Štev. 291 V Ljubljani, v četrtek, dne 20 decembra 1906. Ktsrr Velja po pošti: ca celo leto naprej K 26"— 13 pol leta „ „ 13' — za Ietrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: ta ce*o leto naprej K 20' — ia pol leta „ „ 10'— xa Četrt leta „ „ 5'— ;l članov udeležilo najmanj 5(1. Ta nenadna udeležba klubovih sej je jasen dokaz, da jako vre v gosposki zbornici. Posvetovanja so sicer zaupna, vendar pa je povsem gotovo, da omahu ejo in padajo pristaši pluralitetc kakor »kmetje« na kegljišču. Pluralitetna volilna pravica, ki jo jc sklenila komisija gosposke zbornice, je pokopana, ker se je celo med člani desnice večina izrekla proti nji. Najodločnejšc zahtevajo pluralno volilno pravico češki fevdalci grof Tinin, princa Lob-kouitza in grof Buquoy. Ti imajo velik vpliv v stranki, vendar pa so po številu v manjšini. Računali pa so na poljske tovariše, ki v soglasju z ljudskimi poslanci poljskimi zagovarjajo pluraliteto. Včeraj pa sta prišla gališki deželni maršal grof Baden i in cesarski namestnik grof Potočki, ki z vso odločnostjo delata proti pluralni volivni pravici. Trije ru-sinski škofje se bodo baje vzdržali glasovanja kakor so isto storili rusinski zastopniki v poslanski zbornici. V srednji stranki, kjer sede večinoma bivši ministri in višji uradniki, so se razun enega oglasili vsi govorniki proti pluraliteti. Pač pa zahteva stranka omejeno število članov (numerus clausus), toda ne v volilni preosnovi, ampak v obliki novele, ki jo jc predložila vlada. V ustavoverni stranki pa jc bil žc polom. Plencr je predlagal iu zagovar al pluraliteto, kakor jo je že sklenila komisija. Ta predlog pa je bil odklonjen z veliko večino. Vsled tega jc knez Auersperg odložil načelništvo stranke, vsi člani te stranke v komisiji za volilno preosnovo pa svoje mandate. In da je zmešnjava še večja, odložil je tudi profesor dvorni svetnik I.anunasch referat o vol. preosnovi. Ta svoj korak ic utemeljil z besedami: »Ker je vlada predložila novelo glede števila članov Z6K, 0 diledemu z vkopanimi Mi. (Spisal C. Doyle.) (Konec.) »In kdo naj jc bil tisti, ki je bil sokrivec tega zločina? Gotovo kak ljubimec, kajti edino ta jc mogel ljubezen in hvaležnost, katero ie ona gojila do Vas, premagati. Videl sem, da ste z ljudmi malo občevali in da niste imeli dosti znancev. Toda k slednjim je pripadal Sir Gcorge Burinvell. Ze preje mi je bilo znano, na kako slabem glasu ga ima ženski svet. Njegove so morale biti torej stopinje in on je moral biti sedaj posestnik kamenov. Da-siravno ga je Artur zalotil, vendar je imel to upanje, da ga ne bo izdal, ker bi moral, ako bi hotel to storiti, svoio lastno rodbino osramotiti. »Sedai si lahko mislite, kakšne korake sem najprvo storil. Preoblečen v navadnega berača, podal sem se na stanovanje Sir Georgc Burn\vella, kjer sem sklenil z njegovim slugo prijateljstvo in sem izvedel, da je prišel njegov gospod prejšnji večer ranjen na glavi domov. S šestimi šilingi pojasnil sem si celo stvar natančno. Kupil sem namreč tisti par njegovih čevljev, ki jih je prejšnji večer sezul. S temi sem sc podal v Strcatham in sc tam prepričal, da sc ujemajo natančno s sledovi, ki sem jih dopoldne opazoval.« »Spominjam sc, da sem videl včeraj nekega berača v raztrgani obleki hoditi okolu hiše,« omenil je gospod Holdcr. »Resnično. To sem bil jaz. Ko sem bil o zločincu prepričan, preoblekel sem se doma zopet v črno obleko. Sedaj me je čakala še težavna naloga; dobro sem vedel, da moramo z zločincem oprezno ravnati, ako hočemo, da ostane cela stvar javnosti prikrita. Ravno tako sem bil prepričan, da bo ta prekanjeni lopov koj uvidel, da so nam roke zvezane. Poiskal sem ga torej sam. Izprva jc vse tajil. Ker sem mu pa kar pričel pripovedovati, kako se je vse godilo, hotel jc postati nasilen in snel s stene težko, s svincem okovano palico, da bi me ubil. Vedel sem koj. kaj namerava, in še preje, predno jc mogel mahniti, nastavil sem mu revolver na čelo. Koj ic postal pametnejši. Rekel sem mu, da hočem > kamene kupiti od njega, in sicer vsacega za tisoč funtov. Komaj sem to izprcgovoril, začel se je kesati. »Proklcto,« rekel je, »jaz sem jih vse skupaj prodal za šest sto funtov.« Ko sem mu obljubil, da ccle stvari ne bomo sod-nijsko zasledovali, povedal mi je naslov kupca kamenov. Takoj sem se podal tja in slednjič dobil po dolgem mešetarjenju vse tri kamene za tri tisoč funtov. Potem sem sc podal k vašemu sinu in mu naznanil, da je sedaj vse v redu, in šel približno ob devetih spat, ko sem dokončal delo, ki ga mora vsakdo imenovati naporno. »Delo, s katerim ste prihranili domovini mnogo spogledovanja,« rekel je bankir in vstal. »Manjka mi besed, da bi sc vam mogel dostojno zahvaliti, toda Vaš trud ne bo ostal nepoplačan. Vaša bistroumnost presega v resnici vse, kar sem slišal kedaj praviti. Toda sedaj moram hiteti k svojemu sinu in ga prositi, naj mi odpusti krivico, ki sem mu jo storil. Kar se pa tiče moje uboge Mary, me je Vaše pripovedovanje o nji zelo potrlo. Tega mi pa gotovo tudi vaša bistroumnost ne more razjasniti, kje se sedaj ona nahaja.« »Mislim, da lahko smelo trdim,« odgovoril je Holmes, »ona sc nahaja tam. kjer je Sir Georgc Burinvell. Kolikor pa zadene krivda njo, bo gotovo morala v kratkem prenašati kazen za svoje grehe, najbrže še v večji meri, kot je zaslužila.« SKriunost mojstra Corniiteft'. (I/, francošč ne.) Francet Matnai, star citraš, ki pride večkrat k meni, da popijeva skupaj čašico rujnega vina in se kratkočasiva, mi je pripovedoval nedavno malo vaško dramo, ki se je vršila v mojem mlinu pred kakimi dvajsetimi leti. Povest dobrega moža mc e ganila in povedati jo hočem tudi vam tako, kakor sem jo sam slišal. Predstavljaj si, dragi bralec, da sediš za mizo, na kateri se sveti majolka s sladkim vincem in da ti pripoveduje zgodbo star citraš. »Naša okolica, ljubi gospod, ni bila vedno tako mrtva in tiha, kakor je sedaj. Prejšnje čase smo imeli tu veliko mlinsko obrt in ljudje so nosili mlet žito gotovo deset ur daleč . . . Vsi griči so bili polni mlinov na veter. Na levi iu desni nisi videl drugega, ko mlinske veter-nice, ki so se vrtilc v vetru in s tovori obložene osle, ki so hodil po potih navzgor in doli. To je bilo življenje, in slišati je bilo samo pokanje bičev in škripali e vreč. In v nedeljo na to so romale celc gruče k mlinom. Mlinarji so dali za muškat in mlinarice s čipkastimi ov-ratnnni rutami in z zlatimi križci so bile lepe, kot kraljice. Prinesel sem s sabo citre in ple- kot dodatek k S 5. dotičnega osnovnega zakona iz leta 1807, je sedaj situacija povsem druga in s tega stališča ne morem v zbornici zagovarjati predloženega poročila.« Torej pluraliteta je Izključena, ker jo zagovarja le še dobra tretjina gosposke zbornice. Pač pa zahtevajo vse tri stranke gosposke zbornice določeno število članov, katere naj bi v bodoče imenovala krona. To je »conditio sine qua non« za volilno preosnovo. Vprašanje je le: Ali naj se ta zahteva določi v zakonu, ki izpreminja vol. red za poslansko zbornico, ali v posebni noveli, ki jo je predložila vlada. O tej točki so mnenja danes šc različna. Grof Pininski nasvetuje, naj jutri gosposka zbornica sklene »numerus clausus« po predlogu vlade, razpravo volilne preosnove pa odloži do dne, ko poslanska zbornica odobri »numerus clausus.« Ta nasvet pa je jako nesrečen. Omejeno število članov vtrdi veljavo gosposke zbornice, kar pa bi poslanska zbornica najraje zabranila . Poslanska zbornica bi v vsakem drugem slučaju z veliko večino odklonila to zahtevo gosposke zbornice. Sedaj pa je vprašanje: Aut aut! Ali poslanska zbornica dovoli »numerus clausus« ali pa gosposka zbornica zavleče volilno preosnovo do srede prosinca. Tedaj pa bi v zbornici nujni predlogi čeških radikalcev onemogočili pravočasno rešitev, ker koncem prosinca že poteče doba tej zbornici. Nekdo je sprožil misel, naj bi se vlada in voditelji večjih strank v poslanski zbornici obvezali z besedo gosposki zbornici, da poslanska zbornica gotov dovoli »numerus clausus« kot koncesijo za volilno preosnovo brez iz-pretnembe. To misel je danes vrgel v razgovor češki član gosposke zbornice Vohanka, bivši predsednik praške trgovske zbornice. Splošno mnenje v parlamentu je, da je vol. preosnova rešena ali zagotovljena tudi v gosposki zbornici. • ♦ * Poslanska zbornica pa je danes malone prazna. Vrši se razprava o začasnem državnem proračunu. Razni govorniki govore skozi okno, da jih čujejo volilci. Nihče se nc zmeni za govornike, ki pa bodo zadovoljni, ako bodo njih govore čitali volilci v časopisih. Ob polu 6. uri je pričel govoriti zadnji govornik dr. A d 1 e r. Ob 6. uri pa sc že snide proračunski odsek, da še danes reši začasni proračun in ga zbornica jutri odobri tudi v drugem in tretjem čitanju, gosposka zbornica pa v v petek. * « * Trgovinski minister dr. Port je, odgovarjajoč na interpelacijo glede na vojaške nabave, izjavil, da bo vlada to vprašanje izvedla kolikor mogoče v zmislu želja, ki so se v tej stvari izrekle od poslancev v avstrijski delegaciji. Pri prvem branju proračunskega provi-zorija je Barv i tisk i izjavil, da bodo Ru-sini glasovali proti provizoriju, S c h r e i n e r se ogreva za nemške uradnike na Češkem ter zagovarja, prehajajoč na draginjo mesa, agrarne koristi. P r a ž e k izjavlja, da bo češka agrarna stranka v bodočem parlamentu vedno tudi povdarjala svoje narodno stališče. Soli o t k a, Sternbergov drug, polemizira proti »omejenemu številu«, ki bo gosposko zbornico okrepilo v boju proti ustavnemu življenju in zahteva, nai se gosposka zbornica kar odpravi. Generalna govornika pri proračunskem provizoriju sta B a r n r e i t h c r pro, Adler contra. Biirnreither govori zelo stvarno o industrijskih razmerah, povdarja, da imata del. zavarovalnici v Pragi in na Dunaju v zavarovalno-tehniškem oziru primanjkljaja 63 mil. kron iu da se tudi tržaška bliža deficitu. Treba zavarovance proti nezgodam preosnovati ter zavarovanje proti boleznim in nezgodam združiti z invaliditetno in starostno preskrbo. Adler govori o draginji mesa, o potrebi ureditve kartelov in preide na gosposko zbornico. Soc. demokratje bodo glasovali za »numerus clausus«, da s tem omogočijo volilno reformo. K sklepu Adler navdušeno govori o veliki evo-lunij ki se bo v naši državi izvršila ua podlagi splošne in enake volivne pravice. * * * salo sc je do pozne noči. Vidite, mlini so bili za naš okraj veselje in bogastvo. Zalibog, da to ni trajalo dolgo. Nekim Francozom jc palo v glavo, da so postavili ob Taraskonski cesti mlin na par. V novem mlinu jc bilo vse zelo lepo in novo. Ljudje so se počasi navadili, da so nosili samo tja svoje žito in ubogi veterni mlini niso imeli nič več dela. Nekaj časa so skušali bojevati sc z novim mlinom; toda para je bila močnejša in drug za drugim je opustil obrt. Oslov ni bilo več videti. Lepe mlinarice so prodajale svoje zlate križce. O muškatu in o plesu ni bilo sluha več. Veter je pihal zaman in vetcrnice sc niso več premikale. In neki dan je ukazala občina stara zidovja podreti in mesto njih nasaditi vinsko trto in olive. Eden mlin je pa vendarle šc ostal v tej puščobi in se veselo vrtel na hribu, prav pred parnim mlinom. Bil je mlin očeta Cornilleja, mlin, v katerem sedaj sedimo. » * * Mojster Cornille je bil star mlinar, ki jc živel žc šestdeset let v mlinu in bil ves vnet v svojem poklicu. Novi, parni mlin ga jc spravil čisto iz uma. Osem dni je tekal po vasi, zbiral ljudi okrog sebe in pričal na vso moč, da bo moka iz parnega mlina vso okolico zastrupila. »Nikari nc hodite tja,« kričal je, »ti fa- Parobrodstvo. Pododsek, ki se bavi z parobrodskim vprašanjem, je 19. t. ni. sestavil poročilo, ki ga 20. t. ni. predloži proračunskemu odseku. Poročilo pobiašča vlado, vsaj za eno leto provi-zorično urediti dalmatinsko parobrodstvo s po. močjo pogodb z Lloydotn in ostalimi tamošnji-ini paroplovbenimi podjetji. Vlada naj zato v tem letu dovoli novemu podjetju podporo poldrugi milijon kron. Dahnatinci tega sklepa najbrž ne bodo preveč veseli, ker željno pričakujejo izdatne podpore in temeljite preuredbe njihovega parobrodstva, ki vsled zastarelih ladij ne more uspešno tekmovati z Ungaro-Croato. Tudi zakon o pospeševanju trgovske mornarice vsled velikih težkoč se reši za sedaj lc provizorno. • • * Vsi člani gosposkozbornične komisije, ki so za pluralnost, so odložili svoja mesta. Zato bo treba novih volitev za komisijo. V skupni seji vseh skupin gosposke zbornice se je pokazalo sledeče. V u s t a v n i stranki je 33 članov za enako volivno pravico in le 11 za pluralno. Za enako volivno pravico se jc najbolj zavzemal baron C h 1 u m e c k y, proti načelnik knez Auersperg in njegov namestnik knez Fiir-stenberg. Izmed članov komisije, izvoljenih iz ustavne stranke ostaneta v komisiji le še Chlu-mecky in Inama-Sternegg, kandidati za novo volitev v komisijo so bivši naučili minister H a r t e 1, L u s c h i n , grof K u e n p a c h , E x n e r in baron S p e n s. V sr e d n j i stranki jih je proti pluralni volilni pravici 29, za samo 7. Za enako vol. pravico so tu govorili posebno grof Me ran, grof Ve t ter, Sohor, Wittek, Nie-bauer, marki B a c q u e h e m, baron W a-s i 1 k o, baron C z e d i k, bivši ministrski predsednik G a u t s c h. Le grof L a r i s c h je odkrito priznal, da je odločen nasprotnik cele volivne reforme. Tudi v srednji stranki so odložili dosedanji člani volivne reformne komisije svoja mesta. Mesto njih kandidirajo grof M e r a n, baron Czedik, N i e b a u e r, grof C i a m -G a 11 a s in W i 11 e k. V desni skupini sta dve tretjini voljni, opustiti zahtevo pluralne volivne pravice. Do-čini so načelnik srednje stranke knez S c h o n-b u rg in načelnik ustavne stranke knez Auersperg ter načelnikov namestnik knez Fiirsten-berg odložili svoja mesta, ga ni odložil načelnik desnice, grof T h u n, ker stranka ni načelno za pluralnost, ampak zgolj zato, da omogoči volivno reformo. Vsi pa so edini v tem, da treba sprejeti »numerus clausus« in sicer v posebnem zakonu, kakor jc to predlagala vlada. Le to zahtevajo od vlade, da določi poleg najvišjega števila članov, ki jih sme cesar imenovati tudi najnižje, 150, in da izpre-meni predlagano maksimalno število 180 v 170. Gosposka zbornica bo najbrže v petek rešila volivno reformo in »numerus clausus« v drugem branju. Tretje branje začne šele, ko zbornica dovoli »numerus clausus«. Ker je dvorni svetnik Lanimasch odložil mesto poročevalca, bo za poročevalca najbrž izvoljen baron C h 1 u ni e c k y, ki je odločno za volivno reformo in proti pluralnosti. * * * Za enako volivno pravico. Občinska sveta v Uncu m v Brnu sta brzojavno izjavila predsedniku gosposke zbornice, da ie nujna potreba in zahteva vseh slojev prebivalstva, da se volivna reforma sprejme neizpremenjeua. Peticiji dunajskih in graškili vseučiliščnih profesorjev na gosposko zbornico, naj ta odkloni pluralnost, so sc pridružili tudi vseučiliščtii profesorji v Pragi, inomostu in Cernovicah. Vseh profesorjev, podpisanih na peticiji, ie 200. lotje meljejo s paro, ki je iznajdba vragova, dočim delam jaz z vetrom, ki jc dih božji.« In hvalil jc veterne mline na vse pretege, toda nobenega ni bilo, ki bi mu pritegnil. Starca jc pograbila jeza, zaprl se je v svoj mlin in živel čisto sam zase kot divja žival. Tudi ni imel pri sebi svoje vnukinje Vivette, petnajstletnega dekleta, ki ni imela po smrti svojih roditeljev nikogar, razun starega očeta. Ubožica je morala služiti za svoj obstanek in si iskati dela pri žetvi, trgatvi in pri reji svilo-prejk. In vendar se je zdelo, da stari oče prisrčno ljubi otroka. Večkrat je šel v največji vročini štiri milje daleč, da bi videl dekleta pri delu. Ako je bil pri njej, opazoval jo jc ure in ure in jokal . . . Ljudje v okolici so menili, da je stari mlinar odgnal Vivetto iz zgolj skoposti in da mu to ne dela časti, ako svojo vnukinjo pošilja od jedne kmetije do druge in izpostavlja mlado dekle vsem brutalnostim hlapcev in druge so-drge. Šteli so mu tudi v zlo, da hodi tak mož, kakor je mojster Cornille, ki je doslej vedno gledal nase, po cesti kakor cigan, bos, s preluknjano kapo in z raztrganimi hlačami. Resnica je. da smo se ga vsi sramovali, ako je prišel v nedeljo k maši in Cornille jc to tako dobro vedel, da sc ni upal prisesti k nam v klop. Stal jc vselej poleg kropilnega kamena med ubožci. (Dalje prih.) Francosko IJudstuo za svoje škofe. (Pariški dopisnik.) Brezvesten je način, kako liberalno časopisje vara ves svet o dogodkih na Francoskem. Najpreje so pisali, da škofje niso edini s papežem, pozneje, da duhovniki obsojajo nestrpnost Vatikanovo in so navajali za dokaz nekega izgubljenega kaplana. Sedaj, ko to nič več ne drži, utajujejo vse velikanske manifestacije francoskega ljudstva za svoio cerkev in za svoje škofe. In ravno avstrijski vodilni staro- in mlado-liberalni listi ubijajo resnico tako, da se v inozemstvu povsod čudijo naivnosti te politike, katero zalaga posebno bivši francoski mornariški minister Pelletan s svojo obskurno filozofijo v člankih dunajske »Zcit«, tako neumno, kot jo sploh zmore kak franc. svobodomislec, ki je Ic na morju doma. Tako so na primer liberalni listi pisali, da jc za sivolasega starčka nadškofa Richarda,, ko ga jc vlada pregnala iz njegove palače, manifestiralo 5000 ljudi, dočim jih je bilo 20.000. Tako je resnici na ljubo poročal tudi »Journal des De-bats«. (»Corriere della Sera« je tudi resnično poročal, dočim je naš uradni avstrijski kores-pondenčnl urad iz 20.000 napravil 2000, Op. ured.) O preselitvi kardinala Richarda poročam še nadalje podrobnosti: Med množico 20.000 oseb, nianifestujočih za nadškofa, sta bila tudi generala Recannier in dc Charette. Ko jc prišel med množico admiral Bienaime, so ga sprejeli s klici: »Doli s fratnasoni!« Ko pride kardinal in sede v voz, vsi jamejo vzklikati »Živel papež, živela svoboda!« Mladeniči izprežejo konje ter peljejo voz. Po izselitvi jc namestili škof v cerkvi sv. Franca Ksavcrija šel opravit službo Božjo in intoniral »Magni-ficat«. Množica poje s škofom vred, mnogo oči jc solznih. Vladni policaji in biriči nimajo povoda intervenirati ter v svoji klavrnosti morajo izpustiti 10 mladeničev, katere so hoteli zapreti. Iz provincije pa prihajajo dan na dan poročila o velikih manifestacijah za škofe. Druga poročila. V Cheru je več kot 2000 oseb slovesno spremilo nadškofa Servonneta, pregnanega od vlade. Ravnotako v Rennii in v Dijonu. V Me-au.\u je prefekt 781etnega škofa de Brieya pognal iz pplače, dasi jc starček vsled razburjenosti padel onesveščen na tla. To je človečnost svobodoljubne vlade! Policaji, ki v cerkvah zapisujejo imena duhovnikov, naletijo povsod na pasivni odpor vernikov, da, celo otrok, ki policajem nočejo povedati imena duhovnikov. V Nantesu je policija zaprla malega dečka, ki se jc komisarju postavil na pot, ko je ta hotel vdreti v cerkev. V Tarasconu je pa preiskovalni sodnik de Solhcr naznanil pravosodnemu minstru, da odloži svoje mesto, ker bi bil drugače primoran, preganjati pravičnost in svobodo. Sollier piše ministru, da je 36 let obsojal le zločince, da mu torej vest ne dopušča, da bi preganjal poštene ljudi. Najzanimivejša pa jc bila protivladna demonstracija v Lillu. Vojno sodišče je obsodilo infanterijskega stotnika Magnieza ua odpuščenje iz službe, ker 20. pret. in. in hotel s svojimi vojaki razbiti pri iuvcntarizaciji cerkvenih vrat, izjavljajoč da po voj. predpisih ni obvezan, pokoriti se takemu povelju. Vojaško sodišče je to uvaže-valo. Nato ie skoro vse občinstvo, navzoče v sodni dvorani vskliknilo: »Živel Magniez!« Nekateri so demonstrirali za vlado, nakar je na ulici sledil pretep. Verdunskega poveljnika generala de Pechalves je vojni minister stavil v »disponibiliteto«, ne da bi ga zaslišal. General ic v svojem slovesu od vojakov to povdarjai. Vojni minister hoče zato generala postaviti v neaktivno rezervo. Pasivni od.ior pišinJi uslužfjum Proračunski odsek je sklenil glede na poštne uslužbence, da predlaga drž. zboru: Vlada se nujno poživlja, naj sc ozira na soglasni sklep državnega zbora v seji dne 24. oktobra 1906, glede na zboljšanje materialnega stanja, stabiliziranja, napredovanja in ureditev pokojnin raznih uradniških skupin pri poštno-brzo-javnih zavodih. V prvi vrsti naj se pa ozira na poštne prometne uradnike za katere naj se podvoji v ta namen določena letna svota 120.000 kron. Gleda naj se tudi na hitrejše napredovanje v službi za poštne praktikante, za poštne oficijante naj se uredi prestopni štadij, trajno uporabljeni poštni aspiranti naj sc imenujejo za definitivne poštne oficijante, poštne ofici-jantinjc naj dobe plače enake moškim svojim tovarišem, ako imajo enako službo kakor moški; poštarji naj dobe namesto krajevne akti-vitetno dokladf) XI. do IX. činovnega razreda, (ilede na c. kr. poštne sluge naj dobe poštni uradni sluge in pomožni sluge službene doklade, ustanovi naj sc večje število novih de-finitivnih mest in zaračunajo naj se starostne doklade v penzije. Nadalje naj upošteva vlada dolgoletne želje ostalih skupin poštnih uslužbencev kakor poštnih selov, paznikov brzojavnih prog, mehaničnih pomočnikov in posti-Ijonov. Vlada sc poživlja, naj postavi za to potrebne vsote v državni proračun in naj poroča prej ko mogoče, kaj da ie storila. Vlada sc nadalje poživlja, naj sc ozira tudi na druga številna vprašanja, ki nimajo proračunskega značaja, kakor fakultativna 351etna služb, doba službena pragmatika in disciplinarno postopanje, dopusti in nedeljski počitek, naj dobe popolne uradniške pravice. Pospešijo naj se tudi poizvedbe glede na napredovanic v službi in naj sc o uspehu nemudoma poroča zbornici. » • ♦ Sklep proračunskega odseka sicer v previdnih stavkih a ravno zato tembolj upravičeno obsoja vse graje vredno zavlačevanje glede na rešitev popolnoma upravičenih za- htev poštnih uslužbencev. Vlada še zdaj leta 1906 ni glede na poštne uslužbence storila, kar bi bila morala storiti že davno. Naraščajoča draginja pa še bolj sili poštne uslužbence v neizprosni boj proti naši birokraciji, ki hodi menda glede na počasnost v šolo k turškim gologlavim kadijem. Resnost položaja naša avstrijska birokracija, višja seveda, še zdaj ne pozna in tako dokazuje, da je hodila v šolo k ruski. Izjave sekčnega načelnika trg. ministrstva Paeherja nam to dokazujejo. Jako obširno se je mož izjavil o nameravanem odporu pošt. uslužbencev. Sodi, da bodo delali »po predpisih« le uslužbenci nižjih kategorij, poduradniki in pa ekspedijenti bodo pa delali lepo proti predpisom praktično, ker jim je bilo ugodeno. Mož upa, da tudi pri pasivnem odporu vzdrže popolnoma reden promet. Upa tudi v slučaju velikega razvoja pasivnega odpora na pomoč pomožnih delavnih sil. Sek-čni načelnik Pacher sploh sodi, da sluga svoje službe sploh ne more vršiti drugače kakor jo vrši sedaj. Plemič Pacher se seveda moti. Pred pasivnim odporom železničarjev so avstrijski birokrati ravnotako sodili, kakor sodi sedaj pl. Pacher. Izkušeni pismonoše se smejejo plemenitemu sekčncmu načelniku, ki najbrže nc ve, kako se strinjajo sedanji predpisi glede na uvrstitev in dostavljanje pisem. Splošno znani prestopki proti predpisom zaradi praktičnega dostavljanja pisem so seveda znani javnosti, časopisju in vsakemu, ki sc zanima za to, samo plemiču in sekčnemu načelniku pl. Pacherju ne. In grožnja s pomočjo. Smešno, kakor da sc kdo nauči kar čez noč komplicirane poštne službe tudi po višjih kategorijah. Lepa zmešnjava bi nastala, ako bi »civilisti« ravno sedaj ob praznikih pričeli dostavljati poštne pošiljatve. * « * Neka neuradna izjava je naglašala, češ, da poštni uslužbenci niso slabo plačani, in da imajo tudi postranske dohodke. Zabilježili smo jo tudi mi. Postranske dohodke pa imajo le spremljevalci voženj, na dan 35 vin. Uslužbence pa poštna uprava tudi jako mnogokrat kaznuje. In pri najmanjši priliki odtegnejo ubogemu uslužbencu kronco. Poštni uslužbenec mora nadalje plačati tudi kolek. Dunajski in ljubljanski uslužbenci tožijo o dragih stanovanjih. Zdaj pa računajte in sc čudite, kako naj se preživi z mesečnimi 60 kronami oženjem poštni uslužbenec. Tretjino plače mu požre stanovanje, kaznr, kolek itd. Službena pota so vedno daljša, črevlji sc draže, samo fiOkronska mesečna plača pa ostane enaka. * * # V Pragi pasivni odpor kakor se nam danes poroča, šc ni oficielno proglašen. Pač pa že zdaj zaostaja promet po praških poštnih uradih. Dunajski poštni uslužbenci so tudi popolnoma pripravljeni ua odpor. Vre pa tudi po vseh drugih večjih mestih. Baje se ne bodo udeležili odpora takozvani certifikatisti in velik del ekspedijentov in poštnih poduradnikov. Časopisje je splošno na strani poštnih uslužbencev, državni poslanci tudi. Ako tudi končno ne pride do boja še sedaj, to je gotovo, da avstrijska javnost ve že zdaj popolnoma dobro, kako nečuveno mačehovsko postopa naša visoka birokracija s poštenimi poštnimi uslužbenci. VOJAŠKI NOVINCI. Zakonska predloga o vojaških novincih za leto 1907, katero predloži v ogrski zbornici lioiu :dski minister Jekelfalussy, se nc bo razlikovala od postave od 1906. Število vojaških novincev se ne zviša. BUDJE.IEVIŠK1 NEMCI. Več nemških mest iz Češke jc poslalo ministrskemu predsedniku Becku brzojavni protest proti nameravani češki akciji proti imenovanju nemški častnih občanov v Budjejevicah. Vlada nai uporabi najostrejša sredstva proti terorizmu poulične mase, ki grozi preganjanemu ncništvii v Budjejevicah. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Avstrijska delegacija nadaljuje svoja zborovanja 2. januarja v Budimpešti. Končala bo svoje delo najbrž žc 8. januarja. MEŠETARJENJE S SRBSKIM PRESTOLOM. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona, da je prejšnji srbski poslanik Mijatovič povedal »Tribuni« sledeče: Preteklo leto sta k Mijatoviču prišla dva odposlanca iz Bel-grada, da ga pridobita za to, da pregovori angleškega princa Arturja Connaughtskega, naj v slučaju odstopa kralja Petra sprejme ponudbo za srbski prestol. Kralja Petra da hočejo v Srbiji pripraviti do tega, da prostovoljno odstopi. Mijatovič jc odposlancema ilcial, da kralj Edvard tega ne bo nikoli do volil. Mijatovič pravi, da na Srbskem ena stranka dela za princa Mirka Črnogorskega, druga za Juriia Viljema, najstarejšega sina vojvode Cumberlandskega. — To so seveda — nemški viri. RUSIJA. V Lodzu so revolucionarji vrgli bombo pod voz policijskega načelnika in potem še nanj streljali. Načelnik je lahko ranjen, ravnotako kočijaž in dragoncc spremljevalec. Kočija jc vsa razbita. Zločinci so zbežali. — Voj. sodišče je obsodilo 15 pomorščakov, ki so sc svoj čas na »Potcnikinu« uprli ter se potem prostovoljno izročili sodišču. Eden jc obsojen na štiri leta prisilne ječe, drugi pa bodo uvrščeni v vojaške kazenske oddelke za šest mesecev do dveh let. — V Peterburgu ie policija odkrila vojaško organizacijo rcvohicijonarcev ter zaprla sto oseb. — Na pamiku »Car Nikolaj II.« v Odesi jc eksplodiral peklenski stroj. Komaj so obvarovali ladjo, da se ni potopila. Dnevne novice. * Zmaga »Slovenske Ljudske Stranke« v Stari Loki. Pri občinskih volitvah v Stari Loki so se danes zaključile so pristaši S. L. S. temeljito obračunali z dogodki, ki so pri znanem shodu v Stari Loki se vršili ter s sijajnim porazom liberalizma dokazali, kako so sc lagali liberalni listi v svojih poročilih, ki so Staro Loko pričeli šteti med liberalne trdnjave Za sijajno zmago »S. L. S.« v podobčinah, je sledil včeraj sramotni poraz »Narodovih« pristašev v III. razredu, danes pa smo dobili iz Škofje Loke naslednjo brzojavko: »V II.-razredu naših 66, liberalcev 10, v I. razredu naših 13, liberalcev 14.« — Tako je »S. L. S.« zavzela obč.ino Staro Loko. »Narodovemu« in »Gorenjčevemu« županstvu pa je za vedno od-klenkalo! + G. Hinko Slrovatka, ki jc za časa narodnega gibanja m strahovlade Khuenove 1. 1903 moral pobegniti preko Ljubljane v Ameriko, se je tc dni srečno vrnil nazaj v Zagreb. + Zboljšanje položaja državnih uradnikov. Finančni minister Korytovski je v seji proračunskega odseka dne 19. t. m. objavil, da dobe štiri nižje kategorije državnih uradnikov od 15. jan. začenši 120 kron draginj-ske doklade. + Imenovanja v veterinarskih službah. Klavniški živinozdravnik gosp. L a vosi a v S i m c n t h a I v Trstu imenovan jc dež. živinozdravnikoin v Vipavi. — Veterinarski asistent gosp. Peter P i r j e v e c imenovan je c. kr. okrajnim živinozdravnikoin v Sežani. + Doktorjem prava bo na graškem vseučilišču v soboto dne 22. dec. promoviran g. c. kr. finančni komisar Anon Jancžič. Casti-tamo! Hrvaški sabor je prekinil svoje seje do 21. januarja. Debata o adresi šc vedno ni končana. Govorniki raznih strank polemizirajo na dolgo in široko za politiko pobratim-stva z Mažari in proti njej. — Tudi godba bo dražja. Cene vseli člo veških potrebščin se vedno povišujejo in v kratkem sc moramo pripraviti, da se podraži tudi godba. Društvo dunajskih izdelovalcev glasbenega orodja ie vsaj sklenilo, da poviša cene godal od novega leta za 20 odstotkov. — Hrvaški dopisovalni urad, ki bo na razpolago vsem hrvaškim časopisom ustanovi z novim letom hrvaška deželna vlada v Zagrebu. — Letne karte na južni železnici stanejo v I. 1907 ravno toliko, kakor so veljale za I. 1906. Umrl je včeraj ob četrt na 10. zvečer v Spodnji Šiški v Novih ulicah št. 206 po dolgotrajni bolezni g. Josip Čimer m a n, previden s svetimi zakramenta za umirajoče. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoldne. Novo društvo v Metliki. V Metliki so ustanovili »Delavsko izobraževalno društvo Danica«. Vreme, kakšno bo ta mesec? Pred štirimi tedni smo napovedali lepo vreme. No, ali ui bilo? Grdo je bilo Ic o polni luni en dan, o sv. Nikolaju en dan, ob zadnjem krajcu dva dni. Toraj sc lahko reče, splošno jc bilo lepo. — Rimljani so rekli: prima, sccunda nihii, tertia aliquid, cpiarta, guinta gualis, tota luna-lio tališ: Prvi iu drugi dan nič ne pokaže, tretji nekoliko, kakršen pa je četrti in peti dan po mlaju, tak je tisti mesec. Pazite torej v sredo in četrtek, tak bo splošno cel mesec. Vmes seveda ima luna ob svojih spremenili svoje muhe, kakor kaže ključ v koledarju. Aretovanje tržaških svedrovcev. Zdi se, da je tržaška policija dobila slednjič vendarle v pest prave svedrovce. Minolo nedeljo je policija dobila tajno obvestilo, da je večia družba oseb, ki so jako na sumu, da so sc vde-ležili raznih tatvin na blagajnah potom vrtanja istih s tihim svedrom, pustila v kavarni »Di-ana«, ki je na trgu sv. Ivana, jako obsežen omot, v katerem da je najbrže razno orodje. Policija jc preiskavši kavarno res našla tam velik omot iz platna, kakoršnega rabijo za vreče. In v tem omotu je policija našla toliko časa brez vspeha iskani pravi tihi sveder, vse drugo orodje, ki spopolnuje sveder, nadalic več ključev in vetrihov. Še isti večer sc je pa policiji posrečilo v neki pivnici v ulici della Barriera vecchia aretovati tudi dva od onih, ki so bili pustili omot v kavarni »Diana«. Arc-tovana sta 231etni sedaj brezposelni težak Henrik Caligaris doma iz Pole, in 24letni težak Jakob Tomasich, doma iz Trsta. Oba sta pa imela že precej opraviti s sodiščem. V torek jc pa policija aretovala šc druge tri ptičke, ki so v intimnem prijateljstvu s Caligarisom in To-masichem. Ti trije so: 41 letni mizar Ivan Ste-ska, 241ctni mehanik Marcel Michcluzzi in 31 let stari težak Ivan Serbo, vsi trije doma iz Trsta. Stcska in Serbo sta policiji dobro znana kakor nevarna uzmoviča, a tudi Micheluzzi jc žc bil v konfliktu s kazenskim zakonikom. — Štajerska deželna zveza za promet s tujci razstavi v izložbenih oknih nekaterih potovalnih pisarn na Nemškem slike Štajerske; najprej pridejo na vrsto velike fotografije (18:24) iz okolice pri Miirzzuschlagu. Tudi angleško železniško ministrstvo je privolilo, da lahko razstavi štajerska deželna zveza slike v tamkajšnji pisarni za avstrijski tujski promet. — In za našo deželo! — Lovska sreča. Gosp. Štefan Gomilšček, mizarski mojster iz Solkana, je na lovu v Ravnici dne 12. t. m. zadel z dvema streloma tri srne. Dve sta padli takoj, tretja je bila obstre-ljcna. Po drugem strelu je padla tudi ta. Na lovu je bil g. Gomilščak sam. — Žrtev zime. Na Koroškem so našli zmrznjenega 39 let starega delavca Jakoba Tckavca, ki je bil doma iz Zilc, okraj Logatec. — Oviran promet. Na okrajnih cestah: Rakek-Novavas-Sodražica, Rakek - Staritrg-Babino polje in Nova vas-Loški potok je vozni promet, zlasti poštni, vsled snega čutno in znatno oviran, isto velja glede okrajnih cest: Dol. Logatcc-ldrija in Dol. Logatcc-Rovtc. Zbog tega deluje na vseh progah snežni plug. — Zametena pota. V logaškem in posto-»Mirovo« notico o zborovanju v Podsinji vasi skih krajih vsled zametenih potov slab. Poleg tega pa manjka revnejšim otrokom potrebne obleke iu obuvala. — Pogorela ie v Stražišču pri Kranju v torek zvečer Franci Bcrčič, po domače pri Ropu, hiša z gospodarskim poslopjem. Škode ic nad 2000 kron. Zavarovana je bila za nekaj manjšo svoto. Kako jc nastal ogenj, se še I1C vc. — Z doma je odšel dne 3. t. m. dvanajstletni Franc Bajželj iz Stražišča pri Kranju. Odpeljal se je ta dan ob pol 11. uri proti Ljubljani. Orožništvo ga išče že celi čas, a ni sledu za njim. Pravijo, da ga jc odpeljal neki agent. Stojerske m\t%. š Samovoljna prepoved. Oraško namest-ništvo je »Kmetijskemu bralnemu društvu v Ragoznici« pri Ptuju prepovedalo igro »Nemški ne znajo«, čeravno se je ta igra že opeto-vano vprizorila po slovenskih deželah. Da se izpodbijeio tla tej nezakoniti prepovedi, prosi zadnja »Domovina« da se na nje uredništvo (v Celju) naznani, kje in kedaj se je ta igra že spravila na oder. š Iz Vojnika. Naš trg bo zapustil nemški upravitelj deželne hiralnice Josip Temmerl, ki pride kot oskrbnik bolnišnice v Rottenmann. Mož si je s svojo nemško nadutostjo pridobil toliko »simpatij«, da za njim ne bo nihče solze potočil. Siccr pa je neki Hoch, ki pride za njim v Vojnik, njegov vredni naslednik. š Umrl je v Kapelah pri Brežicah gosp. Josip Cizel, posestnik, oče gosp. J. Cizela, profesorja na ženskem učiteljišču v Gorici. š V Raihenburgu jc umrl gosp. Makso I v a n c c, posestnik, brat pokojnega dekana v Šinarji, oče gospoda kapelana v Cadram-Ijah. Pogreb je bil danes v četrtek. Svetila mu večna luč! š Umrl je v Studencih pri Mariboru vpo-kojeni učitelj g. Znuderl. Bil je blag slovenski mož. N. v m. p.! LjubllansKe mm. lj Draginja v Ljubljani. K predvčerajšnjemu dopisu iz občinstva smo dobili danes iz mesarskih krogov dopis, katerega kot neodvisno glasilo priobčujemo. Dopis se glasi: »Magistrat je proti mesarjem dovolil stojnice, da bi se vsled raznih olajšav pri stojnicah meso pitane živine po 10 krajcarjev kg. cenejše prodajalo, kar se pa ne izvršuje; prvič se ne prodaja meso pitanih goved, drugič pa določajo lastniki stojnic cene mesu po svoje. Neki lastnik stojnic se jc sam izrazil, da magistrat nima nič določevati cen pri stojnicah, češ, da prodajamo kakor hočemo. Priče imamo na razpolago. Vsled stojnic tudi niso za Ljubljano veljavne vse one olajšave, katere ie železniško ministrstvo dovolilo večjim trgom za dovažanje živine. Tržno nadzorstvo je nad vse pomanjkljivo in marsikaj nc opazi, kar bi bila dolžnost tržnega nadzorstva«. - Prav je, da se razvije t) draginji v Ljubljani javen razgovor, ker sc magistrat za stvar ne briga in njegov v ta namen izvoljeni odbor spi. Pripravljeni smo priobčevati o tc i stvari nam došla poročila iz občinstva. Da nc veljajo olajšave za pošiljanje živine za našo Ljubljano ampak v prvi vrsti za Dunaj, je vzrok v prvi vrsti to, ker se ljubljanski občinski svet za te stvari nič ne briga, dočim sede v dunajskem občinskem svetu možje, ki imajo drugačna naziranja o narodnem gospodarstvu in so v resnici — možje dela. Ij Podravnatelj ljubljanske tobačne tovarne g. Pessiak ie pomaknjen v VII. či-novni razred. Ij Poštni vlaki o Božiču na južni železnici. Poštni vlaki ua južni železnici od 19. do 24. t. ni. so v dva dela razdeljeni tako, da v prvem delu so samo potovalci in prtljaga, v drugem pa poštno in brzojavno blago. Drugi del pride na postajo okolu tri ure pozneje kot prvi. V praznikih bodo, ako bo treba, tudi brzovlaki razdeljeni v dva dela. Ij Zmerni Nemci na — mestnem drsališču. Par kvadratnih metrov dolgo in ravno toliko široko drsališče so si zdaj zgradili ljubljanski nemški nacionalci ali »Strammdeutsche«. Pa, na tem drsališču je mizerija za ta šport. Pametnejši Nemci sc drže zatorej rajše starega drsališča, s katerega mestna uprava nikogar ne meče, če plača pristojbino. Ij Predavanje za pevce. Upravni odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« priredi za člane v »Zvezi« stoječih pevskih društev prihodnjo nedelio, dne 23. decembra, ob pol jednajstih dopoldne v pevski dvorani »Glasbene Maticc« predavanje. Predaval bode zvezni pevovodja g. koncertni vodja Mate j Hubad: »O zboljšanju petja s p o-s c b 11 i m o z i r o ni n a i z g o v a r j a v o«. Želeti jc, da sc tega predavanja udeleže pevci v kar največjem številu, osobito vsi pevci ljubljanskih, v »Zvezi« stoječih pevskih društev. Zelo podučljivo bo predavanje tudi za pevovodje. Zato naj izmed teh pride, kdor le more. Ij Iz psarne slovenskega gledališča. Nocoj se uprizori tretjič v sezoni priljubljena Smetanova komična opera »P roda n a n e-vesta«. V nedeljo popoldne sc igra prvič v sezoni slovita Aiizengruberjeva narodna igra »P o d k r i ž c v a I c i«, zvečer pa sc poje četrtič in zadnjič v sezoni »Rigolctto«. Ij Dovažanje ledu se jc ta teden pričelo s »Kerna« in drugih podobnih prostorov v me- stno ledenico in v privatne hiše in shrambe. Plošče so 5—8 cm debele. Nesnažen led ni dovoljeno voziti in rabiti. Ij Ošpice so se znova pojavile na tukajšnji vadnici, na mestni dekliški in deški ljudski šoli. Prva razreda na vadnici sta za nekaj dni zaprta in pouk prekinjen. lj Zamude na železnicah. Dunajski in tržaški vlaki imajo vsled snega po četrt ure in več zamude. Ij Noro zlomil si je na ulici domu grede pred par dnevi sodni oficijal G. Gabrič. Včeraj so ga prepeljali z rešilnim vozom v dež. bolnico. Tudi par drugih oseb jc zadnje dni padlo i sc več ali manj poškodovalo; o otrocih niti ne govorimo. Odločno pa moramo grajati brezbrižnost magistratnih organov, ki ne skrbe za to, da bi bili trotoarji zadostno posuti s peskom ali drugo tvarino. To ni nikak red! Najslabše je v tem oziru preskrbljeno pred hišami, ki so last mesta in — nekaterih obč. svetnikov! Ij Lastno električno napravo si zgradi akcijska družba »Union«. Tozadevni načrti so že izdelani. t Ij Zakasneli tiči. Sinoči je letela jata žr-javov čez naše mesto z glasnim vikom proti jugu. Prišli so s hrvaškega močvirja. Ij »Ljubljanska društvena godha« priredi danes v dvorani »Punti^amske pivnice«, Turjaški trg (Remic), o priliki otvoritve restavracije koncert in sicer v p r i d G r e g o r-č i č e v e m u s p o m e n ik u. Začetek ob pol osmih zvečer, vstopnina 50 vin. Ij Umrli so: Dimitrij Kajzelj, bančnega uradnika sin, 2 dni, Šubičevc ulice. — Ivana Kušar, zasebnega uradnika hči, 2 leti. Sv. Petra cesta 50. — Marija Ciuha, gostija, 61 let. Radeckega cesta II. — Jakob Kovač, posestnik, 58 let. Ij Potični vlaki so pričeli voziti iz Dovoja v Trst. Sedaj vozijo trije vlaki, zadnji dan pred Božičem jih bode pa vozilo šest. lj Umrla je v Kapiteljskih ulicah št. 11. Neža Fcrmando. TslefonsKn In Mhurg poročih'. DANAŠNJA SEJA GOSPOSKE- ZBORNICE. Dunaj, 20. decembra. Predsednik knez VVindischgratz je otvoril sejo ob 11. url 25 minut dopoldne. Navzoči so bili vsi ministri. Po zaprisegi dveh novih članov, naznanja predsednik da je došla vladna predloga o »numerus clausus«. Grof Frac Thun predlaga naj se ta predlog brez prvega branja izroči komisiji za vol. reformo ter se ji naroči, naj tekom 24 ur ustmeno poroča o niej. Nadalje predlaga grof Thun. naj se ne vrši danes razprava o vol. reformi, ki je na dnevnem redu. Razprava o vol. reformi naj se danes odloži, ker je ta predloga v zvezi z »numerus clausus«. Thunov predlog je bil sprejet. Predsednik določi, nai se mesto izstopivših članov izvrši danes volitev 11 novih članov v komisijo za vol. reformo. Seja se je prekinila, da so se razdelili listki za glasovanje ter se je potem izvršila nova volitev v komisijo. S tem je bilo konec dnevnega reda današnje seie n je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja ho jutri z dnevnim redom: 1. Ustmeno poročilo komisije za vol. reformo o vladni predlogi glede »numerus clausus«. 2. Volilna reforma. — Komisija za vol. reformo ima danes oh 3. uri popoludne sejo. DARILO AVSTRIJSKIM NARODOM ZA BOZlC. D u n a 1, 20. decembra. Cuje se, da o božičnih praznik h uradni 1 st priobči cesarjevo sankcijo novega volivnega zakona. KONEC ZASEDANJA DRŽAVNEGA ZBORA. Praga, 20. decembra. »Narodni Listy« poročajo, da ho sedanje zasedanje državnega zbora zaključeno s cesarjevim prestolnim govorom, nakar se cesar odpelje v Prago. NOV ZUPAN V ŽELEZNIKIH. Železniki, 20. decembra. Danes je izvoljen za župana v Železnikih Martin Klopčlč. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. B u d i m p e š t a , 20. decembra. Prihodnja seja avstrijske delegacije bo dne 3. januarja ob 4. uri popoldne v Btid mpešti. Dnevni red: vojni ordinarij. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 20. decembra. Vsled nujnega predloga poslanca Kathreiiia se vrši danes v zbornici drugo branje proračunskega provi-zorija. PASIVNA REZISTENCA POŠTNIH USLUŽBENCEV. Pr a g a, 20. decembra. Organizacija poštnih uslužbencev je naznanila poštnemu ravnateljstvu, da poštni uslužbenci toliko časa dokler se njihovim zahtevam ne ugodi, ne bodo opravljali obligatne pomožne službe pred Božičem. Listi prinašajo oklice na delavstvo, naj se noben delavec ne oglasi, za tako službo in naj delavstvo pomaga v boju svojim tovarišem. Praga, 20. novembra. Poštno ravnateljstvo je izvršilo velike priprave za slučaj pasivne rezlstence. Na postajah je mnogo rezervnih voz. Dunaj, 20. decembra. Cuje se, da tukajšnji poštni uslužbenci prično s pasivno rezistenco jutri ob 6. uri zjutraj. VLADNA NASILJA IN PROTIDEMON-STRACIJE NA FRANCOSKEM. Pariz, 20. decembra. Do danes je zapuščenih .11 škofijskih palač in 72 semenišč. N a n t e s , 20. decembra. 2000 oseh je demonstriralo proti vladi, ko so policaji odšli v semenišče. Mnogo policajev je ranjenih. A b b e v 111 e, 20. decembra. Semeniš-niki so, ko so orožniki prišli, da jih izženejo, zabarlkadirall glavni vhod ter odšli iz poslopja po drugih vratih. Množica se je zagnala v policijskega komisarja, ki se je komaj ubranil. Pariz. 20. decembra. V Viverzu je pri odhodu škofa iz škof iske palače demonstriralo proti vladi 4000 do 5000 oseb. V Greno-blu je bil pretep med katoličani in protidemon-stranti. 15 oseb je ranjenih. V Bajonu so morali oblasti v semen šče s silo vdreti. Profesorje so druzega za drugim s silo spravili iz semenišča. PARNIK ZGOREL. F e o d o z j i a , 20. decembra. Včeraj je v Inki zgorel nek! parnik. Posadka 60 mož se je rešila. HUNHUZI NAPADLI VLAK. Peterburg, 20. decembra. Hunhuzl so te dni napadli vlak Usuri železnice. En vo-iak je mrtev, pet Kitajcev ranjenih. ŠOLSKA PREDLOGA NA ANGLEŠKEM. London, 20. decembra. Gorenja zbornica je šolsko predlogo zopet odklon la. VELIKA MANIFESTACIJA ZA CARJA. M o s k v a , 20. decembra. V velikem gledališču je občnstvo včeraj priredilo veliko manifestacijo za carja. Občinstvo je večkrat stoje pelo cesarsko himno. GALERIJA VIKTORJA EMANUELA V NEVARNOSTI. Milan, 20. decembra. Včeraj je v galeriji Viktorja Emanucla nastal ogenj, ki je pretil uničiti galerijo in kupolo, vendar se ie posrečilo omeiiti ogenj in tako rešiti to mo-numentalno stavbo. POTRESI NA LAŠKEM. Rim, 20. decembra. Ob četrti url ziutraj so v Sieni čutili močan potresni sunek, v Pogglonsi so čutili ob 3, 4, 5, uri zjutra) potresne sunke. KRITIČEN POLOŽAJ NA KITAJSKEM. T i e n c i n , 20. decembra. Položaj je zelo resen. Povsod oblasti zakrivajo tajne zaloge orožja. Nakupovanje orožja po privatnik h se vedno boli množi. Japonci so pomnožili straže pri svojem poslaništvu v Pekinu za 100 mož. Sumljivo gibanje, kateremu se pridružujejo kitajski vojaki, se opazuje tudi po drugih kitajskih mestih. grenka voda Meteorologično poročilo. Višina n.morjem J06 2 m, sredn ji zračni tlak 7 6 0 mm < C*B opn- zovu nja Stanje barometra v mm Temperatura pu Celzija Vetrovi Nebu ► ; =0 a. 19 9. zveč 4 9 2 S hri zvetr obl. 20 7. zjutr* 74rt H 35 sl. svz.b. - 3 6 2. pop. '47 7 2 9 -t vzh - Srtdnja včerajšnja temp. 2 2°, norm 2 C«. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ccm, da je naš iskreno ljubljeni oče, ozir. stari oče, stric in bral, gospod Josip Cimermon včeraj, d ne 19. decembra v 59. letu starosti, pieiiden s sv. zakramenti mirno zaspal v Gospodu. PoR.-tb nepozabnega pokojnika sc vrši jutri dne 21. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Spodnja Šiška, Nove ulice 206. Spodnja Šiška, 20. decembra 1906. Elegontne lahke S0HI za enaga konja so na prodaj. •— Kje, pove uredništvo .Slovenca". 2909 (3 l) i n prodajalna se odda v najem tik farne cerkve; v hiši obstoji tudi gostilna. (29113-1) Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „S I o ve n ca". V ribarskam zavadu na Studencu so na prodaj šarene postrvi kilo po K 4-—. — Naročila pri prof. Franke, Ljubljana. 2915 1-1 Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o r n o Štev. telefona 210. 2469 »50—10 eini p i vti r Nod rih in p tek I citirali. Poshusite i ir? priporočite 1 = izdelke = $ Tydrope toparne hranil d Pragi VIII. Cenovnih zastonj. | = Najkoristnejša = božična darila i i dobite v trgovinah s tem kazalom. ----2*0* 7 Slnfier Co- akc. dr.zo Slual. strols Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. AKC ttll tistem lepo urejena, tudi za plakate, s hitrim strojem 50 X 65 cm, proda se radi selitve takoj za 6000 kron. Vpraša naj se pri lastniku A. Brusina, v Zagrebu, llica hroj 33. 2908 (4-1 Izurjene šivilje za belo tkanino sprejme takoj tovarna m perilo Šivalnih strojev ni treba goniti z nogo, ampak jih goni stroj. g Izšel je težko pričakovani g 8 Holedar 9 2913 (8-1) S Uredil deželni nadzornik J. Legvart. 8 11. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata I pravila živinoreji, krmljenje goveje ■ živine in prašičev. H SPrašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje n mleka, bolezni mleka. Obdelovanje U travnikov, naprava in osuševanje trav- ■ 1 nikov, umetna in naravna gnojila. I 0 Sadjereja; naprava sadovnjaka. Q Vinoreja, priprava dobrega vina. Kme- fl tijski zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje 1 lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. ■ Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Pl Vezan je letos v posebno močno plafno. Cena s pošto K I 8 in se naroča pri Iv. BONACU - _ Ljubljani. - Vsled prihranitve dra- I gega povzetja se naj znesek naprej 0 P> dopošlje. e ttt!. .«2» aSt•«211 •St» fHS e»» rffa -i*. • Najvišje odlikovanje na mednarodni j* razstavi v Milanu 1906 (avstr. razsudiSiC. \ I I i l Josip Črnko ? župnik v Vulmdu na Šta-$ jerskem, pro-i za dopošiljatev 4 8 steklenic | PICCOLUjjevega | železna tega vina | a in izjavlja, da je že pri-j doposlano vino ^ dobro učinkovalo. $ 1 polliterska steklenica K 2 ,4 polliterske | J steklen Cd za Ljubljano K 7'20. po pošti z fc. T 2745 zj\ojnino vred K 7-S0. ti c ? 3 Zunanja naroMla izvršuje najtočnejše kkar £ | Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. B dne 23. decembra ostane 2910(3-1) trgovina s periiom, klobuki in modnim blagom C. J. HA dopoldne in popoldne are Zahtevajte zastonj tn Irnnko mo| veliki, bogato lluatrovau el.vnl cenik r nad I01U allkaml vseb vrst olkrln.ntlh, srt-brnlli tn rl.Ub u> z znamko Boakopf, llah., Om?x* Scb»B!i«!i«i n, (ilubSttr kakorludi vitb vrvi aolidnib il.tiiin In .rebrni, po Udroik tOT»rrliHt rrn.li. Nlkel. remont. ura......K .lat. Roskopl palmi nra . . , . , , , cma |rkl. rem. ara B Ivlc. Izvir. Roakopi pat. ura . . , Ooldln rem. ura »Luna' kolesje , irebr , , .Olorln" , , . , , dvojni plaSč . , oklep veriiica z rlnflco na pero in karab., <5 gr. lelka , 3 TO r.aka Tula olkel ura a aldro z .Luna" kole»|em . . , 9 50 ira ■ kukavico K 3-50, budilka K 2 90, kuhlu|aka ura K 3 — ivarcvaluska ura K 3 80 Z. ril.ko uro 8letno plamenu J.matrol Klk.k rinlkot Z.niena dOTOlJin«, al' dnn.r nar.tO I Prva tovarna za ure Haltns Konrad v.Mnsl« l"89 (Briix) št. 654, Češko. 100 34 V— 4-— <•- 5'— 7J0 780 II SC Velika božična !!! prodaja!!! Primerna božična darila! po čudovito nizkih cenah se prodaja konfekcija za gospode, dame in otroke v AnžlešK. skladišču oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg iteu. 5. 2428 14-8 Zelo ugodna prilika. Nasproti centralnega kolodvora na Jesenicah na Gorenjskem se proda vsled nagle smrti žene novozidana cnonadsfropna hiša urejena za hotel, restavracijo jn pekarijo, z vso opravo vred. 16 prenoče-valnih sob, vodovod in kopalna soba, vpeliana acetilen-razsvetliava. Pri hiši je koncesija za gostilno in žganjetoč na drobno. Pred hišo in za hišo prostor za vrt. Dalje se p r o d a v Malnici na Koroškem pri predoru skozi Ture o o o o o bsfdkcl o to 0 0 o 16 m dolga, 8 m široka. Pekarn«*, zidana, 8 m2, zgoraj 8 sob, event. tudi z opravo. Poleg je hlev. Veljala je baraka K 12.000, sedaj se proda po dogovoru s konjem in vozom vred za 8000 kron. Na spomlad nadaljevala se bode železniška gradnja s 5000 ljudmi Baraka stoji na najboljšem prostoru. Na Jesenicah se cepi železniška proga na pet strani torej vedno velik promet. Natančneje se poizve pri gosp. J. Počivavšku, posestniku v Trbovljah ob južni železnici. i Priloga 291. ite*. »Slovenca" dnč 20. decembra 1906. jfjtaro žeIezo,| >< baker, cink in me- l>< A denino fl ^ kupuje po najvišjih cenah * Franc Stupica A trgovina z železnino M na Marije Terezije cesti M A v Ijubljani 863 29 fl M* Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod »Narodno karamo" Električni« razsvetljava. Od 16. do vflevil 11. dec. 1906: !£ Obleganje PortArturja !!!! Kašelj .'!! a Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem! Kaiser-jeve | karamele za prsa s 3 jelkami. 5 Zdra niško preizkušene in priporočene proti | kaš^u, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu. 1 Min not. potr. izpričeval dokazuje, da je | JI tU res, kar se obljubuje. 2483 24-3 Zavoj 20 in 40 vin. pri: 3 lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna 1 lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald = pl. Trnkoczy. Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani. Ravno prau za bolne praznike! Pri nakupovanji božičnih daril izbrati kaj primernega je ponajveč jako težavno. Ali za letošnje praznike to ne velja, ker izginejo vse težave, če se domislite le „Tudor-skih demantov". Kakor se lahko prepričate, ce si ogledate razstavo Tudor-akih demantov, boste našli tamkaj prelepo izbiro lepotičja s TUDOR-skimi demanti znanstveno preizkušeni. Gotovo ne boste imeli niti najmanjih težav, kadar izbirate božična darila, tudi najbolj razvajene prijatelje bodete lahko razveselili ž njimi. Prstane, kravatne igle, broše, svetinje (medajlone), man-šetne gumbe, uhane itd. itd. s krasno blestečimi Tudor-skimi demanti, znanstveno preizkušeni ter povsem tako lepi, trajni, koristni ter po ceni, kakor si vsakdo misli obžična darila prej zdaj Kron pa le kroni. „TUD0R"-ske demante prodaja ANTON v Ljubljani, Mestni trg št. 21 Zunanja naročila izvrše se proti povzetju. 1685 2 1 Destilacija g Enonadsfropna hiša 0 o 0 0 0000 žganja v zvezi z izdelovanjem brezalkoholičnih pijač se more takoj pričeti z najb, ljšim uspeh m; za oblastveno dovoljenje v svrho izdelave in prodaje se jamči ter brezplačno na licu mesta temeljito uredi manipulacija po izurjenem strokovnjaku. Obširne informaciie v svrho dobre trgovine na razpolago. Brezkonkurenčne vrste in reklame brezplačno. Resni ponudniki naj naslove svoje ponodbe pod „Goldgrube" 2500 na Ann. Exp. Eduard Braun, Dunaj, I., Kotenturmstrasse 9. 2782 4 m Kamniku na prodaj. Iz proste roke se proda pod zelo ugodnimi pogoji hiša, obstoječa iz 7 sob, 2 kuhinj, 1 podstrešne sobe, lepo obokane kleti, dalje 2 hleva, 1 šupa, nova drvarnica s čedno novo uto, 1 svinjak in 1 soba za posle, ter nekaj vrta. Hiša je v dobrem stanju ter ima korporacijsko pravico, od katere se dobiva letno do 6 sežnjev drva in hlodov. Hiša stoji pri glavni cesti, 2 minuti od kolodvova in 400 korakov od farne cerkve , oddaljena. Zelo pripravna je za kakega gospoda penzijonista, kakor tudi za trgovino. Hiša ima zelo lep in prijazen razgled na vse strani. Na željo proda se tudi še posebej 1000 ] sežnjev druzega vrta v zelo dobrem stanu ter zraven železnice. Natančnejša pojasnila, knkor tudi cena hiše, daje gosp. Franjo Vidic, tajnik in odbornik 1. okrajne hranilnice v Kamniku. 2stl 5 t JPiHimese »a »seJUtS i%Jst x i-t- N»aa njsi s Žrebanje: Glavni dobitek: 5. jan. K IOO.OOO., Žrebanje: Glavni dobitek: Promese na kreditne srečke a K 17"— 2. januarja K 300.000. I Promese na zemeljske kreditne srečke a K 5 „ „ srečke regulacije Donave „ K 10*— 2. „ K 140.000. | Vse tri promese skupaj le 30'|2 krone. Naročila izvršuje z obratno pošto ,,Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani, Stritarjeve ulice 2, katera sprejema tud vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 4I|2°|0 od dne vloga do dne vzdiga. 2291 27 nPI ftll^ir A nDH^FDl ZDRUŽENIH PI¥OVAHEn ŽALEC in LAte! UbLIlOliA UnU£DM TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = prtpere&e •••j« izborno pivo v sodcih in steklenicah. —— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. - Podružnice: Pr»K» < menjalnicami: Orabcn 25, Mala alran, Molt ulica 17, Žlikov. Brno, Badni, Oika Lipa. Ceika Kamnlca, Mora..ki Enmberg, Hodil n*, koti JIMn, Pitna, Hrltara In Llberee. Menjalnice na Dunaja: I. V.llicll« 10, II. Taborilrant 4, III Ungargam 69 (vogal Rtnnvcga), lit. L8-vengissc 27, IV Wlc Incr Haaplitraai« 12, V ScbOnbrunntritrauc 88 a, VII MarlahilcntraiK 76, VIII Ltrcbcnlclderalraasc 132. IX Ali.ralra.at 12, X F.vorllcnitraai« 59, XVIII. Wituln(tratraii« 92, XIX. DBbllnger Hauplstr 33, XXI. Hauplatraia« 32. Menjalnlčna delniška družba " iso—132 „MERCUR" Dunaj. L. WoIlzeile 10, Ako tapltal K 16.000 000 Racar zaklad K 7.000.000 N ajkalantnejši nakup in prodaja im vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, srečk, devic, valut in denarja. Zamenjava in eskomptiranje -o* izžrebanih tastavnic in obligacij, srečk in kuponov. S i-,lfl 0» e CLU : x0 Bi O M S« * r= 5? J5 .2Lc M KI O -T ^ O >0) G p Prvo lubljanskn velIKa žsalnlca Kave Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta. Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi. 2574 52-6 Prodaja iz higijeniških posod za kavo. perje in puh oprano in očiščeno 2828 2 ''» lulog-rnniH od 35 kr. viftje C. J. Hamann, Ljubljana. V W V V V: Razpis službe. „Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu" razpisuje mesto 288i 3-2 uradnika in mesto vežbenika. Prošnje s prepisi spričeval in opazko, kedaj lahko vstopi ter z zahtevo plače, je vposlati do 20. decembra t. I. na predsedništvo zadruge._ Klobuki se prevzemajo v popravila. 2827 3 Izrednoznižanecene pri Veliki tovarni v Ljubljani, Resljeva cesta 3 — Sv Petra cesta 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke. Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovine za gospode. 2621 20 18 A. LUK/C, poslovodkinja. Novo otvorjena trgoyina J. TONI Sv. Petra cesta št. 31, Ljubljana priporoča svojo zalogo papirnatega in galanterij-skega blaga ter šolskih potrebščin, kakor tudi okraske za božično drovo. Velika izbira božičnih ir; novoletnih ter umetnih razglednic. Ciril-Metodove razglednice Use po najnižjih cenah! 2820 3 2 Primerna darila za Božič in Novo leto! Trgovina in zaloga umetnin Josip Kaplan ulica 12 - Zagreb - Telefon 245 je poznana kot najsolidneji in najcenejši vir za nabavo slik v najmodernejšem slogu v okusnih okvirih kakor tudi največja in najcenejša zaloga okvirov. Ilustrovani ceniki zastonj in tranko. 2795 lo—7 i