ko odpro razstavišče. pred vhodom nabrala gneča. Nato pa so se ljudje do šeste zvečer, ko se vrata muzeja zapro, zavzeto sklanjali nad vitrine, prebirali napise in z občudovan- jem motrili razkošne orientalije. Za nas pa je najzanimiveje, kakšno mesto je bilo odmerjeno ptujskima Orientalki in Orien- talcu. Obe sliki sta na razstavi verjetno najatraktivnejša ekspo- nata in tudi edina, katerih priv- lačnost so postavljalci posebej iz- postavili. Sliki sta obešeni v eni od dvoran na takšno mesto, da ju obiskovalci opazijo takoj, ko vstopijo skozi glavna vrata muze- ja. Skozi steklena vrta jih najprej pozdravi omamno lepa Oriental- ka, ki še najbolj spominja na grško boginjo Diano s turbanom. Nato pogled zdrsne na njenega strogega spremljevalca. Kako bi bilo mogoče iti mimo in ne kupi- ti vstopnice? Posebej izpostavlje- no mesto sta si podobi prislužili tudi v razstavnem katalogu, ka- mor sem podpisana lahko prispe- vala komentar. Katalog obsega 412 strani, pisalo pa ga je 69 so- delavcev. •0^ Marjeta Ciglenečki Sliki iz ptujske zbirke turkerij na razstavi v Albertinumu. PTUJ / POKLICNA ELEKTRO IN STROJNA SOLA Do konca leta nova testna steia Poklicna elektro in strojna šola Ptuj je sredi gradnje prizidka k sedanji avtomehanični delavnici ob Raičevi ulici, kjer so že doslej usposabljali dijake - bodoče avtomehanike - za prak- tično delo. Prizidek je namenjen postavitvi nove testne steze, s katero bo ptujska šola posodobila pogoje za pouk. "Šola je izbrana kot regijska šola za izobraževanje v avtore- montni dejavnosti in v ta na- men izboljšuje tudi pogoje za izobraževanje avtomehanikov v celoletni organizaciji pouka, pa tudi za obrt in podjetja. Gre za dograditev obstoječe avto- mehanične delavnice, ki doslej ni zagotavljala optimalnih po- gojev za pouk. Dogradili bomo 170 kvadratnih metrov. Tu bo teszna steza, ki smo jo kot ses- tavni del učne tehnologije do- bili od ministrstva za šolstvo in šport. S to posodobitvijo bomo opremljeni tako, kot je sedaj že opremljenih približno deset avtomehaničnih šol v Sloveniji," je povedal ravna- telj Poklicne elektro in stroj- ne šole Milan Cimerman. Investicija je ocenjena na 19.327.000 tolarjev. Sofinan- cerji so mestna občina Ptuj, iz katere ima šola največ dijakov in bo prispevala 7 milijonov in pol, nekaj bo primaknilo mi- nistrstvo za šolstvo še poleg opreme, občina Ormož 2 mili- jona, druge občine pa naj bi prispevale denar glede na šte- vilo dijakov. Nekaj denarja bo 7iior>tnv\]a tnrli šnlci 17 Qvnn'b sredstev. Testno stezo, ki bo pomagala pridobiti znanje vsa- ko leto približno 170 vpisanim dijakom, naj bi pričeli upo- rabljati v začetku leta 1996. Milena Zupanič Poklicna elektro in stroj- na šola že četrto leto iz- vaja poleg poleg celolet- nega tudi obrtni način izobraževanja. S tem sis- temom se je prek mi- nistrstva za šolstvo vključila v mednarodni program Phare, ki naj bi Sloveniji pomagal preo- braziti sistem poklicnega in strokovnega izo- braževanja pred vstopom v Evropsko unijo. 95 let Dijaškega doma Ptuj I Danes bo Dijaški dom Ptuj proslavil 95-letnico svojega obstoja. Os- rednji dogodek bo odprtje razstave v palaciju na ptujskem gradu ob 17. uri. Razstavo je pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj, odprl pa jo bo igralec Zlatko Šugman kot nekdanji gojenec doma. ^MZ Pred petdesetimi leti Franc Fideršek - 31 Najslabša volilna udeležba je l)ila v Dobrini, komaj 38%. Za lurančiča jih je glasovalo 28%, ^ Maj ena 21%, črni skrinj ci pa So dali 63% kroglic. Podobno Razmerje je bilo pri Vidmarju. Kajboljša udeležba pa je bila v Ročicah, čeprav je bil tam naj- ''olj oddaljen in hribovit teren, ppoštevati je treba, da je tam de- '^1 prizadeven aktivist Janez Pre- ^oljšek in da so proti koncu voj- skoraj vsi ljudje podpirali par- tizane. Tam je bil nekaj mesecev ^'letih 1944-45 tudi "okrajni ccn- '^r", to je sedež celotnega vodstva ptujskega okraja. Kljub temu je 'la volilna udeležba le 73%. Za lurančiča je glasovalo 58%, za '•^ajcna 36% volilcev, v črni ^'^rinjici je bilo 6% oddanih kro- ^''c. Nekoliko bolj kritični so 'li pri Josipu Vidmarju, ki so namenili 69% glasov, v črno P^sojih oddali 31%. .Opisal sem primere, kjer so bili l^lj povprečni rezultati. Po 5L0 z območja Dravskega in 'ujskega poja pa so bili volilni [^^ultati še veliko slabši. Čast •^tujskega okraja so reševali f^^tna LO Ptuj in Ormož ter ne- ^^eri KLO v Slovenskih gori- RAZOČARANJE IN SAMOKRITIKA Na okraju v Ptuju so delali vso noč, da so do jutra zbrali podatke z večine volišč v okraju. Poleg ut- rujenosti je na vseh sodelujočih bilo vidno razočaranje in potrtost. Kljub temu je za po- poldne, 12. novembra, v.d. sekre- tarja komiteja Mirko Centrih že sklical celotni okrajni politični aktiv. "Nismo delali tako, kot bi mo- rali, zato tudi ni takih rezultatov, kot so v drugih krajih naše do- movine," je samokritično začel. "Še sreča, da je vsaj polovica vo- lilcev glasovala za naše kandida- te, sicer bi menda bili najslabši v vsej Jugoslaviji," je Centrih na- daljeval svoj samokritični uvod. Sledila je razprava, ki se da pove- dati v treh besedah: "Nismo na- redili vsega!" Potem so vzroke opisali takole: - Premajhna angažiranost in zavzetost članov okrajnega akti- va v pripravah na volitve, pod- cenjevanje vaške reakcije in kle- ra. - Na nekaterih območjih okraja ni bilo dovolj razširjeno narod- noosvobodilno gibanje, zato večina ljudi še ni politično zgra- jenih. - Slabo vreme je volilcem ovi- ralo prihod na volišča, zato bi v bodoče morali zlasti na območju Haloz in Slovenskih goric napra- viti večjo disperzijo volišč. Sam nisem bil član tistega akti- va, toda ko sem pozneje slišal omenjena stališča, sem se spraševal, ali je v tistih razmerah sploh bilo moč napraviti kaj več, saj ljudje niso bili neumni. Da- nes o tistem času razmišljam ta- kole: Takrat nihče ni mogel in ni smel govoriti kaj drugega kot tis- to, kar je pisalo v osnutku nove ustave, ki je bila napisana po vzorcu Sovjetske zveze, le bolj rožnato je lahko stvari prikazo- val. Nihče ni mogel zakona o agrarni reformi tolmačiti dru- gače, kot je bilo v zakonu kon- kretno zapisano. Le bodočim agrarnim interesentom je lahko slikovito opisoval, kako lepo jim bo, ko bodo imeli svojo zemljo. Nerazumno pravno nasprotje pa so napravili avtorji avnojskih zakonov. Naj omenim samo za- kon o amnestiji. Ta je določal, da se lahko vrnejo domov vsi, ki so bili v tujini, služili v tujih voj- skah in nimajo krvavih rok, prav tako vsi sodelavci okupatorjev in kvislingov, ki niso zagrešili zločinov, ki niso bili izdajalci. Vsi ti lahko od 15. avgusta naprej živijo kot svobodni in enako- pravni državljani in s svojim de- lom dokažejo pripravljenost so- delovati pri obnovi porušene do- movine. Popolno nasprotje teh določil pa je bilo izvajanje zakona o vo- lilnih imenikih. Tu pa tisti reha- bilitirani in ne ponovno aretira- ni, torej enakopravni državljani niso smeli biti vpisani v volilni imenik! Na nekaj konkretnih primerih sem že opisal, naj bi vsakega, ki je tudi zaradi nakl- jučnih okoliščin, morda samo za- radi znanja nemščine, dobil rdečo legitimacijo, pa čeprav tik pred koncem vojne, za kar še sam ni vedel, le v evidenci je bilo že zapisano, črtali iz volilnega ime- nika. Prav tako naj bi črtali pris- ilno mobilizirane v nemško voj- sko, če ni tuje uniforme pra- vočasno zapustil ali da ni vsaj do 15. maja 1945 postal vojak JA. Tudi pri tem so prevladovala osebna merila posameznikov. Kako nekoga črtati iz imenika pod oznako "bil je izdajalec", "žena izdajalka", "hči izdajalca" itd., če pa nobeden od tistih izda- jalcev ni bil obsojen, mu izdajst- vo ni bilo dokazano, ker se ga je tako ime prijelo le na podlagi sumničenj, lažnih obtožb in go- voric? Podobnih primerov bi lahko naštel še veliko. Tudi vsak, ki je v tistih časih živel in mu spomin še ni opešal, jih lahko najde do- volj v svojem okolju. Kljub takim surovim merilom črtanja iz volilnih imenikov vseh morebitnih nasprotnikov je bil volilni rezultat izjemno slab. Prav gotovo so k temu prispevali taki in podobni ukrepi. Ljudem so postajale že tedaj preočitne razlike med lepo napisanim in vse drugačnim izvajanjem napi- sanega in obljubljenega. KESAtUl BREZ ODPUŠČANJA Medtem ko so po vsej takratni državi, vsaj tako je pisalo v časni- kih, bučno proslavljali "veličast- no zmago" Ljudske fronte na vo- litvah, ko so se pripravljali na prvo zasedanje ustavodajne skupščine, so bili za aktiviste mariborskega okrožja težki dne- vi. Ostra kritika, ki jo je dobil ce- lotni aktiv iz Ljubljane, se je stopnjevala. Dejansko je bil v ozadju CK KPS, ki se je želel znebiti nekaterih "štajerskih ka- drov" in prek svojih ljudi uvelja- viti absolutno poslušnost. Na udaru niso bili vsi člani poli- tičnega aktiva, temveč samo tisti, ki so bili člani KP. Vsak je moral napisati obširno poročilo o svojem delu v zvezi z volitvami. Na podlagi tega poročila je potem sekretar okraj- ne partije, v Ptuju je bil to tedaj še vedno vršilec dolžnosti sekre- tarja Mirko Centrih, napisal za vsakega člana karakteristiko. Ne- kaj takih poročil in karakteristik je bilo še ohranjenih v "partijskih arhivih" do leta 1963, zato sem imel priložnost nekaj takega gra- diva prebrati. Poleg glavnih osebnih podatkov je bilo podrob- neje opisano, kaj je delal med vojno, od kdaj je član OF, kdaj je bil sprejet v KP. Sledil je kon- kretni opis, kaj in kako je delal v predvolilni kampanji, in njegova ocena, zakaj je bila na območju, za katerega je bil zadolžen, tako slaba volilna udeležba. K temu je sekretar dal še svoje mnenje, predvsem pa dodal oceno, kako je "predan partiji", kakšno ima voljo do dela in kakšna je njego- va politična izobrazba. Iz Ljubljane so poslali posebno partijsko komisijo, ki je vsa ta poročila in karakteristike nekaj tednov podrobno preučevala. Komisijo je vodil navadno tisti človek, ki ga je CK KPS že določil za bodočega sekretarja komiteja v tistem okraju. Za ptujski okraj je bil to Nace Voljč- Dačar, doma z Vrhnike. Vse to je bila le predigra glav- nemu dejanju, ki se je začelo z nezaupnico celotni partiji mari- borskega okrožja. To je pomeni- lo, da so dotedanji okrožni komi- te in vsi okrajni komiteji na tem območju prenehali obstajati in vsem tedanjim partijcem je pre- nehalo članstvo v KP. Oblast so dejansko prevzele komisije iz Ljubljane, izvoljeni organi oblasti pa so, sicer pod njihovo kontrolo, na videz normalno de- lali naprej. TEDNIK - 19. OKTOBER 1995 OD TOD IN TAM - 8 TINJi / POHORSKA LEPOTICA OBNOVLJENA NoIranišSna prihodnje leto Obnovljena Urhova cerkev na Pohorju. Urhova cerkev v tinjski župniji na Pohorju je v letošnjem letu doživela renesanso. Stane Gradišnik, strokovni delavec za kul- turo pri občinski ZKO Slovenska Bistrica, ki se med drugim ukvarja z varovanjem naravne in kulturne dediščine v občini, je z zadovoljstvom govoril o obnovi tega pohorskega bisera sa- kralne umetnosti pri nas. "Obnova Urhove cerkve je si- cer končana, le na severni stra- ni cerkvene ladje manjka nekaj skrila, a ga bodo položili v teh dneh. Z deli smo presegli pla- nirano, saj smo sprva namera- vali obnoviti samo streho cer- kvene ladje, kasneje pa smo se odločili, da zaradi dotrajanosti obnovimo še zvonik - ta je v ce- loti restavriran. Ker pa so grad- beni odri že stali, smo se odločili še za obnovo fasade, stavbnega pohištva, kovaška dela, ureditev okolja, dostop do gradbenega prostora in še kaj. Sedaj je ta nekoč skoraj docela zapuščeni objekt pravi pohorski biser. Tako je Urhovo cerkev imenoval tudi eden najboljših slovenskih kiparjev in restavra- torjev Viktor Gojkovič ter do- dal, da je med sebi enakimi to trenutno najlepša cerkev na Šta- jerskem," je dejal Stane Gra- dišnik. Zgodovina cerkve sv. Urha na Pohorju, kot jo poznamo danes, sega v leto 1554. Njen izvor je še danes zavit v meglo. Mnenja, za- kaj je ravno na tem prostoru nas- tala za tiste čase velika cerkev, so različna. Med drugim naj bi jo bili pozidali ljudje, ki so prišli iz turškega ujetništva. Znano pa je tudi, da so se tod dogajali ne- navadni dogodki, ljudje so ved- no kaj videli in v to verjeli. Mogoče je kdo na tem mestu umrl takšne ali drugačne smrti in je kasneje v ljudskem izračilu nastala legenda... Cerkev, kakršna je danes, kaže precej starejšo zgodovino, kot je sredina 16. stoletja. "Cerkev so prezidavah in ni ohranila prvot- ne podobe, kot denimo Koritno nad Oplotnico, kjer je čista ro- manika. V tej cerkvi gre za pri- marne loke, tako da ni sledov ravnega stropa. Res pa je, da ne- kateri viri govorijo, da naj bi bila na tem mestu že starejša cer- kev, na njenih temeljih pa so po- tem zgradili sedanjo. Nekaj teh prvin je ostalo, kar je vidno pri sprednjem delu cerkve in zvoni- ku," dodaja Stane Gradišnik. Pohorski biser, kot imenujejo obnovljeno cerkev svetega Urha, bodo posvetili, brž ko bo vreme ugodno. Med drugim računajo Foto: Samo Brbre na lepe oktobrske- dneve proti koncu meseca. Ker pa želijo na slovesnosti veliko ljudi, saj naj bi to bil resničen pohorski praz- nik, jim po vsej verjetnosti v ok- tobru ne bo uspelo. Kot je pou- daril Stane Gradišnik, bodo svečanost opravili prihodnjo pomlad. Seveda pa z ureditvijo zu- nanjščine obnova še ni končana. Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Maribora je obnovil sprednji oltar, drugo delo v notranjščini pa so že pri- javili pri ministrstvu za kulturo za prihodnje leto in ga bodo pos- torili, ko se bodo stene osušila, kajti v minulih letih je vlaga cer- kev temeljito načela. Obnovitev je veljala kar zaje- ten kup tolarjev. Predračun za dela, ki so se jih namenili opra- viti najprej, je bil sprva v višini 10,5 milijona tolarjev. S posegi, ki so jih opravili še dodatno, pa znašajo stroški ureditve zu- nanjščine 16,2 milijonov tolar- jev. Pet milijonov tolarjev je prispevalo državno ministrstvo za kulturo, z manjšim zneskom je sodelovala mariborska škofija, v denarju in materialu so veliko prispevali domačini, največ sredstev pa je iz občinskega pro- računa. Vida Topolovec LOVRENC NA DR. POLJU / PODJETJE ALBIN PROMOTION Slovenija in telekomunikaiij^ Druga evropska Top partner konferenca, ki jo je Siemens iz Nemčije pripravil pred dobrim tednom v francoskem Mege- vu, je podjetju Albin Promotion iz Lovrenca na Dravskem polju dala precej možnosti uveljavljanja v svetu telekomu- nikacij. Slovenija je bila namreč na konferenci predstavlje- na kot enakopravna partnerica drugim državam, kljub temu da še ni v Evropski uniji in po prodaji na telekomuka- cijskem področju v evropskem merilu dosega le majhen od- stotek. Kot edini predstavnik s po- dročja telekomunikacij je Slo- venijo in naš telekomunika- cijski sistem v Megevu letos predstavljal Albin Brenči, di- rektor podjetja Albin Pormo- tion, ki je tja odpotoval na po- vabilo glavnega organizatorja - Siemensa. Podjetje Albin Promotion je med drugim tudi pooblaščeni predstavnik Siemensa za Slovenijo in ima v svojem podjetju že več kot 20 zaposlenih. Kot je ob vrnitvi iz Megeva povedal Brenči, je bila letošnja konfe- renca zanj nekakšna preiz- kušnja med sodelujočimi ev- ropskimi partnerji in vseka- kor pomeni veliko za podjetje. predvsem pa za nadaljnji raz- voj telekomunikacij v Slove- niji. V nadaljevanju je Brenči povedal: "Evropa je sicer na razvojnem področju teleko- munikacij že precej daleč, v zelo hitrem razvoju je tudi te- lekomunikacijsko tržišče in letošnja ter vse prihodnje vrhunske konfrence poslov- nih partnerjev naj bi to še po- speševale. Letos nas je v Me- gevu govorilo kar 96 poslov- nih partnerjev iz 16 držav in naša obveza ostaja predvsem ta, da si bomo v prihodnje prav partnerji glede na izkušnje in nove ideje izmen- jevali informacije vsaj enkrat mesečno. Siemens nam je tudi naložil, da bomo v Sloveniji še naprej tržili njegove teleko- munikacijske naprave, saj naj bi se njegov tržni odstotek v Evropi povzdignil do prvega mesta. Ob tem se vsej Evropi kot tudi Sloveniji obeta še odobrenje Siemensovega ka- pitala, ki bo strogo namenjen le opremi za najem. Že nas- lednje leto bo pripravil atesti- ranje tehnike najvišjega nivo- ja po evropskih standardih, ki se bo pozneje pojavila na tržišču, naše podjetje pa vse- kakor tudi v prihodnje ostaja med osrednjimi Siemensovi- mi pooblaščenimi predstavni- ki v Sloveniji. Razvoju teleko- munikacij v Sloveniji se mor- da v prihodnje obeta še nekaj pomoči iz Siemensa, sicer pa si v našem podjetju prizadeva- mo, da bi vrhunsko konferen- co partnerjev čez štiri leta pri- pravili pri nas." T. Mohorko PTUJ / MISS SLOVENIJE TEJA BOSKIN PONOVNO V PTUJU "Pričakuiem, da se bom imela lepo" v ponedeljek dopoldne je uradno najlepša Slovenka Teja Boškin iz Kopra, dvaj- setletna študentka ekono- mije, v spremstvu svojega fanta obiskala Ptuj. V butiku Sonja se je srečala z lastnico Sonjo Plaveč, ki ji je ob tej priložnosti podarila pet svečanih oblačil, ki jih bo nosila na različnih sprejemih v Sončnem mestu, s kreatorko Barbaro Plaveč pa se je dogo- varjala o modelih za spektaku- larno in gala obleko, ki ju bo nosila na predstavitvi in os- rednji prireditvi svetovnega tekmovanja Miss World '95. Dnevi pred odhodom so zelo naporni, strokovnjaki z raz- ličnih področij jo pripravljajo na njen gotovo življenjski nas- top. Čeprav ji nekateri lastniki agencij, ki so imeli svoje favo- ritke na tekmovanju za miss Kreatorka Barbara Plaveč predstavlja Teji Boškin modela spektakularne in gala obleke, kiju bo nosila v Sun Cityju. Foto: Kosi Slovenije, skušajo nagajati, je to ne moti. Želi si le, da bi kar najbolj dostojno predstavila Slovenijo na tem prestižnem svetovnem lepotnem tekmo- vanju. Pogovor s Tej o Boškin bomo objavili v eni prihodnjih številk Tednika. •»MG SVETINJE / VINOGRADNIŠTVO IN TURIZEM Prva vinska banka v Sloveniji Vina Kupljen že dolgo niso več neznana sladokuscem doma in po svetu, tokrol pa prihajaj^rese^^^ v obliki vinske banke in vinske akademije. Vinoteka primarni goste že s svojo mično zunanjostjo. Josef Kupljen pravi, da seje ideja o vinski banki rodila ob obi- sku prijatelja iz Amerike, ko sta iskala inspiracijo ob dobri kapljici. Kot zaupanja vredna banka so izdali poseben certifi- kat, ki ga prejme kupec. Kupiti je mogoče najmanj šest stekle- nic buteljčnega vina, primernega za staranje. Na certifikatu so vsi podatki o vinu, vložiti pa ga je potrebno v banko, ki varčevalce sproti obvešča o stanju njihove naložbe in priporoča dvig tekočega premoženja, ko to doseže optimalno zrelost. Lastnik ima na voljo deset let časa, da dvigne svoje prihranke. Vino v banki zori v idealnih razmerah in pridobiva na kvali- teti in ceni. S certifikatom naj- raje poslujejo poslovneži, ki znajo ceniti tako domiselno da- rilo za vse priložnosti. Certifi- kat ima format kuverte in je presenečenje par excellence. Kupec lahko izbira med sorta- mi primernimi za staranje, kot so renski rizling, beli pinot, oče vseh burgundcev modri burgun- dec, vina posebne kakovosti in posebne polnitve. Vino Kupljen je ena redkih kleti, ki prideluje rdeče vino. Pri nas rdeča vina še vedno veljajo za drugorazredna, v svetu pa je ljubiteljev rdečih vin vedno več. Poleg vinske banke imajo na tem vinorodnem bregu tudi vin- sko akademijo. Namenjena je gostom, ki se na vina že nekoli- ko spoznajo in lahko v kvalitet- no vodeni degustaciji svoje znanje izpopolnijo in izbrusijo svoj okus. Ljubitelje vin razdeli- jo v tri kategorije glede na predznanje pri ocenjevanju vin. K celotni ponudbi sodijo še pro- dajna vinoteka, hitre poikušnje in Ta verna s kulinarično ponud- bo. Gospod Kupljen bi gostotf želel ponuditi tudi spominke i" uporabne predmete, ki so nepo greši j i vi za vsakega vinskega sla dokusca, vendar bi to zahteval"^ registracijo trgovske dejavnosti ki pa najbrž ne bi prenesla fi nančne analize. Letos pričakujejo saden, svC' in dober letnik, o čemer v sredi ni septembra še niti sanjati nis^ upali. Kvantitativno pa bo pr' delek vsaj za tretjino skromnejš' od lanskega. Pri Kupljenu o' morete uporabiti priljubljene vf nogradniške šale in naročiti lit^' vina, žveplo pa, prosim, posebel saj že deset let ne žveplajo mošt^ v takšnih količinah kot drug' Letošnji mošt pa so že poslali raziskave v tujino, saj želijo pr' delati kvalitetno vino s čii^ manj polifenolov. Besedilo in fotografija: Viki Klemenčič fEDNIK - 19. OKTOBER 1995 TRŽNI KAŽIPOT-9 10 - OD TOD IN TAM 19. OKTOBER 1995- TEDNIK MILANO / NA SEJMU MODE Rumena m modra se znova vraiata Moda, ta večna spremenljivka, se je tokrat v ^em sijaju predstavila v Mi- lanu, kjer je bil od 5. do 9. oktobra sejem ženske mode za pomlad in polet- je '96 Modit Milanovendemoda. Turistično podjetje Kompas holidays je tudi letos orga- niziralo ogled tega prestižnega sejma, kije bil organizi- ran po pariškem. Slovenski modni delavci, med njimi je bilo največ zasebnikov, od družbenih firm pa je bil naj- bolj zastopan Labod z enajstimi kreatorji in modelarji, so se lahko v živo seznanili z modnimi smernicami za naslednjo sezono. Sejem, ki je namenjen samo povabljenim gostom, je za tistega, ki ga vidi prvič, re- snično doživetje, za redne obiskovalce (kreatorje in mo- delarje) pa en dogodek v modi več, ki jim tudi pove, koliko so bili uspešni ali ne pri oblikovanju lastnih ko- lekcij za naslednje modno obdobje. Površen pogled pove, da smo osnovne modne tendence za pomlad in polet- je '96 videli že na modni revi- ji Laboda v Novem mestu sredi letošnjega septembra. Res pa je, da so modeli slo- venske tekstilne industrije imiirjeni v modelih in bar- vah, medtem ko so italijanski kreatorji svetovnega imena vodilni v svetu mode tako v barvah, designu, kvaliteti materiala in drznosti kreacij. Kar bodo oni zapovedali, bodo morali drugi spoštovati. Osnovna ugotovitev je, da ni izrazite ločnice med spom- ladansko in poletno modo. Pastelne barve prevladujejo, znova se vračata rumena in modra barva, tudi oranžne je veliko, da ne govorimo o črno-belih in modro-belih kombinacijah. Linije niso posebej izrazite, lahko rečemo, da gre v glavnem za zelo enostavne linije, dolžina kril se suče do kolen (Chanel dolžina), poudarki so na modnih dodatkih (bleščice, rože, okrasni gumbi), živalski vzorci (tigri, mačke, pa tudi kače, ki so v tem obdobju preplavili pariško modno sceno) se bodo ohranili do prihodnje pomladi in poletja. Pri plaščih je značilna linija v stilu črke A, v glavnem bodo segali do kolen, \feliko bo tudi pletenin in čipk v najrazličnejših kombinaci- jah. Pletenine so v rumeni, oranžni in zeleni barvi. Vsak je na letošnjem sejmu bolj ali manj dobil želeno. Če je večina kolekcije za pomlad in poletje že pripravljene, so lahko kreatorji in modelarji dobili vsaj nekaj idej za del kolekcije, ki ga pripravljajo v zadnjem trenutku in mora biti v samem toku modnega dogajanja; za nekatere je to moda, ki se ji pravi "in". Za obiskovalce letošnjega sejma mode v Milanu je bila zanimiva tudi razstava zgo- dovine kostiunov in mode pod naslovom Noč filma, kino in moda^ ki je bila letos po- svečena filmu. Predstavljene so bili najslavnejše poročne obleke v italijanskem in tujih filmih, ki so zaznamovale to stoletje. Ker pa večina ni slepo za- svojena z modo, bomo tudi v naslednjem modnem obdob- ju ohranili stil, s katerim se ločimo od drugih; ali bomo upoštevali modne tendence, je že drugo vprašanje: Od sti- la je najbolj odvisno, kako se bomo v novi sezoni oblekle, ne pa kaj je trenutna aktual- nost v modi. V Italiji je to siva in rdeča barva, v Parizu pa v tem obdobju domujejo tigri in predvsem siva barva. Karaoke s Pfuja V soboto, 6. oktobra, je bila na Ptuju v porostorih SŠC posneta priljubljena oddaja RTV Ljubljana Karaoke z voditeljico Dejo Mušič. Ve- liko veselja in zanimanja so pokazali predvsem mladi. Prireditve so se udeležili v zavidljivem številu kljub vstopnini, kije bila za mar- sikoga precej visoka. Pogumnih, ki so posnemali svoje priljubljene interprete, ni manjkalo. Med njimi smo spoznali tudi znanega ptujske- ga zdravnika Rajka Brgleza. S svojim prihodom je prijetno presenetil pred leti zelo znan pevec s slovenske glasbene sce- ne Marjan Smode. Prikupna Deja je s svojimi sodelavci spravila srečno pod streho kar dve oddaji; prva p bo na sporedu na martinovo. •» Franc V^ndij ORMOŽ / PREDAVANJE DR. MARJANCE HARI-NOVINŠEK Srce, prehrana, stres in še kaj v organizacije adventističnega dobrodelnega in razvojnega društva ADRA ste lahko minuli teden v Ormožu in Ptuju pris- luhnili poučnim predavanjem o srcu. Na naše napake in razvade ter možnosti pri odpravljanju le- teh je opozarjala dr. Marjanca Hari-Novinšek. Dr. Hari-Novinšek je po pokli- cu otroška zobozdravnica, širša javnost pa jo pozna predvsem kot predavateljico, saj je s svojimi pre- davanji obredla domala vso Slove- nijo. Zdravje soljudi ji leži na srcu in zato poskuša delček svojega znanja in izkušenj prenesti na vse, ki so dovolj odprti in pripravljeni prisluhniti. Predavanje govori o dejavnikih tveganja, ki povzročijo, da naše srce zboli ali pa tudi odpove. Vsi jih dobro poznamo. To so kajenje, zvišan holesterol v krvi, preko- merna telesna teža, nepravilna prehrana, obolenja v družini, ne- aktivnost, stres, diabetis. Svojih napak in razvad se seveda zaveda- mo, toda kako jih odpraviti? Dr. Hari-Novinšek je posebej izpostavila stres, ki je v današnjem življenju, ko se zdi, da se zemlja vrti vedno hitreje in ko se temu tempu vse bolj podrejamo, eden glavnih povzročiteljev obolenja srca. "Za premagovanje stresa je po- trebno najprej dodobra preučiti si- tuacijo, v kateri smo. Treba se je posvetiti sebi in svojemu telesu, da vidimo, kako reagira na stresno si- tuacijo. Običajni kazalci so tesno- ba v prsih, želodcu, diareja, bru- hanje. Dosti smo naredili že, ko se zavemo, da smo žrtev stresa. Po- tem premislimo, ali se nam zares splača, da se toliko žalostimo, jezi- mo ali sekiramo v vsakdanjem življenju. Pri stresu je najboljše zdravilo telesna aktivnost, predvsem sprehodi v naravi, ukvarjanje s športom, pogovori s prijatelji in zaupanje v Boga," je povedala dr. Hari-Novinšek. Zelo pomemben dejavnik našega zdravja je prehrana. Bila naj bi pravilna, uravnotežena, na- ravna in nepredelana. V naših krajih, kjer je z mesom bogato obložena miza še vedno simbol do- brega življenja, se tega premalo za- vedamo. Naša prehrana ne vsebuje žitnih zrn, kosmičev in polnovred- ne moke, preveč uporabljamo slad- korja in maščob. Veliko je k temu pripomogla tudi industrija, ki v svojih rokah drži tržišče in upo- rabnike. Zanimivo je, da ljudstva, ki ne vedo ničesar o holesterolu, zdravi prehrani in podobnih rečeh, jedo zelo zdravo. Tudi naši predniki so to še znali. Povojne ge- neracije pa so korenito spremenile prehrambene navade in te se sedaj prenašajo z generacije na generaci- jo. Dr. Hari-Novinšek priporoča: "Vsak naj ugotovi zase, kakšna hrana mu prija in kakšna ne. Sami moramo poskrbeti za svojo prehra- no, poseči po knjigah in poglobiu svoje znanje. Tudi pri vas sem že večkrat pripravila kuharske tečaje, ki so bili zelo dobro obiskani, in tečajniki so se izkazali z izvrstnim delom. Želim pokazati, da so zdra- ve jedi lahko tudi okusne. Iz zdra- vih živil lahko pripravite vso običajno hrano - od juhe, glavne jedi do peciva. Res je, da zahteva priprava takšnih jedi na začetku mogoče malce več časa, znanja in dobre volje, vendar je skrajni čas, da se odvadimo pripravljati hrano 'na hitro'. Čas, ki ga vložimo sedaj v zdrav način življenja, se nam obrestuje po 40. letu, ko se naj- večkrat pojavijo bolezni, ki jih pri- dobimo z nezdravim načinom življenja. Takrat porabimo ves tis- ti čas, ki smo si ga leta odrekali in ki si ga prej nismo vzeli, v čakalni- cah različnih zdravnikov ali celo v bolnišnici. Vsak mora skrbeti za svoje zdravje, saj je mogoče marsi- kaj preprečiti. Vsak, ki je bil bolan, ve, da ni prijetno biti v breme družini ali družbi, vendar je na to treba misliti prej, preden zl3olimo. Treba je spremeniti miselnost. In to je cilj predavanj." Besedilo in foto: Viki Klemenčič GORAN CEBULJ / SKRIVNOST MEŠANJA PIJAČ - 1 . Od peielina do ladttaila Dokazano je, da so že naši predniki, denimo stari Grki, poznali skrivnost mešanja pijač. Ta "skrivnost" pri nas še ni razvita in zato je prav, da tudi Slovenci spoznamo to nam "skrivnostno" kulturo pitja, ki seje pri nas šele začela uveljavljati. Pri tem moramo seveda poznati specifične lastnosti različnih pijač. O tem bo govor v nadaljevanjih te rubrike. t Želimo ustvariti turistično deželo in prav zato je potrebno, da si pridobimo neko vednost in znanje o tem. \feliko ljudem po svetu je mešanje pijač v za- dovoljstvo, v Sloveniji pa je na voljo veliko literattu-e in z njo bi si lahko marsikdo ustvaril domači bar, da bi ob raznih pri- ložnostih pogostil prijatelje. Naj povem, da sem zagovornik brezalkoholnih napitkov predvsem za otroke in voznike motornih vozil, vendar moje delo zahteva uresničitev želja tudi vseh drugih. Marsikateri gostinski obrat bi lahko pričel s ponudbo mešanih pijač ali z angleško besedo rečeno cocktai- lov, saj bi s tem pridobil nove goste in ugled. Za začetek pog- lejmo v čas pred nekaj stoletji, ko se je vsa ta "skrivnost" prav- zaprav začela. Iz starih zapisov je znano, da so že stari Grki in Rimljani z različnimi dodatki spreminjali pijačam osnovni okus. \bdi, vinu in žganim pijačam so do- dajali razne začimbe, prekuha- no morsko vodo in jajca. Pravi- jo, da je bil prvi koktajl lemon juice, to je limonin sok z dodat- kom vode, danes znan kot li- monada. \fendar kasnejši zapi- ski ne govorijo veliko o tem, šele zapisi iz 17. stoletja bi lahko bili že kar prva knjiga o koktajlih. V recepturah je bilo opisanih veliko alkoholnih pijač, ki so jih takrat uživali predvsem v zdravilne namene. V zgodovini zasledimo prvič zapisano besedo koktajl leta 1806 v angleški reviji The Ba- lance, ki je koktajl opisovala kot okrepčilni napoj, sestavljen iz več pijač z dodatkom ledu. Mešanje pijač se je v svetu za- res uveljavilo šele po letu 1920, in sicer v Ameriki. Zato neka- teri te pijače imenujejo tudi ameriške pijače ali barske mešane pijače. O nastanku koktajla obstaja veliko zgodbic, najbližje resni- ci pa je morda zgodbica, ki go- vori o nekdaj zelo priljubljenih petelinjih bojih. Zmagovalec je povabil sodelujoče na pijačo in imel pravico zahtevati petelinji rep poraženca; s tem je okrasil pijačo in ob njej pel zdravljico, ki se je glasila: "Spijmo to zdravljico v čast petelinjega repa!" \femo, da je cock po angleško petelin, tail pa rep, torej pete- linji rep! Marsikatera zgodba je verjetno privlečena za lase, najbrž pa je res, da je petelinji rep tesno povezan z imenom cocktail. Zanimivo je, da je prvo knjigo o koktajlih, ki je izšla leta 1862, napisal Jerry Thomas. Ker je kot barman po več mesecev preživel na poto- vanjih, je lahko zbral recepture in jih kasneje opisal v knjigi. Kot barman pa si je svoje ime ustvaril v znanem hotelu Me- tropolitan v New Y)rku. Mešanje pijač je postalo naj- prej priljubljeno v ZDA, kasne- je pa je svoj čar razširilo po ce- lem svetu. Kljub temu pa so prvi koktajl bar odprli šele v začetku tega stoletja v Angliji. Danes se beseda koktajl uporblja kot pojem za vse mešane pijače, vendar pravi barman ve, da je koktajl le ena od skupin mešanih pijač. 'Eh je okoli trideset, med njimi pa so najbolj znane: koktajli, bovle, punci, milk shaki, limonade, egg-noggi, flipi, fizi, sorbeti itd. Mešanje pijač se je razvilo do stopnje, ko moramo zelo točno in dosledno upoštevati izkušnje in zakonitosti, ki so se v svetu uveljavile. Naj povem, da lahko mešanje pijač postane tudi zadovoljstvo in užitek, i tem pa tudi zrcalo naroda ii njegove kultiure pitja. Opogumite se in še vi posku site sami pripraviti kakšni mešanico, za začetek brezalko holno. Obilo užitka, veselja ii dober mix! Goran Čebtd: OTROŠKA PINA COLADA Za eno pijačo potrebujemo - 16cl ananasovega soka -2cl tekoče sladke smetane -4 d kokosovega soka Za dekoracijo potrebujemo rezino ananasa, kandirai^ češnjo. Vse sestvine dobro pr^ mešamo v električnem mešal niku, nalijemo v visok kozarci dodamo led in dekoracijo. BANANIN MILK SHAKE Za eno pijačo potrebujemo -112 banane - 1 kepico vaniljevega sladoleda -Id limoninega soka -3 d tekoče sladke smetane - 12 d hladnega mleka - sladic mapo okusu Vse sestavine dobro vf. mešamo v električnem niku in hladno postrežemo. . TEDNIKA . OKTOBER 1995 OD TOD IN TAM - 11 PTUJ / VIKTORINOVI VEČERI Gosi večera: h/o Beziak "Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do držav- nih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se s tem zakonom ustanovi varuh človekovih pravic in določijo njegove pristojnos- ti in pooblastila." (1. člen zakona o varuhu človekovih pravic z dne 30. 12. 1993.) Pni Viktorinov večer v novem akademskem letu je posvečen va- ruhu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Varuha, ki je znan tudi pod imenom ombudsman, uv^a slovenska ustava iz leta 1991 z določbo 159. člena. Na podlagi te določbe je bil konec leta 1993 sprejet zakon o varuhu človekovih pravic. Švedska beseda ombudsman pomeni pooblaščenec oziroma zastopnik. To institucijo je že leta 1809 prva uvedala Švedska. Po drugi svetovni vojni se uvaja v večini zahodnoevropskih držav, poznajo jo tudi v Afriki, Južni Ameriki, Avstraliji in drugod. Znani so trije različni tipi om- budsmanov: parlamentarni, ki se ustanavlja z zakonom, postavlja ga parlament in nadzira delo državnih organov, odgovoren pa je parlamentu; vladni, ki ga us- tanavlja vlada, in civilni, ki ga us- tanavljajo profesionalna združenja, podjetja ali zavodi. Osnovna naloga ombudsmana je, da posreduje pri državnih orga- nih v primerih kršitve človeko- vih pravic in temeljnih svo- boščin ter pri drugih nepravil- nostih, ki jih državni organi sto- rijo posameznikom. Na splošno je ombudsman kljub majhnim formalnim pooblastilom učinko- vit organ za nadzorovanje insti- tucij državne oblasti. Slovenski zakon o varuhu člo- vekovih pravic je najbližji ure- ditvi te institucije v skandinav- skih državah. Izvoli ga parla- ment z dvotretjinsko večino na predlog predsednika republike za dobo 6 let. Pri svojem delu je neodvisen in samostojen. Ima dva do štiri namestnike. Pobudo za začetek postopka pred varu- hom lahko da vsakdo, ki meni, da so mu z aktom državnega or- gana kršene človekove pravice ali svoboščine. Zakon določa, da va- ruh ne obravnava zadev, v kate- rih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupra- vičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti. Varuh od pobudnikov v glavnem zahte- va, da naprej izkoristijo redne pritožbene poti oziroma pravna sredstva, pri čemer so možne tudi izjeme. Zakon splošno pooblašča varuha, da lahko vsa- kemu državnemu organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu jav- nega poblastila z vidika varstva človekovih pravic in svoboščin poda svoje mnenje. Državni or- gan ali organ, ki izvaja javna pooblastila, ni dolžan upoštevati mnenja varuha. V tem primeru varuh uporabi pritisk preko jav- nosti ali državnega zbora. Ko se varuh odloči, da vzame pobudo v obravnavo, začne prei- skavo. Sklep o tem pošlje pobud- niku in organu ter zahteva vso dokumentacijo. Najpomemb- nejše zakonsko pooblastilo, ki ga imajo vsi ombudsmani in tudi naš varuh, je dostop do informa- cij, ne glede na stopnjo njihove zaupnosti. Med preiskavo lahko varuh vabi vsakogar za pričo ali izvedenca. Vsi funkcionarji se morajo odzvati na vabilo varuha. Po opravljeni preiskavi varuh iz- dela poročilo in navede svojo oceno dejstev in okoliščin prime- ra ter ugotovi, ali je šlo za kršenje človekovih pravic in svoboščin. Hkrati predlaga tudi način za od- pravo nepravilnosti. O svojem delu daje varuh redno letno poročilo državnemu zboru; poročilo se tudi objavi. Varuh torej skrbi za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Te pravice in svo- boščine so navedene v ustavi kar v petdesetih členih. Podobne pravice in svoboščine so zapisane tudi v konvenciji o varstvu čllo- vekovih pravic in temeljnih svo- boščin, dopolnjenih s oprotoko- li, kar vse je podpisala tudi Repu- blika Slovenija. Vprašanje je, ali državljani dovolj poznamo pravi- ce in svoboščine, ki nam jih za- gotavljajo ustava in konvencija. Ne bi bilo odveč, če bi večkrat prebrali drugo poglavje ustave Republike Slovenije, ki v členih 14-65 našteva človekove previce in temeljne svoboščine. O kršitvah ter pravic in svo- boščin nam bo govoril varuh člo- vekovih pravic g. Ivo Bizjak kot gost Viktorinovega večera v pe- tek, 20. oktobra, ob 19. uri v re- fektoriju minoritskega samosta- na na Ptuju. Glasbeni utrinek bo pripravila Andreja Belšak, učenka Glasbene šole Ptuj, kla- virski oddelek. Prisrčno vablje- ni. •> Božena Cačkovič TRNOVSKA VAS / SLOVENSKO-AVSTRIJSKI SIMPOZIJ Stota obletnka smrti dr. J, Mursia letos mineva 100 let od smrti dr. Jožefa Muršca-Živkovega, človeka, ki je ver- jel v to, kar se je dejansko zgodilo šele 95 let po njegovi smrti, da smo Slo- venci postali suveren narod (čeprav ne združeni v avstrijski celoti), kar si je ta veliki Slovenec tako možno želel. Rodil se je v Bišu 1. marca 1807. Bil je duhovnik, pedagog, poli- tik, pisec in pesnik. Sodeloval je z vsemi takrat najvidnejšimi Slovenci, kot so bili Vraz, Kozler, Bleiweis, Miklošič in predvsem Anton Martin Slomšek. Vedno je dokazoval navezanost na domači kraj, saj je finančno pomagal pri preureditvi župnišča, pri obokanju in ()oslikavi cerkve, daroval je za povišanje zvonika in nove zvonove. Šoli je kupil njivo, prav tako^ia je veliko prispe- val h gradnji nove šole. Ustanovil je župnijsko knjižnico in jo založil s slovenskimi in hrvatskimi knjigami. Leta 1896je v rojst- ni vasi ustanovil gasilsko društvo, ki bo prihodnje leto slavilo 120-letnico uspešnega delovanja. Umrl je 25. oktobra 1895 v Gradcu, pokopan pa je na domačem pokopališču v Trnovski vasi Objektivno oceno o njegovem delu bodo poskušali dati stro- kovnjaki na slovensko - avstrij- skem simpoziju, ki bo 27. in 28. oktobra v Trnovski vasi. Orga- nizirata ga Univerza Maribor ob svoji 20-letnici in občina Destr- nik-Trnovska vas. Namen sim- pozija je ovrednotiti delo dr. Muršca predvsem kot slovenske- ga rodoljuba, dobrotnika, držav- nega uradnika in duhovnika ter ga postaviti na pravo mesto v slo- venski zgodovini, saj ga sedaj nima. Na simpoziju bodo sodelovali: dr. Vasilij Melik, dr. Vinko Rajšp, dipl. zgod. Ivan Lov- renčič, dr. Stane Granda, viš. bi- bliotekar Jakob Emeršič, prof. Viktor Vrbnjak, Ema Murko, dr. France Rozman, dr. Katja Schnabl-Sturm, dr. Ludvik Kar- ničar, dr. Feliks Bister, dr. An- ton Ožiger, dr. Slavko Krajnc, dr. Zinka Zorko, dr. Marko Je- senšek, mag. Bernhard Rajh, dr. Irena Breznik-Stramljič in dr. Martina Orožen. Gostje si bodo ogledali Murščevo njegovo rojst- no hišo v Bišu. V soboto, 28. oktobra, ob 19. uri pa gasilsko društvo Biš prire- ja Večer pesmi in plesa. S to prire- ditvijo začenja praznovanje svoje 120-letnica. V nedeljo, 29. okto- bra, bo ob 10. uri slovesna maša v počastitev Murščevega spomi- na s somaševanjem mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja v bolfenški cerkvi in kostanjevo žegnanje. Prihodnje leto pa mineva 90 let od smrti Murščevega nečaka Ja- koba Gomilška, prav tako iz Biša, ki je med drugim avtor pe- smi Slovenec sam in Slava Bišan- cev, v kateri se je spomnil vseh znanih Bišanov, zato se bo moral kraj tudi njega. ->Z.Š. PIŠE: BRANKO CESTNIK / PISMO IZ RIMA C/fo, Beriusia ana roik^n rolt Da se v Rimu dogaja nekaj večjega, če ne drugače, običajno zve- mo, ko se podamo na cesto. 2^bloldran promet in povečano šte- vilo mestnih policistov sta glavna kazalca, daje spet kakšen trg ali ulica prizorišča neke manifestacije. Tudi tokrat ni bilo dru- gače. V skoraj kilometrskem polmeru od trga San Giovanni je plehovje obtičalo, se po polžje premikalo in grozno zasmr^jevalo okolico. Na trgu San Giovanni, skoraj pod pročeljem lateranske bazilike, pa so rohneli rockerji in pveč kot sto tisoč pripadnikov jeans generacije seje gibalo v ritmu rapa, hard in soft ročka. Ko smo s prijatelji ob osmih zvečer prispeli na trg San Giovanni, je polovica koncerta že bila mimo. Ni- smo se še prav orientirali, ko se skoraj za- letimo v kombi bele barve, ki je počasi rinil skozi zadnje obron- ke stotisočglave množice. Nek- do vzklikne: "Articoli trentunol" Nekaj petnajstletnic začne kričati, tekati za kombi jem in se nasploh čudno obnašati. V vozilu namreč sedijo člani po- pularne rap skupine Articolo 31, ki so pred pol ure zaključili svoj nastop. Nikoli še nisem videl v živo, kako se obožujejo ročk zvezde, kako častijo božanski pevci, in zato sem si prizor kričavega te- kanja za kombijem še prav skrbno ogledal. Večkrat sem bral o tem, da mladi potrebujejo vzor- nike in idole, ampak tako, v živo, me je zadeva presenetila in zmedla. Več kot tričetrt ure smo potre- bovali, da smo v miru kupili in povečerjali predragi sendvič in predrago pivo ter se namestili nekam, od koder bi bilo mogoče videti vsaj delček dogajanja na odru in kjer bi bilo mogoče uživati čim bolj čisti zvok. Začetek drugega dela koncerta je bil najavljen za ob pol devetih, vendar smo morali čakati, da je Berlusconijeva televizija, ki je drugo polovico dogodka nepos- redno prenašala, najprej spustila v eter večerno dozo reklam. Ber- lusca (tako mladi pogosto pravijo Berlusconiju) pač mora pristaviti svoj piskrček! Nekaj pred deveto pa končno muzika! Do enajstih so se zvrsti- la mnoga znana imena italijan- skega popa ter nekaj tujcev, iz- med katerih so izstopali Def Lep- pard in Paul Voung. Ročk mara- ton je kulminiral s trenutno naj- večjo zvezdo apeninskega ročka - s Zuccherom. Organizator koncer- ta je bila zelo poslušana radijska postaja Radio Dimensione Suono, glavni sponzor pa Renault Clio. Zaradi čistosti in dodelanosti zvoka sem posumil, da ga žgejo na play-back, vendar sem kasneje ta sum ovrgel. Tehnika gre na- prej. Zakaj bi glasba v živo ne bila čista kot ona na CD-jih? Ni- smo v zgodnjih osemdesetih le- tih, ko na ročk koncertih skoraj nismo slišali petja ali pa bobnan- ja, ker ju je pač nadvladalo hru- menje kitar. Oh, da, zgodnja osemdeseta leta! Razlika med takratno in tu- kajšnjo ročk populacijo je očitna! Takratni koncerti so še znali ohranjati duh Woodstocka. Bili so obred protesta, drugačnsoti, osvobajanja. Te tri elemente je moč na trgu San Giovanni le bežno zaznati. Še najbolj je pris- otno osvobajanje. Množica še v^d- no zdrhti z basi in bobni. Kot v starih časih se prepusti, da jo ri- tem in sugestivno petje popeljeta nekam daleč vstran od ponorelega sveta. Težje je govoriti o drugačnosti. Spozašite kavbojke, razmršeni lasje, izzivalni uhani in provoka- tivni napisi na majicah so danes veliko bolj del obče mladinske kulture, kot so to bili v naših časih in kot so še morda danes na Ptuju. Kulturna homologacija (proces poenoumljanja) je neu- smiljena. Vsaka drugačnost mora biti vračunana v širše družbene (kapitalistične) mehanizme, ali pa bo potisnjena na rob. Lahko si drugačen, pomembno je, da ta tvoja tudi čudrm narava poganja potrošniški stroj. Pobarvaj si lase v zeleno! Pridi na ogromen kon- cert pred lateransko baziliko! Skači in dviguj pesti! Velekapita- listična firma Berlusconi Comuni- cation je že poskrbela, da bo tvoja drugačnost medijsko odmevna in tržno ovrednotena! Podobno lahko razmišljamo o protestu. Med koncertom so se med poslušalce vrinili člani ne- kega polpolitičnega gibanja. No- sili so velik transparent z napi- som: Recimo "ne" jedrskim posku- som! Bojkotirajmo francoske izdel- ke! Naleteli so na odobravanje, pohvale in aplavze. Počasi so se rinili v ospredje. Ko so prišli do odra, so seveda s svojo popisano plahto zakrivali pogled na sceno. Isti folk, ki jim je prej ploskal, jih je zdaj začel obmetavati s plastenkami. Protest da, ampak naj nam ne pokvari užitka! Vsi se jezimo na Chiraca, morda bi se celo odpovedali francoskim si- rom, ampak na zastonj ročk kon- cert bomo šli, pa čeprav je spon- zor Renault in čeprav nas od pov- sod bombardirajo z reklamami za cliota. Da, staraš se, Branko! Kaj pa če so ta tvoja raz- mišljanja o današnji ročk mladi- ni znak, da je več ne doumevaš? Ali ni bolje, da se mladi več toli- ko ne obremenjujejo z ideologija- mi in antiideologijami? Ali ni dobro, da je postmoderna gene- racija manj zacementirana v ne- kih visokih idealih in bolj prag- matična, bolj fleksibilna do raz- ličnih kultur in stilov življenja? Zakaj bi poleg pesmic Paula Yo- unga mlad protestnik ne smel imeti noro rad tudi tisti kup ple- ha, ki se mu reče Renault Clio 1.4i? In če nosi majico s podobo komunista Che Guevare, zakaj ne bi šel na koncert, ki so ga me- dijsko zasnovali desničarski Ber- lusconijevi managerji? Ali ni vse to morda znamenje neke nove duhovne širine, ki je rockerji iz zgodnjih osemdesetih let nismo poznali? Skratka, spremenila si se, ročk generacija. In oprosti, če mi ne uspeva razumeti tvojih novih ge- sel, kot na primer: Clio, Berlusca androck'n roll. •> Branko Cestnik - Rim ZG. PRISTAVA / 90 LET TEREZIJE PECNIK Terezija Pečnik ali kot ji domačini pravijo Požarova Tre- zika je 2. oktobra praznovala 90 let. Kljub visoki starosti je še vedno čila, pa tudi zdravje ji ne dela večjih težav. Ob visokem življenjskem prazniku so se nanjo sporrmili najbližji sorod- niki in sosedje, prisrčne čestit- ke pa so ji izrekli tudi štirje vnuki in sedem pravnukov. Kot je ob obisku povedala Te- rezija, ima iz otroštva mnogo le- pih spominov in skoraj vsakega je še danes zelo vesela. V Zg. Pristavi 50 ali na gmajni, kot kra- ju, iz Sel oddaljenemu le dober kilometer, pravijo nekateri, je Terezija preživela otroštvo, pa tudi po poroki sta z možem, ta ji je zgodaj umrl, ostala kar doma. "Nikoli nisem preveč tarnala, ker je bilo veliko dela na kmetiji, rada sem pomagala tudi pri oko- liških kmetih, saj smo doma ime- li le manjšo kmetijo. V osnovno šolo sem hodila na Sela, v zakonu sem rodila tri otroke, danes pa na Mnogo dobrih želja za 90-letno Terezijo Pečnik. domačiji živi samo še hčerka. V življenju nisem delala nič poseb- nega in vesela sem, da lahko na stara leta le počivam in vsaj malo uživam. Z zdravjem nikoli ni bilo težav, le slišim danes že bolj slabo, vid mi še dobro služi, v pomoč pri hoji pa sta mi palici. Včasih me jezi, ker nisem več pri močeh, da bi pomagala pri delu zunaj hiše," je dejala Terezija, ki se veseli ži' aia prihodnjih dni. Svoj stalni V ček ima Terezi- ja na klopci pr^v. hišo, v zimskem času pa pravi, oa najraje v topli postelji, kjer i . ečkrat obiščejo njeni vnučki ii. pravnučki. Besedilo in posnetek: T. Mohorko 12 - OD TOD IN TAM 19. OKTOBER 1995 - TEDNIK PTUJ / III. DAN USTNEGA ZDRAVJA SLOVENIJE Za sreino in nasmeimo Slovenijo v romanskem palaciju ptujskega gradu je v petek Društvo za ustno zdravje Slovenije organiziralo tretji dan, s katerim spodbuja k novim aktivnostim za čim več ustnega zdravja med Slovenci. Dan je potekal v treh delih: 1 svečanem, v okviru katerega so j podelili priznanja za prizadevan- \ ja na področju ustnega zdravja, v \ strokovnem, v katerem so govo- ; rili o ustnem zdravju, v tretjem ; delu pa je v OŠ Olge Meglic, kjer , je bila pokušnja kvalitetne, i zdravju in zobem prijazne hrane \ in pijače, potekal prvi državni kviz iz znanja o zobeh Moj ponos' - zobje za pet. Dan so sklenili s sprejemom pri ormoškem župa- ] nu profesorju Viliju 1-ofeniku, : ki je udeležence povabil v Jeruza- j lem. Častni pokrovitelj srečanja je ; bilo ministrstvo za zdravstvo \ Slovenije, pokrovitelja mestna ; občina Ptuj, v imenu katere je | govoril župan dn Miroslav Luci, , in občina Ormož, generalni ] sponzor pa Perutnina Ptuj, ki jo ; je zastopal predsednik dt Ro- \ man Glaser. V imenu zdravstve- j nega doma Ptuj, ki je opravilo \ levji delež organizacije^ je govo- j ril direktor dn Henrik Žlebnik. \ Srečanje, ki je potekalo brez cigarete, so se udeležili številni ; gostje: minister za zdravstvo R | Slovenije dr. Božidar ^foljč, dr. i Nina Mazi, direktorica urada WHO za Slovenijo, prof. dr. Jože j Lokar, predsednik sveta za j zdravstvo pri ministrstvu za zdravstvo, prof. dr. Vito Vrbič, \ nacionalni koordinator za ustno j zdravje Slovenije, dr. Mitja Bar- \ tenjev, direktor univerzitetne stomatološke klinike v Ljublja- j ni, ter nekateri drugi. J Srečanje je začela dn Jožica i Reberc, ki je vodila organizacij- : ski odbor tretjega dneva ustnega zdravja Slovenije. S pozdravnimi besedami pa se je najprej oglasila | dr. Danica Homan, ki je najbolj ; zaslužna, da so se pred tremi leti i v Sloveniji pričeli dnevi ustnega ; zdravja in da je bilo ustanovljeno i društvo za ustno zdravje Sloveni- je. Nacionalni koordinator za ustno zdravje Slovenije profesor dr. Vito Vrbič je govoril o dnevu ustnega zdravja Slovenije, s kate- rim želimo poudariti pomen ust- nega zdravja v splošnem zdravju. Dosegli smo spodbudne rezulta- te pri omejevanju kariesa pri mladih, sedaj želimo podobno Dr. Božidar Voljč. Foto: Ciani doseči pri starejši mladini in odraslih. Obstaja pa bojazen, da bodo dosedanji rezultati oziroma napori izničeni zaradi sprememb v zobozdravstveni službi in zava- rovalnici. Zato pedontologi predlagajo, da naj se ohranijo do- sedanje dispanzerske metode dela, preventivno delo naj bo pri- merno ovrednoteno in tudi plačano s strani zavarovalnice, prav tako naj se ohrani dosedanji način registracije otrok. Med bodočim aktivnostmi, s katerimi želimo ustno zdravje v Sloveniji še povečati, pa je prof. Vrbič po- sebej omenil ocenjevanje kario- genosti različne hrane, ki naj bi bila v bodoče opremljena z napi- si, da je varna oz. neškodljiva zo- bem. V zobozdravstveni službi bi lahko brez težav prešli na plačevanje po zdravju, saj gre za dejavnost, kjer se da ovrednotiti vsak trenutek. Dr. Nina Mazi, direktorica urada WHO za Slovenijo, je po- vedala, da ustno zdravje pred- stavlja pomemben element zdra- ve in perspektivne osebnosti. Čaka nas še veliko dela z odrasli- mi in ostarelimi, pri katerih je v ustih pogosto prava katastrofa. Prizadevanja tečejo v smeri, da bi se stomatologija preselila v srednje šole in na fakultete, pri- bližala delavcem na delovnih mestih in upokojencem. PRI PREVENTIVI SE BODO STVARI ŠE ZAOSTRILE Minister za zdravstvo dr. Božidar Wjč, ki je na srečanje zamudil dobro uro zaradi razmer na cestah do Ptuja, je Ptujčanom Helena SeidI, medicinska se- stra, ki se je med prvimi na širšem območju Ptuja pričela ukvarjati z zobozdravstveno preventivo. Foto: Laura, Gorišnica najprej obljubil, da jim bo poma- gal pri uresničevanju njihovih zahtev pri ureditvi cest. V nadal- jevanju pa je povedal je, da so uspehi v našem zobozdravstvu takšni, da smo nanje lahko upra- vičeno ponosni. V njih se ne Dr. Danica Homan.Foto; Ciani zrcalijo samo razvojni uspehi zo- bozdravstvene stroke, temveč gre tudi za kulturo našega naroda. Čeprav smo karies v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih zmanjšali za 70 odstotkov^ so še območja, kjer takih rezultatov še ne dose- gamo. Na področju zoboz- dravstvne preventive in organi- ziranosti se bodo zadeve še zao- strile, zato je odveč vsaka boja- zen, da bi delo na tem področju zastalo. Obstoj koncesij bo vezan na dosledno izvajanje preventi- ve. Predsednik sveta za zdravstvo profesor dr. Jože Lokar je govoril o velikih uspehih ustnega zdrav- ja v Sloveniji v zadnjih 25 letih, ki so takšni, da jih je bilo potreb- no preveriti, ali so resnični. Ib pa tudi pomeni, da je stomatološka stroka znala pridobiti ljudi za so- delovanje, kar je najtežje. Napo- vedal je tudi manj prijetno novi- co: pri zobozdravstvu se bodo povečala plačila za storitve bodi- si direktno iz žepa ali pa z dodat- Udeležencj dneva ustnega zdravja v romanskem palaciju nimi zavarovanji. Program, ki ga bomo dobili iz obveznega zava- rovanja, se bo namreč občutno Prof. dr. Vito Vrbič, nacional- ni koordinator za ustno zdravje Slovenije. Foto; Cajniio zmanjšal. Ker bo obvezni pre- ventivni program zagotovljen, bo pri starejši populaciji verjetno potrebno poiskati socialne ko- rektive, ki pa niso zdravstveni. Delež zasebnega zobozdravstva je v velikem porastu; ko bo le-to prevladalo, bodo potrebne velike spremembe. Društvo za ustno zdravje Slo- venije je na svojem III. dnevu podelilo priznanja za dolgoletno, nesebično in uspešno poklicno delo. Letos so jih prejeli OŠ Olge Meglic Ptuj, Vzgojno- varstvena ustanova Dravograd, preventivni sestri Silva Mohor- ko iz Slovenske Bistrice in Hele- na Seidl iz Ptuja in dn \^lma Cvikl, specialistka otroškega in preventivnega zdravstva iz Celja. Podelili pa so tudi nagrade za najboljše spise na temo "Moj zob je del mene". Najboljšega je napi- sala Metka Zorko iz 7. b II. OŠ iz Celja, drugo nagrado je prejel Niki \Wcovič iz 7. a OŠ Frana Albrehta iz Kamnika, tretje pa Cvetka Rezar iz 3. a OŠ Štore. Dopoldanski svečani del srečanja so sklenili s kulturnim programom, v katerem je na sta- re instrumente staro glasbo igral profesor Milko Bizjak. V strokovnem delu srečanja so bile na programu teme, kot so vpliv kajenja na ustno zdravje, zobozdravstveno varstvo pri odraslih in motivacija. Pred- stavljene so bile glavne naloge preventive ustnih in zobnih bo- lezni pri odraslih. •> MG CEUE / TABOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Moralna prenova v zdravstvu Prejšnjo sredo je bil v Ljubljani redni mesečni posvet direk- torjev slovenskih bolnišnic. V glavnem so govorili o fi- nančnem poslovanju. Stanje je zaskrbljujoče, ker seje števi- lo bolnišnic, ki so v polletju poslovale z izgubo, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečalo. Polovico vse izgube je pri- delal klinični centei; ki je doslej ni imel. Dogovorili so se, da bodo poostrili nadzor nad poslovanjem nekaterih bolnišnic. Direktorji večine so se v sredo udeležili tudi okrogle mize o tem, ali je po- trebna moralna prenova v zdravstvu, ki je potekala v Celju kot ena izmed tem 6. ta- bora Slovenskih krščanskih demokratov. Na njej so iskali predvsem dogovore na vprašanja, ki nimajo materi- alnega ozadja, ampak temelji- jo na moralni prenovi v zdravstvu. Ali dovolj dobro poznamo bolnika in njegov socialni položaj? Se znamo z njim veseliti ob uspešnem zdravljenju in podobno? KRIZA MORALNO- ETIČNIH VREDNOT "Leta 1991 smo zapisali: ni krize znanja, ni krize kadra in pi.krize moralno-etičnih vred- not, v Sloveniji je predvsem kriza opreme, ki je posledica krize sredstev V letu 1995 pa ugotavljamo, da je bistveno manj krize opreme, pomembno manj je krize sredste\^ celo manj je krize kadra; prihaja pa do izraza kriza moralno etičnih vrednot. Slovensko zdravstvo spada po svoji strokovnosti med razvite evropske države. O lem ni nobenega dvoma. Prav ponosen si, ko slišiš, tudi v tu- jini, pohvale o našem zdravst- vu in nekaterih posameznikih. Tudi sam sem trdno prepričan, da je velika večina slovenskih zdravniko\^ sester in strežnic dobrih ljudi, celo odličnih, saj pridno delajo, se popolnoma predajajo bolniku in svojemu poklicu. Res pa je tudi, da lahko en sam človek pokvari dober vtis še vsaj za sto drugih. In prav zaradi teh nekaj ljudi, za katere bog ne daj, da bi jih sodili, se je splačalo žrtvovati ves večer in se o teh problemih pogovoriti. Prav zato je nujno venomer opozarjati na etično- moralno prenovo, ki ne sme biti enkratno dejanje, ampak moramo o teh vprašanjih raz- pravljati še in še. Na ta način oblikujemo svojo vest - potem nam ne bo težko oblikovati za- kona o zdravstveni dejavnosti, zakona o lekarniški službi, za- kona o zdravstvenem zavaro- vanju. Morda bomo tudi dru- gače gledali na pravilnik o zdravniški tarifi in bodoči za- kon o zdravnikih. Predvsem pa bi radi bolje nagrajevali dobre sodelavce - bistveno več kot doslej, po drugi strani pa slabše tiste, ki s svojim delom ali še bolje nedelom prispevajo levji delež k vtisu, da je v zdravstvu vse .narobe, da je zdravstvo polno afer, da je po- trebno vsakih nekaj let menjati sistem in podobno. Glavni raz- log slabega vtisa delajo s svoj- im nedelom, s svojim neprijaz- nim odnosom do soljudi, s svojim odnosom do državne lastnine," je vsebino okrogle mize na kratko strnil primarij dr. Janez Zajec. Pripravila: MG PTUJ / ZASEBNA INTERNISTIČNA IN KARDIOLOŠKA AMBULANTA Poudarek boleznim sna in ožilja Dr. Urban Toplak, specialist internist, ki seje specializiral tudi za kardiologijo, je delo v ptujski bolnišnici v začetku oktobra zamenjal za delo v zasebni specialistični internistični in kardio- loški ambulanti, ki jo je uredil v nekdanjih prostorih Agisa v Rajšpovi ulici 16 v Ruju. Odločitev za delo v zasebni praksi je povezana s številnimi ovirami, traja precej časa, da se uredijo formalne in druge raz- mere za začetek dela. Dr. To- plak je papirje za koncesijo in vpis v register zasebnih zdrav- nikov Slovenije vložil lani av- gusta. Procedura je trajala do- bro leto, šele zadnje dni sep- tembra je dobil odločbo o vpisu v register zasebnih zdravnikov. Zavarovalnica je razpis objavila šele konec {ulija oziroma v začetku avgusta. Pacienti prihajajo v novo za- sebno specialistično internis- tično in kardiološko ambulanto v glavnem z napotnico, če bodo brez nje, pa bodo sprejeti kot sa- moplačniki. V novi zasebni specialistični internistični in kardiološki am- bulanti bodo v prvi vrsti opravl- jali preglede s področja interne medicine s posebnim poudar- kom na boleznih srca in ožilja, ki so najpogostejši ubijalec Sloven- ce\^ prav tako svetovanja pri Dr. Urban Toplak. Foto: JB omenjenih boleznih. Opravljali bodo tudi preventivne preglede, ultrazvok srca, snemanja EKG- je\^ izvajali obremenilna testi- ranja ter druge preglede, kot na primer ožilja. Da bi bila čakalna doba čim krajša, so uvedli naročanje po telefonu (štev: 779- 530), pacienti pa se lahko tudi osebno oglasijo in odločijo o naj- boljšem terminu za obisk. Ordi- nacijski čas je ob ponedeljkih od 13.30 ure do 20. ure, druge dneve v tednu pa od 7.30 ure do 14. ure. Na laboratorijske preiskave pošilja dr. "Bplak svoje paciente v ptujsko bolnišnico, kamor jih bo po potrebi napotil tudi na zdravljenje. O drugih oblikah so- delovanja z bolnišnico se še do- govarjajo, sodelovanje pa bi bilo najbrž v obojestransko korist. Dr. 'Bplak si kot novi zasebnik želi, da bi s svojim delom koristil bolnikom in da bi delo ambulan- te teklo tako, kot si ga je zamislil. Lokacija, ki je malo izven sre- dišča mesta, pri tem ne more biti ovira, kvečjemu je lahko samo prednost. Ob ambulanti je veliko parkirišče, poleg tega pa prihod bolnika v ambulanto ni vsem na očeh. \fedno več je takih pacien- tov, ki si želijo ohraniti intim- nost tudi, ko gre za njihovo bole- zen. •» MG TEDNIK - 19. OKTOBER 1995 OD TOD IN TAM - 13 ROKOMET Vse jnftfsfre eftqie usipešiie.' Minuli konec tedna so bile vse ptujske ekipe uspešne. Tako so članice Ptuja zmagale v Sevnici, člani Drave doma z Dolom, druga članska ekipa je premagala Fužinarja, kadeti pa s 23:14 vrstnike Ormoža. V vzhodni skupini druge moške rokometne lige so bile ta konec tedna tekme drugega kroga. Ptujska Drava se je v so- boto zvečer v športni dvorani Center pomerila z Dolom pri Hrastniku in zmagala s 35:27, Ormož je v Murski Soboti s 27:30 izgubil s Pomurko, Veli- ka Nedelja pa v nedeljo z dve- ma zadetkoma razlike v Velen- ju z drugo ekipo Gorenja. DRAVA - DOL 35:27 (21:10) Gostje, ki jih trenira bivši odlični igralec Celja Anderluh, so se dobro držali le do rezultata 10:9 v 20. minuti prvega polčasa, čeprav je Drava vmes vodila že s petimi zadetki prednosti. Zadnjih deset minut prvega polčasa pa so domači z odlično obrambo in dobro izpeljanimi nasprotnimi napadi razbili igro gostov in polčas končali s kar 11 zadetki prednosti! V nadaljevanju je prva postava počasi zviševala prednost in ta je na polovici znašala 13 zadetkov (29:16). Nato pa je domači tre- ner Ivan Hrupič v igro poslal mlajše igralce, ki jim v napadu sicer ni šlo kot prvi postavi, zato so gostje poraz nekoliko omilili, vendar pa so pokazali nekaj do- brih potez in opozorili, da se bližajo najboljšim domačim igralcem. To je dobro, saj bo tako na voljo več kakovostnih igralcev, kar bo v nadaljevanju prvenstva, ko se vse ekipe borijo za prvih šest mest, še kako po- membno. Blizu 200 gledalcev je bilo s prvim domačim nastopom "prenovljene" Drave zado- voljnih, saj se napovedi o popol- nem zlomu ptujskega moškega rokometa niso uresničile. DRAVA: Belič, Margušič 2, Osterc 3, Kolednik, Belšak 7, Ko- tar J, Kramberger 5, Pisar 6, Žuran 1, Kozel 1, Hmjadovič 9, Mlakar. POMURKA - ORMOŽ 30:27 (16:15) Tekma v Murski Soboti je bila tričetrt igralnega časa zelo ize- načena, v zadnjem delu pa se je Ormožanom nekoliko ustavilo v napadu, kar so domačini izkoris- tili in zasluženo zmagali. ORMOŽ: A. Potočnjak 8, Pra- protnik 7, Grabovac 4, Kirič 5, Želodec I, Javemik 2. V soboto bodo tekme tretjega kroga. Drava se bo v Murski So- boti pomerila s Poletom, Ormož prvič pred svojimi gledalci z drugo ekipo Celja Pivovarne Laško, Velika Nedelja pa v svoji dvorani z Brežicami. III. SRL - VZHOD / DRAVA B-FUŽINAR 28:20 (14:5) DRAVA: Štumberger, Kac 2, Zajšek 7, Vajdič 1, Kotar, Ribič 4, Djekič I, Simonič 3, Planine 2, Mlakar 8, Čemivec, Berlič. PVRAMIDIA - PREVENT 25:17 (12:8) RK PIRAMIDIA: Janžekovič, Kelenc, M. Šandor 4, Hrga, M. Roškar, Zl. Roškar 3, Ivančič 3, Žnidarič 7, F. Sandor 4, Ranfl 4, Tement V nedeljo sta se v Veliki Ne- delji pomerili vodilni moštvi III. državne rokometne lige: Py- ramidia je gostila ekipo Preven- Trener Hrupič budno spremlja igro svojih varovancev v obrambi, ki je vedno boljša. Foto: I. kotar ta iz Slovenj Gradca in zas- luženo slavila zmago z rezulta- tom 25:17(12:8). Začetek je bil negotov, saj se do šeste minute mreži na obeh straneh nista zatresli. Veliko po- zornosti sta obe ekipi posvečali obrambi, igrali so trdo, a šport- no. Svoj dan je imel tokrat domači vratar Tement, ki je nav- duševal z odličnimi obrambami, goste pa spravljal v obup, ko kljub številnim poskusom in stoodstotnim priložnostim od 49. do 58. minute žoge niso spra- vili za njegov hrbet. •^Matija Bezjak PLESNA ŠOLA TANGO / MEDNARODNI PLESNI TURNIR Priplesali so si nov uspeh Prejšnji konec tedna je bil ponovno uspešen za mlade plesalce plesnega kluba Tango DPD Svoboda Ptuj. Kot je sporočila Darja Pe- tek, so se 14. in 15. oktobra udeležili mednarodnega ple- snega turnirja v Szigetvaru na Madžarskem. V konku- renci dvanajstih ekip iz Ukrajine, Slovaške, Romuni- je, Poljske, Madžarske in Slo- venije so zasedli odlično prvo mesto, ki jim je prineslo tudi lep pokal. V kategoriji do 14 let sta plesala Bojan Verlak in Urška Horvat, do 16 let Jernej Slejko in Maja Petek ter nad 16 let Tomaž Jakab in Mateja Čuček. •o^MG Z razglasitve najboljših. ATLETIKA • Vindiš drugi v Zagrebu! Mirko Vindiš je v nedeljo nastopil na medna- rodnem maratonu v Zagrebu, kjer sta bila s trenut- no najboljšim Slovencem Romanom Kejžarjem razred zase. Mirko je diktiral tempo, v fmišu pa ga je Kejžar prehitel za malenkost in zmagal s sekun- do in pol prednosti. Tretji je bil Madžar Karpati, četrti pa Moldavec Šetelev. (l.k.) BOKS # Zavec drugi na Dunaju Dejan Zavec iz ptujske Šole boksa Breg se je do- bro odrezal na mednarodnem turnirju AIBA na Dunaju, na katerem so nastopili številni boksarji iz evropskih držav. V soboto se je v finalu velter- ske kategorije pomeril z večkratnim avstrijskim prvakom Koenigom in izgubil po točkah. Hkrati je dobil zanimivo povabilo, da se konec tedna ude- leži mednarodnega turnirja v Sarajevu. (l.k.) Nagradno turistično vprašanje v nedeljo je zaprl vrata gostinsko-turistični sejem Gost tur '95, ki je potekal v dvoranah na Taboru od 11. do 15. oktobra. Predstavitev ptujske celovite turistične ponudbe je bila zelo odmevna. Ognjeni krst ptujske stojnice, ki bo poslej 'embalaža' za vse podobne turistične predstavitve v bodoče, je prav tako uspel. Svojo stojnico so imeli na sejmu tudi ptuj- ski peki, ki so skupaj z direktorico Eriko Mi- helač uspešno prodajali svoje izdelke. Gostje so pridno segali po njihovih izdelkih, dobili pa so tudi nekaj ponudb za postavitev pekarn v drugih krajih Slovenije, celo v prestolnici si želijo izdelkov ptujskih pekov. Po Gost turu bo 24. in 25. oktobra v Radencih gostinsko-turistični zbor - nova priložnost za srečanje delavcev gostinstva in turizma, ki se srečujejo s precejšnjimi problemi. Na njihovo delo v bodoče bo zelo vplival tudi novi zakon o turizmu. Po odmevnem izzidu turističnega vodnika Slovenije, ki ga je izdala založba Mladinska knjiga, bo konec meseca izšla knjiga Slovenija (prvi slovenski turistični vodnik v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku), ki ga avtorja Matjaž Chvatal in Željko Božek iz- dajata v samozaložbi. V njem s številnimi ko- ristnimi podatki predstavljata slovensko pokra- jino, naravne znamenitosti, gradove, znamenite cerkve, termalna zdravilišča, zimskošportne centre, avtokampe ter druge podatke o možnos- tih za aktiven oddih v Sloveniji. Slovenija je predstavljena po načelu en stavek - ena zanimi- vost. Avtorja menita, da v Sloveniji ni kraja, ki ne bi imel možnosti razvijanja turistične po- nudbe. Nastarejši od tradicionalnih ptujskih sejmov je Ožbaltov, ki se omenja že leta 1300. Da je v bistvu šlo za težko vprašanje, pove podatek, da smo prejeli le en pravilen odgovor. Napisala ga je Milena Zorčič, Poštna ulica 3, 62270 Ormož. Čestitamo! Večina pa je menila, da je najstarejši tradicionalni ptujski sejem Katari- nin. Danes vprašujemo, katero obletnico praznuje letos dijaški dom. V ta namen bodo danes v ptujskem gradu odprli razstavo Dijaški dom - moj drugi dom. Odgovore pričakujemo v ured- ništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 27. oktobra. Nagrada za pravilen odgovor so muzejske pu- blikacije in družinska vstopnica za ogled mu- zejskih zbirk. NAGRADNO TURIS- TIČNO VPRAŠANJE Katero obletnico obstoja praznuje le- tos ptujski dijaški dom? PTUJ / POGOVOR Z MANEKENKO BARBARO CENČIČ Zanimivo^ a naporno delo Barbara Cenčič je eno tistih šestih deklet, ki so se izkazale na lanski prvi avdiciji za manekenke in manekene v Ptuju 11. no- vembra v romanskem palaciju. V slabem letu si je nabrala že precej manekenskih izkušenj, saj je članica manekenske skupi- ne Marjana Podlesnika. Prvo navdušenje za mene- kensko pisto je dobila že v zgodnji mladosti. Ob gledanju nadaljevanke Pod krinko si je rekla: -To pa bi bila tudi jaz. Medtem je zrasla, bila je pri- ložnost ... in se je začelo. Mama je bila na začetku zelo proti, ni je pustila na avdicijo, zato je dobesedno pobegnila. Sedaj pa se je že sprijaznila, da njena hči hodi po manekenski pisti. Manekenstvo se je zdi zanimi- vo, a je tudi zelo naporno in pol- no pritiskov. Spoznaš veliko no- vih ljudi, krajev. S sošolkami se o tem veliko pogovarja. Misli, da ji privoščijo. Kar zadeva ambici- je, pravi, da bi, če bi imela pri- ložnost, le-to tudi izkoristila. Ne želi pa z glavo riniti skozi zid. Vzornice med svetovnimi mane- kenkami nima, ne želi nikogar posnemati. Sicer pa ostaja trdno na tleh: želi študirati, je v 4. let- niku ekonomske šole, pred njo je matura, ki jo že sedaj zelo muči, saj ne ve, kako bo. Barbari se že na prvi pogled vidi, da se rada lepo oblači, ob vsaki priložnosti želi biti lepo urejena. Izbira med elegantnimi oblačili, v šolo pa tako kot večina današnjih deklet najraje hodi v priljubljenih kavbojkah. Za lepo postavo se trenutno še ne trudi posebej, čeprav si že dve leti obljublja, da bo začela s fit- nesom. Ker pa ji zmanjkuje časa, ob večerih najpogosteje pleše ob kaseti za aerobiko. Pri hrani ni najbolj disciplinirana, rada je pizze in špagete. Čeprav v Ptuju mladi nimajo najboljših možnosti za zabavo, se ob koncu tedna pogosto dobiva s prija- teljicami na daljšem čveku. Ko razmišlja o lepoti, je prvo, kar pomisli, lepota iz notranjos- ti. Pri lepoti zunanji videz sploh ni tako pomemben. Človek, ki ima karakter, bo tega pokazal tudi na zunaj, tistemu pa, ki je brez njega, tudi lepota nič ne po- maga. Od želja za bodočnost Barbara na prvo mesto postavlja maturo, da bi jo uspešno opravila in da bi se lahko vpisala na želeno fakul- teto. Zeli si tudi, da bi imela več prostega časa in da bi uspela tudi v manekenstvu ter morda kdaj v tujini delala za kakega znanega kreatorja. Prihodnjič bomo obiskali An- drejo Meško, prav tako naše od- kritje z avdicije. •o MG 30. KROS DELA Ravne, 15. oktobra - Sobota je bila znova at- letski praznik, ki je ob prekrasnem jesenskem vremenu in odlični organizaciji koroških šport- nih delavcev sijajno uspel. 30. kros Atletske zveze Slovenije za pokale Dela je na Ravne pri- vabil zastopstva 44 občin. Tekmovalo je več kot tisoč tekačic in tekačev, zmago med občinskimi reprezentancami pa si je spet priborilo Celje. Vidnejši dosežki z Raven: Mestna občina Ptuj - ml. dečki A, letnik 1983 - 1000 m: 9. Vindiš, 11. Burja; ekipno 3. mesto; ml. dek. A, letnik '83 - 1000 m: 17. Kovač, 27. Slana; ekipno 11. mesto; ml.deč. B, letnik '82, 1000 m: 10. Repič, ekip. 14.; star.deč. B, let. '80, 1000 m: 10. Bezjak; ekip. 15.; star.dek. B, let '80, 1000 m: 1. Žižek, 23. Drevenšek; ekip. 5. mes.; ml.mladinke, let. 1978/79, 1000 m: 14. M. Vindiš; ekip. 11. mes.; starej. mladinci, let. 1976, 77, 300 m: ekipno 13. mesto. Mestna reprezentanca Ptuja je v vseekipni uvrstitvi zasedla 16. mesto. Občina Destrnik-Trnovska vas: deklice let- nik 1980: 18. Šteger; dečki letniki 1981: 17. Markež; deklice 1982: 16. mesto Hanželj; ml. mladinci 1978/79: 9. Voglar; starejše mladinke 1976/77: 14. Druzovič; članice 1975 in star.: 13. Kovačič. V ekipah so mlajši mladinci dosegli skupno 8. mesto, starejše mladinke (76/77) skupno 10. mesto, starejše mladinke - članice (75) pa skupno 9. mesto. Vseekipno so bili na 19. mestu od 43 sodelujočih občin. I. K., D.S. 14 - NASVETI 19. OKTOBER 1995 - TEDNIK Kuharski nasveli Groidie Danes boste spoznali, kaj vse lahko pripravljamo iz grozdja poleg nepogrešljivega vina. Grozdje omenja že Sveto pi- smo, torej sodi med najstarejše znane vrste sadja. Največ ga uporabljajo za predelavo v vino in sokove, nekaj pa ga tudi posušijo za rozine in korinte. Grozdne sorte delimo na splošno, ko pridejo na trg, v bele in rdeče. Pri rdečih se bar- va spreminja od vijoličaste prek temnordeče do črnordeče z modrikastimi odtenki. Ta barvna lestvica pride prav tudi v kuhinji, še bolj pa pri visoki kulinariki. Luščina grozdnih jagod ima ponavadi mokasto voščeno prevleko, tako imenovano megleno roso ali film. Ta se na- bere, ko se zgosti vlaga v zraku, jo pa z lahkoto operemo. Belo grozdje je jantame do svetloze- lene barve in je praviloma manj aromatično kot rdeče. Ima pa lanjšo luščino in čvrstejše meso. Večina namiz- nega grozdja ima pečke, čeprav poznamo vrsto sort brez njih. Tako imenovane slip-skin sor- te, ki jim z lahkoto odstranimo luščino, so primerne za sočenje in pripravo želejev, pomembne pa so tudi za vinarstvo. Za ku- hanje so najprimernejše sorte, ki imajo tanjšo luščino in čvrstejše meso. Po tem slovijo predvsem svetle sorte, ki pa ne dajejo tako močne arome kot temne. Za blanširanje grozdja pora- bimo le 5 do 10 sekund, za ma- ceriranje 3 do 6 ur, za poširanj ali kuhanje v omaki pa 3 do 5 minut. Kot sestavina sladkih ali pikantnih jedi ^ mora biti grozdje brez pečk. Če ga bomo postregli vročega ali v kakšni omaki, je priporočljivo, da sor- tam z debelo luščino to sname- mo. To naredimo tako, da začenmo pri nastavku peclja. Z ostrim nožem potegnemo kožico; če se jagode ne dajo olupiti, jih moramo za nekaj sekund blanširati v vreli vodi. Pečke pa odstranimo tako, da kovinsko lasnico steriliziramo nad plamenom. Odstranimo pecelj in lasnico zabodemo v jagodo. Zasukamo in potegne- mo ven pečko. Ali pa izpraska- mo pečko s konico noža. Grozdje je imenitno dopolni- lo mnogim živilom. Ujema se z ribami in morskimi sadeži, s svetlimi vrstami mesa, kot sta perutnina in teletina, in je zlas- ti prijetno v beli kremni vinski omaki. Kot kasična priloga sodi grozdje k prepelicam, ki jih lahko zavijemo v trtne liste, gamiramo z grozdjem in post- režemo s kako ustrezno vinsko omako. Grozdje se krasno uje- ma s polnomastnimi mehkimi siri, kot je brie, vsekakor pa je izborno kot nadev za torte iz orehovega testa, za razne sadne rezine, tudi nadev v roladi lahko v tem času popestrimo z grozdjem. Lahko pa si pripravite grozdni zavitek. Nadev pripra- vimo tako, da grozdne jagode razpolovimo in jim odstranimo koščico, dodamo sladkor, rum, cimet in malo piškotnih drob- tin. Drobtine dodamo zato, da popijejo sok, ki izteka med pečenjem. Tako pripravljen nadev potresemo po razvlečenem testu. Pečemo kot vse druge zavitke. Lahko pa pripravite tudi žele iz belega grozdja. Pripravimo ga tako, da grozdne jagode gro- bo sesekljamo in jih damo v posodo za vkuhavanje. Prilije- mo limonin sok in vodo. Zav- remo in na zmerni temperaturi kuhamo 30 minut. Medtem ko kuhamo grozdje, poparimo vrečico za žele, jo do- bro ožmemo in namestimo nad posodo. Sadno kašo vlijemo v vrečo in jo pustimo nekaj ur ali čez noč, da se izcedi sok. Stati ne sme več kot 24 tu*. Izmerimo količino izcejenega soka in na vsakih 600 ml soka odtehtamo 45 dag sladkorja. Sok odlijemo v posodo za vkuhavanje. Pogre- jemo sladkor, ga dodamo soku in na majhnem ognju kuhamo in mešamo, dokler se ne stopi. Povišamo temperatiu-o in na močnem ognju brez mešanja kuhamo 12 minut, da se žele zgosti. Vroč žele nalijemo v po- grete in sterilizirane kozarce. Pri polnjenju jih narahlo nag- nemo, da preprečimo nastanek zračnih mehurčkov. Kozarce zapremo in označimo. Čeprav je grozdje belo, je žele rožnat. NARASTEK Z GROZDJEM IN OREHI; Potrebujemo: - Ikg belega grozdja - 7 dag gladke moke - 8 dag mletih orehov -5 jajc -10 dag kristalnega sladkorja -112 pecilnega praška -1 vanilijev sladkor -ščepec soli - sladkor v prahu, pomešan z malo cimeta, za potresanje pred serviranjem Grozdje operemo in mu od- stranimo peci je (po želji tudi pečke). Ločimo rumenjake od beljakov. Rumenjakom doda- mo sladkor in penasto umešamo, dodamo vanilijev sladkor, ščepec soli in ščepec cimeta ter naribano limonino lupino. Dobro premešamo in dodamo moko, med katero smo pomešali mlete orehe, suho grozdje in polovico pecilnega praška, dobro premešamo, na koncu pa dodamo trd sneg bel- jakov, ki ga primešamo s ku- halnico. Pekač dobro pre- mažemo z margarino, potrese- mo z ostro moko in vanj vlije- mo pripravljeno maso. Pečemo pri temparattiri 190C 25 do 30 minut. Se topel narastek izsi- pamo, ga potresemo s sladkor- jem v prahu in ponudimo. Veliko uspeha pri pripravi Vam želim! •o Nada Pignar PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE O peffii vedenjskih motnjah pri otroiiu Otroki^ki je. preveč nemiren Potreba po raznoterih aktiv- nostih odlikuje predvsem zdra- vega, telesno in duševno aktiv- nega otroka. S stikanjem, gi- banjem in igranjem zadovolju- je in razvija številne važne raz- vojno-psihološke potrebe, med njimi radovednost, željo po obvladovanju ter razvijanje ustvarjalnosti in spretnosti. S svojo aktivnostjo pride otrok tudi v tesnejši in pogostejši stik s svojo okolico, s čimer se oblikujejo v njem socialno-psi- hološke značilnosti. Med otro- ki so sicer velike razlike v stopnji njihove aktivnosti, ven- dar so te običajno v mejah nor- malnosti. Vse drugače pa moramo ocen- jevati to, kar opažamo pri ne- katerih otrocih, in sicer ne- kakšno neustavljivo slo po gi- banju, ki jo lahko tudi imenu- jemo "nemir v prazno". Glavna značilnost takega otroka je, kot smo že nakazali, njegov bolj ali manj stalen tele- sni nemir, ki je v veliki meri neodvisen od zimanje situacije. Starši vedo, da so takšni otroci že kot dojenčki veliko jokali, da so bili razdražljivi in da so imeli z njimi velike težave pri hranjenju in spanju. Mnogi med njimi so tudi pozneje spregovorili ali pa so imeli raz- ne govorne napake in pozneje težave pri pisanju. V predšolski in šolski dobi je za take otroke značilna izredno velika, a nesmotrna živahnost. Pri tem so njihove kretnje ne- kam odsekane, okorne, nemir lahko zajame zgolj posamezne dele telesa ali pa celo telo v ce- loti. Nekateri otroci kar naprej nekaj mencajo ali šarijo z roka- mi, stresajo z nogami ali glavo, drugi spet skušajo po vsej sili prijeti sleherno stvar, so stiklji- vi, vsem pa je skupno, da nikjer nimajo obstanka. Seveda se otrokov nemir ne kaže zgolj na področju gibanja. Taki otroci, ki jih starši in vzgojitelji zato pogosto ocenju- jejo kot "živčne", so praviloma tudi nepozorni, razdražljivi in impulzivni. Le težko se osredo- točijo na neko aktivnost. Ničesar ne speljejo do konca, saj se hitro naveličajo še tako lepe igrače ali zanimive dejav- nosti, da bi takoj nato segli po novi. Ob tem se hitro menja tudi njihovo splošno razpo- loženje. Enkrat so pridni in ubogljivi, drugič spet poredni, tako da starši nikoli naprej ne vedo, kaj bo. Če izrazijo kako željo, hočejo, da se jim v hipu izpolni. V svoji neučakanosti pogosto zapadajo v ihtavost, jok ali celo agresivnost. Poleg naštetega so ti otroci navadno socialno nezreli, ne znajdejo se v stikih s soljudmi, saj jim manjka ustreznega samoobvla- dovanja. V celoti delujejo res tako, kot da jim manjka ustrez- nih zavor in morajo zato brez- pogojno slediti številnim im- pulzom. O vzrokih pa nas- lednjič. mag. Bojan Sinko Krvodajalci 3. OKTOBER - Branko Tertuc, Ki- car 119, Ruj; Magda Brenčič, Rim- ska pl. 20, Ruj; Martin Brec, Volk- merjeva 7, Ruj; Ernest llovšek, Prežihova 20, Ruj; Vincenc Cvet- ko, Hlaponci 53, Polenšak; Franc Kovačec, Formin 13, Gorišnica; Franc Cvetko, Polenšak 51, Po- lenšal<; Marija Ivančič, Ob potoku 19, Slovenska Bistrica. 4. OKTOBER - Primož Belšak. Gubčeva 7, Slovenj Gredec; Ro- bert Napotnik, Podvrh 8, Mozirje; Aleksander Jelen, Na zelenici 3, Prebold; Peter Hojski, Jablovec 56, Podlehnik; Gregor Sti- pančevič, Zalarjeva 52/a, Borovni- ca; Tomislav Pokrivač, Morje 25, Fram; Stanko Kaučič, Podgorci 15, Podgorci; Davorin Volgemut, Stri- tarjeva pot 10/a, Ruj; Leon Hege- duš. Ravenska ul. 11, Krog; Boštjan Forte, Globušak 27, Trbovlje; Simon Jošt, Glavna c. 36, Naklo; Franci Koželj, C. 9. avgusta 8/e, Zagorje ob Savi; Roman Avguštin, Blejska Dobrava 127, Blejska Dobrava; Mitja Cimerman, Ljubljanska 21, Ljubljana; Peter Urbas, Stara pot 9, Logatec; Goran Cirovič, Groharjeva 2, Kamnik; Ja- nez Čas, Javnik 1, Radlje; Milan Zadravec, Delane 32/a, Cirkulane; Martin Bobnar, Pod vinogradi 5, Starše; Darko Žagar, Drečji Vrh 10, Trebelno; Saša Gompič, Ljubljanska c. 21, Trbovlje; Danijel Šumenjak, Antoličičeva 13, Mi- klavž; Matej Romšak, Sp. Log 7, Karnnik; Andrej Menart, Mestni trg 33, Škofja Loka; Jože Pintarič, Tre- bež 20/a, Artiče; Simon Vršnik, Sr. Jaše, Čevljarska 1, Domžale; An- drej Komučar, Sobenja vas 26, Brežice; Branko Korošec, Markov- ci 8/a, Markovci; Marko Benedičič, Dobje 7, Poljane nad Škofjo Loko; Goran Mrkonjič, Goriška 41, Ve- lenje; Franc Panič, Mali otok 2, Postojna; Peter,Hosta, Dolenja Stara v.„ 44, Šentjernej; Aleš Gelščič, Šempas 48, Šempas; Mi- lan Leskovar, Kvedrova 3, Ruj; Anton Bračič, Luterje 11, Ponikva; Ernest Trebše, Žahenberc 12, Ro- gatec; Luka Kovač, Lubjja 55, Mo- zirje; Janko Humar, Sčedne 4, Nova Gorica; Vlado Rajkovič, Sta- netova 26, Celje; Mihael Dacar, Tople 47, Mengeš; Aleš Fluher, Trčova 240, Malečnik; Tomaž Ja- pelj, Hrušica215, Jesenice; Matjaž Brus, Levstikova 20, Idrija; Miran Lilek, Mariborska c. 119, Orehova vas; Danilo Repič, Zgornja Hajdina 79, Ruj; Vojko Kianec, Fokovci 8, Murska Sobota; Gorazd Sitar, Dra- vinjski Vrh 7, Videm; Mitja Žuran, Gregorčičev drevored, Ruj; Janko Beranič, Pongrce 3, Cirkovce; Boštjan Berčič, Ožbalt ob Dravi 59, Ožbalt; Kristijan Ozvatič, Šolska 4, Tropovci; Jože Berghaus, Žabjak 35, Ruj; Miroslav Tavčman, Lešje 68, Prevalje; Milan Lekše, Velika Varnica pri Krškem, Krško; Tomaž Sedar, Preski Vrh 19/b, Ravne; Zlatko Širpvnik, Kungota 17, Ki- dričevo; Štefan Plavčak, Matija Tomca 4, Domžale; Matjaž Sok, Moškanjci 75, Gorišnica; Stanislav Štefančič, Sp. Loka 12, Lukovica; Robert Struna, Lipce 61, Blejska Dobrava; Aleš Mirtič, Dolnji Ajdo- vec 10, Dvor pri Žuženberku; Si- mon Lavtar, Groharjevo naselje 44, Škofja Loka; Bojan Bašič, Mai- strova 8, Ljubljana; Boštjan Zale- telj, Klečet 26/a, Žužemberk; Alojz Gorenc, Koritnica 4, Krško; Ivan Pukšič, Gajevci 42, Gorišnica; Benjamin Sinxinič, Aškerčeva 16, Maribor; Benjamin Zver, Beograj- ska 37, Tabor; Štefan Miklič, Blan- ca 15, Blanca; Gregor Baškovič, Krška cesta 17/c, Brežice; Tomaž Peternel, Dovje 118, Jesenice; Branko Tratar, Rovte 129/a, Rov- te; Klemen Bertot, BI. Dobrava 135, Jesenice; Matej Megušar, Selca 64, Selca; Primož Ribin, Žerovinci 52, Ivanjkovci; Jože Žagar, Ribjak 8, Mokrong; Bojan Kovač, Domanjševci 101, Murska Sobota; Jure Juričan, Kidričeva cesta 47, Škofja Loka. 5. OKTOBER - Roman Pod- goršek, Cirkovce 1/n, Cirkovce; Daniel Culina, Skolibrova 8, Ormož; Dušan Bedrač, Hlaponci 49, Polenšak; Vinko Cvetko, Hla- ponci 53, Polenšak; Mirko Horvat, Bukovci 71/b, Markovci; Stanko Hriberšek, Stojnci 137, Markovci; Franček Ljubeč, Zagojiči 27, Mar- kovci; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ruj; Irena Kokol, HlafX)nci 49, Polenšak; Drago Vidovič, Sed- lašek 34, Podlehnik; Jože Koren, Leskovec 26, Pragersko; Branko Rap, Vurberk 122, Maribor; Dušan Kores, Medvedce 14, Majšperk; Branko Matjašič, Stojnci 51, Mar- kovci; Stanislav Potočnik, La- vričeva 18, Maribor; Martin Poiak, Starše 55/b, Starše; Silvester Ki- seljak. Prepelje 21, Starše; Franček Veber, Loperšice 49, Ormož; Kristina Polak, Starše 55/b, Starše; Stanko Rodošek, Cir- kovce 30, Cirkovce; Srečko Brodnjak, Zg. Hajdina 80/a, Ruj; Andrej Kac, Prepolje 77, Starše; Alojz Gorinšek, Marjeta na Drav- skem polju; Ivan Fras, Principova 1, Maribor. 6. OKTOBER - Addf Brglez, Mari- borska 57, Ruj. Leska v SADNEM VRTU zaradi prehrambene in zdravilne vrednosti svojih plodov postaja vse bolj cen- jena. Za talne in podobne razmere ni preveč zahtevna, čeprav najbolje uspeva v rahlih, z organskimi snovmi bogatih tleh ter na toplejših in prisojnih legah. Za domače potebe po lešnikih zadostuje že nekaj grmov ali dreves, saj lahko v polni rod- nosti pridelamo okrog 10 kg plodov po grmu. Če leske ni- mamo v sadnem vrtu, pome- ni, da v tem vrtu pač nekaj manjka. Z lesko, vzgojeno v obliki grma, lahko zapolni- mo prazne obrobke v sad- nem vrtu, v gostejši razvr- stitvi pa lahko služi poleg pridelka kot živa meja ali za zaščito pred vetrom. Če je vzgojena v obliki drevesa, se lahko enakovredno razvrsti med drugo sadno drevje ali pa goji posamično kot okra- sno drevo. Leska je sadna vrsta, ki v naših podobnih razmerah prične prva vegetirati, cveti pa običajno konec januarja ali v začetku februarja, brž ko zima nekoliko popusti in ponoči ne pritiska zimski mraz. Zato nego leske, obde- lavo in gnojenje nadaljuje- mo takoj po obiranju, če pa smo se namenili lesko saditi, zemljo pripravimo vsaj tri tedne pred sajenjem, sajenje pa naj bo opravljeno v prvi polovici novembra. Letošnja letina lešnikov je bila nekoliko obilnejša, zato pridelek skrbno pospravimo in hranimo. Lešniki so trpežna in vzdržljiva vrsta lupinastega sadja. V lupini ga lahko hranimo kjerkoli, le da je prostor zračen, suh in hladen, da ne bi postali žaltavi. Ni ga potrebno hra- niti v nobeni posebni emba- laži, najbolje se ohrani, če so plodovi nasipani v tanki plasti. Za dnevno porabo si jih luščimo sproti. Lešniki zaradi svoje prehrambene in zdravilne vrednosti ne bi smeli manjkati v nobenem gospo- dinjstvu, saj so nenado- mestljiv energetski vir zdra- ve prehrane. Uvrščajo jih med glavnih pet skupin živil. 100 gramov lešnikov zadošča za petino dnevnih energijskih potreb odraslega človeka. Vsebujejo 63% maščob z večino nena- sičenih maščobnih kislin, ki znižujejo delež maščob ho- lesterola v krvi in s tem va- rujejo človeško telo pred bo- leznimi srca in ožilja. Stro- kovnjaki priporočajo redno vsakodnevno uživanje lupi- nastega sadja in dokazujejo, da kjer je lupinasto sadje na jedilniku vsak dan, so ljudje dvakrat manj izpostavljeni ' srčnemu infarktu. OKRASNI VRT zgodaj spomladi zaradi njegovih iz- razitih barv in veličastno oblikovanega cveta poživijo tulipani. Kot je vrtnica kraljica poletnega cvetja in dalija jesenskega, je tulipan kralj spomladanskega. Da bo tudi naš okrasni vrt spomla- di zacvetel z vso svojo lepoto in očarljivostjo, posadimo pravočasno in pravilno čim več tulipanov. Tulipane in večino drugih spomladi cve- točih čebulnic sadimo okto- bra, ko je najprimernejši čas za setev krušnih zimnih žil, to je med 5. in 25. oktobrom. Tulipane sadimo v rahlo, globoko prerahljano zemljo, ki ji dodamo nekaj dobro preperelega komposta ali zernlje kompostnice, nika- kor pa ni priporočljivo gno- jenje s, svežim hlevskim gno- jem. Če so čebulice tulipa- nov domačega izvora, jih razkužimo z enim od raz- kužil za semena proti gli- vičnim bakterijskim rastlin- skim boleznim in da jih ne bi objedali in imičevali volu- harji. Tulipanove čebulice so sicer vaba in dobra hrana za voluharje, če pa smo mednje posadili tudi kakšno čebulico cesarskega tulipa- na, jih bo njegpv neprijetni vonj zavračal. Čebulice sadi- mo dvakrat globlje, kot so visoke, sicer pa so navodila za sajenje priložena. Sadimo jih zmeraj v skupinah po barvah, ker tako pridejo bolj do izraza. Mešane barve, ki so običajno domač pridelek čebulic, pri katerem nam za- radi naravne preobrazbe barve cvetov ne uspe ločiti po barvi, sadimo v kombina- ciji z drugimi čebulnicami tako, da bo gojiteljeva domi- selnost naredila spomladan- ski okrasni vrt čimbolj sli- kovit. ZELENJAVNI VRT dobi sredi oktobra, ko smo po- spravili že večino vrtnin, povsem jesensko podobo. Iz- praznjenih gredic ne smemo prepustiti, da bi jih začel zaraščati plevel; nekateri trdovratni pleveli namreč rastejo tudi pozimi, še pose- bej če že v jeseni vzkalijo in se dobro obrastejo. Ob prvi priložnosti, vsekakor pa pred nastopom močnejšega mrazovja prazne grede gno- jimo z organskimi gnojili in globoko prekopljemo ali prelopatamo ter pustimo ne- poravnane v grobi brazdi. Od pridelkov podtalnih vrtnin lahko v zernlji pusti- mo pastinak in črni koren, ker ti korr "niči nista tako občutljivi za zimsko zmrzal in sta sposobni koreniko razvijati in utrjevati tudi po- zimi, še posebej če je nad njima snežna odeja. Zimsko solato sorte posav- ka, zimska rjavka in nansen, ki smo jo sejali konec poletja in če se je posevek razvil v dovolj močne rastline, spo- sobne za sadike, jih čim prej presadimo, da bi se do jesen- ske ohladitve še dobro vko- reninile. Sadike solate sadi- mo na razdaljo 20 cm Na iz- postavljenih legah, kjer pričakujemo ostrejše mra- zovje, spremljano s suhim in ostrim mrzlim vetrom, zava- rujemo s kompostom ali smrekovim vejevjem. Radič, ki je do jeseni raz- vil močne rozete ali glavice, že nekaj časa režemo in upo- rabljamo kot izvrstno solato. Spodrezujemo ga tako, da mu listov in glavice ne odrežemo preveč v živo, ker bi mu s tem odvzeli moč za tvorbo in razraščanje ob- novljene glavice v najzgod- nejši pomladi. Debelejše ko- rene sort radiča, ki smo ga sejali za kasnejše /.unsko sil- jenje, populimo in shranimo v temnem in suhem prosto- ru. Korene, za katere smo ocenili, da še niso dovolj raščeni, pustimo še rasti do nastopa jesenske zmrzali, saj bodo v naslednjih dneh, če se bo tako topla jesen še na- daljevala, nakopičili še pre- cej asimilatov za bogatejšo zimsko obraščanje. Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastli- ne, ki jih pridelujemo zaradi lista, 17. in 18. oktobra, zara- di plodov od 18. do 21. ter od 28. do 30. oktobra, zaradi korenike od 21. do 24. okto- bra ter zaradi cveta in vrtna zelišča od 15. do 17. ter 24. in 25. oktobra. Čas dvigaj očih se luninih lokov med 14. in 25. okto- brom je najprimernejši in najugodnejši za presajanje rastlin. •0^ Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK - 19. OKTOBER 1995 ŠPORT -15 ŠPORTNE NOVICE ŠAH # Krumpačnik drugi na DP Ob 60-letnici Šahovske zveze Slovenije in 70-letnici Šahovske- ga kluba Vrhnika je slednji pri- pravil 5. državno šahovsko prvenstvo za člane. Na njem je nastopilo 12 šahistov. Z 2. mes- tom in osvojenimi 7,5 točkami iz 11 partij je odlično nastopil član Šahovskega društva Ptuj Domen Krumpačnik. To je daleč naj- boljša uvrstitev ptujskega šahista na državnih članskih prvenstvih. S točko in pol prednost je naslov državnega prvaka osvojil Bogdan Podlesnik. Od odličnem 2. mestu je po- trebno še omeniti, da je Domen Krumpačnik izpolnil normo za bal za naslov mednarodnega moj- stra. S.R. HITROPOTEZNI ŠAH # Vodi Robert Roškar Po poletnih počitnicah so šahisti ponovno pričeli mesečne hitropotezne turnirje. Na sep- tembrskem je zmagal Gregor Podkrižnik z 9,5 točkami, 2. Ro- bert Roškar 7, 3. Pernat 5 ... Ok- tobra je bil najboljši Robert Roškar z 10 točkami, sledijo Zlat- ko Roškar 9,5, 3. do 4. Čič in Bo- hak 8,5 ... V skupnem seštevku po sedmih turnirjih vodi Robert Roškar (112 točk - 6 turnirjev), 2. Janko Bohak (78,5 - 6), 3. Zlatko Roškar (71 - 7), 4. Jože Čič (48,.5 -5), 5. Boris Žlender (46 - 5) itd. Naslednji turnir bo v petek, 27. oktobra, ob 18. uri. S.R. NAMIZNI TENIS # Ženske - 1. slovenska liga V četrtek krogu so igralke Pe- tovije gostile Merkur iz Kranja ter tesno izgubile z rezultatom 4:3. Za ekipo Ptujčank so nasto- pile: Petra Mlakar, Breda Mojsi- lovič, Špela Lukner ter Martina Safran. Ekipo pa vodita Marinko Grbič in Damjan Samoljenko. V štirih kolih so Ptujčanke zbrale dve točki, vendar se glede na pri- kazano igro ni potrebno bati za obstoj v družbi najboljših. O Moški - II. liga V soboto, 14. oktobra, so igralci NTK Petovio, ki nastopajo v pos- tavi Grega Zafošnik, Boris Šegu- la, Gregor Kocuvan, Marko Zafošnik in Nejc Janžekovič, tre- nirata pa jih Marinko Grbič in Damjan Samoljenko, gostovali pri ekipi Merkurja iz Kranja in jih premagali s 6:1. Popoldan pa so gostovali v Krizah pri istoi- menski ekipi. Favoriti iz Križ, ki so v lanski sezoni igrali kvalifikar cije za prvo ligo, so zmagali s 6:1, vendar so od šestih dvobojev do- bili štiri z izidom 2:1 v setih. V naslednjem kolu gostijo Ptujčani Šampionko iz Nove gorice in eki- po Škofje - Skripta. IgorBenčevič ODBOJKA # Zanimiv raz- plet tekme Minulo soboto se je ekipa ŽOK Marsel Ptuj ponovno izkazala: močno ekipo Kajuh iz Šoštanja je premagala po podaljšku s 15:6. Vnaprejšnje napovedi so bile naklonjene ekipi iz Šoštanja. Zato je bilo sobotno srečanje prav razubljivo. Prvi set so dobile gostje 15:13, drugega ekipa Mar- sela 15:10 in spet gostje 15:13, pa Ptujčanke ponovno 15:10. V odličnem zaključku tekme je eki- pa Marsela zmagala z rezultatom 15:6. Za uspeh sta poleg bučnega navijanja ljubiteljev odbojke zas- lužni uspešni igralki Nevenka Marhar in Marjana Gojkošek. L.C. KEGLJANJE # Poraz Ptujčanov V 2. kolu medregijske kegl- jaške lige so se člani KK Drava Ptuj v Lendavi pomerili z domačo ekipo Nafta in izgubili s 5:3. Pri Ptujčanih je bil najboljši Alojz Šeruga z 825 podrtimi kegl- ji- S.R TENIS # 29. in 30. septembra so na teniških igriščih Slovan v Ljubljani dekleta igrala masters do 18 let. Ponovno se je izkazala Nena Vukasovič, ki se je z dobri- mi igrami uvrstila v polfinale. V četrtfinalu je premagala Škafarje- vo z rezultatom 6/3, 3/6, 6/3. V polfinalu pa je bila takrat uspešnejša Kovačeva (7/5, 2/6, 6/1). Zelo uspešno nastopa tudi 4 leta mlajša Ptujčanka Urška Jurič. Na zaključnem turnirju najboljših 16 v konkurenci do 14 let 7. in 8. oktobra v teniškem censtru Spin v Domžalah se je z odličnimi igrami uvrstila v fina- le. Najprej je premagala Nino Joksovič (Galeja) s 6/3, 6/0, v četrtfinalu Živo Grašič (Teniški akad. Breskvar) s 6/2, 7/6, v polfi- nalu pa prvo nosilko Tino Her- gold (Br. Mb.) s 3/6, 6/4, 6/2. V fi- nalu se zaradi prevelike utruje- nosti ni mogla dovolj dobro upi- rati klubski kolegici Tini Hojnik in ta je zmagala s 6/0, 6/3. M.J. PIKADO # Prvenstvo invali- dov Društvo invalidov Ptuj je bilo 14. oktobra v ŠD Mladika organi- zator prvega invalidskega po- dročnega prvenstva v pikadu. in organizator DI Ptuj. Tekmovanja se je udeležilo 10 članov in 4 čla- nice iz treh društev: Slovenska Bistrica, Murska Sobota in Ptuj. Pri članicah je prvo mesto osvoji- la Angela Marinič iz DRSI Mur- ska Sobota z 264 točkami, pri čla- nih pa Jože Pintarič, DI Ptuj, z 254 točkami. Finale prvenstva v Sloveniji bo v novembru. F.C. ROKOMET / II. ŽENSKA LIGA Lisca Sevnica - ZRK Ptuj 19:22(11:14) Kar se je dogajalo na parketu sevniške dvorane, je bila športna sramota, kajti sodnika sta se globoko priklonila na domačo stran. Ptujčanke so prikazale šolsko uro rokometa: čvrsto v obrambi, v napadu pa hitro in domiselno. Dvomi gledalcev o sposobnostih modrih so se kaj hitro razblinili, saj so že v uvodnih minutah vodi- le 1:6. Na veliko presenečenje pa je v drugem polčasu bilo vse na strani domačink, ko sta pričela ljubljanska sodnika nerazumljivo "serijsko" izključevati gostujoče igralke. Kljub temu pa so odlične obrambe Potočnikove, ki je med drugim obranila kar šest sedem- metrovk, kazale na to, da bodo igralke Ptuja obdržale prednost in zmagale. V soboto ob 17. uri bo v športni dvorani Center v Ptuju tekma 6. kroga med ŽRK Ptuj in Velenjem ml. V rokometni ligi st. deklic so igralke Ptuja premagale velenjski Vegrad z rezultatom 23:17 in zasedajo mesto tik pod vrhom prvenstvene razpredelnice. Ivo Komik _JUDO_ 35 let JK Drava 35 let delovanja kluba je vsekakor dol- go obdobje. Še bolj razveseljivo je, če je povezano z dobrimi rezultati. JK Drava iz Ptuja je vedno pri vrhu slo- venskega juda, saj so vedno so imeli dobre strokovnjake in tudi tekmoval- ce, kljub temu pa v ekipnem delu še niso stopili na najvišjo stopnipko. Skratka dolgo obdobje, ki zasluži po- zornost ali pogovor s predsednikom kluba prof Vladom Čušem. - Leto je bilo dolgo in naporno. Kako bi ga opisali? V. Čuš: "Že vsa letošnja sezona je v znamenju našega visokega jubileja. Pričeli smo z organizacijo mednarod- nega prvenstva za juniorje v marcu, bili smo organizatorji projekta JmJo v vse osnovne šole do leta 2000 v septem- bru, sedaj pa se pripravljamo na sklep- ni, najsvečanejši del - slavnostno skupščino, ki bo 18. novembra. Ta dan bo potekalo tudi prvo državno prvenstvo srednjih šol in mednarod- no člansko srečanje med ekipama Slo- venije in Madžarske. To so manifesta- cije, s katerimi bomo promovirali pre- hojeno pot, predvsem uspešno delo." - Kaj pa rezultati kluba? V. Čuš: "Naši tekmovalci so nastopali v vseh rangih tekmovanja - od držav- nih prvenstev pa vse do olimpijskih iger. V zadnjih letih smo v bistvu v vrhu slovenskega juda. Imeli smo re- prezentante v vseh starostnih katego- rijah. Ne moremo tudi mimo množičnosti, kjer smo naredili ogromno. Vpeljali smo model Judo v osnovne šole, iz katerega se je rodilo prvenstvo osnovnih šol v j udu, saj so nam sledili tudi drugi klubu v Slove- niji. V klubu je skozi program juda šlo več kot 3000 članov. To enostavno po- meni, da se je ta šport vsidral v našem mestu, ljudje si ga enostavno želijo vi- deti in ga tudi podpreti. Ob tej pri- ložnosti bi se bilo potrebno zahvaliti vsem, ki so nam v teh letih pomagali, od sponzorjev in funkcionarjev do gledalcev. - Nekaj časa ste se bili prisiljeni se- liti iz prostora v prostor. Nekako na tiho je šlo mimo odprtje novih pros- torov. V. Čuš: "Reči noram, da so bili neure- jeni prostori tisti, ki so nas 35 let zavi- rali, da bi na področju juda v Ptuju dosegli bistveno več pri množičnosti in vrhunskih rezultatih. Do sedaj je imel ptujski judo daleč najslabše raz- mere za delo, pa smo le uspeli držati stik s slovenskimi vrhom. To govori o kvaliteti - rekel bom kvaliteta ljudi, strokovnega kadra, ki so omogočili kljub slabšim razmeram dober rezul- tat. Z veseljem lahko ugotovim, da smo v letošnjem letu uspeli z maksi- malno angažiranostjo članov kluba in sponzorjev dokončati nadzidavo in dozidavo športne dvorane Mladika. Od začetka septembra vadimo v no- vem Judo centru Ptuj. Izpostavim naj, da je polovico projekta plačal občin- ski proračun, drugo polovico pa smo prispevali vsi klubi, ki sedaj trenira- mo v omenjenih prostorih športne dvorane Mladika. Breme 40 milijonov smo si razdelili štirje klubi ne samo fi- nančno, ampak s svojim delom, prido- bivanjem sponzorjev itd. Akcija je uspela. - Zraven uspešnega dela v preteklem obdobju in pridobitvi svojih prosto- rov nekaj manjka - naslov prvaka Slovenije. V. Čuš: "V zadnjih dveh letih je bila večina dela in energije usmerjena v dokončanje judo centra. Vsi v klubu razen enega trenerja smo amaterji in delamo zastonj. Enostavno bi bilo ilu- zorno pričakovati čudeže, ko smo bili angažirani na več straneh. Z do- končanjem prostorov bomo lahko vse to usmerili v tekmovalni del. Izposta- vili bi, da kljub temu da ni bilo naslo- va, smo tako v moštvenem kot posa- mičnem tekmovanju dosegli nekaj iz- jemnih rezultatov. Prvič v zgodovini kluba smo osvojili drugo mesto na fi- nalu pokalnega prvenstva Slovenije, ko smo premagali tudi ekipne prvake za leto 1994 ljubljansko Olimpijo. Mimo lahko omenim uvrstitev Deja- na Vogrinca v našo mladinsko repre- zentanco na olimpiadi v Angliji. Velja izpostaviti še kup medalj v vseh kate- gorijah. To vse govori, da imamo do- ber kader." - 35 let ni kratko obdobje. Kaj si želi- te kot predsednik JK Drava Ptuj? V. Čuš: "Pričakujem, da bomo v klu- bu zbrali in zmogli toliko moči, volje in hotenja, da se angažiramo na pro- jektu, s katerim želimo doseči, da bi judo našel svoje mesto v mednarod- nem prostoru. Pri tem želimo pripel- jati vsaj enega tekmovalca v svetovni vrh. V smislu množičnosti pa je cilj razširiti judo v tiste osnovne šole, kjer ga še ni." Ptujske judoiste čaka torej še veliko dela. Razmere za delo so si ustvarili, judo se vedno bolj uveljavlja in ima vedno več navdušencev, za kar so vsekakor zaslužni neutrudni člani vodstva kluba, trenerji in številni sponzorii- -»D.K. Članska ekipa Drave v letu 1995. Foto: Kosi. KARATE Lil Jana druga v Parizu Liljana Vogrinec, članica karate kluba Poetovio Ptuj, je 14. oktobra na evropskem pokalu IKSA v Parizu osvojila 2. mesto. Trener kluba Silvester Vogrinec pa je položil 4. DAN, enega najvišjih mojstrskih nazivov v Sloveniji, in postal mednarodni inštruktor IKSA. Liljana je nastopila med članica- mi v absolutni kategoriji v borbah shobu ippona. V I. kolu je z rezul- tatom 2:1 premagala Madžarko, v II. kolu z 2:0 deklasirala Romun- ko, v III. kolu z 1:0 Italijanko, vstop v finale pa si je po podaljšku izborila s 3:2 zoper Nizozemko. Fi- nalno borbo je izgubila z 1:2 proti dvakratni svetovni prvakinji Belhriti iz Francije. Liljana je bila tega dne v življenjski formi in je navdušila s svojim nastopom. Dan pred tekmovanjem je pri Koijiju Sakuri (8. DAN), šefu inštruktor- jev IKSA, položila nidan - 2. DAN. Silvester je 13.10 na izpitnem polaganju pred strokovno komisijo IKSA dobil licenco mednarodnega karate inštruktorja in mojstrski naziv yodan - 4. DAN. V Sloveniji je samo deset nosilcev 4. in 5. moj- strske stopnje v karateju. Sponzorja Lilijaninega in Silve- strovega nastopa sta bila francoska karate zveza in občina Ptuj. b.p. 1. DRŽAVNA UGA Izidi 12. kroga: Mura-Maribor Branik 1:0 (0:0), SCT Olimpija- HIT Gorica 0:3 (0:0), Rudar (Ve- lenje)-Izola 5:1 (0:1), Biostart Pu- blikum-Mag Korotan 2:3 (1:1), Primorje-Beltinci 1:0(1:0). l.HITGORICA.................12 7 2 3 20:9 23 2,MURA...........................12 6 5 1 17:8 23 3.RUDAR.........................12 6 4 2 18:9 22 4.BI0STARTPUBLIKUM.12 5 4 3 22:17 19 5.PRIM0RJE...................12 5 3 4 18:15 18 6.MAGK0R0TAN...........12 5 3 4 14:13 18 7.SCT0LIMPIJA..............12 5 2 5 32:17 17 8. MARIBOR BRANIK.......12 2 5 5 13:14 11 9.BELTINCI.....................12 1 5 6 5:17 8 lO.IZOLA.........................12 1 1 10 5:45 4 Pari 13. kroga, 22. oktobra: Maribor Branik-Primorje, Bel- tinci-SCT Olimpija, Mag Koro- tan-Mura, HIT Gorica-Rudar (Velenje), Izola-Biostart Publi- kum. II. LIGA Rezultati 10. kroga: Črnuče- Era Šmartno 4:1, BST Napredek- Železničar Oscar 0:4, Nafta- Vevče 1:0, Naklo-Radeče Papir 4:1, Rudar Trbovlje-Zagorje 2:0, Železničar Maribor-Drava 2:3, Koper-Mengeš 0:0, Family Shop Piran-Šentjur 0:1. 1.NAFTA..........................10 7 2 1 18:4 23 2. ŽELEZNIČAR 0SCAR....10 6 4 O 22:4 22 3.FAMILYSHOPPIRAN..10 5 3 2 14:7 18 4.NAPREDEKBST...........10 5 3 2 15:10 18 5.ČRNUČE.......................10 5 2 3 23:15 17 6.ŠENTJUR......................10 5 2 3 11:6 17 7.RUDARTRB0VUE.......10 4 3 3 10:7 15 8.NAKL0.........................10 4 2 4 14:13 14 9. DRAVA.........................10 4 2 4 15:16 14 10.ERAŠMARTNO..........10 4 1 5 18:1813 11.ŽELEZNIČARMB........10 4 1 5 13:1713 12.K0PER.......................10 3 2 5 9:10 11 13.VEVČE DONIT............10 2 2 6 10:14 8 14. RADEČE PAPIR..........10 2 2 6 9:29 8 15.MENGEŠ....................10 1 4 5 9:16 7 16.ZAG0RJE...................10 1 1 8 4:29 4 Pari 11. kroga: Šentjur- Črnuče, Mengeš-Familv Shop Pi- ran, Drava-Koper, Zagorje-Želez- ničar Maribor, Radeče Papir-Ru- dar Trbovlje, Vevče-Naklo, Železničar Oscar-Nafta, Era Šmartno-Napredek BST. ŽELEZNIČAR MARIBOR- DRAVA 2:3 (1:1) Maribor - igrišče na Taboru, gledalcev 600, sodnik Horvat z Vrhnike. Strelci: 1:0 Djurovski (38.'), 1:1 Volk (40.'), 1:2 Vesenjak (52.'), 2:2 Pitaraic (80.') 2:3 T. Emeršič (89.'). Drava: Klinger, Volk (Čeh), Pucko, Zolek, Ramšak, Koren, Kor- ber, T. Emeršič, Boškovič (Janžeko- vič), M. Emeršič, Vesenjak (Hotko). Po nekaj slabih igrah v prejšnjih kolih so nogometaši ptujske Drave v štajerskem derbi- ju v Mariboru proti ekipi Želez- ničarja zaigrali kot prerojeni. Začetek sicer tega ni obetal. Domačini so imeli rahlo terensko pobudo in tudi lepo priložnost za zadetek, v 38. minuti pa so poved- li - po dvojni podaji s Sircem je zadel Djurovski. Toda veselje domačih nogometašev in gledal- cev se ni niti stišalo, ko so Ptujčani izenačili. Po levi strani je Boškovič preigral domačega obrambnega igralca, lepo podal do Vesenjaka, ta je streljal, žoga se je odbila do Volka in mreža domačinov se je zatresla. Drugi del srečanja je pripadel nogometašem Drave. Najprej je Vesenjak s pomočjo domačega obrambnega igralca povedel Dra- vo v vodstvo. Nato so imeli Dra- vaši še kar nekaj lepih priložnos- ti. Sledile so tri izključitve: pri domačih Sket in Djurovski, pri Dravi pa Pucko. Domačim nogo- metašem je uspelo izenačiti v 80. minuti: po napaki vratarja Klin- gerja domačemu igralcu ni bilo težko doseči zadetka. Klinger se je izkazal nekaj minut kasneje, ko je odlično ubranil strel domačega napadalca Zeca. V zadnjih petih minutah so gostje potisnili domače na njihovo polovico. V predzadnji minuti je po akciji ce- lotnega napada Drave T. Emeršič naprej mojstrsko sprejel žogo in nato dosegel tretji - zmagoviti za- detek za ptujsko Dravo. D.K. III. UGA-VZHOD Rezultati tekem 9. kroga: Alu- minij-Steklar 0:0, Dravograd-Bi- strica 3:2, Kovinar-Bakovci 2:0, Odranci-Dravinja 0:2, Beltrans- Unior Zreče 1:1, Kungota Bro- ker-Pohorje 1:3, Paloma Sever- Turnišče 2:0. I.POHORJE....................9 7 1 1 26:11 22 2.DRAV0GRAD..............9 7 O 2 24:11 21 3.DRAVINJA...................9 6 1 2 18:8 19 4.BAK0VCI......................9 6 1 2 13:6 19 5.UNI0RZREČE..............9 4 1 4 8:12 13 6. KOVINAR.....................9 3 3 3 12:9 12 7.TURNIŠČE....................9 3 3 3 15:14 12 8.0DRANCI.....................9 4 O 5 15:18 12 9.STEKUR.....................9 3 2 4 10:14 11 10.ALUMINIJ..................9 2 3 4 10 14 9 11.KUNG0TABR0KER...9 2 2 5 8:16 8 12.BELTRANS.................9 2 1 6 12:18 7 13.BISTRICA...................9 2 1 6 15:23 7 14. PALOMA SEVER........9 2 1 6 10:22 7 Razpored tekem 10. kroga: so- bota, 21. oktobra, ob 14.00: Po- horje-Aluminij, Bistrica-Kungo- ta Broker, Bakovci-Turnišče, Ste- klar-Paloma Sever, Unior Zreče- Dravograd, Dravinja-Beltrans, Kovinar-Odranci. AlUMINU-SniOAR 0:0 m) Kidričevo - stadion Aluminija, gledalcev 100, sodnik Lackovič iz Maribora 4,0; Aluminij: Budimir, Muzjak, Šmigoc, Prelčec, Emeršič, Rozman, Habjanič, Gorše, R. Hoj- nik (Jerenko), Fridl, Kovačec, (E. Hojnik); trener Panikvar. Nekoč je to bil pravi derbi, igral se je kvaliteten in dober no- gomet, bila je tudi borba za vrh prvnstvene razpredelnice. Toda kje ste tisti zlati časi? Po igri, ki sta jo tokrat prikazala Aluminij in Steklar, sta bližje četrti kot tretji ligi. Zakaj je do tega prišlo, vedo le ljudje v teh klubih. Alu- minij je sicer bil boljši in je vsaj nekaj poskušal, toda vse se je končalo pred kazenskim prosto- rom gostov iz Rogaške Slatine. Škoda za nogomet in trpljenje žoge, ki so jo brez zveze udarjali igralci obeh moštev. Obe ekipi čaka še veliko dela, če želita zaus- taviti voz, ki drvi navzdol. Do brezna ni daleč. D.K. 1.MED0BCINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 8. kroga: Gorišnica-Slovenja vas 1:2, Uni- ted Eagles Pragersko-Videm 7:1, Gerečja vas-Hajdina 1:0, Sre- dišče-Rogoznica 5:2, Dornava- Stojnci 2:0, Bukovci-Boč 1:3. 1. SLOVENJA VAS............8 6 1 1 23:9 19 2.U.EAGLESPRAG.........8 6 1 1 24:11 19 3.GEREČJAVAS..............8 6 1 1 14:6 19 4.D0RNAVA...................8 4 3 1 16:10 15 5.ST0JNCI......................8 4 2 2 14:7 14 6.SREDIŠČE....................8 4 1 3 24:14 13 7.60RIŠNICA.................8 2 3 3 10:11 9 8.VIDEM..........................8 2 2 4 13:18 8 9.B0Č..............................8 2 1 5 8:21 7 lO.HAJDINA...................8 1 3 4 7:18 6 11.BUKOVCI...................8 1 1 6 10:21 4 12.R0G0ZNICA..............8 O 1 7 6:23 1 Razpored tekem 9. kroga: so- bota, 21. oktobra, ob 14.00: Ro- goznica-Dornava, Slovenja vas- Gerečja vas; nedelja, 23. oktobra, ob 10.30: Stojnci-Bukovci, Vi- dem-Gorišnica, Hajdina-Sre- dišče; ob 14.00: Boč-United Eag- les Pragersko. ^MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 8. kroga: Haj- doše-Sp. Polskava 2:2, Apače- Tržec 1:0, Podvinci-Pago Lesko- vec 3:1, Grajena-Skorba 3:0. 1.GRAJENA.....................7 6 1 O 31:6 19 2.SK0RBA.......................7 4 1 2 20:9 13 3.0RM0Ž........................6 3 2 1 13:9 11 4.SP.POLSKAVA............6 2 3 1 13:9 9 5.MLADINEC...................6 2 2 2 11:15 8 6.HAJD0ŠE.....................7 2 2 3 10:22 8 7.TRŽEČ..........................6 1 3 2 8:8 6 8.APAČE-1 ....................7 2 1 4 7:17 6 9.P0DVINCI -1 ..............7 1 2 4 7:14 4 lO.PAGOLESKOVEC......7 1 1 5 7:18 4 Razpored tekem 9. kroga: so- bota, 21. oktobra, ob 14.00: Sp. Polskava-Ormož; nedelja, 22. ok- tobra, ob 10.30: Pago Leskovec- Grajena, Tržec-Podvinci, Mla- dinec-Hajdoše. Danilo Klajnšek 16 - POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV 19. OKTOBER 1995- TEDNIK OPAZOVANJA IN RAZMIŠLJANJA ZDRAVLJENCA V hišif kjer zdravijo kosti S tem mislim oddelek kirurgije javnega zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki ga vodi predstojnik dr. Ljubo Toš. Na tem oddelku sem nemočen ležal dobrih pet tednov. Nič nisem spraševal o problemih, s katerimi se spo- padajo tudi v tej hiši - zavodu, enako kot na drugih področjih slovenske medicin- ske stroke. Nič o zapleinem administri- ranju, problemih financiranja, slabih plačah itd. O tem odloča ZZZS, njemu pa spet "meri odejo" vlada s proračunom. Nič o poti, ki vodi v vse večje razlike med zdravstvenimi zavarovanci, o razklanosti med usmiljenostjo in bogastvom. O tem naj sprašujejo in pišejo novinarji, ki to delo še opravljajo poklicno. Vse sem le tiho opazoval, poslušal in razmišljal o tem, zato sem sam v bolniški sobici nisem počutil niti za trenutek osamljenega. Omejujem se predvsem na tisti del oddel- ka, kjer se zdravijo bolniki s poškodbami in zlomi kosti, kjer s kirurškimi posegi uspešno povezujejo in uravnavajo zdrobljene kosti, da bi ponesrečenca čim prej spet usposobili za normalno življenje in delo. Druge rane, globoki urezi in vbo- di, pa tudi kirurški posebi v notranjosti telesa - vse to je danes moč razmeroma hi- tro pozdraviti, če ni vmes kakih zapletov. Zdravljenje polomljenih kosti pa traja me- sece in mesece, je povezano z večteden- skim zdravljenjem na oddelku, mavčne obloge, ortopedski pripomočki itd. Taki primeri so današnji čas najpogostejši. Dnevne nesreče v cestnem prometu, pri delu s kmetijskimi stroji, nesreče pri delu na delovnem mestu ali doma, nepreviden korak na poti in padec kjerkoli, tudi doma v stanovanju. Človek nikoli ne ve, kje ga čaka nesreča. ČLOVEK MORA VEDNO NEKAJ DELATI Sodobni, vse bolj razgiban časa zahteva od človeka, da mora vedno nekaj početi, kam potovati, hiteti. Delo vse življenje tudi drži človeka pokonci. Tudi starejši človek si z delom preganja osamljenost, ustvarja občutek, da je še koristen za okolico. Pri tem se lahko marsikaj zgodi. Stokrat je lahko malo manj previden, pa se ne zgodi nič. Enkrat pa se zgodi, včasih tudi kljub previdnosti. Po nesreči se človek navadno sprašuje, za- kaj mi je bilo treba prav takrat sesti za vo- lan avtomobila, traktorja, prisesti v avto, stopiti na cesto, iti opravljat kako nepo- membno delo in podobno. Če bi človek to slutil prej, bi se nesreči prav gotovo izog- nil. Vendar narava je prav naredila in nas ustvarila tako, da le redko vemo, kaj se lahko prihodnji trenutek zgodi. Dr. Anton Trstenjak je v enem od svojih številnih del o človeku zapisal, da je člo- vek "nekako programiran v svojem živl- jenju". S tem bi lahko opravičevali večino nesreč, opravičevali lastno neprevidnost. Delno je to res, vendar ne vedno. Človek previdno in po predpisih vozi po cesti, a se v nekem trenutku znajde prav tam, ko je nasproti vozeči izgubil oblast nad vozilom in trčil vanj! Gost se je zvečer odpravljal iz vaške gostilne, pa ga je znanec zadržal, da popijeta še kozarček. Ustregel mu je in po- tem previdno ob robu cestišča koračil pro- ti domu. Za njim je pridrvel avto in ga podrl! Dovolj samo ta dva primera. Pomembno je to, da človek vedno in pov- sod poskuša biti kar najbolj previden, po drugi strani pa vedno na tekočem s svojim delom in obveznostmi, da v primeru, če se mu zgodi nesreča, ne povzroča prevelikih težav drugim in da kljub težki nesreči še vedno vidi smisel svojega življenja, da iz svoje nesreče zna potegniti ustrezni nauk za nadaljnje življenje. BOLNIŠKA SESTRA - BOLNIKU RESNIČNO SESTRA Dnevni red je približno enak v vseh bol- nišnicah. Tak je tudi na kirurškem oddel- ku. Jutranjo vizito opravlja navadno sobni zdravnik ob spremstvu višje medicinske sestre. Prijazen nasmeh pacientu in vprašanje o počutju, razumevanje za težave, kratka navodila za nadaljnje zdravljenje, kar medicinska sestra skrbno beleži, in že odhajata naprej, kajti po viziti zdravnika čaka še veliko dela, višja medi- cinska sestra pa poskrbi, da se navodila zdravnika dosledno izvršijo. Popoldanska vizita je podobna, opravlja jo navadno dežurni zdravnik, enako tudi ob sobotah in nedeljah. Pomaga in svetuje, če ima kdo posebne bolečine, daje navodila za dežurne sestre in nočno službo. Vsi zdravniki na ptujski kirurgiji s prima- rijem dr. Ljubom Tošem na čelu, enako drugi strokovnjaki (rentgen, mavčarna itd.), ki so si prizadevali z menoj, so bili tako do mene kot do drugih pacientov iz- redno pozorni in s stvarno optimističnimi izjavami vlivali upanje na ozdravitev. S svojim odnosom do pacientov so bili tudi vzor drugemu medicinskemu osebju. Glavno težo praktičnega dela z bolniki pa nosijo medicinske sestre, ki opravljajo strokovne posege po zdravnikovih navo- dilih, veliko pa s svojim višjim strokov- nim znanjem in izkušnjami opravijo same, vedno so bolniku na razpolago, pri- pravljene pomagati, kjerkoli je potrebno. Cesto tudi ob koncu 12-urnega delavnika z razumevnajem izpolnijo pacientu to ali ono prošnjo. V nobenem drugem poklicu nisem videl tako razumevajočega odnosa do stranke, v tem primeru do pacienta, kot v zdravstvu, pa čeprav so materialno bolje stimulirani. Bolniška sestra ali kar "sestra", saj nobena ne zameri, če je pacient ne naziva s pravil- nim, z višjo šolo pridobljenim nazivom - ta lepi naziv je nastal v razvoju bol- nišničnega zdravljenja v zadnjih dveh sto- letjih in bo prav gotovo tudi vedno ostal. Za bolnika bo vedno ostala kot resnična, plemenita, vserazumevajoča sestra (moški z enako izobrazbo so medicinski tehniki ali višji medicinski tehniki). Za ta humani poklic se dekleta prav goto- vo odločajo iz osebne nagnjenosti, iz no- tranjega čuta pomagati bolnemu in trpečemu sočloveku. Strokovno delo ena- ko dobro obvladajo vse, ga opravljajo z enako odgovornostjo. Toda vseeno je med njimi razlika, kot so pač razlike v značajih ljudi. Ene opravljajo svoje delo brez nepo- trebnih besed, resno, zadržano, druge ob tem prijazno klepetajo, tretje sočutno tolažijo in svetujejo. Tudi kaki bolj okro- gli šali se ena krhko nasmeje, druga se na- pravi, kot da tistega mastnega vica sploh ni slišala, tretja resno zavrne tako govor- jenje. Ljudje smo pač različni. Vendar je med bolniškimi sestrami nekaj izjem, ki zaslužijo resnično spoštovanje in občudovanje. To je enako topel odnos tako do bolnega otroka kot do moškega ali ženske njenih let, let njenih staršev ali sta- rih staršev in vsi bolniki do nje čutijo ena- ko. To je izjemen dar narave, posebna mi- lost, ki jo imaš ali je nimaš, priučiti se je ne da. Za bolnika je vsako njeno delo, vsa- ka sočutno topla ali tolažilna beseda iskri- ca, je delček velikega, vsak dan sproti do- polnjenega smisla življenja na poti do zdravja. NA, SESTRA, BONBONČEK! Na svojem "vozičku" - postelji na kolesih - sem čakal na dvigalo za mavčarno. Mimo pride v bolniški pižami starejši moški, preprost dobrodušnež s podeželja. Zagle- da sestro, ki jo je prišel iskat, ker je prejšnji teden delala v njihovem nadstrop- ju, in jo poklical. Spoznala ga je in obstala. Z drsajočimi koraki je prišel do nje, poteg- nil iz žepa v papir zavit bonbonček in ji ga ponudil. "Na, sestra, dober je, poskustie, saj ste tudi vi dobri. Včeraj sem jih nekaj dobil od obiskovalcev." Sestra se mu je prijazno nasmehnila, vzela bonbon, se zahvalila in ga vtaknila v žep. "Za pozneje, veste, sedaj sem v službi," je dejala in odhitela. Stari dobrodušnež pa je odšel nazaj proti svoji bolniški sobi in obraz mu je žarel v srečnem nasmehu. Morda se bo komu zdelo opisano nepo- membno, malce smešno, kot se je prvi tre- nutek zdelo tudi meni. Toda pozneje sem se resno zamislil. Ni pomembno, kaj je potem sestra naredila s tistim bonbonom, pomemben je njen odnos do pacienta. Če bi bila njegovo darilce zavrnila, bi bil v svoji preprostosti do dna duše prizadet! Tako pa sta oba s sestro drug drugemu v malem nekaj dobrega storila za tisti dan... Ljudje se premalo zavedamo, da je prijaz- na beseda ali hvaležen pogled tudi dobro dejanje v malem. To je moč napravili vsaj enkrat dnevno. S tem se nabere skozi vse življenje ogromno takih malih dobrih de- janj, ki skupaj sestavljajo osebnost dobre- ga človeka... Pred 26 leti sem ležal na istem oddelku kirurgije. Takrat mi je dr. Ljubo Toš uspešno povezal koščičke in ozdravil v prometni nesreči zdrobljen gleženj, da sem spet lahko normalno pešačil. In rad sem hodil peš. Sedaj mi zdravi prelome na golenici iste noge njegov nečak dr. Aljoša Toš, po dosedanjih izgledih prav tako uspešno. Toda tu so leta, ko že človeku brez zunanjih poškodb slabijo noge, zato si daljšega pešačenja najbrž več ne bom mogel privoščiti. To omenjam v potrditev spoznanja, da je odnos zdravnikov na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice danes enako dober, kot je bil pred 26 leti, in to kljub vsemu, kar se v zdravstvu in družbi spreminja. Odnos srednjega in višjega medicinskega osebja pa se mi zdi boljši v smislu pozornosti in prisrčnosti do bolnika, medtem ko strežno in pomožno osebje opravlja svoje delo enako vestno in rutinsko. Časi in predpisi se spreminjajo, dobri in pošteni ljudje pa ostajajo vedno enaki! •> Franc Rderšek VKLJUČEVANJE POKLICNEGA GLEDALIŠČA V MESTNO OBČINO V Tedniku smo 5. oktobra lahko prebrali članek Milene Zupanič o težavah v zvezi z nastajanjem ptujskega poklicnega gleda- lišča. Menim, da so te težave in odpori ne- kaj običajnega in bilo bi nenavadno, če jih ne bi bilo. Končno pa gre tudi za dokaj za- jetno investicijo in ljudje, ki ustanovitvi gledališča nasprotujejo, se verjetno sprašujejo, ali ne bodo sami prikrajšani za del občinskega denarja. Menim, da gre pri ustanavljanju poklicnega gledališča predvsem za ta odpor in manj za odpor proti novi kulturni instituciji; tudi slednji odpor je v začetku nekaj normalnega in gledališčniki bi morali računati tudi z njim. Tu imamo namreč opraviti s pre- hodnim pojavom, ki s časoma izzveni. Poklicno ptujsko gledališče predstavlja v okviru ptujske mestne občine novo kom- ponento v sistemu mestne občine. Vključevanje vsake nove komponente v sistem pomeni na začetku prehodni pojav in v splošnem ni mogoče zanesljivo napo- vedati, kakšna bo interakcija med kompo- nento in sistemom. To je odvisno od last- nosti komponente in lastnosti sistema, vendar je mogoče po preteku prehodnega pojava že ugotoviti, ali sta komponenta in sistem v stabilnem medsebojnem odnosu ali ne. Zaradi prej opisanega, kar izhaja iz teorije o sistemih in njihovi stabilnosti, je ra- zumljiva previdnost ptujskih mestnih občinskih svetnikov pri sprejemanju do- končne odločitve v zvezi z ustanovitvijo poklicnega gledališča. V praksi lahko rešujemo takšne sistemske probleme tako, da komponento začasno vključimo v sis- tem, dokončno pa se odločimo o njeni vključitvi šele po preteku prehodnega po- java. To bi pomenilo v našem primeru odločitev za poskusno delovanje ptujske- ga poklicnega gledališča, v katerem bi se učilo gledališče živeti z občino in občina z gledališčem, dokončna odločitev pa bi lahko bila sprejeta po preteku tega posku- snega delovanja (na primer po enem letu). ______•>dtAdoJtf Žižek TEDNIK - 19. OKTOBER 1995 POSLOVNA SPOROČIlJ^ - 17 18 - POSLOVNA SPOROČILA 19. OKTOBER 1995- TEDNIK TEDNIK - 19. OKTOBER 1995i OGLASI IN OBJAVE- 19 PLACEROVCI / TEŽAVE Z "LOVIŠČEM" NOVOUSTANOVLJENEGA LOVSKEGA DRUŠTVA Letos marca ustanovljeno lovsko društvo Gorišnica - nekaj njenih članov je prišlo iz LD Sobetinci - ima že na začetku delovanja precej težav. Te so povezane predvsem z loviščem, ki je v upravljanju lovcev LD So- betinci, zanj pa so Gorišničani že maja letos napisali prošnjo na upravno enoto Ptuj ter jo dvakrat dopol- nili. V podporo gorišniškim lovcem so se v nedeljo oglasili tudi kmetje iz gorišniške občine na shodu v Pla- cerovcih, člani LD Soberinci pa pravijo, da bo ob vsem le potrebno počakati na nov lovski zakon. Doslej rešitve prošnje za dodelitev lovišča lovci še niso dobili, in kot je ob tem pove- dal tajnik društva Janko Iva- nuš, se člani LD Sobetinci tudi niso strinjali s ponudbo za sporazumno razdelitev lovišča. Tako naj bi po tem sporazumu bila upoštevana katastrska meja bivše KS Gorišnica, ki bi lovišče razde- lila v dva dela. Sicer pa LD Gorišnica želi upravljati z loviščem, ki v občini Gorišnica obsega vasi: Gorišnica, Moškainci, Ti- bolci, Zamušani, Formin, Placerovci, Gajevci, Mala vas, Muretinci, Zagojiči in Cunkovci. "Prepričani smo, da imamo za dodelitev lovišča vso mo- ralno in tudi zakonito pravi- co. Smisel pridobitve lovišča ni odvzem lovišča LD Sobe- tinci, ampak delitev velikega lovišča in velikega članstva v dve manjši površini in dve manjši skupini, kjer se bo mali divjadi primerno, bolj smotrno in enakomerno raz- delilo delo in pravično upora- bil dohodek," je med drugim povedal Ivanuš. Kot je bilo v nedeljo v Pla- cerovcih slišati, so tudi kmet- je na strani lovcev; še pred pripravo shoda jim je namreč podporo s podpisi izkazalo 554 kmetov, ki imajo svoje kmetijske površine tam, kjer je 5.600 hektarjev lovišča. "Ogorčeni smo, ker niso na upravni enoti na Ptuju nare- dili ničesar, kljub temu da smo v gorišniški občini zbra- li tudi podpise tistih lastni- kov zemljišč, ki so na naši strani. Ob tem imamo nam- reč tudi sklep gorišniškega občinskega sveta, da se strin- jajo z našo prošnjo za dodeli- tev lovišča, vendar smo pre- S traktorji In protestnimi panoji so kmetje opozorili na težave lovcev. pričani, da je volja ljudi še- zmeraj premalo. V teh dneh je bilo tudi slišati, da naj bi lovci na drugi strani postreli- li večje število divjadi in to želimo vsekakor preprečiti," je še dodal Ivanuš. Vendar kot je dan po pro- testu povedal Ivanuš, članov LD Sobetinci nedeljski shod kmetov ni motil, saj je bilo v lovišču kar nekaj časa^slišati streljanje. "Streljali so od 20 do 50 metrov vstran od pro- testnikov. Kot dokaz imamo tudi fotografije, ponovno pa smo prošnjo za prepoved lova v lovišču naslovih na pristoj- ne službe," je dodal Janko Ivanuš. In kaj na vse to pravi pred- sednik LD Sobetinci Drago Plohi? "V letu 1946 smo v naših krajih imeli dve lovski društvi, vendar sta se ti poz- neje združili za boljše varstvo in gojitev divjadi. Tudi naši zapisniki s sej upravnega od- bora, zbora lovcev in občnih zborov vse od ustanovitve Janko Ivanuš, tajnik LD Gorišnica. leta 1951 povedo, da smo go- spodarih dobro, kar seveda lahko potrdijo tudi priznanja Zveze lovskih družin Ptuj in republiške lovske zveze. Si- cer pa lahko rečem, da smo v lovišču Spodnje Ptujsko pol- je, ki ga imamo v upravljanju, delali po lovsko-gospodar- skem načrtu in je bil tudi naš plan odstrela divjadi potrjen od pristojnih institucij. Tudi očitki, da v našem upravnem odboru ni nobenega člana iz gorišniške občine, ne držijo: še zmeraj sta to dva člana. Predvsem moram poudariti, da v LD Sobetinci nikoli ni- smo bili proti ustanovitvi no- vega LD v Gorišnici, vendar lovski zakon - v pripravi je že nov - zaenkrat ne dovoljuje tega, kar zahtevajo pri LD Gorišnica. Nikjer namreč ni- smo zasledili ničesar zapisa- nega o razdelitvi lovišča, ven- dar pa smo za to, da vse sku- paj preveri lovski inšpektor. Sele po njegovem poročilu, da naše gospodarjenje ne bi bilo zadovoljivo, lahko pride do sprememb. Ob tem mo- ram še dodati, da nikoli ni- smo imeli nobenega spora z nobenim kmetom - lastni- kom zemljišča v lovišču, in kot smo lahko v nedeljo na shodu videli, dejanskih last- nikov zemljišč tam ni bilo. Tudi pet naših članov, ki pri- hajajo iz občine Gorišnica, se je zgražalo nad tem, kar so v nedeljo pripravili v Sobetin- cih. iSienimo namreč, da smo vseskozi upoštevali le lovsko- gospodarski načrt in nikoU nismo nikogar ogrožali v našem lovišču in zunaj njega. V zeleni bratovščini si seveda želimo rešiti zadevo po nor- malni poti, skupaj pa bomo morali počakati na nov lovski zakon." Sicer pa je svojo obraložitev in sklep dala tudi ptujska upravna enota - oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 11. oktobra, kjer je zapisano: "Zahteva LD Gorišnica, da se del lovišča, ki je v upravljanju LD Spodnje Ptujsko polije Sobe- tinci, ki leži na območju občine Gorišnica, spozna kot sporno in na njem prepove izvajanje lova, se zavrže." Besedilo in posnetka: Tatjana Mofiorko Kulturni Križem Kražem LENART # Jutri ob 20. uri bo v motelu Vindiš kulturni večer s svečano večerjo. Na njem se bo predstavil Slo- venskogoriški oktet, ki ga vodi Alojz Peserl. Oktet slo- vi po številnih izvirnih kon- certih doma in v tujini. ORMOŽ • V petek, 20. ok- tobra, bo v prostorih ormoškega Unterhunda končen skupine Demolition Group. PTUJ • V ponedeljek, 23. oktobra, gostuje v palaciju na gradu Stalno slovensko gledališče iz Trsta - ob 15. uri za mladinski abonma in ob 19.30 za izven. Predstavili se bodo s svojo največjo uspešnico, komično igro Halštat Draga Jančarja v režiji Borisa Kobala. Igrajo: Vladimir Jure, Maja Blago- vič. Lučka Počkaj, Miranda Caharija in Gojmir Lešnjak. PTUJ • V Miheličevi gale- riji bo še 14 dni odprta raz- stava likovnih del, nastalih v letošnji slikarski koloniji Terme '95. i ČRNA KRONIKA DEČEK UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE v prejšnji številki smo poročali o prometni nesreči, ki se je pripe- tila v soboto, 7. oktobra, na lokal- ni cesti v Hvaletincih. Osebni avto, ki gaje vozil Janez Š., je na ovinku zaneslo čez bankino in je trčil v drevo. Pri tem je bil sopot- nik, 8-letni Mitja Š. hudo ranjen. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je v torek, 10. ok- tobra, zaradi posledic poškodb umrl. ZAŽGAL GOSPODAR- SKO POSLOPJE V torek, 10. oktobra, okoli 22. ure je izbruhnil požar na gospo- darskem poslopju v Strajni pri Podlehniku. Ogenj se je razširil še na stanovanjsko hišo in obe zgradbi sta pogoreli, uničeno pa je tudi vse, kar je bilo pod streho. Po ugotovitvah policistov naj bi bil požar zanetil član družine, 26- letni Danijel P. Nastalo škodo po požaru so ocenili na dobrih pet milijonov tolarjev. ODKRILI IN ZASEGLI EKSPLOZIV Delavci kriminalistične službe UNZ Maribor in ptujski policisti so v nedeljo, 8. oktobra, popold- ne operativno delovali v okolici ptujske avtobusne in železniške postaje. Na parkirišču pred železniško postajo so prijeli 20- letnega Andreja L. iz Gabrnika pri Juršincih in pregledali njegov osebni avto. Pod desnim prednjim sedežem so odkrili črno plastično vrečko, v njej pa 4,5 kg eksploziva pentit. Našli so še črno zažigalno vrvico s pritrje- nim detonatorjem, pod zadnjim sedežem pa še belo plastično vrečko in 16 vžigalnikov znamke AL št. 8. Kot so pozneje policisti ugotovili, je bil eksploziv namen- jen prodaji. Kupec naj bi bil neki Janez, ki je med prijetjem Andre- ja L. pobegnil z audijem 100 tem- ne barve in z ljubljansko registra- cijo. Eksploziv pa naj bi bil naba- vil 33-letni Boris K. iz Ptuja, ki so ga tudi prijeli. Oba osumljenca so najprej pridržali na ptujski po- licijski postaji, potem pa so ju pri- vedli k preiskovalnemu sodniku in napisali ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ne- dovoljene proizvodnje in prome- ta z orožjem in razstrelilnimi snovmi. Za pobeglim voznikom audija pa še poizvedujejo. Pri obeh omenjenih osumljencih so kriminalisti opravili tudi hišno preiskavo, vendar tam niso našli nič obremenjujočega. MOPEDIST TRČIL V TRAKTOR Po lokalni cesti v naselju ZakI pri Podlehniku je v četrtek, 12. oktobra, vozil kolo z motorjem 64-letni Jožef O. iz Kozmincev. V križišču za Stanošino je pred njim zavijal na dovozno cesto voznik traktorja, 19-letni Igor J. Mopedist je pri tem trčil v bočni del traktorja, padel po cestišču in se hudo ranil. MOTORIST HUDO RANJEN Po lokalni cesti skozi Podgorce v občini Ormož se je v nedeljo, 15. oktobra, okoli 20.30 peljal z motornim kolesom 40-letni Mar- tin Š. iz Podgorcev. V ovinku ga je zaneslo, padel je in se hudo ranil. GORELO V ANDRENCIH v nedeljo, 15. oktobra, ob 15.40 je iz doslej neznanega vzroka izbruhnil požar na gospo- darskem poslopju Štefan Z. v An- drencih pri Cerkvenjaku. Zgorelo je ostrešje, pod njim pa razni stroji in orodje. Po oceni je škode za okoli milijon tolarjev. VLOMILCI STALNO NA DELU Minuli konec tedna je bilo na območju UNZ Maribor 26 prijav- ljenih vlomov in tatvin. Vlomilci pač izkoriščajo odsotnost ljudi na raznih izletih, prireditvah in tudi na trgatvi. V soboto, 14. oktobra, popold- ne je neznanec vlomil v hišo Mar- jana H. v Gabrniku pri Juršincih. Odnesel je predvsem zlatnino v vrednosti okoli pol milijona tolar- jev. V noči na soboto je bilo vlomljeno v prostore kava bara D2 v Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici. Vlomilec je našel le nekaj čez 20.000 tolarjev gotovine in jo seveda odnesel. PRIJELI SPOLNEGA NASILNEŽA V četrtek, 12. oktobra, je 19-let- no dekle iz okolice Ptuja prijavilo policistom, da jo je neki delavec iz Maribora, ki je opravljal pomožna fizična dela na grad- bišču v Ptuju, tisti dan popoldne prepričal, da je sedla v njegov osebni avto Lada caravan, ker je bila namenjena v Maribor. Toda namesto proti Mariboru je zavil na njivo ob Dravi in jo tam po- skušal z grožnjami in s silo prisili- ti k spolnim dejanjem. Do posilst- va sicer ni prišlo, vzel ji je le zlato verižico z obeskom z obljubo, da jo vrne, če bo naslednji dan prišla na isti kraj, kjer je stopila v avto. Dekle je ptujskim policis- tom nasilneža in avto podroben- je opisala. Na podlagi tega je v petek, 13. oktobra, ob 6.25 poli- cistom PO Tezno uspelo ujeti voznika osebnega avtomobila, ki je ustrezal opisu. Ugotovili so, da gre dejansko za osumljenca, 25- letnega Abedina M., državljana ZR Jugoslavije, zaposlenega pri zasebniku v Mariboru. Za pasom je imel tudi pištolo CZ kalibra 7,62 milimetra z naboji, a mu je ni uspelo niti izvleči. Pri njem so našli tudi odvzeto zlato verižico z obeskom, ki jo dekle prepoznalo kot svojo. Kriminalisti UNZ Mari- bor so osumljenca predali prei- skovalnemu sodniku okrajnega sodišča v Ruju in ta je zanj odre- dil pripor. •o-FF ROUlLt SO - ČLSlMA- MO: Sonja Kurnik, Nova vas 18, Markovci - deklico; Blanka Marčec, Stanetinec 28, Štrigova - Denisa; Dra- gica Belec, Lešnica 62, Ormož - Tadeja; Marta Ti- kvič. Mestni Vrh 121/a, Ptuj - dečka; Jožica Čuček, Ro- gatec 47, Rogatec - Nives; Romana Popošek, Trubar- jeva 7, Ptuj - Špelo; Valerija Vreča, Babinci 52, Ljuto- mer - Katjo; Irena Ivančič, Apače 271, Lovrenc - dečka; Doroteja Emeršič, Čufarjeva 9, Ptuj - Antona - Martina; Majda Plavčak, Sp. Negonje 32, Rogaška Slatina - Denisa; Jožica Kralj, Rotman 16, Juršinci - Gregorja; Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23, Stoperce - Lucijo; Suzana Sambolec, Vičanci 80, Velika Nedelja - deklico; Aleksandra Cigler, Dobravska 3/b, Ormož - Živo. POROKE - PTUJ: Branko Petek, Spodnje Gruškovje 22, in Ana Kopun, Antuna Bauera 28, Zagreb; Davo- # rin Zagoršek in Zdenka Breg, Strelci 3/a. UMRLI SO: Marija Cafuta, rojena Večerič, Sedlašek 77, ^i: 1921 - t 6. oktober 1995; Stanko Grandošek, Dornava 128/a, ❖ 1917-18. oktobra 1995. Opravičilo V sestavku pod naslov^ cm "Haloze so navdušile" je prišlo pri navedbi pri- imka župana Zavrča do neljube pomote. Završki župan je Franc Majceno- vič in ne Franc Visenjak, kot je bilo pomotoma zapi- sano. Za neljubo napako, se opravičujemo! Uredništvo TEDNIK -19. OKTOBER 1995 OD TOD IN TAM-21 ORMOŽ / POGOVOR Z ULTRAMARATONCEM DUŠANOM MRAVLJETOM Zmagovalei Transamerke '95 Dušan Mravlje je naš najboljši ultramaratonec, ki se je dokončno prebil v vrh svetovne elite z zmago na teku čez Ameriko. Pot od Los Angelesa do New Yorka, dolgo 4706 kilometrov, je s povprečno hitrostjo 11 kilometrov na uro pretekel v 64 dneh. Zmagal je z veliko prednostio in izboljšal prejšnji rekord za 64 ur. Osrednji namen poletne prnitološke šole je, po besedah glavne organizatorice Karmen Špilek Štumberger, da bi mentorji in učitelji biologije pridobili kar največ izkušenj in znanje o pti- cah. Tokrat so se udeleženci srečali s precej dela na terenu in ob tem imeli le malo uric teoretičnega učenja. TEDNIK: Zadnji dnevi v Prleki j i so bili za vas nedvonmo naporni, vendar najbrž še zda- leč ne tako kot poletje v Ameri- ki. D. Mravlje: Tekma v Ameriki je bila izredno naporna. Dva me- seca sem vsako jutro vstajal ob pol štirih, ob petih sem bil na startu in potem smo tekli do poldneva v zelo hudih razmerah. Temperature so se povzpele tudi do 45 v senci oziroma 60 na son- cu. Sedaj sem po dveh mesecih asketskega življenja padel narav- nost v paradiž Slovenskih goric. TEDNIK: Po tako velikem dosežku, ko se ohladi nav- dušenje, nastopi praznina in vprašanje: Kaj pa sedaj? D. Mravlje: Zmaga na tekmi Transamerica je gotovo vrhunec tega športa, vendar je izzivov še veliko. Zanimal bi me tek po ki- tajskem zidu ali okoli sveta, kar je bil eden mojih projektov, ki je bil narejen že pred štirimi leti, vendar do realizacije ni prišlo za- radi krize v Jugoslaviji in Rusiji. To so projekti, ki jih bom mogoče v naslednjem petletnem obdobju izpolnil. Se veliko zani- mivih projektov je v Evropi in Ameriki, o odločitvah pa zaen- krat ne morem govoriti, ker še ni programov. TEDNIK: Kakšno je vaše življenje, ko niste ravno na kakšni tekmi ali na pripravah? D. Mravlje: Zelo dolgo sem živel povsem običajno življenje. Potem sem spoznal, da sem po duši športnik in komercialist, vse v enem. Vsako jutro pre- tečem nekaj deset kilometrov, potem pa se prične iskanje spon- zorjev. Zaposlen sem na mi- nistrstvu za obrambo in sama plača enostavno ne zadostuje za potrebe športnika, saj so dru- gačne od večine ljudi. Sam mo- ram poskrbeti za opremo, pravil- no prehrano in financiranje pro- jektov. Amerika naj bi po zadnjih izračunih stala od 35 do 40.000 nemških mark, to pa je denar, ki ga je v Sloveniji težko zbrati. Ormoški vinogradniki so tekaču podarili sod vina. Foto: Štefan Hozyan TEDNIK: Kdo vas sponzoro- ra in kakšne so vaše izkušnje s sponzorji? D. Mravlje: Sem eden redkih športnikov, ki z istimi sponzorji sodelujem že daljši čas. Glavnega sponzorja nimam, imam pa po- godbe s podjetji Pivovarna Laško, Droga, Nissan, Mobitel, Adidas, Vitalis, Slovenika. To so firme, ki v podpori mojega dela vidijo svoj interes. Kar dobim, upam, da jim tudi vračam. Seve- da vedno iščem še nove sponzor- je, ker so projekti zelo dragi in zahtevajo veliko priprav. TEDNIK: Kakšni so pogoji, pod katerimi ste obnovili svoje pogodbe s sponzorji? D. Mravlje: Po zmagi v Ame- riki se je moja vrednost dvignila in to postavlja drugačne pogoje. Številke so včasih zelo varljive, zato o njih ne bi govoril. Zmaga v Ameriki mi ni prinesla nobene finančne nagrade, pomaga mi le v toliko, da se sedaj lažje dogovo- rim s sponzorji. TEDNIK: Kaj pravi na vaš način življenja vaša družina? D. Mravlje: Sem zelo družin- ski človek. Rad sem z doma in sem srečen, ker me je žena An- dreja sprejela kot športnika in mi pri mojem početju stoji ob strani. Zadnje čase sem bil veliko zdo- ma, zato upam, da se bodo do- godki kmalu umirili in bom lahko spet živel normalno živl- jenje. TEDNIK: Zakaj tek? D. Mravlje: Če bi me poznali pred dvajsetimi leti, si ne bi mo- gli predstavljati, da gre za istega človeka. Nikdar nisem tekel. Pot do avta mi je bila daleč. V vojski pa sem bil v športni četi in sem Dušan l\/lravlje pri 27 začel teči - ne zato, da bi postal tekač, ampak iz čistega ve- selja. Sčasoma sem spoznal, da zmorem več. Danes pri 42 letih si ne morem predstavljati dneva brez teka. Če bi se ljudje vsakod- nevno ukvarjali s kakšno športno aktivnostjo, bi se precej manj prepirali. Pri športu se "pokuri" vsa negativna energija m zamen- jajo jo pozitivni impulzi. Med te- kom premeljem vse poslovne in zasebne težave, tako pridem do- mov s prečiščenimi idejami. TEDNIK: Kako se psihično pripravite na tekmo? D. Mravlje: Živim po zelo preprostih principih. Temelj vsega je avtosugestija. Vse, za kar se človek odloči, je možno izpel- jati. Ključ za uspeh na vseh po- dročjih našega življenja je prav v tem. Psihično sem se pripravljal, da bodo na tekmi v Ameriki še hujše razmere, kot so dejansko bile. Edina stvar, ki bi me lahko ustavila, bi bila poškodba. Bil sem pripravljen, da zmagam, ni- sem pa prišel zmagat. Kar se tiče prehrane, nisem nikoli delal ve- like znanosti iz tega, kaj jem in pijem. Šele pred potjo v Ameriko so mi pripravili poseben pro- gram, ki sem se ga držal. S seboj sem vzel dva nahrbtnika napit- kov, mineralov, preparatov Enervit, ki sem jih uporabljal prvič, in zanimivo je, da nikoli nisem bil v energetski krizi Viki Klemenčič KICKBOKING Tonui Barada - suefo wif prvak Naši tekmovalci v kickboxingu se iz svetovnega prvenstva, ki je bilo od 4. do 8. okto- bra v nemškem mestu Stuttgart, vračajo z zlato kolajno! Z veliko težav in muk jo je osvojil tekmovalec v light kontaktu do 63 kilogramov Tomaž Barada. Kljub temu da so bile želje vodstva reprezentance, da bi bili tekmovalci uvrščeni vsaj do četrtfinala, je vseeno obstajalo tiho upanje, ki ga je uresničil povabljeni v reprezentanco (no- silec odličja v teakvendoju) Tomaž Barada. Tega skromnega borca ni ustavita niti "tekmovalna kuhinja". # Kljub temu da je tvoj prvi šport teakvendo, si se udeležil svetovnega prvenstva v Stutt- gartu. Zakaj? T. Barada: "Po nagovarjanju selektorja slovenske reprezen- tance v kickboxingu Vladimirja Sitarja sam sprejel povabilo, da se jim pridružim. Na prvenstvo sem odpotoval dobro pripravl- jen, kljub temu da nisem najbol- je poznal konkurence." # V tvoji kategoriji je nasto- pilo 30 borcev. Pot do naslova svetovnega prvaka vsekakor ni bila lahka. T. Barada: "Tako je. Da sem osvojil naslov svetovnega prva- ka, sem moral premagati kar pet nasprotnikov. Vse sem ugnal z izidom 3:0." # Katera borba je bila naj- težja? T. Barada: "Proti Madžaru, potem ko sem prej premagal tek- movalca iz Rusije in Irske. Po zmagi nad Madžarom sem nasto- pil proti domačinu. Odmor naj bi trajal samo pet minut, vendar sva s selektorjem Sitarjem z na- mestitvijo zaščitne čelade 'u- kradla' še nekaj časa. Najlažje je bilo v finalu proti libanonskemu tekmovalcu. Skratka 'kuhinja' ni Uspela. Osvojil sem naslov sve- tovnega prvaka. Na to nismo pred prvenstvom niti pomislili." # Kakšni so občutki, ko ti Sodnik dvigne roko, kar pome- ni, da si svetovni prvak? T. Barada: "Enkratni, z bese- dami se jih ne da opisati." # Kako so reagirali tvoji to- variši v reprezentanci? T. Barada: "Bilo je neponovl- jivo, bili smo prava ekipa in smo tudi nazdravili - ampak samo tri buteljke." Foto: Kosi # In sprejem doma? T. Barada: "Kaj naj rečem? Bilo je enkratno. Malo nenavad- no je, ko prideš k staršem pred vrata s pokalom in medaljo sve- tovnega prvaka. Bilo je zelo vese- lo, slavila je cela ulica." # S svetovnega prvenstva se vračaš tudi s spominkom. Za kaj gre? T. Barada: "Po osvojitvi nas- lova sem si zaželel kimono, v ka- terem sem nastopil. Vodstvo re- prezentance s predsednikom zve- ze Zvonetom Zinrajhom je odku- pilo opremo, v kateri sem nasto- pil, čeprav so pri tem bile težave. Hvala jim." # Naslov svetovnega prvaka v kickboxingu je tukaj. Kaj pa teakvendo? T. Barada: "S teakvendojem sem se pričel ukvarjati pri nepol-. nih štirinajstih letih. Po osvojit- vi naslova v kickboxingu si želim še naslov svetovnega prvaka v teakvendoju. Upam, da mi bo ob trdem delu uspelo tudi to. 0 Kakšne pa so tvoje želje v športu in šolanju? T. Barada: "Vsekakor bi rad dosegel še marsikaj,zraven pa končal šolanje. Časa je dovolj, ne želim pa spati na lovorikah." 9 Kljub temu da živimo v Sloveniji, si verjetno prejel tudi kakšno čestitko političnih vel- jakov. Na Hrvaškem je kara- teistom čestital sam predsed- nik. Pričakuješ tudi ti čestitko našega predsednika? T. Barada: "S tem vprašanjem ste me močno presenetili. Koli- kor vem, mi je čestital maribor- ski župan, o čestitki našega pred- sednika pa nisem razmišljal. Toda tudi mi, ki se ukvarjamo z manj atraktivnimi, medijsko si- romašnejšimi športi, kot je smučanje, si vsekakor želimo tega. Osebno si želim samo ena- kovrednejše upoštevanje špor- tov. Čestitko pa bi si seveda lepo arhiviral" Tomaž Barada je bil lani naj- boljši športnik Maribora. Je skromen fant kot večina tekmo- valcev v njegovi veščini. Bilo pa bi prav, da bi končno izenačili vrednotenje naslovov. To si ti skromni fantje, ki sanjajo in zra- ven tega posegajo po medaljah, zaslužijo. D. Klajnšek OTOCEG / IZBOR SLOVENSKE MISS FITNESS Ptujčanka tretjo V sklopu četrte fitness konvencije Slovenije, ki je bila pred štirinajstimi dnevi na Otočcu, so izvedli tudi tekmovanje za miss fitnes Slovenije. Ptujčanke je zastopala Nataša Vidovič, ki že več let vadi v Šport studiu Olimpic. Dekleta so se predstavila trikrat: prvič v večerni obleki, drugič v bi- kiniju in tretjič s samos- tojnim programom, ki je vseboval elemente aerobi- ke, fltnessa in akrobatike. Nataši je za eno točko ušlo drugo mesto, k čemur je veliko "prispeval" nespret- ni D.J., ki se je dvakrat zmotil pri izbiri glasbene spremljave. •» Simon Starček Od leve: tretjeuvrščena Nataša Vidovič, zmagovalka Katja Zupan in drugouvrščena Saša Stojanovič. GORISNICA Sprejem za D. Petka V sredo, 11. oktobra, je župan občine Gorišnica pripravil svečan sprejem za Damjana Petka tekmovalca v judu, ki je nastopil na svetovnem prvenstvu na Japonskem. V svo- ji kategoriji do 95 kilogramov je zasedel 12. mesto. Manjkala mu je samo ena zmaga in izpolnil bi normo zo olimpijske igre 96 v Atlanti. Kljub temu so se v Gorišnici zbrali predstavniki športnih kolektivov na čelu z Jankom Znidaričem, predsednikom Judo kluba Gorišnica. Naj- prej se je Damjanu Petku za- hvalil župan Gorišnice Slavko Visenjak in mu predal skrom- no darilo, Janko Žnidarič pa je orisal druženje najboljših judoistov na Japonskem. Razšli so se v upanju, da bo Damjanu vseeno uspelo priti na olimpijske igre '96 skozi tekme svetovnega pokala. Pogovor z Damjanom Petkom bomo objavili v eni prihodnjih številk Tednika. D. Klajnšek Župan Slavko Visenjak je sprejel udeleženca svetovnega prvenstva v judu Damjana Petka. Foto: Laur3, TEDNIK • 19. OKTOBER 1995 PO NAŠIH KRAJIH - 22 MARIBOR / 28. POPEVKA VESELE JESENI '95 Muoja mtadosf absolutni zma^ovalei v organizaciji radia Maribor in agencije Videoton Geržina je minulo soboto, 7. okto- bra, v mariborski dvorani Tabor izzvenelo 16 novih narečnih popevk najstarejšega slo- venskega popevkarskega festivala Vesela jesen. Absolutni štirikratni zmagovalec je postala popevka Muoja mladost, ki jo je ustvaril Boris Rošker, odlično pa sta jo zapeli znanki s ptujskega festivala, sicer debitantki Vesele jeseni, mati in hči Monika in Alen- ka Heričko. Prvo mesto ji je z večino glasov prisodilo občinstvo v dvorani in prav tako strokovna žirija, kar je na festivalih redkost. Metka Ravnjak-Jauk je zanjo prejela prvo nagrado za najboljše narečno besedilo, Jože Privšek pa nagrado za najboljši aranžma. Zlati mikrofon, ki so ga letos podelili prvič, pa je 16 radijskih postaj Slovenije prisodi- lo popevki Leto je dugo, živleje pa ne v izvedbi ansambla Kristali. Še en dokaz, da je petje v živo nekaj drugega od poslušaiga studijskih posnetkov. Čeprav je od prvega festivala Popevka vesele jeseni minilo že 33 let, ostaja zvest svoji izvir- nosti in tradiciji. Medtem ko se je večina popevkarskih festiva- lov "posodobilo" tako, da izva- jalci pojo na playback - torej tako, da samo odpirajo usta, medtem ko se prek ozvočenja sliši studijski posnetek, je na Veseli jeseni pred občinstvom treba še zmeraj zapeti in igrati v živo kljub tremi in morebitne- mu tresenju glasu. In če smo bili v časih Bertija Rodoška in še malce pozneje priča nekate- rim odličnim pevcem in žal ne tako odličnemu festivalskemu orkestru, je danes ravno obrat- no. S polovico glasbenikov iz sosednje Avstrije in pod taktir- ko legendarnega Edvarda Holnthanerja je letos orkester zvenel še posebej dovršeno in ubrano, medtem ko se je nekate- rim pevcem pokazalo, da so nji- hovi koncerti v glavnem "poso- dobljeni" s playbackom in ne s petjem v živo. Pa nič zato. Če Popevke vesele jeseni ne bi bilo, bi jo mnogi pogrešali. Strokovna žirija v sestavi Smilja Baranja, Alenka Pinta- rič, Tomaž Tozon, Teo Kor- ban in Slavko Avsenik mlajši je imela tokrat posebej izostren okus ali pa srečno roko, kajti Boris Rošker, ki je letos prejel še posebno nagrado za 25 let sodelovanja na Popevki veseli jeseni, v objemu matere In hčere Heričko v trenutku, ko so - še za odrom - izvedeli za ve- selo novico. tako njih kot dvorano sta mati in hči Heričkovi, ki sta zapeli ob sanjavih zvokih citer, dobe- sedno omamili. In logična pos- ledica - njihova odločitev se je ujemala z odločitvijo občinstva. Še na kratko o nagradah: naj- boljša narečna popevka Vesele jeseni 95 je torej postala Roškar- jeva Muoja mladost - nagrado v višini 90.000 tolarjev mu je po- delil naš zavod Radio-Tednik Ptuj, tradicionalni zlati klopotec pa radio Maribor. Za najboljše narečno besedilo je Metka Ravnjak Jauk prejela 70.000 to- Sklepni prizor z udeleženci letošnje narečne popevke zstok- rat resnično jesensko sceno. Foto: M. Ozmec larjev, nagrado mariborskega Večera. Drugo nagrado za bese- dilo je prejel Miroslav Slana- Miros za popevko Leto je dugo, živleje pa ne, tretjo nagrado za besedilo pa Mitija Sipek, ki je napisal tekst za popevko Moj koroški dom. Vse festivalske skladbe so izšle na kaseti in kompaktni plošči Založbe kaset in plošč RTV Slovenija in prepričan sem, da bodo mnoge še dolgo zvenele v ušesih. •^M. Ozmec ORMOŽ / SPOMENIK ROJAKU - EMIGRANTU Neznani Ormozan Ruda Juriei \ Prvi novembrski konec tedna bodo v Ormožu v aleji pomembnih mož tega kraja postavili doprsni spomenik Rudi Jurčecu. Ruda lurčec je bil rojen 1905 leta v obrtniški družini v Ormožu. Po končani ljudski šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, nadaljuje šolanje na ljubljanski in ka- sneje mariborski gimnaziji. Bil je zelo dejaven v kato- liških dijaških društvih ter se seznanil s številnimi vodilni- mi osebnostmi tedanjega in kasnejšega katoliškega kultur- nega življenja. Študira v Pari- zu in leta 1931 diplomira na tamkajšnji politični visoki šoli. Kot je bilo tiste čase v modi, se po študiju poda na potovanje po Nemčiji in Švici. Naslednje leto se vrne v Ljubljano in začne urejati re- vijo Beseda o sodobnih vprašanjih, sodeluje z revija- mi Sodobnost, Modra ptica in Hramovi zapiski. Njegovi eseji, v katerih o politiki piše na literaren način, vzbudijo zanimanje. Službo mu ponu- dijo pri časopisu Slovenec, kjer leta 41 postane urednik za zunanjo politiko, po odho- du dr. Ahčina v Rim pa glavni urednik. Med drugim je bil lurčec ljubljanski dopisnik francoske novinarske agencije Havas in angleške agencije Reuter. Po vojni zapusti Slo- venijo in pot ga vodi preko Rima v lužno Ameriko. V Argentini postane eden izmed najvidnejših organiza- torjev kulturnega življenja Slovencev. Sodeluje pri izda- janju različnih časopisov in revij, bil pa je tudi velik ljubi- telj glasbe in likovne umet- nosti. Prirejal je številne kul- turne večere, predavanja, go- vore, predvsem pa se je preda- jal pisanju. Tematika njego- vih člankov in esejev je bila raznovrstna: emigrantska, svetovnokulturna in poli- tična. Izmed njegovih literar- nih del je potrebno izpostaviti Ljubljanski triptih (1957), ki omogoča prodoren vpogled v razkol duhovnega in moralne- ga ravnovesja v času druge svetovne vojne. Zanimivi so tudi spomini v treh delih Skozi luči in sen- ce, v katerih med drugim zelo natančno opisuje ljudi in živl- jenje v Ormožu in drugih krajih, kjer je bival. Martin Jevnikar je o delu zapisal tudi to: "Knjige se berejo kot ro- man, vendar so več, ker so edinstveno delo, ki razkriva vzroke, ki so pripeljali do današnjih razmer v svetu. Jurčec je v spominih pisatelj in intelektualec, ki zna iz- brati prav tisto, kar je bistve- no in pomembno." Ruda Jurčec je pred dvajse- timi letu umrl v Buenos Aire- su, kjer je tudi pokopan. V času, ko nam postaja dostop- no, kar so naši izseljenci ust- varjali v emigraciji, nas je na uglednega rojaka in svojega sošolca opozoril akademik Anton Trstenjak. Ob odkrit- ju spomenika bo tudi predsta- vitev nove kjige izbranih spi- sov Ruda lurčeca Blaženost in bridkost zapisanih besed, ki jih je izbral Alojz Geržinič. Knjigo bo izdala ormoška knjižnica, stroške pa prevze- ma občina. To bo naš prvi stik z delom Ruda Jurčeca, saj je bil slovenski javnosti in tudi slavistom do sedaj nedosto- pen. Viki Klemenčič PREJELI SMO Obtožbe po kri' vem razdvaiajo (Odgovor na članek g. Lepeja Dve muhi na en mah z dne 7. septembra 1995) Zaradi bolezni in zdravljenja v bolnišnici nisem mogel takoj pojasniti zadnjih grobih laži in izmišljotin g. lepeja, objavljenih v Tedniku. Vse, česarkoli ste me, g. Lepej, do sedaj ob- dolžili, je čista LAZ. Očitno je, da se nikoli ne bos- te uspeli postavljati z argumenti in svojim delom, ampak le z nesramnimi, nekulturnimi, podlimi izmišljenimi lažmi. Nimate moči priznati svojih napak, zato je verjetno tudi vaše življenje v krizi. Očitate mi, da sem v najin dialog potegnil še tis- te, ki so mi v napoto. To preprosto ne drži, g. Le- pej, ker mi ni nihče v napoto. Če je bil kdorlcoli po- tegnjen v dialog, ste za to krivi vi. Vaša obtoževanja so zahtevala odgovore - popravek krivice z resnico. V njih pa so se znašli tisti, ki so ravnali približno tako kot Vi in so tudi približno takšni, kot ste Vi. Vedno so proti meni (in verjetno tudi proti dru- gim) delovali z izmišljenimi lažmi, intrigami in obtožbami v zaslombi argumenta moči hujskačev iz ptujskega podzemlja. Obtožba, da je g. Lah skoraj skozi okno bežal pred delavci Elektrokovinarja Ptuj, je - milo rečeno - pokvarjena. Nikoli nisem bil v situaciji, ko bi v Elektrokovinarju v mislih, še manj pa v dejan- ju bežal pred komerkoli skozi karkoli. Pred delavci Elektrokovinarja pa to ni bilo potrebno (niso bili agresivni), saj tega kolektiva nikoli nisem vodil zlonamerno do kogarkoli, ampak vedno z željo doseči čim bolj enakopravno in neprivilegirano si- tuacijo vseh. Res je, da so tam predvsem v začetku nastopile nekatere težave, saj je tam delalo veliko ljudi (450). Med njimi je pred mojim prihodom tu- intam kdo imel zelo privilegiran položaj iz takšnega ali drugačnega razloga. In ti so bili z moj- im prihodom v Elektrokovinar zelo hitro prizadeti, morda razočarani, saj sem začel ustvarjati situacijo človeške enakosti vseh do pravic in obveznosti v podjetju. Privilegiranci so seveda sprožili obramb- ne mehanizme in poizkušali najti način, kako bi si svoj položaj zadržali. To bi bilo najlažje, če bi me na kakršen koli način odstranili. Poštenih in na delo povezanih argumentov niso imeli, zato so poizkušali, kot Vi, g. Lepej, z lažnim etiketiran- jem, ki se ga je bilo v tistih časih težko ubraniti. Kaj vse je bilo (v listi samoupravni družbi) za to potrebno urediti, bo nekoč .pojasnjeno na drug način. Lahko pa Vam povem, da sem storil vse, da sem preprečil za firmo škodljive stvari. Za vse pa imam še danes zelo konkretne argumente. Vaša izmišljotina, g. Lepej, pa je podobna tisti, ki jo je nekdo iz IS plasiral med ljudi in novinarje v času, ko sem bil predsednik IS SO Ptuj. Izmislil si je, da sem neke pozne noči skozi okno vstopal v takrat novo gostilno Pri Ani. Čista laž. V gostilni Pri Ani sem bil vsega skupaj samo enkrat (naj mi gospa ne zameri) in še to pri belem dnevu in veliko kasneje, kot so laž plasirali. Kaj so takrat govorili in pisali, vedo "akterji" in tisti, Ici jih to bremeni. Ali gre za naključno izmišljotino? Ali ta izmišljotina nima skupne osnove in ne prihaja iz istega loga, presodi- te sami! Podobno obtožbo je v juliju 1990 v svojem komentarju s sestanka v KS Cirkulane zapisal g. Milošič, Lada Zej pa jo je po radiu Ljubljana ko- mentirala: "Ptujskega predsednika so vrgli skozi vrata z nogami naprej." Podla laž, ki jo zmorejo le slabiči, podkupljivci, priskledniki, neomikanci in izmečki Kristusove vere. O mojem odhodu s Projekte mi je v spominu os- tal lep poslovilni popoldan, ki so se ga udeležili skoraj vsi zaposleni. Prisrčno smo se razšli. Ves čas do odstopa z mesta predsednika IS SO Ptuj sem rad zahajal na Projekto in vedno sem imel občutek, da sem dobrodošel. Šele ko sem zvedel, kdo vse je so- deloval v zaroti, da me kot predsednika IS zrušijo, med njimi je bil njihov prvi mož kot vodja GR lo- bija na Ptuju, sem se raje izogibal Projekte. In nič se ne čudim, če Vam je morda prav on posredoval mnenje "polnega kufra". Poleg tega razvoj moje fir- me zanje čedalje bolj pomeni konkurenco. O projektu OŠ Videm z Vami res ne bom zgubljal besed in časa. Ali ste sploh bili v šoli? Ali ste govorili z učenci, da postavite tako vehementno in perverzno komično trditev? Kaj morajo res vsi vedeti, da si izmišljate laži? Dopuščam, da kdo tudi ni zadovoljen. Vendar - vaša laž je podla in zaen- krat nima podlage. Gradnjo videmske šole pa so, žal, res spremljali nekateri problemi. Danes so, hvala bogu, v večini rešeni. Krivde za probleme pa ne gre pripisati meni, ki nisem dovoJil sramotne nekvalitete, ampak gradbenemu izvajalcu GP Dra- va, predvsem njenemu direktorju, ki je izkoristil dobronamernost gospe nadzornice za gradbena dela, in občinskim manipulacijam (ki jih bom ob priložnosti z argumenti tudi pojasnil). Pozanimali pa bi se lahko, g. Lepej, da gradbenega nadzora, od koder delno izhajajo posledice za nastale težave, ni imel nihče iz firme Lah, d.o.o., niti g. Lah. Upam pa si trditi, da še nikomur v Sloveniji ni uspelo, da bi izvajalec na koncu, tako kot na Vidmu, le odpra- vil svoje napake (tri menjave parketa!!). Za to si si- cer ne pripisujem glavne zasluge. Nekaj pa vendar- le. Pa to sploh ni važno. Rad bi videl napisanih Vaših 200 projektov, ki jih lahko "natresete" kar v enem dnevu. Ne vem, ali ste neumni ali se to delate ali se znate tako slikovi- to norčevati ali ne veste, kaj so projekti. Napisali niste še niti enega samega, čeprav sem Vas na sa- mem začetku prav k temu pozval, ker sem računal, da imate veliko pameti in idej. Stvari žal kažejo precej drugače. Vi ste le kritikantsko in poniževal- no označili moje predloge projektov in mi celo očitali krajo ideje. Očitno je, da predlogov niste ho- teli ali ne morete razumeti. Se spomnite, da sem Vas povabil, da projekt pobliže spoznate, pa Vas žal ni bilo in Vas tudi nikoli ne bo, ker nimate moči (razen morda razbojniško ponoči?). Govoriti je lahko, narediti težje. Mogoče imate zato v glavi, da ste bili uspešen "aktivist" in da se spoznate na vse (tudi na Zampovo kmetijstvo). Verjel Vam bom, gospod Lepej, ko bo Vaša beseda dejanje postala. Pa še to: mojih 120 projektov je nastajalo 3 mesece ob sodelovanju z mnogimi. Eni so te projekte po- tem namenoma pohodili. V zadnjem Tedniku sem bral o ponovnih prizadevanjih za regijo. Ko sem pred 5 leti projekt regije postavil v prioriteto med vsemi projekti, me je pisunstvo g. Milošiča označilo za "vizionarja v negativnem in neumnem smislu". Le kje je ta Milošič, ki svojo firmo napaja iz proračuna še danes, sedaj? Mar mu sedaj nihče ni naročil kritike (kdo iz vrha, ki to bogato nagra- di) ali je končno vendarle prišel k pameti in dou- mel projekt? Če je takrat napisal svoje mnenje, bi bilo omikano opravičiti se! Vse obtožbe, ki ste jih v vseh svojih javljanjih napisali, g. Lepej, so krivične in razdvajajo. Sveto pismo takšno delo, označuje za "satansko"! Ker sem zopet dolg, na kratko temeljit odgovor žal ni mogoč, bom projekt predlagal drugič. Sedaj samo naslov: Preverba in kontrola vseh stečajev, kijih je v Ptuju in Mariboru g. Marinič. G. Lepej, z vami končujem. Razen če zopet ne boste napisali kakšne hinavske laži ali izmišljene zgodbe. Pišite resnico, ne bom Vam ugovarjal. Veselja, da bi Vi o mojem delu lagali in name zlivali gnojnico, Vam žal ne morem in ne mislim narediti, pa tudi nikomur drugemu ne. Prisrčen pozdrav! Ptuj, 9. 10. 1995 Janez Lah TEDNIK - 19. OKTOBER 1995 ZA KRATEK CAS - 23 Mladi dopisniki POTOVANJE Z VLAKOM Bili smo na izletu v Ljubljani v živalskem vrtu. Videli smo race, goske, slonico Gango, sove, pa- pigo aro, srne, koze, osla, zebre, kravi, opice, lisico, medveda, ptiče in druge živali. Iz živalske- ga vrta smo šli na avtobusno pos- tajo. Avtobusi so nas peljali do parka Tivoli. Ogledali smo si park in mesto. Ustavili smo se šele v majhni ulici, kjer so proda- jali sladoled in kokice. Tam smo stali četrt ure. Potem smo šli v gledališče in si ogledali lutkovno predstavo z naslovom Hočete peti z mano. Nato smo šli na železniško postajo. Peljali smo se domov in je začelo goreti na ko- lesu. Ustavili smo se in stali ne- kaj časa, da je lokomotiva odpel- jala vagon na drugi tir. Prišla je nazaj po nas, da nas je odpeljala na Ptuj, kjer so nas čakali avto- busi. Razvozili so nas po poti do Vidma. Matjaž Smigoc, 2.b- OS Videm DOLGOČASNE POČITNICE Letošnje počitnice so bile najbolj dolgočasne od vseh, kar sem jih preživel v svojem življenju. Zadnji dan pouka je bil še kar, a potem se je začel strašen dolgčas. Po tednu dolgčasa sem šel na morje v Umag. Mislil sem, da mi bo morje pomagalo, a sem se motil. Ze prvi dan me je opeklo sonce, da se sploh nisem mogel kopati. Sedel sem v senci in žalostno gledal, kako se ljudje kopajo in uživajo. Bil sem zelo žalosten, zato sem se tolažil, da se bom lahko kopal doma v bližnji reki Pesnici, ko bodo ope- kline že minile. Čez teden dni smo šli domov in čez nekaj časa so opekline minile, zato sem se lahko šel kopat v Pesnico. Bil sem zelo vesel, a moje veselje ni trajalo dolgo, saj me je začelo boleti uho. Šel sem k zdravniku, ta pa mi je izrecno prepovedal kopanje. Jemal sem tudi tablete, da bi bolečine nehale, a te so tra- jale skoraj do konca počitnic. Še dva tedna je bilo do konca počit- nic, takrat so, hvala Bogu, bolečine ponehale. Tedaj se je prebudilo novo upanje po ko- panju in kratkem času. Nenado- ma sem se odšel kopat v Pesnico, a ko sem se kopal, sem ugotovil, da me je volja do kopanja minila, zato sem šel domov in zadnja dva tedna preživel pred televizorjem, hkrati pa sem bil vesel, saj so bolečine v ušesu končno poneha- le. To so bile prve počitnice, ko mi je bilo tako dolgčas, da sem kar pogrešal pouk. Klemen Kovačec, 6. b - OS Gorišnica STISKE DANAŠNJEGA ČASA živijo. Jaz sem Mitja. Danes vam bom povedal nekaj o kajen- ju, o alkoholu, o uporabi nedov- oljenih poživil, o aidsu ... Vemo, da so tobačni izdelki, al- kohol in mamila stvari, ki pri večini ljudi povzročajo krajšo življenjsko dobo, pri nekaterih pa celo smrt. Še vedno pa ne vemo, zakaj se vedno več ljudi spušča v življenjski stil, ki za- nesljivo povzroča propad. Vedo, da zaradi svojega načina življenja hitro izgubljajo prijatelje, stike s sorodniki, pa to kljub vsemu počno. Nazadnje ostanejo sami, njihovo življenje pa visi na nitki. Nekateri se svojih težav zaveda- jo, toda premalo storijo za to, da bi svoj način življenja popravili. Najhuje pa je to, da lahko posta- nejo njihove žrtve tudi tisti, ki svojega življenja ne želijo za- pravljati tako kot oni. Poglejmo primer mafije. Skupina brazvest- nežev te zgrabi, te pretepe, pro- da ali razreze na koščke. Drugič spet taki brezvestneži na silo vbrizgajo mamilo nedolženmu piladoletniku, ki lahko potem tragično konča. Vse to se dogaja že zelo blizu nas. Pravzaprav so vedno pogosteje žrtve med mla- dimi poštenjaki, ki svojega živl- jenja ne želijo zapravljati na tako brezvesten način. Danes je že ve- liko možnosti, da postanemo plen kakšnega psihopatskega morilca, ki ubija, da bi potešil svoj ubijalski nagon. Vedno več je tudi nedovoljene reklame, ki ji ljudje nasedamo. Dogaja se, da blago kupimo, plačamo veliko vsoto, nato pa ugotovimo, da bi lahko isto blago kupili mnogo ceneje, če ne bi na- sedli lažni reklami. Naj vam povem še kaj o aidsu, bolezni današnjega časa. Na sve- tu je že veliko ljudi okuženih s to boleznijo. Dobimo jo lahko pre- ko sline, predvsem pa s krvjo. Največkrat se ljudje okužijo med spolnim odnosom z različnimi in neznanimi partnerji. Na ulicah je vse več prostitutk, deklet, ki se prodajajo za denar. Moški jih na- jemajo, pa sploh ne vedo, da so okužene z nevarno boleznijo. Nekateri, ki jim je sreča naklon- jena, se morda ne bodo takoj okužili, drugi pa bodo svojo pre- tirano željo po spolnosti plačali. Mitja Ogrinc, 6.a - OS Ljudski vrt MLADI DANES Ko moram prečkati pokopališče, me je kar groza. Pa da ne bi mis- lili, da me je strah. Ne, ampak me je groza vseh tistih mladih dušic, ki si s cigareto za cigareto skrajšujejo življenje. Po pet, šest jih je v skupini. Pogovarjajo se, se smejejo, jočejo, ljubijo, sov- ražijo in seveda kadijo. Cigareta je nekakšna vez med njimi. In če ne kadiš? No, če ne kadiš, se pač ne moreš družiti z njimi. Večkrat se vprašam, kaj je tako čudovitega v cigaretah. Odgovo- ra pa ni in ni. Mogoče so vzljubili občutek kroženja dima v svojih pljučih, mogoče obožujejo dim, ki prihaja iz cigaret kot iz majhnih tovarn in mogoče celo obožujejo neznosen smrad, ki človeka prisili h kašljanju. Enos- tavno ne vem. Zraven vprašanja, kaj vidijo v cigaretah, pa me še zanima, kdo od njih bi rad imel raka na pljučih. Ali pa bronhitis? In srčna obolenja? Vsi bi odki- mali. Razen tistih, ki bi radi na- redili samomor, pa še tisti se rajši vržejo z Eiflovega stolpa. Nehali pa vseeno ne bodo. Po- tem pa naj se zavedajo, da ne ogrožajo samo svojega zdravja, ampak tudi zdravje ljudi okoli sebe. Ampak tu niso samo cigarete, tudi alkohol in droge so hobiji mladih. Velikokrat slišimo, kakšni prekupčevalci so v Ptuju na mestu, na katerem se druži največ mladih. Glasna glasba in droge, alkohol - to so idoli današnje mladine. Če ne piješ, ne kadiš in ne goltaš drog, pač nisi cool in pika. Zato bi bilo življenje lepše in boljše, če bi današnji mladi vedeli reči ne brez presodkov. Tako bi poma- gali našim otrokom, vnukom, pravnukom in še poznejšim ge- neracijam. Na svetu bi bilo veli- ko - veliko lepše. Katja Gonc, 7. c - OS Olge Meglic ŽIVLJENJE KOT SVEČA življenje je kakor sveča, sveča, ki gori in nekega dne ugasne. Na travniku so rože prekrasne, ki so vse kratkočasne, dehteče. Srce vzklika mi od sreče. A dolgo ne. Življenje je kakor sveča. Sveča,ki prebrodi mnogo neviht, te jo nagibajo, tanjšajo in manjšajo. A tu so še svetli dnevi, ki svetijo v temi, ki dajejo oporo, da preživi in ne ugasne. Vesna Osterc, 6. a- OŠJuršinci 24- ZA RAZVEDRILO 19. OKTOBER 1995- TEDNIK