narodskih
v f
reci
f
Odgovorni vrednik «J«tJIMeitvei*.
Tečaj X
sredo 14. aprila (sređoživna) 1852.
List s
/
Narodska pesmica iz Poljan od
Rupe
Zapisal kakor čul Marko Kobe
Drobni kluci.
Oj! jabuka zelenika Na nji sedí sivi sokol,
Kteri gleda v ravno polje Gde mi junak konja kuje Devojka mu ćavle daje. Ukrala mu podkovćico Nesla jo je kovacicu.

?

Oj
1
kovače, moj kovače!
Skuj ti meni drobné kluče Drobné kluče devetere
j

?
Devetere , desetere
Da otvorim devet gradov I deseto svitlo kambro. Nutri imam devet bratov I deseto milo sestro. Bratci mi se spomenjajo Komu čejo sestro udati:
Ali k suncu, ali k me scu? Bolje k suncu nego k mescu. Mesac mi se spremlajuje Spremlajuje, sprestaruje; Sunce mu je vavek mlado, Vavek mlado
?
?
Bogu drago!
Ca vi
kak
žeblj
Otvorim
odprêm
Nego
Vavek
vedno
?
zmiraj
Mi osi za mlado sadno drevje
čevlj
okrog
men
prt, kola
kos povsodi od konca dokraja , in je med dvema palicama od da se lahko okoli drevesa in okoli njegovega
in pol
y
tedaj vkup stisne in s trticami
Zavezani kraj pride na kôlovo stran
Tudi na
Stajarskem ze si te koše spravljajo. Jeden se dobi
srebra, in je brez- skrbi pred zavci na
za g
dosto let. Kmeti si jih pozimi lahko dovolj
tej

in njih drevesa so obvarovane velike škode
ple
v
Z
Mmetijske s kus nje.
(Se en pomoček zoper gnjilino krompirja}
v tem obstojí, da se
se svetje iz Francoskiga
1 cent gisp
z ki
cent presejanigalesniga pepel eške scavnice v sok zmeša
vedram cl o v
da posušiti, daje suhaštupa; perišce te štupé
y
se dene v vsako jamico, kamor se krompir sadi en vagán te štupe je zadosti za en oral veliko krom
pirjevse
To
pravijo
t kromp
povzdign
dovit
gavarje gnj
P
jamemo, nad drugim dvomimo. Toliko imamo že
zoper gnjil zoper jetik
kromp
loveško
pomočkov, kolikor
babica zdravilo vé
5
vimo
ï
zoper ktero že vsaka vunder nobeniga ne ozdra
(8 korenino .. sta riga kruh aCí ali
»bljuša
naznanilu g. Žitni ka, fajmoštra v Goto vijah
po
po
xi,.«»..,...« g,.	1"Ju,"wl1'* T vuivTjj«.. j pv
deželi okoli Celja in La ški g a prešiče in goveda
pitaj o
i'c
Mesnato, od zunaj rujavo, znotraj belo
korenino , ki je včasih debelejši kakor nar debelji
korenje, razrezejo ondi na kose, jih posušé in po tem v stupo stolčejo ali zmelejo. S to stupo po štupajo kermo
(futer), ktero
živina kaj rada jé in se po nji tako odebelí. da se celo brez žita spitati
Znano je, da so zajci ali zavci mlađemu sad- da. Farmani v Gotovljah so te posebne lastnosti
pojejo
5
do nje
němu drevju naj velksi vse ogrizejo in njim sk morejo, kar drevesu zdravje in rast pokvar Ceskem se vejo sadorejniki te nadloge z malim
ki, ker jih pozimi „stariga kruha" tako
• V
da skerbno isejo
.....prepričani,
to korenino, ki včasih 5 čevljev globoko v zemlji
tici, m jo ne
tako pridno
kopljejo , da se je
bati
5
da
lepo
ati. in na
krat za
g*1
posel ta koristni sad popolnoma , ker za novo
zasajenje nihče ne skerbí. V okoli Laškiga (Tuf
Pri nas je navada, da se mlado drevo s slamoj fer) da'jejo presne (frišne) korenine živini vselej
To je vsako pred kermo, toda ne več kakor za kufren gros
oveze, ktera se pomladi spet odp
leto dvojn spletej
delo
k
dvoj
trud
Brati Čeh
pa si velik kosček. Živini je tudi presna korenina prav
ko je drevesu obrambe treba
drevesc, ki trpijo tak dolgo, všeč in po nji tako rada jé
da
in
volj
kolj več nobenega truda
r J #-------« 7 » ovv ni jj v nj i i a a v i « u a j t ^ ua ji
nimajo zatega kerma, naj bo tudi gola slama, prijetna.
je
vsaka
G. faj
Ti koši
precej redk
iz
bo veg
*)
šib j
To zelise po latinsko bry
đ
po nemško die roth
in
iz kakiga drugega spleteni čez 7 prav dober t debelih hlodov ali palic, ki so 5 čevljev dolge dspodi ertaste (špičastel, da se lahko koš v
•	• V • •	.V 1	m -	1	• f	r-»
fruchtige oder zweihâusige Zaunríibe, se po naznanilu pred stojnika Celjske kmetijske podružnice g. Jan. Kar ni sni k okoli Celja »stari kruh« zôve, v spricbo, da so to ko renino (ob času lakote) n c
VOlj
mlj
pici m pot
5
ki trdno stoji. Za tega
ko
po
kdaj tudi ljudjé vživali, po ki v vodi ojstro, grenjko in gnjusno
nekaj cez
se ne sme kos čisto do tal plêsti, temoč le
rec iz nje odpravili
y
ki
V • .
hudo drisko na
vlj
, ce se vzije, pravi, pa tudi bljuvanje5 od tod tudi morebiti imé bij
ki je okoli Laškigra navadno.
118
rooster pa opominajo: naj se za pleme na prodaj postave in vérne navade većidel vselej in v celím namenjena živina ne privadi te korenine, ker se cesarstvu pri starim ostale.
je scer
tako navadi, da se brez nje tudi nar boljs
pice ne loti, in
so bolno živino kupil
bi kupci po tem iitegnili misliti, da
(Iz
v	V*"	i. VV.1VWW.«..	—.	■ ■ -	jr	«v »U.VUI1II1, .IUWI0> l/uau Y , IV aid—
(Će bi se vse olje v semenih čisto izprešati mito in porcelán; že već sto let imajo porcelánast
Kitajci, zesilo zdavno zloomikani, so bili zna jdli mnoge koristne rokodelstva in umetnosti v povzdigo sladkejiga in prijetnišiga življenja. Pred
Wochenblatt d. steierm. L.W.G.") Europejci so imeli že smodnik, natis bukev
V«	• I	V . M	•	V . •	• .	•	1 f	v	V	.	.
kala
moglo)

dobili iz 100 centov
ni
v
25 funtov olj
, v lešnikih 48 funtov, v
buć ah 20 funtov, v lanenim semenu 22 fun
50, belim 40
tov, v maku modrim 47
50 funtov, v oliki 40
tov, v retkvi 40
tov, v divjim kostanji 8 funtov, v semenu sonćne
rože 40 funtov
turn z devetero nadstropij. Mnoge druge znano sti in vednosti so se bile pri njih že zdavno raz cvele, med druzimi tudi zvezdoslovje. 45 fun-	Veliko sto ali več tisuč let je pa že preteklo
50 fun- od kar so se na svoji poti omikanja tako ustavili
bi rekel, ostermeli ali obleseneli, de celo nič vec
le
y
j
-	,	----------«w X^IV UIV
ne napredujejo ; vse staro kot sveto spoštujejo stariga se učé, in le pri starim ostanejo, za kaj
noviga jim ni mar, in tujiga nič ne obrajtajo. Od loéeni po morjih in visocih gorah od vsih druzih narodov, se niso ž njimi pecali, pa tudi se nečejo Pervi omikani narodi na zemlji. Kitajci še dan današnji veliko pečati. Sami sebi zadostni
se čislajo pervi narod na zemlji, in zavoljo svojih
Xffofiorinshe pisma
6. pismo
iz Vertovcove
„obcne zgodovine"
9
ali Kinezi.
Na koncu Azie in proti izhodu ležiKitajsko vednost in bogatij napuhnjeni in ošabni
5
se
ali Kinez ko. ltazprostira
morja proti jugu v sedemkratni velikosti našiga au- dobni strianskiga cesarstva, pa več kot enkrat toliko je mara zmeniti več za nobeno
5
zanicujejo
od severja prek vse druge ljudstva sveta. Kitajci so starčiku po

5
se druzih dežel, ktere z davki Kitajskimu cesarju
ki je že dovelj živel in je vsiga sit, in ki
reč;
se ne
s kazuj ej o, de
zakaj siednji na
rod je nekoliko clo veku podoben, ki v pervi mla
življenja veselí, alí
ga tedaj ni druziga dosti čversto giblje, se svojiga
svojo podložnost _
enako velikiga cesarstva na celim svetu. Dežele, pa tudirazsaja, v srednji dobi marljivo delà in se zlasti kar jih je bolj gorkih, so kot llindostansko za svoje blagostanje pogan ja, na starost se pa
nui J Jv	i « i ^ «i/ «v/v jAniMvoi^wuijiw	o t u j i/ Mia^u^i/auju jju^uuja ^ na ^taiuov	pa
ne samo s pri nas navadnimi, temoč tudi z mno- vkrotí in k pokoju podá; na ti poslednji stopnji
goverstnimi lastniini rastljinami, zivalmi in rudninami	so zdaj Kitajci.
bogato obdarované. Tako so med drugim židne ali	Pri vsih téh slabostih mora vender zgodovina
svilne gosence tam domá, de imajo pitane ali do-	v njih slavo povedati, de ga ni bilo še nikoli na
mače, pa tudi divje, ki po drevésih živé.	roda na svetu, in ga tudi nik jer ni, ki bi kme
Vse Kitajskimu cesarju podložne dezele jeM on- tijstvo toliko obrajta!, kot Kitajci.
Od
neznano
gol ski rod Cpoglej 4. pismo) obljudil ; tišti pa, ki v starih časov se podá njih cesar, vsako leto na bolj gorkih deželah stanujejo, so se že nekoliko v k temu izvoljeni in praznični dan, spremljen od
lepši izrašene glave spremenili, in so prijetnišiga svojih cesarjevičev, dvoranov in druzih nar viso obličja.
neznanih starodavnih casih so bili že kejih gospodov v slovesní proeesii na polje: tii se Kitajci divjost popustili in pitani (omikani) postali, verže na kolena, se priklone devetkrat do tal, prosi Njih zgodovinarji pravijo, pa brez dokazov
de
gospoda nebés za blagor in dobro letino svojimu
bogovi sami so jim već milionov let gospodovali,	ljudstvu, in po darovanim juncu prime za okin-
potem je prišla vlada na njihcesarje, to je z drugo	čano drevó, stori nektere brazde in jih oseje; ravno
besedo: de nič ne vedó od začetka njih deržave	tako storé potem v pričo cesarja in ljudstva vsi
ali cesarstva. Vé se pa gotovo, de že pred2000	njegovi visoki spremljavci. Na enaki dan morajo
leti je bila njih cesarska in poglavniši bukvarnica	po vsih deželah celiga cesarstva vsi namestniki ali
pogorela, kar je bilo za njih zgodovino neizmer-	deželni poglavarji z enako slovesnostjo kmetijstvo
ljiva zguba.
Braniti se pogostim napadam vojšaških se
počastiti.
vernih ljudstev, so bili
Po tacih izgledih se ne gré čuditi, de so Ki
• •	*	i \T
dolg zid, speljan
v enacih časih sozidali 600 tajci pervi in nar umniši kmetovavci na svetu.
se
čez hribe, doline in po mostéh člověkově mokre in blatne ognjusike umejo prav
vzoriti in v nar bolji gnoj spremeniti, ki ga na
ur o
čez dereče reke, 20 čevljev visok in na verhu ši rok, de bi se bila dva vozá lahko vštric peljala;
tergih v suhih in mokrih podobali pod očmi mestnih za podstave in vogle so rabili zernjak ali jederčnik gosposk prodajajo; umejo tudi od starih časov brez
ki mu pravijoNemci granit — narterdneji ka- vsih kemijskih vednost za vsaki sad posebej
men, vse drugo je pa sozidano bilo iz opeka; na nar pripravniši in tečniši gnoj pripraviti.
vsacih 200 korakov je bil narejen terdin turn
_ i V f 4 «	1 a	%	A I	m «	«	ft a I	•	I • B	A «	«
pn
ložeji obdelovanje, stanujejo vsak posebej
sotisjih ali druzih nevarnih krajih je bil zid trojni, na svojim zemljišu, in pomnožili so se žetakomo Koliko delà! In ta pred 2000 leti narejeni zid ćno, de so v bolj gorkih krajih gore od vsih strani
Muimu uiviu • JL li i/c* pi i^u ^uvv i^n iiai tjuui /jiu	t/iii; uç ou v uuij j^uiiviii rv i ajiu ^oiu i/u v cjiii ovi uha
stoji še do donašnjiga dné. Pri vsim tem so biliKi-	in gor do verha obdelane; na tako vižo se preživi
tajski cesarji od severnih vojšakov, veliko večkrat	pri njih blizo 300 milionov ljudi, tedej toliko ali
pa tudi od domaćih puntarjev v kervavih vojskah	nekoiiko še već kot v celi Europi. Rajš je njih
premagani; izid vsake take vojske je pa bil
de
je premagovavec cesarja umořil
rodovino vred pregnal, se sam
ali
c pa un, uo vsakdanji kruh ; — ko ta ne verže, vname se lakota, ga z njegovo v bolj hladnih deželah sejejo razne žita kot pri

m
na cesarski prestol nasinpasirk. Z umetnimi in zlo draziminapravami Kinežko vladal, dokler ni kdo drug napeljujejo vode iz studencov, jezer in rek na svoje
vsedel
njega ali njegov rod na enako vižo s prestola pahnil ;
polja

t/ j U f V/V1V A	U V U u ti V^/ » 4 j	V 1. ■ KA *■ V mm. iiw ^ » J
pa tudi na hribe — jih za potrebo močiti
r
in ako je ravno cesarstvo po puntarjih dostikrat v in pridelke suše obvarovati. Gospoda si redi ne več deržav razkrojeno bilo, se je vender vselej številno sadnih in druzih dreves v majhnih ćepi
zadnjič vse zopet v eno cesarstvo zedinilo. Pri
vsih tacih prekucijah in vojskah so pa domaće šege,
njah ali loncih v svoje otročje veselje.
119
Citas o škodljiv osli zgan }a
unidan iz Gradca v
„Augsburgareo
u
pisal
y
da porote
Ne recite:
5?
(Konec.)
Kaj pa je škofu za to mar, ako
so pervotna naprava starih Nemcov, in da po očividnih
skušnjah přetekli
casa so tudi le edini N
y
na
mi xganje pijemo ; saj ga za svoje dnarje pije
^„a _ Vi n a 7 o h	c u n i p nr «i íln^riQ mor
mo". — Vi ne zapijete le svojega dnarja, mar vec tudi premoženje svoje žene in svojih otrok ter celo rodbino (familio) nesrečno storite.
priliko Tiroijci, vgodni za porotne sodbe, ne pa Lahi tudi Orri ne, in Siovani ne, ravno tako tudi s Slovani
y
»
Vi
5
ne
namesane ljudstva ne (po njegovih mislih menda tudi
Angleži
in F
y
i
zapravljate le svojiga zdravja in življenja temvec tudi svoje poštenje in dobro vest ter cele soseske nesrečne včinite. Vi zapravljate tudi svojo neumerjoćo dušo, praznite nebesa in pekel polnite, zatirate dragi vinograd Kristusov
Kolikošno zgodovinsko vednost o porotah ime novani mož po tacih besedah razodeva, vsak berž vé
y
kteremu je za st
god
porotnih sodblekol
in ste krivi
de
namesto žlahnega tersja poštenih
cikanj mar bilo; tedaj se nočemo ne zastran z god vine, pa tudi ne
zastran vgodnosti razlićnih ljudstev
sedaj v p
dopisnikove
111 aiG IVI »vi, uc uauiuďtu /iiaiuu ^a	puoicuiu	—i------- i---------
božjih otrok le robidje požvinjenih posast v njem ma pustimo — celo domišlj
rnnenja spusati, marvec
čast in slavo
?
mo
raste; za sladko grozdje svetih čednost Ie strupne
ti
ga v
njegovih sladkih sanjah
Xp
vinike grehov in hudobij rodi.
To
vašega škofa in
5
preljubi
?
tudi
vse
deva
5
nam
duhovne pastirje moćno za ki bodo enkrat za vas na sodbi stali. Gorje , ako molčimo, kedar se sovražnik bliža. So vražnik je nesrečno žganje, ki se hoče našega ljud stva lotiti. Povzdigati moramo kakor trobenta svoj
glas flHH^BH^^lHHHMtoMMriHHMH
Slovanski popotnik.

Vredništvo „šolskega, prijatla" v Celovcu je v
5
in oznanovati ljudstvu njegove pregrehe. Bog bode vaše duše iz naših rok terjal.
Sveta volja božja je, de Vi gospodarji svoji
jih ne
14.
více
zagotoviti , da „solski pri jate l" lepo svojo
tudi „No
čislu razglasilo sledece ^povabilo , ktero u rade svojim bravcom naznanijo, ker jih zamorejo
nalogo
in
dru&ini in delavcem žganja ne daj ate razvadite, de se Vam v žganje ne zgubijo. Jim nimate dati vina, ne ola (pira), ne gruševca pri
spolnuje in v čidto slovenskem jeziku je učenik učiteljem in učencem. Glasi se pa omenjeno povabilo takole: „Med ljudmí je misel raztrošena, da je „solski prija-
tel

teškem delu, v živežu jim zboljšate, de bo mir ljubo zdravje in sreča pri Vas ostala. Sovražnega žganja varujte med svoje ljudí, kakor nar veči
zaspal. Temu ni taka. „Šolski prijatel" od no vega leta sem lepo redno izhaja in bode tudi zanaprej izhajal. Da se pa se ni toljko naročaikov oglasilo, koljkor bi jih želeli in koljkor bi jih tudi po pravici pri-
pride, da je
tega
nesreće
f
Sveta volja božja je, de se med sebojposva
ako čutite, de se kdo v nesrečno žganje po Vi njegovo dušo resite; in to veliko velja! Le posvarite, prosite, naj nikar žganja sam ne
čakovati smeli, po naših mislih iz nas časopis se premalo med Slovenci poznan voljo sedaj, ko ravno novo četert nastopimo, vse ča
Zatega
rite daj a.
y
štite vrednistva tacih časopisov, kterim omika in pro-sveta Slovencov pri sercu leži in ktere so z námi edne tište misli, da je Slovencom dobro uravnanih sol in
P'je

pa tudi drugim ne kupuje. Ne henjate
9
do
kler žganopivca pravému spovedniku v roke ne spravite ; pa tudi molite in prosite Boga, naj mu da milost in pomoč ne kaple žganja okusiti. Obljuba, de se hoče po malem žganja odvaditi, je prazna in goljufna obljuba. Grehu in pa hudi navadi se mora ćlovek na enkrat odsekati, alj pa nikolj.
Koliko veselja ćlovek ima resiti člověka iz smertne nevaršine ognja alj pa vode! Še veće veselje nam bodi resiti pijanca časne in večne ne
dati zakonski ženi zopetmoža, otrokam zo
lepo izobraženih učiteljev tako živo treba, kot ribi vode lepo povabimo kratko oznaniti, da „šolski prijatel"
y
živi
in u Celovcu izhaja. Dosedajne narocnike pa sercno
prosimo, „sois, prijat." posebno sosednim gg. duhovni-
« •
kom in učiteljem pokazati, da naj sami berejo in se naj sami prepričajo, kakšen duh u njem veje. Mislimo,
da
se nam ni treba
tega sramovati,
»
kar je dosedaj od sois, prijat." na svitlo prišlo. Viditi, da nas ljubi slo-
venski bratje
vsak po svojej moči in po svojem potu
sreće
podpirajo, bode nas na novie spodbadalo, bode nase serce razveselilo: veselo serce pa rado in tudi dobro
5
de
je ve
pet skerbniga očeta. Pa ne pozabimo
liko bolj lehko člověka pred žganjem zavarovati kakor odvaditi.
delà".
Cena
v
solsk. prijatla", ki vsak torek na pol
y
poli izhaja, velja na leto po posti 2
12 krajc.
Wi
M3ra voznans k e pisma
. in poslednje pismo.
Tako. misli
IM o v iéar iz slovanski h krajev.
lz Gradca. Da bi se potrebi, želji in ravnoprav
nosti zadostilo, so prečastiti solski svetovavec g. Her
>
m
razložiti Slovencom obra
polnil svoj namen, ob kratkim mann že laui vis. ministerstvu predlog za slovenskega
kazenske pravde, kakor učitelja na nižji rečni soli
y
to je
i
v bivšima letoma
jo sedanji cas terja in kakor jo najdemo po vsem orni- štrte^a razreda v Gradcu podali. Vis. ministerstvo je
kanem svetu z nekolikšnimi različnostmi, kterim se au- učenika dovolilo, přistávši, da se mu bode, ako skus striansko cesarstvo
gledé na dosihmal obstoječe ravnavo
bliza.
vdan, da bo naša vlada na začeti poti previdnega na
Kdor pristransko ne misli , je gotove nade na- plača odměřila.
nja potrebo tega poduka potrdi, pristojna nagrada ali
předka o kazenski ravnavi vedno
prej postop
in
Ker je ti sklep sred šolskega leta v Gradec přišel in se učencom oznanil, se nismo nadjali, de bi se
ecasoma pravila zatozbe, ustnosti in javnosti v polnem njih veliko za slovenski poduk zglasilo — in glejte vem
obsezku in z vsimi
sledki
v
eljavno8t p
Nam takošna ravnava kazenske pravde rokah samostojnih in naravnost od deržave sodnikov.
dar se jih je dalo blizo 60 zapisati Slovencov in Nem
, ce je v
cov
y
ki (skoro vsi) po
24 kr. sr. mesečne učníne uči
Ijenih telju plačujejo. Po pravici se tedaj smemo zanasati, da
za nar bolj naravno tedaj za edino in
gotovo pripomoć veljá, po kteri se pripravlja pui, jni v iej «ou za biuvcwsuuiu puicgnnu, m wuuu j*., nas sedaj overžene porotne sodbe scasoma zopet vpe- so nepristrani prečastiti g. svetovavec ne samo ravno
pot
pri
se jih bode o začetku drugega šolskega leta precaj vec
v tej šoli za slovenščino potegnilo, in ocitno je
da
Ijati in jih stanovitno vstanoviti
Kar pa zgodovino porotnih černo sedaj v pravdo s tištim dopisnikom spušati
sodb vtiče
se no
y
ki je
pravnosti zadostili, temoč tudi potrebi in želji mnogih vtftregli. Hvala, priserčna hvala Jim za njih blagi trud.
Bog
daj
>
da bi se Jim povsodi v naših zadevah tak
120
lepo vdalo, kakor pravično to želijo, in dobro bi bilo ravno ta namen poklicana, za kterimi bojo deželni no
v	* «	m «•	v •«	1	t «1	«	» //	a	*a	..	~ -	^	_ ________**	*
za nage sole. Tudi naših slovenskih „besed"
vdeležijo.	v	v __
lz Senoieč. Zeleznica in Kras. Zeleznica
se bliža. Pred ko bo 6 let minulo, bodo hlaponi po
se radi
v
Z.
glavarji vsih druzih kronovitv sledili.
Krasu bobneli, bo Ljubljano-Teržaska cesta v zasluže nem miru se spočila. Kmetom, ki do sadaj niso
» V
nic
Novicar iz mnogih hrqjev.
Opravila rajniga ministra kneza Schwarzenberg-a opravlja zaćasno podminister (Unterstaatssekretar) vu-druzega vajeni, kot le dan na dan vozariti, se bo slaba nanjih oprav baron Werner, kterimu je unidan presv. godila. Ali žalibog, da le malokteri prihod premišluje, cesar naukazal, da ima austrianskim poroćnikam vsih kaj da bo takrat? kje da bo okroglega služil? s čem vunanjih deržav naznaniti, da vodila, po kterih je umerli da bo teške dolžnosti dopolnoval? s čem da bo sebe in knez ravnal, ostanejo stanovitne tudi prihodnjič. —Ker
in svojo družino ohranil ?
Narhujši pa
bi rekel pridejo sedaj posvetovanja zastran nove osnove au
je

da je vsaki dan vec vožnje, pa tudi vec voz- stria nskih dezel po ces. patentu od 31. grudna 1851
n i k o v
y
več
pivnic, pa tudi vec pijancov, vožnína na versto, se sliši, da se bojo, kolikor bo moč
i
zgo
manjsi, vino pa zmiraj dražje! Pa kdo je vsega tega dovinske pravice vsake dežeie ohranile, da se bo
kriv? Kmetje sami! Komaj se voznína v Terstu
i
v
pri vstanovitvi
deželniga
odbora na stare deželne
Senožečah, v Planini enmalo povzdigne, se to hi- razmere gledalo, in da se deželi ne bo pot zaperla, trejši ko blisk po deželi razglasi, in tolika nj vozni- naravnost cesarju svoje želje in prošnje predložiti.
kov pridêre od vsih strani, da jih je več ka
Ministerstvo bogocastja je postavo zastran z ako
Mi
kor listja in trave. Ni tedaj čuda, da včasi nov dokončalo in cesarju v poterjenje izročilo. skoraj v svojo škodo vozij o ! Namesto da bi se nisterstvo kmetijstva je dodělalo poselsko postavo voznik prosil, prosi voznik sam; zato pa je tudi po kmetih, ki v 40 razdelkih vse natanjko zapopade,
Tudi je ravno to mi-odbor izvolilo, kteriga naloga bo, vsegnji-
večen rabotnik, in kmalo dobičke prešteje !
kar vtiče posla in gospodarja.
Namesto dva k rat, naj bi se kmet le enkrat o nisterstvo
tednu na cesto podal;
naj bi vžival s svojo družino raji domá kos kruha :
namesto po pivnicah razsajati, lino krompirja zadevajoče skušnje natanjko izvediti
■■■
domaćega
y
da bi se po teh neznana natora te bolezni razjasnila.
namesto 3 cente preveč naložiti, naj na- Kdor v cesarsko denarno kovnico zlatnino ali srebernino loži enega premalo; tako bo boljši kmetijo presker- zamenjat prinese, prejme novo kovane dvajsetice in
bel.
marsiktero šestico privarval, dobro plačo za vožnjo tolarje.
V Slovakii razsaja lakota po kmetih; vec
prejel, in svoje živine ne bo terpinčil in v nič spravil, vasi so že zapustili ljudjé in so se podali v město kruha V dveh, treh Ietih bi se sopet kmetíi privadil, in z lah- prosit; cesar so poslali svojiga adjutanta, znaniga f. m.
Nad-
tako zdravi, da
bojo 19. in 20. tega mesca predsednik velkimu zboru
Deželno poglavarstvo spod
kim sercom železnice pričakal, ktera bo v enem dnevu, 1. Kellner -j a z milodari v te revne kraje, v enem hipu vso vožnjo odtegnila , da bo cesta prazna, vojvoda Janez so, hvala Bogu, kakor da bi jo bil kdo pomedel.
V
ze
Kaj bo voznik pervi dan po železnici začel?
Štaj, kmetijske družbe.
Lepega blaga (živine) ne bo imel, sená malo, žita se nje Austrie je dovolilo, da se podmojstri (kseli) in sploh
•	1	V *	I V	V	m	• •	A	.mm	« «	V	a . «	% .	V	«	*
manj

dnara narberzeje nic
y
snozet in njiva sta taki rokodelci smejo ženiti, ki se skažejo, da si na te
zadnji up , zadnja otetba ! Spoznat bo , da mu je bila
den
6 gold, zaslužijo.
V G ali ci i bojo po dezeli vec
cesta kalamita nesreće; prepozno se bo pluga in ko- distrikt nih
kirurg o v (ranocelnikov) postavili
y
ker
pace lotil ; vec let bo stradal, za kozarec vina ne bo skusnja uči, da so sila potrebni. Taka potreba se ra
Družba zoper terpinče
pra
zodeva menda povsod ! nje živine
peneza ! Kmet je sicer reva. Zemljis ima'malo,
vega zaslužka skoraj nič, terpljenja in davkov pa dost;če nje živine v spodnji Austrii je podělila 100 gold. 4 tedaj celo ze mljo v nemar pustí, kam bo přisel? učiteljem, ki so šolsko mladost nar pridnisi poduče-
Gotovo je, da bomo ob času železnice nar veči del le od vali o miloserčnosti do živine. — V Berni je 5.aprila pridne kmetije in živinoreje živeli; tedaj naj, več družin zbolelo, ki so grah jedli; pri preiskovanji kdor silo příhodnosti spozna, namesto po cesti se ba- vzroka te bolezni so našli v sirovim grahu majhniga
hati
y
tr
noj trošiti
y
živino
terpinčiti in sebe pokvariti,
červiča.
raji snozeti trebi, kamnje izkopuje, njive boljsi gnoji, in lepso živino redi, ker sicer bo tolikanj glada, joka
Goveja kuga je v Galicii le se v 6 vaséh.
na Francoskim
Blizo neke vasi (Chateaurou
tr
se je na drevo spustil posebno velik jastrob; nevajeni
in stoka, da bo solz
več
kakor dežja!
taciga
tiča se nekteri kmetje niso dali pregovoriti
y
da
Kdor
tega
ne verje, naj caka šest ali sedem let bi ta tič ne bilhudič. Tako vražni in neumni so tuđina
in bo verjel ; kdor pa verje, naj se berz kmetije Francoskim nekteri!
Napoleon koraci od dné do
poprime, ker v nji materi zemlji, vsred svojih, vsred dné očitniši k prestolu cesarskimu; ko so mu4. aprila svojega polja in svojih senožet je pravi živež, pravi vradniki višji sodnije prisegli, je brez ovinkov rekel:
zaslužek
, prava sreća
»
Miroslav.

da nobena vlada ni tako pravedna, kakor njegova;
ko
Iz Ljubljane. Vceraj se je na poklic c. k. mini- je v letu 1804 4 milionov glasov nasledbo moje ro
sterstva notranjih oprav
naš
S
deželni poglavar dovine
razglasilo,
so mene zaznamovali za na sled
podal na Dunaj v posvčt vstanovitve politiških vrad- nika cesarstva! Skoraj G milionov glasov me je po-
nij po cesarskim patentu od 31. grudna 1. 1.; sabo je klicalo v letu 1848 na cêlo ljudovlade, — leta 1851 vzel besednika (referenta") v tem opravilu g. viteza Kreutzberg-a. Po tem se smé pričakovati, da bojo
v cesarskim patentu
izgovorjene
kresije in kantonske
komisije kmalo v djanje stopile; nadjati se je, da bo spet 3 kresij na Krajnskim in 32 kantonskih komisariatov, po kterih bojo tište težavne pota odpravijene, ki so bile dosihmal k oddaljenim kantonskim poglavarstvam. Kakor se sliši, sta tudi deželna poglavar ja iz S ta jar ski ga inKoroškiga na Dunaj v
me je poterdilo skoraj 8 milionov glasov na temmestul Če tedaj meni prisežete, ne obljubite zvestobe le edi-nimu člověku, temuč jo prisežete deržavnimu pravilu in občni volji Francoskiga ljudstva".
Poprav eh vganjhe
»
Pir hi'* •
V natanjčnisi dolocb
kup
naj
se bere v % verstici
5. oddelka »S pisan e«.
P
k
1 e«
d
b
r
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.