Glas zaveznikov Leto II > Št. 313 informacijski dnevnik A. L S. Cena 4 lire TRST, torek 25. i unij a 1946 UREDNIŠTVO s Via 8. Felllco 13 Telefon it 9S354 ta 94443 UGLASI: Cen* ca milimeter Tista« (širina ena kolona): trgovski U n, mrtvaški L. M (opmrtnlc* 1» 100), objave L. 20. finančni ta pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo- v naptej. Oglase sprejema Izključno: S.PJ., SocletA per la Pubbllcltt ln ltalla. Trst, uL Silvio Pelllco *t 4. teL 94044. Oens posamezne Itevllke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov oe vračamo. TIROLSKA 0STAB1E ITALIJI Molotov odbil avstrijske zahteve ostali ministri pristali Italijanska mornarica Plovba po Donavi VELIKA EKSPLOZIJA BLIZU BBINDISIJA Brindisi, 2S. junija Malo po polnoči je nastala močna eksplozija v skladiiču letalskih bomb, od katerih je vsaka tehtala 18 stotov. Niso mogli določiti vzrokov eksplozije, pri kateri je izgubilo življenje 9 oseb; med žrtvami sta tudi dva od 4 letalcev, ki so bili dodeljeni nadzorstvu skladišča, .ker je silna eksplozija dobesedno zdrobila prisotne osebe in pomedla vso okolico v oddaljenosti 500 metrov. Mislijo, da so nesrečo zakrivile nekatere osebe, ki so skušale s pomočjo paznikov izprazniti bombo, da si prilastijo eksplozivno snov, ki jo uporabljajo pri prepovedanem ribolovu. jEaradi zračnega pritiska so popokale šipe številnih hiš v mestu Brindisi in bližnjih občinah. DEVIN ZASKRBLJEN ZARADI POUSKE London, 25. junija Britanski minister Noel Baker je izjavil v spodnji zbornici, da je britanski zunanji minister zelo zaskrbljen zaradi političnega položaja na Poljskem. Noel Baker je dal to izjavo na vprašanje nekega odposlanca, ki je hotel pojasnila o ukinitvi kmetske stranke na Šestih področjih. Poljske. Ukinitev je izvedla začasna poljska vlada. Noel Baker je izjavil: «Ko se spominja obljub, ki jih. je dala poljska začasna vlada preteklega januarja meseca, je britanski zunanji minister zaskrbljen zaradi izostale izvedbe volitev m Poljskem ter zaradi očitnega poizkusa, da se okortiča z zamudo za oslabitev ene izmed glavnih strank, ki jih je država na Poljskem priznala». ITALIJANSKO - GRŠKO PRIJATELJSTVO Rim, 25. junija Italijanska in grška vlada «ta sklenili obnoviti diplomatske odno-šaje. Costantina Vatikiottyja, svetovalca pri veleposlaništvu ln delegata pri posvetovalnem odboru Italijo, so imenovali za zastopnika grške vlade pri italijanski vladi. Predsednik ministrskega sveta Alcide de Gasperi Je o pomenu obnove odnošajev med Italijo in Grčijo izjavil: »Obnovo italijansko, grških odnošajev bodo gotovo sprejeli z velikim veseljem. Ta obnova pomeni konec žalostne dobe v od-nošajih^med obema narodoma. Nova demokratska Italija je že Imela Priliko odkloniti fašistično napadal-no politiko do Grčije. Moje trdno Prepričanje je, da se bo iz teh prvih stikov, ki »o sad potrpežljeve-ga dela, rodilo staro Italijansko-grško prijateljstvo.* LONDON, 25. junija — Po odmoru ob koncu tedna so se zunanji ministri včeraj dvakrat sestali. Glavne točke dnevnega reda so bile vprašanje italijanske meje z Avstrijo in Francijo, nakar bodo razpravljali o usodi Italijanske mornarice. Z namenom, da bi dosegli rešitev več važnejših vprašanj, se bodo ministri med tednom sestajali dvakrat na dan. Do petka nameri*-vajo zaključiti dela v zvezi s pogodbama z Italijo in Romunijo. Zunanji ministri štirih velesil so na včerajšnji dopoldanski seji odločili, da pas ozemlja v južni Tirolski na italijansko-avstrijski meji, ki ga je zahtevala Avstrija, ostane Italiji. Seja je trajala dve uri in pol. Sovjetski zunanji minister Molotov je v razpravi o avstrijskih zahtevah po pasu italijanskega ozemlja v južni Tirolski, po katerem teče železniška proga Brenner-Lienz, izjavil, da meni, da štiri velesile ne morejo upoštevati avstrijske zahteve kot »majhen popravek meje*. Ostali ministri so na to pristali in zaradi tega 'so odločili, da ostane to ozemlje Italiji. Gleiie na Molotovljev predlog, da bi pred dosego kakega sklepa štirje zunanji ministri morali preučiti spomenico o vprašanju, ki jo je predložilo Italijansko veleposlaništvo v Parizu 6. maja, so odložili razpravljanje o popravilu francosko-italijanske meje na področju Tende in Brige. Na konferenci je nastalo vznemirjenje zaradi tega predloga, kajti tega dokumenta ni bilo v dvorani, kjer razpravljajo; prav tako se nihče od prisotnih ni točno spomnil vsebine italijanskega dokumenta. Ministri so tedaj sklenili odložitev vprašanja. Na včerajšnji seji so štirje zunanji ministri razpravljali o vprašanjih fraucoskp:)talijan-ske meje (vstevšl vprašanje Tende in Brige), o omejitvi italijanske mornarice in o svobodi plovbe na Donavi, ne da bi dosegli kak sporazum o kateri koli teh točk. Na isti seji Je Bevin zahteval in dosegel, da se iz načrta pogodbe z Romunijo izbriše določba, ki se tiče škode zasebnikov. Drug Bevinov predlog, ki se tiče ustanovitve razsoiRšča za urejanje morebitnih sporov o izvedbi pogodbe z Romunijo, so J izročili namestnikom v nadaljnje preučevanje. Bevin. njegov namestnik Jebb in britanski veleposlanik v Parizu Dufl Cooper so sinoči večerjali z Bvrnesom v njegovem hotelu. Iz verodostojnega vira poročajo, da Je pred sestankom Molotov zaprosil in dosegel zasebni dogovo^ z Byrnesom. Poročajo tudi, daje general Mark Clark, ameriški predstavnik v zavezniškem' nadzorstvenem svetu v Avstriji predložil na Bymesovo zahtevo Svetu P«dlog, ki predvideva, da se vrne Italiji, Avstriji ln Madžarski imovina, ki so Jo iz teh držav odnesle nemške oborožene sile. • Tudi namestniki so se davi se- NOVA FRANCOSKA VLADA stali, da pripravijo poročilo o vseh še visečih važnih vprašanjih, ki se nanašajo na pogodbe z balkanskimi državami, bivšimi sateliti Nemčije. Končno se Je izvedelo, da so namestniki imenovali komisijo z nalogo, da preuči, kako bi mogli zadovoljiti hldroelektrične potrebe Italije, če bodo področje Mont Ceniš odstopili Franciji. Štirje ministri so se včeraj zedinili sprejeti francoski predlog o križarkah, ki naj bi Jih pustili Italiji. Molotov pa Je izrazil jJHdržek, da mora priti do zadovoljive razdelitve ladij, ki Jih ne bodo pustili Italiji. Bymes se Je temu pridržku Molotova uprl m Je izjavil, da je usoda teh ladij docela brez pomena za pogodbo z Italijo. Vprašanje so odložili. Bymes, Bevin in Bidault so nato znova izjavili, da se mora načelo proste plovbe na Donavi uvrstiti v pogodbe z balkanskimi državami, bivšimi sateliti. Vendar je Molotov vztrajal na tem, da je treba vprašati prej podonavske države, preden sklene Svet kaj dokončnega. Poudaril Je posebno interese Jugoslavije in Češkoslovaške v podonavski trgovini. Bymes je odvrnil, da bodo imele te države široko možnost izraziti svoje stališče na mirovni konferenci. Ko Je Molotov predložil kompromis, po katerem naj bi se štirje ministri omejili na to, da izrazjo upanje, da bodo podonavske države upoštevale načelo proste plovbe na Donavi, je Bymes pripomnil, da izraz upanja ni določba, ki bi obvezovala podonavske države, da dovolijo plovbo tujim ladjam na reki. Molotov je nato sestavil svoj predlog pismeno. Vprašanje so odložili zaradi nadaljne preučitve. . Na predlog ministra Bevina so sklenili uvrstiti v mirovno pogodbo z Italijo določbo, da morata Italija in Avstrija rešiti vprašanje Italija sko-avstrijskih prometnih zvez, tako, da bosta imeli obe državi čim večjo korist. Kakor je znano, ?o Pustriško dolino, po kateri teče železnica, ki veže Insbruck in Lienz, odstopili Italiji na podlagi Saint-Germainske pogodbe. KONGRES SPREJEL ANGLEŠKE PREDLOGE Novi Delhi, 25. junija s Izvršni odbor kongresa je danes sprejel predloge britanske ministrske misije za Indijo. Predsednik dal to izjavo danes dopoldne v Novih Delhih po seji odbora, ki Je kr.ngresa Abul Kalam Azad je po-trajala dve uri. Formalno resolu-c.jo o tem so takoj poslali podkralju. Včeraj je odbor-odklonil predlog za začasno vlado. GEORGES BIDAULT ljudsko republikansko gibanje, ministrski predsednik in zunanji minister. MAURICE THOREZ komunist, prvi podpredsednik francoske vlade. Razprava proti Mihajloviča ZASLISEVA11IIE MARKOVIČA IR UIIMAMlš Trifunovič iti Grol med poslušalci Beograd, 25. junija „ Na razpravi proti Mihajlovi-in ostalim 23 obtožencem je začelo tožilstvo z izvajanjem dokazov. Glavna obtožba proti bivSemu* ministru in profesorju Prava Lazi Markoviču je, da se Je udeležil neke konferenoe v Avgustu 19Jfl, med katero so mdali srbskemu narodu poziv, naj bi podpiral Mihajloviča. Obtoženec je izjavil, da je podpisal proglas iz strahu, da bi ga m M* bi to odklonil. Pred ob-točbo, da je pisal kralju Petru vladam, jih lnSbUiial naj Podpirajo Mihaj-totnčo t« zatrjeval, da so zavezniki zabredli v napako s ponujeno pomočjo Titu, je Markovič vztrajal, da tega ni hotel BivU minister Bosta Kumanudi, K' je priznal, da je podpisal Isti Poziv srbskemu narodu, j9 onikal, da bi sodeloval pri izdelavi spome-ni°e, poslane kralju Petru in Markovič, ki so ga poklicali k pričanju, ie to potrdil, zatrjujoč, da j« sam Pripravil spomenico. „V FRANCIJI NIC N0NEGA!“ I Malo navdušenja za novo vlado Kriza pri komunistih FRANCOSKI ČASNIKI NA 4 STRANEH Pariz, 25. Junija Francoska tiskovna zveza Je naznanila, da bodo začeli izhajati francoski listi s prihodnjo sredo na štirih straneh, namesto na dveh kot do zdaj. Ceno bodo primerno zvišali od dveh frankov na štiri. FELIX GOUIN socialist, drugi podpredsednik francoske vlade. PREDLOG 0 ŠPANIJI ODKLONJEN New York, 25. Junija Varnostni svet Združenih naro. dov je odklonil poljski predlog, po katerem naj bi Svet dal navodila članom Združenih narodov za prekinitev diplomatskih odnošajev a Španijo. Predlog je podprl sovjetski delegat Andrej Gromiko. Poljski delegat dr. Oskar Lange, ki je vztrajal na tem, da bi njegov predlog dali na. glasovanje, je izjavil: »To bi služilo za ugotovitev, v kakšnem času bi bile razne države, ki so zastopane v tem svetu, pripravljene izdati praktične ukrep« proti Francovemu režimu.* 9tlrl države Francija, Mehika, Poljska in Sovjetska vzeva, so glasovale v prid poljskemu predlogu. Ostalih sedem članov sveta je volilo proti. Lange je nato stavil' nov predlog, po katerem bi moral Varnostni svet obdržati špansko vprašanje na dnevnem redu ter ga znova preučiti, ne kesneje kot do 1. septembra. Dejal je, da je izbral ta datum z namenom, da da španskemu narodu dzvčstno dobo*, da se znebi Francovega režima. Sir Alexander Cadogan za Veliko Britanijo in Herschel Johnson za Združene države, sta izjavila, da bi sprejela poljski predlog samo v primeru, da bi ga opremili z dodatki, po katerih glavna skupščina ne bi smela biti brez pravic za preučevanje španskega vprašapja. Gromiko, ki je podprl predlog v Imenu Sovjetske zveze, Je izjavil, da britanski dodatki ne bi povzročili napredka pri vprašanju. Mehiški odposlanec je predlagal, da bi zasedanje odgodili, da bi skušali zasebno doseči sporazum. Lange Je nato svetoval imenovanje od bora s tem namenom. PARIZ, 25. junija — Francosko časopisje različno komentira sestavitev nove vlade. Kljub splošnemu zadovoljstvu nad kompromisom, ki so ga v zadnjem trenotku dosegli med ministrskim predsednikom Bidaultom in komunisti, ta »druga izdaja vlade treh strank* ni našla splošnega navdušenja, časopis Filokomunistični *Fran-Tireur» piše, »da se je nova vlada ponovno vsidrala na pravilu nesposobnosti in nezmožnosti, ki je bilo značilno za režim treh strank*. Tudi konservativni list »Figaro* pripominja, da ima »režim treh strank novega voditelja, toda pravila ostanejo neizpremenjena*. List skrajnih desničarjev ■ «L’E-poque» zatrjuje, da so komunisti pri pristanku, da bodo sodelovali v vladi, imeli v vidu Strah, da se ne bi vrnil general De Gaulle na oblast. Komunistični Ust »Front National* piše: »Nujno je potrebno delati z vztrajnostjo in izglasovati ustavo, tako da bo možno napraviti konec začasni vladi. Vprašanje plač, cen in proizvodnje, more biti zadovoljivo rešeno le, ko bo dosežena stalna vlada*. Končno piše organ ljudskega republikanskega gibanja «L’Aube», kc hvali Bldaultovo vztrajnost »V najtežjih okoliščinah je Bidaultu uspelo pripeljati v pristanišče svojo misijo. Fot, ki vodi Francijo k ustalitvi, je odprta*. Sporazum med Bidaultom ln komunistično stranko o vprašanju plač je vsebovan v pismu, ki ga je I-eslal ministrski predsednik komunistični stranki. V pismu je izjava, »da ukrepi, ki imajo namen izboljšati kupno moč delavskih plač .ln plač javnih nameščencev, ne smejo povišati izdatkov za sedanje plače ln mezde za več kot 15%. V pričakovanju, da se najde najboljši način za takojšnje zvišanje kupne moči delavskih plač, bodo povišali družinske in draginjske doklade. V nekem drugem pismu voditelji komunistične 'strknke potrjujejo ZAPISKI | ZASEDENA AVSTRIJA sporazum z Bidaultovlm programom o plačah. Ko se Je srečno končala vladna kriza, nekateri opazovalci opažajo težnjo k razvoju druge krize in tokrat v komunistični stranki, kot posledico sporov med raznimi političnimi in sindikalnimi organizacijami stranke. Kompromis v zadevi plač z ministrskim predsednikom Bidaultom. je podpiral politični odbor stranke pod vodstvom Maurlcea Thoreza in Jacquesa Duclosa proti pritiskom predstavnikov sindikalnega gibanja. Prva seja nove vlade bo danes in ministri bodo odkrili programa-tlčno izjavo, ki jo bodo v sredo predložili zbornici. Nova vlada, v kateri še niso Imenovali ministra za prehrano, je sestavljena iz 24 ministrov proti 22, ki jih je imela prejšnja vlada. Od 23 do zdaj imenovanih ministrov je 9 naprednih katoličanov, sedem komunistov in šest socialistov, medtem ko pripada eden minister c .srednji levičarski skupini socialnodemokratski odporniški zvezi. V prejšnji vladi Je bilo 6 naprednih katoličanov, 6 komunistov. 8 socialistov in tehnični Izvedenec, ki je vodil ministrstvo za prehrano. Sedemnajst članov nove vlade Je bilo v prejšnji vladi. Poročajo, da so ministrstvo za prehrano v novi francoski vladi pod predsedstvom Bi-daulta ponudili Yvesu Farge-sn, bivšemu vodji levičarskih odporniških organizacij. Far-ges je zdaj na Pacifiku, da bo kot zastopnik tiska prisostvoval atomskim poizkusom na atolskem otočju Bikini. Obramba je zatrdila, da so Nemci leta 191,1, Kumanudija aretirali v nekem koncentracijskem taboriščni, ker so mislili, da je bil v stikih s češkoslovaškim predsednikom Be-neSem. Nato so ga izpustili zaradi starosti. Obtoleneo ima 7t let. Kot poroča brzojavka INS iz eograda, je tožilstvo na danalnji razpravi proti generalu Mihajlovi-2 d°kazilnim postopkom. Prhali sta dve obtolilni priči. Prva *gmfd. njih, ki je bil Jovan Skavovič, bivši trg0Vec z orožjem, je izjavil pred jugoslovanskim vojnim sodiščem, da je delal po nalogih- generala Mihailoviča in da je Uročil Nemcem 365 partizanov maršala Tita, ki so jih nato ustrelili v Valjevu. Mihailovič, ki so ga soočili s pričo, mu je zavpil: «Ni-ste jih Uročili Nemcem, prodali ste jihli, Druga obtalilna priča proti Mihailoviču je bil bivši odvetnik Teodor Petrovič Pri svoji izpovedi je Izjavil, da so Četniki sodelovali z Italijani do italijanske kapitulacije in da so Mi-hailovičevi možje z njimi sodelovali, ko so Nemci zasedli Balkan. Na razpravi sta bila navzoča bivši ministrski predsednik jugoslo-venske begunske vlade v Londonu, Miša Trifunovič in bivSi minister londonske vlade Milan Grol, da slišita pričevanja, AMERIŠKO LETALSTVO V EVROPI • Pariz, 25. junija General Carl Spaatz, poveljnik ameriških zračnih sil, uresničuje načrt za okrepitev ameriškega letalstva v Evropi. Oporo nove letalske sile predstavlja 500 letečih ve-letrdnjav, ki so jih uporabljali v zadnjem obdobju vojne proti Japonski. Dve sto od teh letal so že poslali v Anglijo in 300 Jih je na poti v Evropo. Za njihovo uporabo so pripravili štiri letališča v Angliji in v teku je priprava drugih štirh v Nemčiji. Prvo skupino lovskih letal P 80 (najhitrejša letala na reakcijski pogon, ki so Jih zgradili proti koncu vojne) so že poslali v Evropo. Zdi se, da bo ob koncu poletja Spaatz zapustil poveljstvo ameriških zračnih sil. Skoraj gotovo ga bo nadomestil sedanji podpoveljnik letalskih sil, general Ira C. Eaker. ______ BRITANSKO STALIŠČE o MUFTIJU Kairo, 25. junija Iz verodostojnih krogov javljajo, da je britanski veleposlanik v Kai. ru sir Ronald lan Campbell, zahteval od egipčanske vlade, da se mufti iz Jeruzalema ne bo vmešaval v politiko Srednjega Vzhoda Campbell je po razgovoru z ministrskim predsednikom, izjavil novinarjem, da je izrazil egipčanskemu ministrskemu predsedniku britansko mnenje o navzočnosti muf. tija v Kairu. Sirijski tisk zahteva, naj se dovoli jeruzalemskemu muftiju Hus-»einlju vrnitev v Palestino. adiza 'prestopila BREGOVE TRENTO, 25. junija Zaradi trajnega slabega vremena je Adlža, ki j« posebno narastla na področju občin Ora in Salomo, pretrgala nasipe, ki so jih poškodovala že bombardiranja v vojnem času, in prestopila bregove ter povzročila škodo, ki jo cenjo približno na 300 milijonov lir. ZA ČLOVEŠKE PRAVICE LONDON, 25. Junija — Gospodarski In socialni odbor Združenih narodov je v New Yorku zaključil prvo zasedanje, na katerem Je ifted drugim dosegel sledeče uspehe: ustanovil je stalni odbor za člo-veške pravice, ki ima nalogo sestaviti izjavo pravic človeka, veljavno za ves človeški rod. Nadalje so ustanovili odbor za prevoze, ki se bo bavil predvsem z ustrojem, evropskega prometa ln s SMtovniml vprašanji civilnega letalstva, Dalje Je odbor soglasno skleMl priporočiti ustanovitev mednarodnega organa za begunce. Med mnogimi vprašanji, o katerih. §o razpravljali, Je tudi obnova od vojne o?u-stošenlh področij. Ustanovili so pododbor, ki naj preuči najboljši način za naglo rešitev tega vprašanja. Gospodarski urednik britanske radijske družbe pravi, da je bilo delo gospodarskega in socialnega odbora v nekaterih stvareh zelo obširno, posebno v vprašanju beguncev. Bila so različna mnenja in tudi nesporazumi, toda to ne zmanjša važnosti dela, ki ga je izvršil odbor. Rim, 25. junija Odbor stranke krščanske demokracije je sprejel sledeči dnevni red: «Državni zbor stranke ugotavlja:. 1) da je krščanska demokracija stranka ljudstva, čigar edinstvo se more uresničiti le v svobodi in nad nasprotji razredov in strank, v težnjah in na temeljih krščanskih načel pravičnosti ln solidarnosti, ki neprekinjeno vodijo k osvoboditvi in napredku slojev, ki živijo od dela; 2) da mora to nezadržano gibanje osvoboditve od pomanjkanja stremeti po uresničenju resnične demokracije ne le na političnem področju, marveč tudi na gospo, darakem in socialnem. Švica ne da gostoljubnosti VarnastneiDH svetu Združenih narodov NEW YORK, 25. junija — Švicarska vlada je obvestila Združene narode, da ne more na svojem ozemlju dovoliti sestankov Varnostnega sveta ali odbora načelnikov generalnega stana, ker bi mogli imeti ukrepe, ki bi jih izdal Svet na švicarskih tleh, za kršitev nevtralnosti Švice. Zaradi tega je zelo verjetno, da ne bodo nobene delavnosti Združenih narodov v Evropi osredotočili v Ženevi. prejo vrata poljedelski In industrijski proizvodnji In izpopolni možnost življenja naroda. e) Na finančnem področju začeti z ozdravljenjem preračuna in učvrščenjem denarnega položaja, izvršiti postopno poenostavitev in izenačenje fiskalnih obremenitev ter uvedbo izrednega progresivnega davka na imovino. f) Na področlu socialne pomoči zagotoviti najboljšo uporabo razpoložljivih sredstev, privesti postopoma narod nazaj na normalne življenjske pogoje ln okrejbitl dobrodelno podpiranje, tako razvito v državi; reorganizirati ln reformiraj socialno zavarovanje; uresničiti brezplačnost pouka ln odpreti dostop do raznih študijev otrokom nepremožnih rodbin. g) Usmeriti gospodarsko in so. cialno politiko tako, da se pospeši j-pšitev mnogovrstnih vprašanj raz-nih pokrajin južne Italije ln oto- Ugotavlja, da so pokazali izidi, čij, da se zadostijo najtežje In neod- Generalni tajnik Trpgve Lie bo retil tb vprašanje prihodnji mesec. Predvidevajo, da bo odpotoval iz Nem Yorka na obisk domov 5. julija. Tedaj bo imel Lie v Švici razgovore s švicarsko vlado o Združenih narodih, in sicer o Ženevi ih o tamkajšnjih poslopjih Društva narodov. • Čeprav so sklenili, da Združeni narodi prevzamejo dne 1. avgusta poslopja in imovino Društva narodov, Se ni trenolno nobenega načrta o sestanku Varnostnega sveta v Evropi. . " Vendar so opozorili Švico, da bi p primeru komplikacij v Evropi in če bi Svet in odbor načelnikov generalnega stana sklenil sestati se v bližini kraja zapletljajev, bila Ženeva najprimernejši prostor za sedež in upravne posle te organizacije. 7 Nem Yorku mislijo, da je švi- carsko stališče eden Umed činite-Ijev, ki so nedavno spremenili na,-črte tajništva za organizacijo evropskega sedeža. Morda bodo ustanovili neko vrsto upravnega središča, toda do zdaj obstojajo samo načrti za ustvaritev informacijskih uradov v zahod ni Evropi. ZAGONETEN UMOR Milan, 25. junija V tajnik je bil ustreljen ob železniški progi v Lambrate, pehotni major Giuseppe Labus. Častnik je še pred 15 dnevi bil šef vojaškega prehranjevalnega središča za povratnike v Pescantini, kjer so se pripetile težke upravne neirednostl; menijo, da je nameraval Labus predložiti prijavo o' krivcih, stanujočih v Milanu. volitev, kako velik del italijanskega naroda pristaja na politične zamisli in na moralna in socialna načela, ki jih je postavil kongres kot program krščanske- demokracije; nalaga 207 izvoljenim poslancem da ožlvotvorljo v zakonih ta program obnove vseh političnih, gospodarskih in socialnih ustanov; zahteva za krščansko demokracijo, ki jo je ljudsko glasovanje imenovalo na to mesto kot najmočnejšo stranko, vodstvo vlade a) Postavitev popolne avtoritete države in njenih zakonov s tem, da še poenostavi upravni aparat, jamči neodvisnost in .naglo poslovanje sodišč in moralizira javno življenje. b) Na področju obnove uporabiti nagle in učinkovite ukrepe za vr. nitev vojne škode slojem, ki jim najbolj primanjkuje sredstev ln predvsem nadaljevati ln poglobiti obnovitvena dela v opustošenih pokrajinah. c) Na poljedelskem in industrijskem področju usmeriti aktivne sile države proti pospešeni produktivni obnovi, reorganizirati obširno področje, ki ga nadzoruje država, dati nov razmah zasebni pobudi in doseči na vseh področjih sodelovanje delavcev s priznanjem njihovih pravic in njihove sposobnosti sodelovati pri vodstvu in upjavi podjetij; rešeti vprašanje popolne zaposlitve delavcev z izvršitvijo del po načrtu obnove. d) Na področju trgovinske izmen. Jave poskrbeti kot prvi smoter in s pomočjo pristojnih mednarodnih organov za ponovno uvrstitev italijanskega narodnega gospodaiztva v svetovno gospodarstvo, da se od- PROGRAM RIRAOKRISTIAIUOV SEDEM TBGH ZA OBNOVO IIAEIIE ložljive potrebe tamkajšnjega prebivalstvi.* Zadržanje liberalcev Narodni svet italijanske liberalne stranke je po tridnevnem razpravljanju zaključil drugo zasedanje. Ob zaključku del so z večino glasov odobrili resolucijo, ki vsebu. je sledeče točke: 1) stranka je vzela na znanje Izide referenduma In Izjavila, da sprejme izraz ljudske volje; 2) potrjuje Romunske volitve Nedavno so v zasebnem razgovoru vprašali Višinskega, pomočnika sovjetskega zunanjega ministra, kako bodo izpadle volitve v Romuniji. Po kratkem premisleku je dejal: »ePri popolnoma. svobodnih volitvah bi vlada dobila 40% glasov; z najmanjšim pritiskom pa 90%». (»Times). svojo voljo za obrambo svobode in naglasa potrebo po napredku s prikladnimi reformami, proti vsakemu monopolu in vsaki obliki političnega kapitalizma; 3) stranka Je po preučitvi političnega položaja po volitvah mnenja, da Ji pripada funkcija graje ln nadzorstva v narodno korist; 4) potrjuje dolžnost za vzpostavitev moralnega edinstva domovine; 5) priporoča okrepiti organizacijo stranke, kar je neobhod-no potrebno za njen obstoj ter za razvoj liberalne zamisli; 6) odobrava poročilo strankinega tsjnika ter izreka vodstvu zaupnico. Glavni prispevek nove Avstrije svetu — piše »Times* — je bil do zdaj ta, da je štirim zunanjim ministrom v Parizu nudila eno izmed redkih vprašanj, o katereov so Be sporazumeli: zavrnitev njene zahteve po Južni Tirolski, kar Ima vsakdo za nepravično odločitev. Ta odločitev Je Avstrijcem razodele, da žive v zasedeni deželi, kjer Je nekaj manj kot 200.000 tujih vojakov, izmed katerih je morda 130.000 sovjetskih, ostanek pa ameriških, britanskih ta francoskih. Premalo hrane ta preveč osvobo-diteljev — to so skrbi Avstrijcev. Avstrijski parlament vodi na zasedanjih v veliki operi debate ta upravo nekakega mestnega občin, skega sveta. Vsaka odločitev mora ‘d-obltl soglasno odobritev zavezniškega svčla. Odločitve o nekaterih zelo važnih vprašanjih, katere Je sprejel, vzbujajo manj pozornosti kot tiste, katerih ni odobril. V za. devah, ki temeljno vplivajo na narodno »življenje, zavezntkr le redko soglašajo; Sovjetska zveza običajno pravi »še ne», kadar zahodne sile tečejo «da». Trenja med štirimi upravami so povzročila neko vrsto živčne napetosti. Treba je pripomniti, da je edino kolo, ki deluje, »Riesenrad* v Pratru ta Se ta se n« vrti redno. Štiri področja niso tako nepredušno zaprta kot prej; Avstrijci imajo na primer pravico dobavljati hrano iz vsake pokrajine in jo razde, lit', po svoj izbiri. Toda njihovo • gospodarstvo ni oživelo; na vsaki panogi gospodarstva sedi zavezniška oblast. ' Vsi so obljubljali, da bodo pomagali ustvariti neodvisno, demokratično Avstrijo, ki jo vzhod ta zahod različno tolmačita. Američani ta Britanci so se že dolgo trudili, da so vse zasedbene sile zelo skrčili in olajšali nadzorstvo, da bi dali Avstrijcem svobodo v njihovi državi. To Je jasno in preprosto mnenje o neodvisnosti, olajšano z zavestjo, da sta obe veliki stranki, Ljudska stranka..ln socialisti, V svojih pogledih zahodnjaški in da koristi zahoda s odhodom ne bodo ogrožene. Sovjeti so po skoraj popolnem polomu komunistov pri volitvah postali bolj trmasti ln kažejo več zanimanja za tisti del moskovske deklaracije, po katerem je osvoboditev Avstrije odvisna od stopnje napora, ki ga je pokazala, da bi se sama osvobo. dila. PČvprečnl Sovjet ne misli, da. so Avstrijci dovolj pcelomlli s svojo omadeževano preteklostjo. Obtožuje jih, da nočejo dčlati; in kadar Avstrijci pravijo, da že eno leto niso videli mesa ali sveže zelenjave ber prav malo kruha, odvrnejo Sovjeti, da v Sovjetski zve. zl ni bilo, ta v Franciji sli Jugoslaviji tudi danes ni pomanjkanje hrane opravičilo za lenobo. Dva značaja se slabo ujemata: sovjetski — neroden in herkulskl, avstrijski — tradicionalno negativen in kar preveč civiliziran, Avstrijci so Imeli od konca vojne le dva važna vojna procesa. Nekateri glavni obtoženci že mesece čakajo v dunajskih zaporih, drugi pa so Se na svobodi. Sovjeti, ln mnogo drugih, bi radi vedeli, zakaj ni storjenega več ta kažejo na sosednje držav«, kjer so s tem delom preteklosti naglo opravili. Pravosodni minister Je nedavno izjavil, da j« napaka deletna pri zahodnih zaveznikih, v čijih področjih se skrivajo vplivni nacisti in da odlagajo z razpravami v. Avstriji, dokler ne hi bila končana ntimberška razprava. 2!avezni-ki se na opravičila dosti ne ozirajo, kajti Avstrijci Imajo polno moč, da primejo, kogar žele. Izmed vseh okoliščin more le ena vzbuditi sočutje za ministra v njegovih težavah: odstraniti mora kopico uradnikov ministrstva in sodišč; kaznovanje manjših nacistov tako odlaga kaznovanje voditeljev. V Avstriji je okrog 300.000 tujih beguncev; čeprav so s$ Sovjeti nekako sprijazniU z njimi, ko svoje zaveznike obtožujejo, da vzgajajo protikomunistično vojsko, imajo tehtne razloge za trditev, da so nekateri begunci vendar nevarni. Redki se upajo vrniti domov. Vsi niso fašisti, če »ne biti komunist* že ne pomeni, da sl fašist. Tu pa tam so našli v njihovih taboriščih orožje. Prosto lahko hodijo iz taborišč, širijo propagando in povzročajo vznemirjenje; nekega radijskega napovedovalca, ki Je pred nedavnim v nekem mestu v bliži-nfftaborišč dejal, da bi jih moraU izgnati iz Avstrije, je obiskala avstrijska policija ta mu povedala, da se mora paziti. Avstrijci so prosili, naj bi te ljudi spravili iz države. Dokler zavezniki ne bodo o njih odločili, bodo storili vse, kar j« v njihovi moči, da povečajo sumničenja med vzhodom ta zahodom. (Nadaljevanje prihodnjič). POROČILA O ZMAGAH EVROPSKI IN AFRIŠKI BOJI Generala Eisenhovver in Wavell o sijajnih podvigih zavezniških armad Bivši vrhovni poveljnik v Evropi general Eisenhower je zdaj prvi«' podrobno opisal zavezniški vojni pohod v zahodni Evropi, ki se je zaključil s popolno zmago nad nemškimi armadami. To poročilo Je eden izmed največjih zgodovinskih dokumentov o vojni in obsega 80.000 besed. Poročilo so predložili načelnikom zavezniških glavnih stanov m so ga istočasno objavili v Londonu in Washingtonu. Poročilo, ki ga je pripravljal general Eisenhower, ko je bil še vrhovni poveljnik zavezniških sil na evropskem bojišču, pripisuje zavezniški vojaški uspeh trem odločilnim razdobjem vojne, in sicer: bojem na obalah Normandije; bojem v Falaisu-Argentanu in bojem zahodno od Rena v teku mesecev februarja in marca 1945. Celotno poročilo Obsega razdobje od dneva izkrcanja v Evropi (6. junija 1944) do dneva zmage (8. maja 1945), > Uspeh v prvi fazi General Eisenhower, ki. Je zdaj načelnik glavnega stana ameriške vojske, označuje prvo obdobje vojnega pohoda kot naj več jo anfibij-sko operacijo v zgodovifti in pripisuje srečno postavljena mostišča v Normandiji pomanjkljivostim prometne in obveščevalne službe sovražnika. Slednje Je treba pripisati slabosti v zraku, in sicer zaradi pomanjkanja letalskih izvidnic. Nemci so še dan po invaziji ostali v dvomu, da - li je izkrcanje v Normandiji glavno izkrcanje in da Je bil zaradi tega strah pred drugim izkrcanjem na področju Calaisa eden izmed glavnih vzrokov, da so vrgli skoraj vse svoje sile proti Britancem pri Caenu, da bi s tem preprečili morebitno zvezo s četami, ki bi se izkrcale na področju Calaisa. Glede bojev v klinu Falaise-Ar-genton, pravi general Eisenhower, da je pokazal ob tej priliki sovražnik nesrečno fežnjq za pozicijsko vojno, ko je vojna logika narekovala strateški umik. Popisuje, kako so Nemci držali na področju Calaisa svojo 15. armado, dokler 7. armada ni bila skoraj v celoti uničena v vreči pri Falalsu. Odločitev je padla zahodno od Rena Nemci so storilMsto taktično napako v tretjem obdobju vojne zahodno od Rena, kjer je sovražnik vztrajal na svojih položajih. General Ei*enhqtyej- J« napisal o tem naslednje: »Na ravnini med Renom in Mozelo, v Eifelu in v Posaarju 50 za obrambo Nemčije namenjene armade uničili tako, da jih ni bilo več mogoče obnoviti. Zmaga je bila izvojevanji, še preden Je bil prekoračen Ren». Vrhovni poveljnik zelo toplo hvali pomorske in kopne sile, ki so bile pod njegovim poveljstvom in stalno omenja harmonijo v apglo-ameriških pdnošajih. Neko značilno mesto v njegovih zaključkih pravi: »Tovarištvo se je prvič izkazalo v Severni Afriki in nam Je prineslo v severozahodni Evropi novo zmagoslavje. V mojem glavnem stanu sta ameriško in britansko osebje delala harmonično skupaj Irt* pri tem pozabila na vsako razliko v narodnosti, ko sta z navdušenjem služila v enotni organizaciji. Na bojišču so se možje zavezniških vojsk bojevali ramo ob rami. Združene države in Velika Britanija nista bili samo zaveznici, temveč sta bili kot en narod*. General Eisenhower je opisal zadnje obdobje vojnega pohoda, ko so Nemčijo ^po združitvi s Sovjeti v Torgau razdelili na dva dela: »Avtokratski značaj nacističnega sistema Je bil tak, da ko Je prenehala delovati osrednja oblast v Berlinu, so zunanji organi ostale Nemčije prenehali delovati avtomatično. Namesto da bi bil nemški vojak pripravljen za skrajni napor, je bil zmešan in razočaran ter si ni želel drugega, kot da se združi s svojo J družino, ne glede na usodo, ki ga je čakala. »V svojem poročilu je izrekel general Eisenhower posebno pohvalo francoskim rodoljubom, sijajnim taktičnim operacijam generala Bradleya, notranji industrijski fronti ter neukrotljivemu borbenemu duhu mož zavezniških narodov. Dodal Je: «Temelj tega neukrotljivega duha je bilo zaupanje v zavezniško zedinjenost in v pravičnost skupne stvari, ki je prevevala vse tiste, ki so bili posredno ali neposredno udeleženi v bojih*. Afriški boji Objavili so poročilo, ki ga je poslal pred petimi leti britanskemu vojnemu ministru sedanji indijski podkralj lord Archibald Wavell. V njem popisuje, kkko so indijske in britanske čete decembra 1940. leta pod njegovim poveljstvom porazile znatno številnejše italijanske sile. Priprave za napad Sir Wavel popisuje v poročilu, da je pričel po, dveh ^mesecih priprav ob zori 9. decembra napad, s Th-terim Je imel namen v enem tednu pregnati Italijane iz Egipta. Napad Je uspel, zavezniške čete so napredovale kar za 780 km in so se u-stavile šele blizu Tobruka. Uničena je bila celotna italijanska armada, ki so jo sestavljali štirje zbori; v britanske roke je padlo 130.000 u-jetnikov. Sir Wavell je Imenoval vzTOke 9 Bivši vrhovni poveljnik general Eisenhovver do »presenečenje*. Vrhovni poveljnik Je poleg tega zapisal, da so z namenom, da bi obdržali priprave v največji tajnosti, obvestili o načrtu le malo oseb. Praktično ni bilo ničesar napisanega in do predvečera izvedbe načrta ni o njem vedelo več kakor 12 višjih poveljnikov ter častnikov glavnega stana. Vrhovni poveljnik je poudaril dvoje dejstev, ki sta pripomogli k zmagi: prvič odlično sodelovanje med tremi rodovi vojske (pehoto, mornarico in letalstvom) in drugič previdno poveljstvo ter borbenost na vseh odsekih. Pri načrtih so ohranili največjo tajnost in so celo čete mislile, da gre za enostavno vežbanje pred bodočim napadolri. Britansko poveljstvo je neopaženo razmestilo na 100 km dolgem puščavskem področju svoje čete, živež, municijo, vodo in tekoča goriva. Dobave, ki bi morale služiti vsej vojski za več dni, so nakopičili na prednjih mestih, ki so bila oddaljena od prvih britanskih položajev samo 30 do 40 km in so Jih varovale samo patrulje. Italijani so imeli o napadu !e meglene pojme. V noči med 7. in 8. decembrom se je začelo po puščavi gibati 31.000 britanskih in indijskih vojakov s 120 topovi, 275 oklepnimi avtomobili in 60 tanki. Popoln poraz Teden dni pozneje je bilo 80.000 italijanskih vojakov na begu, 38.000 je bilo zajetih; bojišče se Je pomaknilo proti Tobruku. Šestega februarja 1941 leta je bil položaj za sovražnika brezupen. Neurejena množica sovražnih vozil se Je nagnetla na majhnem, področju med britanskimi oklepnimi brigadami na jugu in oddelki, ki so bili razmeščeni na področju severno od Soluma. ^ Novi protinapadi, ki so jih vodili z znatnim naporom, vendar brez vsake zveze, so bili zadnji napori Italijanov, da bi preprečili poraz. Sir Wavell je 'v svojem poročilu napisal, da Je naredilo «30 sovražnih oklopnikov ob zori 9. februarja zadnji poizkus prodreti britanske črte*. Ko je propadel tudi ta poizkus, se Je general Bergan-zoli brezpogojno predal. V obdobju nadaljnjih dveh mesecev med 7.'decembrom in 7. februarjem Je Nilska armada napredovala za okoli 800 km. Majhne britanske sile so premagale italijansko armado, sestavljeno iz 4 zborov, ki so imeli 9 divisij in delo desete. Zajeli so 130.000 mož, 400 oklepnih avtomobilov, 1290 topov ter veliko kpličino drugega vojaškega materiala. V vseh teh operacijah niso Britanci uporabili nikoli več kakor dve divjziji. Ital ji se to leto obeta bogata žetev. Po zadnjih cenitvah bo letošnja žetev znatno presegala lanskoletno. Računi so pokazali naslednje procentualno zvečanje Poljakih pridelkov: pšenica 41%, jec. men, oves in riž 119%, koruza 41%, riž 45%, krompir 51%, peša 849%, fižol 147%' in olivno olje 108%. Argentinska vlada je pri vladi Združenih držav zahtevala deblokirani« vseh svojih dobrolraetij, ki oo zamrznjena od 5. januarja 1943. Predsednik mednarodne banke ža obnovo in napredek Eugene Majer je javil Imenovanje Harolda Smitha za podpredsednika ist e banke. Smith, dosednji ravnatelj bilančnega urada ja b.l prej predsednik ameriške družbe za upravo javnih zadev in član znanstvene, socialne in politične akademije. Lord Hyndley, predsednik »National Koard Board* je izjavil, da bodo s 1. Januarjem 1947 rudniki v Angliji prešli pod državno nadzorstvo, če bo parlament, ki se bo sestal v juliju, sprejel zakon za po-državljenje. Rudnike v državi bodo razdelili na 8 odsekov, izmed katerih bo imel vsak svojega ravnatelja, ki bo vodil prodajo, delo, proizvodnjo ln finance. Omenjeni ravnatelji bodo imeli nalogo razpravljati tudi o načrtih nadaljnjega napredka rudnikov. Švicarska vlada je sklenila, da bo zaveznikom izročila polovico' nemške lmovine v Sviči, ki znaša skupaj 250 milijonov švicarskih frankov. Zavezniki bodo ta denar porabili za obnovitev v vojni opu-stošenih pokrajin in za nabavo živil za stradajoča prebivalstva. Prvo letalsko trgovsko progo med New Yorkom, Dunajem in, Prago Je otvorilo letalo ameridke družbe »Panamerican Wc*,ld Alr-ways», ki je pred nedavnim pristalo v Pragi in Je poleg drugih potnikov pripeljalo s seboj tudi češkoslovaškega zunanjega ministra Jame Masaryka, ki je prispel iz Londona, kjer se je sestal z angleškim zunanjim ministrom Bevlnom. Letalo je takoj po pristanku odletelo na Dunaj. Progo New York — Dunaj Je s pristankom v Pragi preletelo v 21 urah ln 41 minutah. Ameriško ministrstvo za poljedelstvo je javilo, da so Združene države v prvih desetih dneh junija izvoz le 357.000 ton žita ln drugih živil, kar pomeni ogromen porast izvoza živil v primeri z izvozom v prvih desetih dneh maja, ki je znašal 129.000 ton. Častni predsednik odbora za pomoč proti pomanjkanju Herbert Hoover se Je 19. t. m. vrnil s potovanja po državah Srednje in Južne Ameriko in naznanil, da ho sodelovanje Južnoameriških držav omogočilo znatno zvišanj« živilskih zalog. Na podlagi žetve v Severni Ame-iki se bodf povišala predvidevano' zaloge žita do semptembra meseca za 800.000 ton. 'Računajo, da to Južna Amerika v tem času izvozila 2,120.000 ton žita ln zelenjave. Ameriški gošpodar-dd časopis »Journal of Commerce* poroča, da eo indijska vlada in zasebne industrijske družbe naročile pri ame-r »kih podjetjih za 100 milijonov dolarjev blaga. Naročila de niso potrjena in je zaključitev poslov odvisna od političnega razvoja v Indiji. Ta razvoj bo odloči, ali bo dala Indija pobudo *a aktivna pc- če bo podpisala z Veliko Britanijo sporazum, da bi blokirane Indijske Bklade v angleških funtih izmenjali v dolarje. Ameriško zunanje ministrstvo je javilo, da bodo vse madžarsko zlato, ki so ga Nemci odpeljali v Nemčijo in katerega trenotno čuvajo ameriške oborožene sile v Nemčiji, vrnili madžarski vladi. Obenem preučuje ameriška vlada rhožnosti za povišanje pisojlla, katerega Je odobrila Madžarski za nakup vojnih presežkov. Italijansko ministrstvo za javna dela preučuje v sporazumu z zavezniškimi oblastmi v Julijski krajini načrt za gradnjo avtomobilske ceste Trst-Trbiž. Nova avtomobilska cesta bo dolga 135 km in jo bodo gradili 4 leta; Izdatki za gradnjo ceste bodo znašali 14 milijard lir. Z odredbo, ki jo izdal glavni zavezniški 'btan za Japonski, so z 10. junijtm postavili vso japonsko tekstilno industrijo pod strogo nadzorstvo. Odredba ukazuje zaporo vseh aktiv 133 največjih japonskih tekstilnih podjeVj, ki so proizvajala 40% celotne Japonske tekstilne proizvodnje. Po podatkih,.ki so Jih zbrali strokovnjaki za prehrano, je videti, da bodo v Veliki Britaniji že pred koncem julija uvedli racio-nirgnje kruha in moke. Vendar računajo, da bo obrok kruha' večji kot so prvotno domnevali. Navaden obrok kruha bo okrog 300 gr. noseče žene bodo dobile po 360 gr Jtruha na dan, delavci 420 gr in težki delavci 480 gr. V enakem sorazmerju bodo racionirali tudi moko. Po !%stih letih odsotnosti bo prispel v Palermo iz Argentine, kjer so ga zadržali ob začetku vojne, parnik »Palorum* a 7500 tonami ž:ta, ki ga ustanova UNRRA pošilja za Italija, Iz WashIngtona poročajo, da je ustanova UNRRA pospešila izvrš’-tev svojega programa za pomoč Italiji tudi v pogledu dobav premoga lz Porurja. IZ JUGOSLAVIJE Albanski ministrski predsednik Enver Hodža je prispel v Beograd. Na letališču ga je sprejel maršal Tito in druge osebnosti. Ob svojem prihodu v Beograd je imel govor v albanskem Jeziku, s katerim Je pozdravil jugoslovansko prebivalstvo in obenem izrazil veselje, da so skupaj z voditeljem Jugoslavije, ki Je vodil zmagovit boj za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Francoski poslanik v Jugoslaviji Jean Payart Je izročil beograjski univerzi kot dar francoske vlade znatno število znanstvenih knjig. Prorektor univerze dr. Nedeljkovič je v imenu beograjske univerze izrdzil francoski vladi hvaležnost. Poslanik Payart Je poudaril, da potrjuje ta manifestacija ozke vezi, ki družijo usodo Francije in Jugoslavije. Jugoslovanska vlada je izdelala 'pravilnik za ustanovitev in za delovanje urada za reklamacije ter predloge v sklopu nadzorstvene komisije. Na podlagi pravilnika ima vsaka ustanova in organizacija pra. vico predložiti temu uradu ustmene ali pismene pritožbe zaradi zgrešenega postopka ter akcij Javnih ustanov ali javnih funkcionarjev, ki niso v skladu z zakonom. Ko sprejme urad reklamacije mora takoj storiti potrebne korake za odpravo vzrokov teh pritožb. Ministrski predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito je podpisal odlok za ustanovitev državnega podjetja,_ katerega namen bo izmenjava knjig s tujino in razširjanje Jugoslovanskih knjig doma in v tujini. To podjetje se bo tudi ba-vilo z uvozom in izvozom glasbene literature, gramafonskih plošč, listov, revij ter ostalega tiska, znanstvenega in umetniškega značaja. Podjetje, ki ga bodo imenovali »Jugoslovansko knjigo*!, bo tudi izdajalo bibliografsko revijo za Jugoslavijo. I>ne is. Junija so v Beogradu med jugoslovansko ln bolgarsko vlado podpisali sporazum o vprašanju jugoslovanskih zahtev do Bolgarije zaradi zasedbe. V imenu bolgarske vlade Je sporazum podpisal finančni minister prof. dr. Jvan Stevanov, za Jugoslavijo pa glav m vladni tajnik Dmitar Bakič. »Gotovo je, da pomeni ta sporazum velik prispevek k bedočemu ras.voju in okrepitvi odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo in da se, z njim uresničujejo obširne možnosti za gospodarsko sodtlovmje in za krepitev gospodarskih vezi med Jugoslavijo in Bolgarijo. »S sporazumom se ni bolgarski narod osvobodil samo razllemn obveznosti, kj Jih ni_ svojevoljno prevzel, ampak so Jih zadali fašistični vladalci, ki so poškodovali ‘n uničili Jugoslav jo. marveč bo imel tudi pomoč pri svojih gospodarskih naporih. IZ SLOVENIJE Z°lczama v Štorah je šele tedni začela z delom, ki ji pripada v slovenski Industriji. Zdaj je namreč steklo prvo železo iz obnovljene martinovke. Slovesni otvoritvi nove martinovke, ki so ji dali ime »Partizanka*, so prisostvovali zastopniki vlade. Zadnje priprave so delavci pripravljali z veliko nestrpnostjo, ker so se bali, da niso pri obnavljanju napravili kake bistvene napake. Martinarji in valjarji so vse pripravili za prvi prebod; skozi katerega bo brizgnilo tekoče železo. Cim so to napravili, so videli, da so bila enoletna obnovitvena dela nagrajena z uspehom, Lesno-produktlvna zadruga v Prevaljah, ki Ima nad 200 elanov, je polagala račun o delu, ki ga je opravila v zadnjem letu. Zborovanja se je udelež lo le okoli 100 članov. Zadruga ima v oskrbi nad 4000 ha črnega gozda. Min‘strstvc za: gozdarstvo ji je dalo na-»razpolago začetni kredit 1 milijon dinarjev. V preteklem letu je spravila na trg nad 5000 kub. metrov lesa. Na zborovanju so soglasno izvolili stari odbor. Ugotovili so, . J« hlapel topli in vUW zrak hodnika. »Op-ostite, gospod* je zajecljal, »Želite?* J« vljudno vprašal Preston in sl poravnal kravato. Nje. gova umetnost je bila, da ni nikoli izgubil svojega duševnega miru. «Da-..a, gospod* je zamrmral mladenič in v očeh se mu je pojavila bojazen. »Rad bi videl svojo ženo, oddelek K, postelja št. 16. Danes jo morajo... jo morajo.,.* »Ah, razumem*, jr dejal Preston »Sem, sem... hodil gor in dol, naprej In nazaj... zunaj, pred bolnišnico. Nalašč sem prekinil »voje delo, toda nisem se upal priti gor.* Sel je za korak naprej, nato se Je ustavil in se obrnil. »Mislite... mislite, da bo preživela?* »Napravili bomo vse, kar je v na«ih močeh* Je odgdVoril. šLah-ko greste naprej, P^va rstr«inipa vam bo vse razložila.* Zganil je z glavo in nadaljeval svojo pot. Pravilno se je zadržal. Vedno je našel primerne besede, Fany bo zelo vesela, č® mu bo mogla pomagali, Zakaj naj bi skrbel še to?» Toliko drugih skrbi ima 2e v glavi. V dvigalu je potegnil lz žepa pismo, ki mu ga je izročila Fany, ga odprl ln pazljivo prečital. Nato se Je nasmehnil, zganil list, rial roke v žep in se naslonil na steno. V. Medtem ko se Je Preston Pelia] z dvigalom navzdol nasproti s ru \Valterju, se je neki mali možlček klavrno vzpenjal P° stopnicah navzgor in tarnal nad *tra m prevoznim sredstvom, katerega se je pravkar posluiil mladi zdravnik. Možičku se ni mudilo, toda kei je bil navajen, j. delal velike korake in s Čudnimi kretnjami _ kot da bi bil telovadec, ki se vadi — prestopal stopnice po tri in tri. K* Je prišel do zadnjega stop-ničnega presledka, se Je ustavil in ugotovil, da Je dobro dihal. »Saj ni slabo; dobro ae vedem, čeprav imam *e osemintrideset let*, je dejal sani pri sebi. Ne da bi gledal na desno ali na levo, s? je odločno je bilo napisano: »James Barclay, kirurg-aslstent*, in vstopil. Bila Je podolgovata sobica, opremljena z vsakovrstnim pohištvom in v katero je prihajala svetloba skozi majhno okno pod stropom; v ozadju Je bilo videti celo vrsto majhnih dimnikov. Bila je namreč predsoba primarijeve pisarne, ki je imela oblazinjenj vrata odprta. Najprej je Barclay zaprl vrata primarijeve pisarne; nato Je pregledal pošto — pet okrožnic; ne da bi jih jjrečital, jih je vrgel naravnost v peč, nato se je okrenil in njegov pogled Je z zadoščenjem obstal na knjigah, ki so bile urejene n% polici. Imel je zelo lepe, svetle-modre / oolv globoko pod temnimi obrvmi; bile so oči molčečega človeka, ki rajši misli, kot da bi govoril. Bil Je navajen tehtati svoje besede: takšen je bil Ba~clay. Deloma zaradi njegove? molčečnost, deloma zaradi nj-gove zunanjost” so ljudje niso dosti zanimali zanj. Razen nekaj čudno plemenlteg®' ki je bilo zaznati v njegovem izrazu, ni imela njegova osebnos nobene druge značilnosti. (Nadaljevanje ■'prihočnjlč)