ttiillčTgfc flMMM V HHMm ' ■Omriiifle piSTSnv ▼ |UWV lin Leto XVII., št. 273 Ljubljana, torek 24. novembra 1936 ^ v UUJLVO. —juuijnnty - ooiajtijevtJ ulica — reieiOE ac im, a 123. SUV 3125, 3126P tnseratni oddeiek. Ljubljana, Selen* ourguva Jo. x — 1 ei muz. diV2 Hoiružmca Maribor: Gospdska ulic? 9t a - leietoo at -J456 Podružnica Celje. Kocenova ulica It it. — Telefon St 190 Ka. um pn pošt cek zavodih: Ljubljana St U 842 Praga Cislo 78.180. <(t 105 241 Con l Din vsak - dan, razen ponedeljka mate mesečno Dtn 25^— Za tiK«eiimtvo Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 3123. 312«, 3125. 3126. /tarlbor. Gosposka ulica LL Telefon St. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica X- Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. Živahne diskusije o sporazumu Nekoliko dni sem so beograjski listi zopet polni informacij in kombinacij o »sporazumu« Ko jih čitamo ,se nehote spomnimo na ono. kar smo na tem mestu ze enkrat napisali, da se namreč najtežji in najbolj delikatni problemi pri nas tako rad pretvarjajo v politične žoge, s katerimi razne prizadete skupine igrajo potem svoj nogomet. Aaenkrat so v Beogradu zopet postavili vprašanje, kao je piavzaprav na srbski suani upravičen siuepau sporazum z dr. Mačkom Listi poročajo, da zaružena opozicija zastopa mišljenje koncentiacije. ona smatra, da bi morale odgovornost za sporazum prevzeti vse politične skupine, ki Koreninijo v narodu. Na prvi hip izgleda to zelo nesebično in zelo državniško. V resnici pa se krije za tem stališčem samo umik od onega znanega memoranda. Gospodje so uvideli, da so šli predaleč, in nimajo poguma prevzeti pred svojo javnostjo izključne odgovornosti za to, kar so rekli. Zaradi tega se sedaj ogledujejo po drugih, ki bi bili pripravljeni, ali z njimi skupaj prevzeti obveze, ali pa jih s svojim drugačnim stališčem od teh obvez razrešiti. Praktično seveda gospoda od združene opozicije takoj misli na vlado in vse njihove pripovedke o koncentraciji imajo predvsem ta smisel, naj bi se napravila nova vladna kombinacija, v kateri bi pod geslom koncentiacije tudi oni sodelovali in sporazum študirali. Če so informacije beograjskih listov točne, potem so šefi beograjske združene opozicije dospeli točno zopet do one stare teze, ki jo je nedavno dr. Maček v svoji izjavi najbolj odločno odbil. Na drugi strani se sedaj javljajo tudi glasila JRZ, ki podčrtavajo svojo programske m politično taktično osnovo za dosego sporazuma. Predvsem se poudarja. da JRZ ne more zapustiti terena veljavne ustave, in navajajo se besede predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Skoplju. ki je označil dr. Mačka m njegove somišljenike kot opozicijsko skupino Listi JRZ smatrajo, da je jedro vsega problema v sodelovanju med JRZ in bivšo HSS. Oni odklanjajo koncentracijsko ideio, češ da združena opozicija nima več korenin v narodu in zaradi tega niti kot delna predstavnica Srbov ne prihaja več v poštev. Enako stališče zavzemajo glasila JRZ tudi glede bivše SDS na Hrvatskem. Oni od klanjajo sodelovanje tudi s to grupo, češ da so jo občinske volitve definitiv-no likvidirale. Teza. ki se postavlja s strani JRZ. se torej glasi, da bi po koaliciji z dr Mačkom bili že osigurani f lavni pogoji sporazuma, ker predstavlja dr Maček Hrvate. JRZ pa večino Srbov *er večino Slovencev in muslimanov. Vse te diskusije so v očividni zvezi z govoricami, ki se zadnje dni raznašaio, in jasno je da eni branijo svoje posestno stanje, drugi vodijo ofenzivo, da bi tudi »ami prišli nekoliko na sonce. Kai pravijo k vsemu temu v Zagre-b'.i9 Predvsem se Zagreb noče prav udeleževati razprave o »koreninah v narodu- Dr. Maček si je svest. da razpolaga s sigurno večino med Hrvati. Kar se pa tiče ostalih političnih grupa-c i ?p vedno umika na stališče, da samo svobodne volitve s tajnim glasovanj em lahko pokažeio. komu narod zaupa in kdo je mod Srbi in Slovenci legitimiran da sklene sporazum Dr. Maček odklanja programsko osnovo, ki io postavljajo glasila JRZ. in vztraja na t^m dr se razgovori z niim vršijo ne kot voditeljem neke politične skupine, tr-mveč kot predstavnikom hrva^k^ta naroda. Kar se tiče možnosti razgovorom z JRZ se v Zagrebu postavlja pogoj. da so ti mogoči le a^o JRZ prizna načelno stališče bivšo HSS Vsa ta dejstva je treba imeti pred očmi, ako hočemo pravilno oceniti ploho informacij in senzacionelnih naslovov. ki jih zadnje dni čitamo v raznih inspiracijah zlasti po beograjskih listih. Očesu se vidi kakor da se nahajamo na predvečer rešitve našega velikega nacionalnega problema, dejansko pa se načelna stališča niso skoraj nič približala in še vedno obstojajo globoki prepadi Z nacionalnega vidika je treba to samo obžalovati. Vsakemu iskrenemu Jugoslovenu mora biti na tem, da v današnjih težkih in usodepolnih časih vendar že najdemo pot k složnemu sodelovanju vseh delov našega naroda in vseh krajev naše države. Ako koncentracija vseh srbskih skupin lahko omogoči sporazum z dr Markom, potem se je je treba lotiti brez odlašanja. Ako dr. Ma^ek smatra da bi se v sodelovanju z •JRZ mogla najti rešitev hrvatskega vprašania potem naj se to sodelovanie jutri omocočj in izvede Jugoslovanski nacionalisti bodo pozdravili vsak korak, k eiliu na naj ubere katprikoli ozn a- i r-n+i Prp*->ri?ani co. da bo prino- j sel spTošno olajšanje nacionalni rri^li | pa možnosti novega razmaha. Posebej j pa ravno z jugos^ven-kega vHika zo- J r>et in zopet ponavljamo, da hrvatsko i PRIČETEK VMEŠAVANJA TUJIH DRŽAV V ŠPANSKO VOJNO Napetost v sredozemskem bazenu od dne do dne bolj narašča - Na bojišču položaj v splošnem neizpremenjen Madrid, 23. novembra, d Na fronti pri Sierri (iuadarrami in Somosicrii na zapadu in severozapadu od Madrida jc nastala izredno ostra zima. Mraz znaša 6 do 8 stopinj pod ničlo ter je vsa fronta popolnoma zasnežena, kljub temu je tu kakor tudi v okolici Madrida artiijcrija Francove vojske zelo živahna. V Madridu so včeraj v'adni miličniki podvzcli proti nekaterim poslopjem univerzitetnega naselja protinapade in so se včeraj ves dan borili za ta del mesta bili pa so odbiti ter so izgubili po vesteh iz nacionalističnega tabora tudi dva tanka. Na severovzhodu Madrida so Francove čete podvzele včeraj večjo ofenzivo ter so zasedle več krajev kakor Almadrones. Mendrillera in Alcomeo. Kakor kažejo te operacije, skuša general Franco obkoliti mesto Madrid z vseh strani. ■ Večja važnost kakor akciji za obkolitev Madrida se pripisuje vestem iz Barcelone. Kakor poroča agcncija Radio, je priznanje burgoške vlade po Nemčiji in Italiji do vedlo do izgredov proti nemškim in italijanskim državljanom, ki jim je množica oplenila mnoge trgovine Izgred* so se včeraj ponavljali ve« dan. Tri najvažnejše organizacije, FAC (anarhistična organizacija), CNT (splošna delavska zveza) in UGT (zveza združenih socialistov in komunistov), so sklenile, da osnujejo enotni fronto in skušajo podvzeti osvoboditev Madrida iz Katalonije. Po vsej Kataloniji je bila proglašena splošna mobilizacija, pri čemer je /budilo prozornost, da proglasa o mobilizaciji vseh za orožje sposobnih Kataloneev od 18. do 45. leta starosti ni podpisal predsednik madridske vlade Caballcro, temveč poveljnik katalonskega letalstva Diaz Sandino. Barcelonska luka in slovita Rambla se nahajata v znamenju napovedane blokade, i Povsod se opažajo obširna dela za obram- taljonov operirajo sedaj šamjem, koliko beguncev b: se smelo začasno naseliti v Franciji Francoska vladu je sporočila, da je pripravljena sprejeti in sk rbeti za 30.000 španskih beguncev Boji na aragomki fronti Barcelona, 23 novembra. AA. Polkovnik Villalba ki je bil doslej poveljnik čet madridsko viade na severnem aragonskem bojišču. je oil odstavljen in n^j njegovo mesto jt imenovan Juengo Gomez Garcia. Uradne poročilo poveljstva madridskih čet pravi, da so čete madridske vlade pri Barbastru prodrle proti Almucebaru kjei so prekrižale prometne zveze nacionalističnih čet m pregnale sovražnika. Njegove izgube so hude. Na ostalem delu ara-gonskega t>oj;šča so hudi nal.vi preprečili druge operacije. Vpad nacionalistov v južni okraj Delicias ■ Aviia, 23. novemora. o. V prete li noči je prišlo na madridski fronti znova do hudih spopadov. Nacionalisti so pričeli nenadoma napadati z juga ter so s tem desorientirali madridsko obrambo, ki je koncentrirala svoje najboljše sile na severu, namreč, da bodo nacionali ti započeli svoj prihodnji napad s te strani. Nacionalistom je zaradi tega uspelo prodreti v okraj Delicias in zavzeti prve h'še. Položaj je zelo nenaraven. V spodnjih nad-£tropjih posameznih hiš so se že vsidrali nacionalisti, dočim zgornja nadstropja istih hiš miličniki še vedno branijo. Boji se vršijo sedaj na stopniščih in se pri tem poslužujejo ročnih granat. Po informacijah nacionalističnega glavnega generalnega štaba je vodstvo madridske obrambe v razpada. Voditelji posameznih anarhističnih in inozemskih bana lastno pest. bo. Angleške ladje so luko zapustile in prav tako tudi francoske razen ene. Nasprotno so v soboto prispele v Barcelono nove ruske križarke. Na pristaniški promenadi Rambli so včeraj prvič opazili ruske oficirje v uniformi sovjetske vojske Prebivalstvo Barcelone se z vso naglico pripravlja za napovedano blokado ter so sc mnogi nastanili že v kleteh. V kleti so prenesli tudi že bolnike v bolnicah. Angleška vlada je svojemu generalnemu konzulu v Barceloni naročila, naj uredi odhod angleških državljanov, ki so še v tem mestu, po svojem preudarku. Posrečilo .aiadrliiske obrambe Odbor za obrambo Madrida je opoldne iz.i- . komunike: Operacija otežkoča slej ko prej slabo vreme. Zadnjih 24 ur se na severnem ma-dritiskei.i bojišču ni piipetilo ničesar po-fhnpfa V Carabanc.helu smo odbili srdit napad tujske legije. Sovražnik je na begu puii. i .!v_ težka tanka nemškega porekla. Naše čete so zavzele več hiš, ki jih je sovražnik moral zapustiti zaradi hudega učinka našsga topništva. Davi je neko sovražno letalo pod zaščto megle bombardiralo prestolnico. Mad&id ne bo zavzet pred 14 dnevi Posebni poročevalec iJ>S pri nacionalističnih četah javlja; V krogih poveljnikov nacionalističnih čet izražajo prepričanje, da ®e z zavzetjem Madrida ne more računati pred 14 dnevi. Tudi potem bo jiotrebnih š.e 14 dni, da se glavno mesto oč-«ti vseh uporniških elementov. Iz mesta se je pričelo izseljevanje civilnega prebivalstva. Vozila prinašajo iz krajev, kamor so spravili civ-ilno prebivalstvo, na svojem povratku živila za obrambne čete Madrida. Evakuacija mesta Vlada je sklenila odvesti 300-000 žensk, otruK ... s.arcev iz Madrida, v to svrho e bil-o že rekviriranih več tisoč avtomobilov, j Obenem se je obrnila na Francijo z vpra- vca.; v svojem odseku. General Miajo je le še formalno šef madridske obrambe. Nihče ga več ne posluša, ker so se ljudje prepričali, da jim ne more mnogo pomagati in da je le motil poramez-? njihove akeje. Nemški in italijanski načrti London. 23. novembra, o. »Daily Mali« je objavil poročilo svojega posebnega berlinskega poročeval a W3Tda Pricea o italijanskem in nem:kem priznanju režima španskih nacionalistov. Na osnovi razgovorov, ki jih je ime' z vodlnimi nemšk mi osebnosimi. jc prše! do zaključki, da nameravata Itailra in Nemčija tudi de^n-sko podpreti španske nacionaliste v borbi proti rep"blikancem. Podirali iih bosti tudi v primeru, če bi se njihov položaj poslabšal. V Berlinu so mnenja, da se je borba v Španiji zavlekla samo zarHi ruskega orožja. stre'iva ;n vojaštva. k: sodeluje v šonnski državljanski vojni. Nemčija ;n ItaMja v robenem pr"m-ru ne b'1-stn dopustili, d,i bi se v Španiji vsidral b"l'.:ševišk: režim. Franicova zahvala MussoHniju Rim, 23. novembra, o. General Franco se je brzojavno zahvalil ministrskemu predsedniku MussoHniju za priznan;e nacionalističnega režima v Španiji. Mussoli-ni mu je ra to brzojavno odgovoril. Italijanski listi običajno objavi in jo lake brzojavke na v;dnem mestu. Mussolinijevca odgovora na Francovo zahvalo pa n>iso objavili. Francov zastopnik v Berlinu Berlin, 23. novembra- AA. Nacionalna Španska vlada je sporočila zunanjemu ministrstvu, da je za njenega odpravnika poslov Berlinu Imenovan dosedanji po^.lani-ški tarnik .Vvarez de Escada. Špansko zlato v Angliji Lončen, 23. novembra. AA. V Folko tone je prispelo preko Francije 150 zabojev španskega zlata. gi&dmamic m kartagesisk® luko Vladna krlžarka „Migud Cervantes" je bila to^o^fi-rana in nevarno poškodovana Valencija, zA. novembra, k. Skupina tujih podmornic je vdrla v kartagensko luko in napadla več republikanskih vojnih ladij, kar je izzvalo med republikanskimi krogi silno vznem rjenje. Splošno zatrjujejo, da se je s tem napadom že pričelo neposredno vmešavanje tujih sil v špansko državljansko vojno. Napad ni bil samo fiktiven, nego je bila španska križarka »Miguel Cer-vantes« celo torpedirana. V križarki je na- vprašanje ni srbsko-hrvatski problem, temveč problem celokupnega naroda in cele njegove države. In v tej državi smo Slovenci enakopravni nosilci narodne suverenosti in državne moči ter imamo brez ozira na naše skromnejše število polno pravico soodločevanja. stala eksplozija in je ladja nevarno poškodovana. O incidentu so španski republikanski poslaniki nemudoma obvestili posamezne inozemske vlade, predvsem vladi v Londonu in Parizu. Eksplozijo na španski križarki so opazili tudi z neke angleške vojne ladje, ki je zas:drana v kartagenski luki, zaradi česar ni mogoče govoriti o tendenč-nosti teh informacij. Vznemirjenje v Londonu London, 23. novembra, v. V Londonu je izzval napad na španske vojne ladje, ki so ga izvršile prav gotovo tuje podmornice, veliko vznemirjenje. Splošno zatrjujejo, da bodo zaradi tega incidenta nastale najhujše težave vsaj v nevtralnostnem odboru, ki se bo moral takoj baviti s tem vprašanjem, če incident ne bo že prej izzval hnjših reakcij in neposredne intervencije sil. ki imajo v Španiji nasprotne interese. Kaj pravijo v Bimu in Berlinu Rim, 23. ncveiiioia. d. Agencija Štefani je popoldne demantirala vesti, po katerih naj bi bile italijanske podmornice izvršile napad na španske republikanske vojne ladje v Oartageni Enak demanti je objavil tudi DN*B ki je pristavil, da trenutno na Sredozemskem morju ni nobene nemške podmornico. Nevarnost spopadov na morju London. 23 novembra. Times« pijejo, da španski nac onaii.-ti sedaj niso tako močni. da bi izvedli blokado Barcelone ali kateregakoli drugega pristanišča na vzhodn-obali Španije, mogla pa bi nastati resna situacija. če bi se nacional^tična letala a'i vojne ladje spopadle z angleškimi vojnimi •ladjami- Dejstvo, da angleška v^ada ni izdala dovoljenj za izvoz orožja, poostruje nevarnost takih sp>opadov izven španskega vodovja. 35 ruskih vojnih ladij na poti v španske vode Hendayc, 23. novembra, o. Po še nepotrjenih vesteh je 35 ruskih ladij na poti v Sredozemsko morje, kjer imajo nalogo ščititi ruske trgovske ladje, pred morebitnimi napadi španskih nacionalističnih ali drugih vojnih ladi;j. Ustavljen norveški parnik Gibraltar, 23. novembra, g. Poveljnik semkaj dospelega norveškega parnika »Li-sken« poroča, da ga je okoli 12 oboroženih španskih nacionalističnih ribiških ladij ustavilo na višini Viga ter ga prisililo, da je moral pristati v luki. Norveški parnik je moral polovico svojega tovora, ki je obstojal iz krompirja, pustiti v pristanišču in je šele nato mogel nadaljevati svoje potovanje. Američani se umikajo Washington, 23. novembra. AA. Ameriško zunanje ministrstvo je dalo ameriškim diplomatskim in konzularnim zastopnikom v Madridu in Barceloni nalog, da prenehajo delovati in se umaknejo na varno. Generalni konzul v Barceloni je bil pooblaščen, da odpravi osobje konzulata in vse ameriške državljane i?. Barcelone na neko ameriško bojno ladjo. lip bo energično zaščitila svojo plovbo Angleška vlada ne priznava španskim nacionalistom in madridski vladi mednarodnega zstačaja vojskujočih se strank London, 23. novembra, o. Snoči se je sestala angleška vlada in se posvetovalna predvsem o ukrepih, i i bi jih bilo treba odrediti zaradi groženj španskih nacionali. stov, da bodo blokirali vso katalonsko obalo. Seja je trajala več ur in je bilo končno sklenjeno, da bo angleška vojma mornarica er.ergiino zaščitila angleš e potniške in tovorne ladje v španskJh vodah. Ker angleška vlada doslej še ni priznala nacionalistov za vojskujočo se stranko, bo smatrala sleherno ustavljanje, preiskovanje ali kako d""ugo nasilno postopanje z angleš :mi ladjami za običajno p'rnt^t.0. Angleške vojne ladje bodo v takem prime-u streljale na vako špansko nacionalistično ladjo. Vojne ladje republikanske vlade imajo načelno ricer pravico ustavljati in preirkati tuje ladje v španskih obalnih vodah. Ver pa tudi republi. kančka vlada ni bila priznana za vojskujočo r.e stranko — madridska vlada sama zatrjuje, da v Španiji ni državljanske vojne, nego la vojaški upor — tudi one ne br io smele ' a.korkoli nasilno nastopati proti angleškim ladjam. Zvedelo se je, da je angleška vlada že danes opozorila generala Franca na te svoje sklepe. »Dailv M a i'« trdi, da med francosko in angleško v'ado ni popolnega =02lasja o fkupnein postopanju za p< imer nacionalistične blokade vzhodne španske obale. Fran oo.-.ka vlada je zahtevala o.t svojih strokovnjakov podrobno poročilo. Intervencija pri burgoški vladi Vlada je po s-vcje.ni za-^.opv.ku ponovno •intervenirala pri zastopniku burgoške vla- de. naj nacionalistična iunta odgovori na vprašanja. General Franco še ni sporočil, ali zares misij proglasiti nevtralni pas v barcelonskem pristanišču in aLi bo vnaprej napovedal bombardiran-e Barcelone. Edenova izjava v spodnji zbornici V spodnji zbornici je zunanji minister na vprašanje o varnosti angleSkih trgovskih ladij na Sredozemskem morju izjavil med drugim: Angleška vlada se ne bo v nobenem primeru udeležila vojne v Španiji in ne bo nudila prav nobene pomoči. Angleška vlada ni doslej nobeni stranki priznala pravice vojs-iujočih na morju in tudi sedaj ne namerava komurkoli priznati teh pra_ vic. Zaradi tega bodo angleške vojne ladje ako bo potrebno, ščitile angleške trgovske laije na odprtem morju proti napadom vsakršnih ladij izven obalnega pasu treh milj. Vlada bo predložila zakonski načrt, ki bo proglasil prevoz orožja z angleškimi ladjami v Španijo za nezakonit. Grandijev povratek v London Rim. 23. novembra u. Italijanski poslanik v Londonu Grandi- ki je bil nekaj dni v Rimu, da poroča svoji vladi o Svojih pogajanjih v Londonu glede italijansikoangle-škega zbl-žanja. »e ie danes zopet vrnil v London. Kakor doznavaio, je nijegov predčasni po vrat Pik v London v zvezi z zadnjimi dogodki v Španiji. Jugoslavija in Anglija, Jugoslavija in Italija Zanimive informacije pariškega lista o političnih razgovorih Nj. Vis. kneza Pavla v Londonu Pariz, 23. novembra. AA. »Petit Pa-risien« priobčuje poročilo iz Londona o obisku Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v angleški prestolnici. Poročilo se glasi: Nj. Vis jugoslovenski knez namestnik Pavle, ki je prispel z Nj. Vis. kneginjo Olgo v London 11. t. m., je zbudil pozornost vse angleške javnosti, in to je tudi v skladu z njegovim preprostim in skromnim nastopom. Londonski listi se omejujejo na to, da omenjajo, da je kneževski par v gosteh pri vojvodi Kentskem. Znano je, da je kentska voj-vodinja sestra kneginje Olge in da si razlagajo njun obisk na angleškem posebno s tem, da se na neki angleški šoli šola njun 13 letni sin. Razen tega imata že dve leti navado prebiti nekaj tednov v Londonu. Nekateri so mislili, da bi ta obisk utegnil imeti tudi politični pomen. Mnogi mislijo, da so bili politični razgovori neizogibni, če že ne zaradi drugega, že zaradi velikega pomena, ki ga Velika Britanija pripisuje vlogi, ki jo Jugoslavija more igrati pri ohranitvi evropskega miru. Znano je, da stremi britanska politika po tem, da se kar moči prepreči ustanavljanje nasprotujočih si blokov na evropski celini. Zato je naravno, da angleški voditelji žele, da Jugoslavija ne popusti mamljenju katerega izmed teh blokov. Sicer pa mislijo, da je o ožjem načrtu sredozemskega problema Nj. Vis. knez Pavle imel plodovite razgovore z angleškimi državniki. Pravijo, da je britanski vpliv že pred meseci zelo zrasel v Beogradu, in nekateri celo temu dejstvu pripisujejo Mussolinijeve nedavne prijazne besede na račun Jugoslavije v milanskem govoru. Morda ni preveč drzno misliti, da so v trenutku, ko gre za popuščanje napetosti med Anglijo in Italijo, proučevali razmerje med Anglijo in Jugoslavijo s stališča njunega vpliva na italijansko-angleško in itali-jansko-jugoslovansko razmerje. Horthy na poti v Rim Budimpešta, 23. novembra, a. Regenft Horthy je danes ob 15JO v spremstvu predsednika vlade Daranvija in zunanjega ministra Kanve ob 15-30 odp>otoval preko Dunaja v Rim. Na povratku iz Italije se bo 28. novembra ustavil na Dunaju, kjer bo ostal dva dneva Nov negušev protest London, 23. novembra. AA. Bivši abesin-ski cesar je poslal glavnemu tajniku Društva narodov Avenolu pro1«^ profci prizna nju italijanske nadobla®ti n ad Abesinijo po madžarski in avstrijski vladi. Beležke Angleška zračna obramba Naraščajoče vznemirjenje v angleški javnosti — Ostri napadi na ministrskega predsednika Baldwina — Ali bo Anglija v vojnem 1i lifa l i " $e lahko dohitela Nemčijo Konkordat predložen narodni skupščini Odlomki iz službene utemeljitve — Zgodovina pogajanj za sklenitev konkordata s sv. stolico London, 21. novembra. Debata o narodni obrambi, ki se je nedavno razvila v angleški poslanski zbornici, je razkrila veliki nemir, ti- se je polastil angleške javnosti, odkar se je morala ponosna Britanija tiho in brez slave umakniti v vzhodnem delu Sredozemskega morja okretnejšemu in bolje oboroženemu nasprotniku. Kakor vse kaže, Anglija ne bo mogla zlepa preboleti tega udarca po svojem prestižu. V ospredju vse negotovosti pa stoji spoznanje, da se je Anglija zapoznila v oboroževalni tekmi in da sta jo v tem pogledu prehiteli vsaj dve znani evropski velesili. Zdi se, da so Britanci v tem spoznanju izgubili nekoliko svojega prislovičnega miru. kajti očitki, ki jih mora zadnji čas poslušati predsednik vlade Baldwin. so sicer zelo običajen pojav na evropski celini, v Angliji pa doslej tako neprikriti napadi na predsednika vlade nikakor niso bili v navadi. Obstreljevanje je otvoril rezervni general Groves. ki je ugotovil občutek negotovosti, vladajoče v angleškem narodu zaradi spoznanja, da država ni dovolj zavarovana proti napadom iz zraka. Ta občutek se je po generalovih besedah še povečal ob dogodkih zadnjih mesecev v vzhodnem delu Sredozemskga morja, v Abesiniji in Španiji. Prvi nemir v javnosti se je pokazal že lani v mesecu maju Ln je povzročil, da so v Londonu sklenili do začetka 1. 1937. ojačiti zračno obrambo za 1500 letal. Vendar se mnogi strokovnjaki že danes sprašujejo. ali bo Britanija s tem dohitela oboroževanje na evropski celini. Odgovoren za to stanje nemira pa je predsednik vlade Stanley Baldwin. ki je še pred poldrugim letom odločno zavračal svareče vesti o nemškem oboroževanju kot bajke, pa je mora! kmalu nato priznati svojo veliko zmoto. Morda sta se Baldwin in njegova vlada motila, pravi Groves. tudi danes, ko pravita. da bo Anglija že prihodnje leto dohitela celinske velesile in vzpostavila ravnotežje oboroženih sil. Tako zveni očitek liberalcev in tudi konservativci niso baš navdušeni nad predsednikom vlade. Grovesove besede so dale povod Winstonu Churchillu, čegar poročila o orjaškem nemškem oboroževanju je Bal-dvvin označil kot bajke, za ognjevit napad v poslanski zbornici. Po tej Churchillovi kritiki so se v listih pojavile skoraj malo-dušne tožbe, da imperij nima na čelu vlade energičnega rr.oža in pravega voditelja. Vendar pa se iz vseh teh kritik čuti dale-ko bolj resnična skrb za obrambo države, nego politično in strankarsko nasprotstvo. zato so tudi tem učinkovitejše. Angleško javnost navdaja strah, da se ne bi Baldwin Moskva, 23. novembra, g. Med tukajšnjim japonskim poslanikom in ruskim zunanjim ministrstvom se vršijo zadnje dni pogajanja, ki se predvsem tičejo dogovora, ki je bil baje sklenjen med Japonsko in Nemčijo. Kakor poročajo z uradne ruske strani, je japonska vlada odgovorila na vprašanje ruske vlade, da dogovor ni naperjen proti kaki tretji državi, s čimer pa se ruska vlada ni zadovoljila. Jurjenjev je izjavil japonskemu poslaniku, da bi mogel nov japonsko-nemški dogovor po ruskem mnenju resno ogražati japonsko-ruske od-nošaje. zopet zmotil pri oceni sedanjega političnega položaja in sedanjega razmerja moči. Angleški, vojaški strokovnjaki so se po bojrb v Abesiniji in v Španiji prepričali, da je otoški položaj Anglije prenehal biti ona strateška komponenta, ki onemogoča vsakemu nasprotniku učinkovit udar na prestolnico in na glavna industrijska središča. Isti strokovnjaki so opozorili še na en razlog za vznemirjenje javnosti. Smatrajo namreč, da je več ko dvomljivo, ali bo mogoče izpolniti oborožitveni načrt do določenega obsega. V zadnjih 18 mesenih je angleška industrija izdelala 26 zračnih es-kadrilj po progia-mu iz 1. 1935 pa bi morala biti angleška zračna sila do marca 1937. povečana za 45 eskadrilj. Potemtakem so v preteklih mesecih rahli za dovršitev ene eskadrilje tri tedne, odslej pa bi morali napraviti po dve na teden. To je menda nemogoče in strokovnjaki že svetujejo vladi, naj si priman jkljaj na bojnih letalih nabavi iz Amerike. Ti nasveti po vsej priliki niso ostali glas vpijočega v puščavi. Kljub temu pa trdi že omenjeni general Groves. da bi Nemčija danes lahko poslala v boj ne samo 1500, marveč 2500 bojnih letal. Proti njim bi Britanci lahko postavili le 1000 enako vrednih edinic. Ako vzamemo v obzir, da so morda nemške številke namenoma pretirane zaradi strahu, ki naj ga povzročijo pri nasprotnikih, angleške pa najbrž premajhne, da se javnost še bolj opozori na nevarnost in potrebo oborožitve, bomo morda na pravem potu pri oceni dejanskega stanja. Vsekakor pa ne prihajajo v poštev samo nemške zračne sile. mat več tudi drugih držav, zato ima Anglija do popolnega ravnotežja v zraku, kakršnega ima na morju, še zelo dolgo pot. Baldwin je na vse te s številkami podprte kritike dajal zelo nejasne in medle odgovore. s čimer seveda ni doprinesel k po-mirjenju javnosti. Vendar pa je vlada določila, da se Baldvvin snide še pred koncem meseca s Churchillom, da bo dal slednjemu v zaupnem razgovoru vse potrebne informacije o stanju angleške obrambe. Razumljivo je, da teh podatkov predsednik vlade ni mogel podati v javni seji poslanske zbornice. Dočim se angleška javnost in tisk barvita z obrambo države, nadaljuje Baldwin svoje nejasne in često dvomiselne izjave. Na shodu v Glasgowu je dejal da je Anglija za mir skoro za vsako ceno ne da bi povedal, do kje gre ta njegov »skoro«. kar je zopet neljubo odjeknilo v javnosti in tudi izven angleških meja. Prav na njegovo adreso je general Groves zaradi tega naslovil svoj članek z resnim svarilom: Zdaj ni čas za uspavanke! Francoski korak v Tokiju Pariz, 23. novembra. w. Francoski poslanik v Tokiju je včeraj posetil japonsko zunanje ministrstvo, da bi dobil podrobne informacije o vesteh glede japonsko-nem-škega sporazuma. Pri tej priliki je zagotovil japonski vladi, da je francosko-ruski pakt o medsebojni pomoči izključno omejen na Evropo in da prepušča Francija Japonski na Daljnem vzhodu svobodne roke. Namestnik japonskega zunanjega ministra je dal zastopniku Francije pomirljiva zagotovila. Politična živahnost v Beogradu Kakor je razvideti iz beograjskih listov, je opažati v beograjskem ■ delu združene opozicije čim dalje večjo živahnost. Voditelji združenih skupin imajo skoro permanentna posvetovanja, včeraj pa sta se odpeljala v Knjaževac Miša in Ranko Tri-funovič, očividno poročat Aci Stanojcviču o trenutnem političnem položaju. Njuna pot je izzvala v beograjski politični javnosti veliko pozornost, ker vidijo v njej znamenje, da jc situacija dozorela do točke, ko jc treba slišati mnenje starega radi-kalskega prvaka. Listi zaradi tega sodijo, da so stopili odnošaji med beograjskim in zagrebškim delom združene opozicije v novo fazo in da je treba pričakovati žc v kratkem času pomembnih dogodkov. Nedeljske občinske volitve V nedeljo so bile občinske volitve v zet-ski in savski banovini. V zetski banovini so bile splošne volitve, v savski pa zopet le delne; volilo je 60 občin. Za 268 občin v Črni gori in drugih krajih zetske banovine je bilo potrjenih 636 kandidatnih list. Po uradnem pregledu je bilo od tega 462 list JRZ, 42 politično neopredeljenih, ostale pa so odpadle na združeno opozicijo, odnosno posamezne njene skupine. Uradno poročilo, ki ga o izidu volitev objavlja agencija Avala, pravi, da je JRZ dobila 204 občine, opozicijske skupine pa 62, dočim se bodo morale volitve v dveh občinah ponoviti, ker se v nedeljo niso redno končale. V savski banovini so se volitve po večini vršile v pokrajinah, ki so naseljene s pravoslavnim prebivalstvom. Zato je skoraj povsod postavila kandidatne liste tudi JRZ. Po uradnem poročilu je dobila JRZ 32 občin, opozicija pa 27 občin, od tega bivša HSS 12 in bivša KDK tudi 12. V eni občini so bile volitve prekinjene in se bodo v nedeljo ponovile. Manifestacija parlamentov Male antante Predsedništvo narodne skupščine in senata sestavlja v sporazumu s predsedstvi parlamentarnih klubov jugoslovensko parlamentarno delegacijo, ki se bo udeležila velikih svečanosti v Bukarešti dne 1., 2. in 3. decembra v proslavo oblctnice združitve Transilvanije z Rumunijo. Delegacija bo štela 30 narodnih poslancev in senatorjev, ki bodo imeli skupaj s češkoslovaško delegacijo in rumunskim narodnim predstavništvom skupno svečano sejo, na kateri bodo manifestirali narodni predstavniki vseh treh držav za mirovne ideje Male antante. Banovinski odbor JNS za primorsko banovino V nedeljo se je sestal v Splitu banovinski odbor JNS za primorsko banovino. Udeležba delegatov je bila zelo številna. Predsedoval je senator dr. Majstrovič, ki je poročal o političnem položaju in nedavnih občinskih volitvah. Statistični pregled volilnih rezultatov in poročilo o delu za reorganizacijo JNS v primorski banovini je podal banovinski tajnik dr. Branko Radi-ca. Senator dr, Grga Andjelinovič je informiral delegate o delu vodstva JNS v Beogradu in je posebno obširno in podrobno razpravljal o hrvatskem vprašanju. Povratek dr. Šuteja »Hrvatski dnevnik« poroča da je dr. Maček sprejel nar. posl. dr. Jurija Šuteja, ki se je bil vrnil iz inozemstva. Imel je z njim daljši razgovor, ki mu je prisostvoval tudi dr. Mačkov politični tajnik prof. Jela-čič. Dalje je dr. Maček sprejel g. Petra Korena iz Črnomlja in dr. Lončarja iz Ljubljane. Dr. Šutej se je mudil v inozemstvu nad teden dni. Kakor zatrjuje splitska »Nova doba«, je bil dva dni tudi v Londonu. Muslimani in Hrvati »Muslimanska svijest«, glasilo muslimanskih pristašev politike dr. Mačka, prinaša uvodnik o sodelovanju med muslimani in katoliškimi Hrvati v drinski in vrbaski banovini. V uvodniku se list toplo zavzema za čim tesnejše politično in gospodarsko sodelovanje med muslimani in Hrvati. Z vsemi silami jc treba odstranjevati vse nesporazume in zapreke za medsebojno sodelovanje in gojiti čim bolj čut verske tolerance in spoštovanja tradicij. »Muslimanska svijest« ima tudi obširno poročilo o konferencah zastopnikov pristašev dr. Mačka, ki so se nedavno vršile v Zagrebu. Obenem proglaša dr. Mačka za voditelja muslimanskih Hrvatov. Pritožbe proti občinskim volitvam na jugu Sarajevsko upravno sodišče, pod katerega kompetcnco spadata drinska in vrbaska banovina, je preko glave zaposleno z reševanjem pritožb proti občinskim volitvam v posameznih občinah obeh banovin. Proti volitvam v vrbaski banovini jc bilo vloženih 50 pritožb. Od tega je upravno sodišče odbilo 46 pritožb, v občinah Sanski most, Tomin, Blatinci in Čadjavoc pa razveljavilo volitve, tako da se bodo morale vršiti v teh štirih občinah ponovne volitve. Izredno veliko je število pritožb proti volitvam v drinski banovini, kjer je vseh pritožb 170. Največje število pritožb je vloženih iz srbijanskih delov banovine proti listam, ki so zmagale s par glasovi večine. O pritožbah bosta razpravljala dva senata sarajevskega upravnega sodišča Morala v politiki Glasilo jugoslovenske nacionalne mladine na ljubljanski univerzi »Naša misel« razpravlja v uvodniku o morali v našem političnem življenju. »Se nikoli, pravi med drugim, ni slavila politična laž tako velikega praznika, kakor danes. Težko jc tudi razumeti nizko stopnjo nekaterega našega časopisja, ki je sposobno n. pr. trditi, da na seji neke politične stranke radi spora nekih grup niso mogli sprejeti proglasa, ko v resnici dobro ve. da je vodstvo stranke ie davno sestavilo proglas, • *♦.»• 't i .. .. Kakor cele skupine, so si izbrali tudi mnogi poedinci precej nizko Beograd, 23. novembra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je poslal narodni skupščini zakonski predlog o sklenitvi konkordata s sv'. stolico z dne 26. julija 1935. V spremnem pismu narodni skupščini jc predsednik ministrskega sveta napisal tole utemeljitev predloženega zakona: 26. julija 1935 smo v Vatikanu podpisali konkordat med sv. stolico in kraljevino Jugoslavijo. S tem dejanjem sc jc končalo delo velikega pomena. Neurejenost razmerja s katoliško cerkvijo jc bila škodljiva, ker so bili stiki med cerkvijo in državo posebno težavni, in pomembnih posledic /a mirno življenje družbe. Ta neurejenost izvira v glavnem iz tega, ker so z izjavo papeža Benedikta XV. z dne 21. novembri 1921 prišle izven veljave vse pogodbe Vatikana z državami, ki jim je do versajske mirovne konfcrencc pripadalo ozemlje naše današnje kraljevine.Zato je nastala neodložljiva potreba, da sc razmere med katoliško ccrk-vijo in našo kraljevino pri nas urede, s po- godbo, ki bi veljala na področju vse kraljevine. To potrebo so razumeli naši politični činitelji, in se je 21. julija 1922 ustanovil odbor za proučevanje tega vprašanja, da se bodo nato začela pogajanja za sklenitev konkordata. Zato jc šla spomladi 1925 v Rim naša dclegacija. Pri tej priložnosti so se začeli razgovori za sklenitev ka'i povečanje uvoznih kontingentov Minister dr. Krofta o položaju ČSR Praga, 23. novembra, o. Zunanji minister dr. Emil Krofta je imel snoči predavanje o češkoslovaški zunanji politiki. iMed drugim jc izjavil: Češkoslovaška ima najboljše in najstvai-nejše odnaša je s Francijo kakor tudi z obema državama Male antante- Odnošaji z Nemčijo so korektni in jih moti samo nemška propaganda proti Češkoslovaški, ker menijo Nemci, da se preko Češkoslovaške širi komunizem v Evropo. Po zaključku abe9inske vojne so se znatno popravili tudi odnošaji z Italijo. Odnošaji z Avstrijo so dobri. Z Avstrijo sploh nismo imeli nikoli nobenih sporov. Ko smo de jure priznali Rusijo, so se razvili dobri odnošaji itudi s to državo enako kakor z vsemi drug'mi. Napeti so naši odnošaji samo s Poljsko in madžarsko. Poljaki trdijo, da imajo svojo manjšino na Češkoslovaškem, ki se zatira, nočejo pa pristati na to, da bi nepristranski odbor proučil ta spor in ga uredil, revizionisiične zahteve Madžarov pa odločno zavračamo. Ogromno povečanje japonskih vojaških izdatkov Tokio, 23. novembra. AA. Po ekspozeju finančnega ministra v proračunskem odboru parlamenta znaša proračun za 1936 37 3.040 niiHjonov jenov, za 730 milijonov jenov več kakor lani. Krediti za narodno obrambo znašajo 1.400 milijonov jenov, 720 milijonov za vojno ministrstvo in 680 mMiionov za mini* strstvo vojne mornarice. Ta znesek predstavlja 46% celotnega proračuna in presega za 250 milijonov znesek, ki je bi!l določen za narodno obrambo v državnem proračunu za lansko leto. Transjordanski emir posreduje v Palestini Jeruzalem. 23. novembra- AA. Semkaj je prispel transjordanski emir AbduL kj bo skušal posredovati med palestinskimi arabskimi prvaki in posebnim angleškim odborom za proučitev položaja v Palestini. Seja vlade Beograd, 23. novembra. AA. Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila od 17. do 19. ure pod vodstvom predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, so razpravljali o poedinih resornih vprašanjih. Razen tega so pooblastili predsednika ter. vlade in zuna. njega ministra, da preJloži narodni skupščini večje število mednarodnih koncen-cij. Dalje je ministrsfki svet na predlog ministra financ sprejel: 1. uredbo o spremembi uredbe glede ureditve pogojev za pridelovanje, prodajo in nakupne cene sladkorne pese; 2. uredbo o trošarine prostem sladkorju za slajanja vinskega mošta; 3. uredbo o izdaji blagajniških zapisov v znesku 1 milijarde dinarjev. Seznam topografskih imen Slovenije Beograd, 23. novembra, p. Ze pred več leti je bil ustanovljen skupni delovni odbor Jugoslovenske akademije znanosti m umetnosti ter Srbske kraljevske akademije znanosti, ki se sestaja odtlej vsako leto. Letos se je sestal v Beogradu. Na dnevnem redu so bila razna vprašanja, med drugimi tudi seznam topografskih imen Slove ni je. ki ga sestavljajo prof. Hauptman iz Zagreba ter profesor Ramovš in prof. Kos iz Ljubljane- Delo bo trajalo približno še dve leti. Zasedanje zagrebškega tujsko-prometnega sveta Zagreb, 23. novembra, o. Danes je pričel zasedati novi tujako-promelni svet savske banovine, ki je bil pravkar imenovan. Na današnjo sejo je prišel tudi ban dr. Ružič, ki je v svojem govoru utemeljeval pomen tujsko-premetne propagande za savsko banovino. Načelnik oddeflka za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi je v obširnem referatu opisal tujsko prometne razmere v banovini. Zasedanje se jutri nadaljuje. Huda avtomobilska nesreča pri volitvah Dubrornik, 23. novembra, o. Včeraj popoldne se je pripetila na cesti blizu Sankov-Ijanov huda avtomobilska nesreča. Skupina kmetov iz občine Ston iz Sankovljan se ie peljala s tovornim avtom k občinskem volitvam, ki so ®e vršile včeraj po vsej zetski banovini. Na nekem precej strmem ovinku je nenadoma odpovedala zavora in avto se ie trikrat prekotal-I po strmini navzdol. Pri tem sta se ubila dva kmeta, dva pa hudo poškodovala. Lažje ranjenih« je bilo več ljudi. Zdravniki iz Dubrovnika eo takoj prihitep na pomoč poškodovancem, ki so jih po večini prepeljali v dubrovniško banovinsko bolnico. Stavkovni izgredi v Parizu Pariz, 23. novembra. w. V tvornici svile v pariškem predmestju Clichv, katere delavstvo že tri tedne stavka, jc prišlo danes do resnih spopadov. Delavci so odklonili, da bi izvršili že pred dvema tednoma dzdani sodni odlok za izpraznitev tvornice. Nato sta lastnik tvornice in n:c-gov sin skušala s pcmočjo dclavoljnih s silo izprazniti tvornico. Oba sta rabila orožje, pa tudi stavku joči so oddali več strelov. Intervenirati je morala policija. Ranjeni sta bili dve os«bi. in v častnem oziru precej dvomljivo vlogo. Še do včeraj zvesti pristaši kake skupine, so si naenkrat zaželeli »popolne neodvisnosti«, da se bodo žc jutri lažje postavili — tokrat pa »zvesto« — v službo druge. Edino izposlovana »popolna neodvisnost«, da so se od nekje poslovili in sc opredelili za dotedanjo čisto nasprotno smer, je bila zanje in za javnost zadostno pojasnilo in opravičilo. Sc mnogo jc slučajev, ki bi jih mogli navesti kot hipoteke na morali našega političnega življenja.« Akcija JNS v zetski banovini Pri občinskih volitvah v zetski banovini bo nastopila JNS deloma s svojimi listami, po večini pa skupaj z drugimi opozicijskimi strankami. Poslanci JNS iz zetske banovine sc v volilni borbi živahno udejstvujejo in so priredili žc celo vrsto sestankov in shodov. V nedeljo je bilo javno zborovanje v Gackcm, na hercegovskem delu banovine. Udeležba je bila zelo velika, zlasti tudi s strani muslimanov. Na shodu so govorili senator Sava Ljubibra-tič ter narodni poslanci Milan Božič, Ri-sto Grdjič, Milivoj Isakovič in Šukrija Kurtovič. Po shodu je bila še konferenca delegatov občinskih organizacij. Razpravljali so o podrobnostih glede priprav za občinske volitve, Cankov v Beogradu Beograd, 23. novembra, p. Vodja- bolgarskih fašistov Aleksander Cankov je prispel dopoldne s svojo soprogo in osebnim tajnikom v Beograd. Kakor znano, je namenjen v Nemčijo. Nastanil se je v hotelu »Srpski kralj«, kjer je novinarjem izjavil, da je že cd 1. 1925 dalje, želel prepotovati vso Evropo, predvsem pa obiskati Beograd in Berlin. llazne okoliščine mu tega doslej niso dopustile. Sedaj ima čas in je zato prišel najprej v Beograd, kjer ima mnogo prijateljev, &• katerimi se bo danes sestal. Iz Beograda bo odpotoval jutri v Berlin. Na pot se je odpravil predvsem kot turist in potuje zato z njim tudi njegova žena. O razmerah v Bolgariji je dejal, da vlada daj tam pravo politično zatišje. Napovedi tujih listov o morebitnih izprememhah v Bolgariji, so bile doslej vsekakor brez vpa--ko osnove. S kom se bo v Beogradu odnosno v Berlinu sestal, Cankov ni hot-el podrobneje povedati. Beograd, 23. novembra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stoja-dinovia jc danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu dr. AJeksandra Cankova, bivšega ministrskega predsednika bolgarske vlade. Rumunske demonstracije proti reviziji Bukarešta, 23. novembra. AA. Včeraj eo bile v vsej državi velike protireviz-onistične demonstracije. Na shodu, ki ga je priredila narodna kmetska stranka v Aradu, so govorili med drugimi generalni tajnik stranske bivši minister Madgearu, vodja stranke Mi-halake in bivši minerski predsednik Julij Maniu. Mihalake ie poudarjal nerazdruž-jivo zvezo med Rumunijo in zavezniki v Mali antantf, katerih armade jamčijo za evropski mir. Maniu je v svojem govora izjavil, da ne bo rumunski narod nikoli dovolil rev.iziie svojih mej, ker se je narodno edinstvo doseglo po volji naroda, poudarjeni in potrjen' z deklaracijo na veliki narodni skupščini 1918 v Albi -Tuliji, ne pa s silo orožja. Mirovne pogodbe, sklenjene na temelju narodne samoodločbe, »o samo pHznale izraz te volje. Podobne shode eo pr-iredile dijaške organizacije v Temešvaru, K^injevu, Bra šovu, C"'uju in Bukarešti. „Pester Lloydu prepovedan v Nemčiji Berlin, 23. novembra, o. Polslužbeno glasilo ;.Pester Lloyd« ne sme več v Nemčijo. Prepovedali so ga, ker je pi^ro kritiziral Rosenbergov članek v 11 tu »Volikischer Beobachter«, ki je odklonil vse madžarska revizionistične težnje, kar je zbudilo na Madžarskem silno razburjenje Gradjanski v Londonis London, 23. novembra, o. Gradjanski jfc danes nastopil proti Wolverhampton Wan-derers in izgubil tekmo z 2:4 (1:2). Oba gola za Gradjanski je dosegel Lešnik. - - Današnja tekma se je odigrala v nemogočih razmerah. Vladala je tako gosta mecrla. da se je videlo komaj 3 m pred seboj. Angleži so zato predlagali, da bi se tekma preložila, na drug termin, vendar Gradjanski na od godite v r.i mogel pristati, ker bo v sredo nastopil ponovno v Londonu. Zaradi megle je nemogoče poročati o poteku igre in zaradi tega niti en angleški list ni mogel objaviti točnega poročila e tekmi. Samomor Ljubljana. 23. novembr* Danes ob 20.15 je bila policija obveščena. dtt se je v hiši štf. 11 v Orlovi ulici obesil neki moški. Na kraj dogodka je takoj odšla policijska komisiia, ki sta jo sestavljala dežurni uradnik Kette in policijski zdravnik dr. Lužar. Zdravnik je mogel ugotoviti edino smrt. V obešencu so spoznali Žgajnarja Vinka, šoferja rešilne postaje. Pokojni je bil rojen 14. julija 1*98. v Rudniku, pristojen pa v Ljubljano. Vzrok dejanja so bile družinske razmere. Pokojni je zapustil ženo in dva mladostna otroka. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo vedro vreme v severnih in primorskih krajih. V ostalih krajih se bo postopno razvedrilo. V dolinah rek bo megla. Temperatura brez posebne izpre-membe- Ponoči mraz. Zagrebška vremenska napoved. Pričakuje sc vedrejše in toplejše vreme. Dunajska vremenska napoved: V višinah jasno, temperatura se bo dvignila, v nižinah ponekod zjulraj megla ali pa nizki oblaki, zjutraj mra*. Husija In dogovor med Nemčijo in Japonsko Nezadovoljiv odgovor japonske vlade Moskvi Naši kraji in lfudje Delavska zbornica za ureditev splošnega pokojninskega zavarovanja v državi Na zasedanju v nedeljo je bila sprejeta obširna resolucija V zvezi s široko zasnovano akcijo, ki so jo v zadnjem času podvzele razne name-ščenske in delavske skupine za ureditev splošnega pokojninskega zavarovanja v državi, je včerajšnja skupščina Delavske Btx>rnice na predlog predsednika Zveze društev zasebnih nameščencev Joša Zem-Jjiča sprejela obširno resolucijo, ki naj jo uprava DZ doetavi vsam oiločujočim instancam in ki obsega naslednje zahteve: Konferenca odposlancev vseh nameščencev v državi, ki se je vršila 13. septembra v Zagrebu, je izrazila enotno zahtevo, da se razširjenje pokojninskega zavarovanja Zli zasebne nameščence ne sme več odlašati. Nobenega zadržka ni več, da minister za socialno politiko in narodno zdrav. Je izkoristi pooblastilo, ki mu ga daje { 89 finančnega zakona za leto 1936/37, in da izda izvršilno naredbo, s katero se pokojninsko zavarovanje za nameščence raz-iirja na vso državo. To zavarovanje naj izvajajo samostojni pokojninski zavodi v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu tri Novem Sadu. in kjer obstoje za to po. trebni pogoji in žele to interesenti, še v drugih centrih države. Z razširitvijo ne smejo biti tangirane pravice, ki so si jih zavarovanci že pridobili pri obstoječih pokojninskih fondih posameznih gospodarskih podjetij. Vsi taki fondi naj se s po. *ebno naredbo izločijo iz imovine podjetij tri naj se formirajo v samostojna pravna telesa. Njihova imovina naj se iz sredstev posameznega podjetja dvigne na ono višino, ki je na matematični bazi potrebna v kritje vseh obstoječih obveznosti podjetja do njegovih uslužbencev. Za primer likvidacije kakega podjetja se morajo iz njegove aktive predati pokojninskemu fondu vsi zneski, ki so potrebni, da se nameščencem pridobljene pravice zagotove. Takoj po razširitvi zakona o pokojnin, »kem zavarovanju uslužbencev na vso dr-jfcavo naj se preide k novelizaciji tega zakona s tem, da se s pooblastilom v finančnem zakonu krog zavarovancev razširi na vse nameščence, ki spadajo pod obrtni zakon, in da se skrajša po sedanjem zakonu določena 40 letna čakalna doba, potrebna »a. dosego rente. V smislu danih pooblastil «r finančnem zakonu naj se hkratu izvede »avarovanje delavcev za starost, onemoglost in smrt. Pri tej priliki naj se iz tega zavarovanja izločijo vsi zasebni nameščenci. ki bi po novelizaciji sedanjega pokoj, liinskega zakona pripadli zavarovanju pri predvidenih samostojnih pokojninskih zavodih, oziroma naj se njih evidenca in nabrana premijsika rezerva vodi in opraArija ločeno od ostalih zavarovancev, tako da preidejo prizadeti zasebni nameščenci ob izvedbi novelizacije brez težkoč k pristojnim pokojninskim zavodom. Osnuje naj se zakonsko obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, v katero naj v za_ tiostni meri prispevajo država, občine in delodajalci. Dokler se v osnovah ne reformira zakon o zavarovanju delavcev, naj se takoj izvede teritorialna razmejitev in obveznost članstva pri zasebnodruštvenih bolniških blagajnah in naj se za te blagajne uvede najširša samouprava s posebnim nameščenskim odsekom pri Osrednjem Uradu za zavarovanje delavcev. Z o žirom na vladajočo brezposelnost maj se z naredbo skrajša delovni čas za vse delavcev na 40 ur tedensko, za vse nameščence po pisarnah, industrijah, denarnih zavodih itd. pa na 36 ur. Banska uprava naj izda novo, že pripravljeno ■uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih ln obrtnih obratovalnic in naj pri tem upošteva vse zahteve nameščencev. Zara. d i lažje in izdatnejše kontrole, ali se zakon o zaščiti delaivcev in vse socialne na-redbe kraljevske vlade tudi pravilno izvajajo, naj se Inšpekcije dela kar najbolje usposobijo za vršitev svoje naloge, pred- vsem pa naj se jim zagotove izdatnejša sredstva in naj se število njihovega na-meščenstva poveča. Nemudno naj se zakon o minimalnih mezdah 'zvede v obliki okvirnega zakona. Z vsemi sredstvi naj se pospešujejo kolektiva, dogovori odnosno pragmatike med delodajalci in strokovnimi organizacijami, pri čemer naj ss za- stopnikom delavstva Ln nameščc-nstva nudi l:ar najizdatnejša zaščita. Kar se tiče novega asm u tka rudarskega zakona, ki Delavski zbornici še ni bil poslan v izjavo, je treba najodločneje ugovarjati vsakemu poslabšanju zakonskih določil o službenem raz mer ju rudarskh nameščencev. Namesto deiitve socialne zaščitne zakonodaje po raznih zakonih naj se izvede koncentracija delovnega prava v enem zakonu. Pri vseh Delavskih z.bornicah naj se ustanove odbori nameščenskih delegatov, ki naj imajo svoje skupno predstavništvo v :iameščensikem odboru centralnega tajništva delavskih zDornic v Beogradu. Velika delegacija odpotuje v ČSR Zastopane bodo vse Jč lige iz Jugoslavije Ljubljana, 23. novembra. Zveza Jugoslov.-češkoslov lig in praška osrednja liga pripravljata za bližnje dni veliko manifestacijo našega bratstva. 28. t. m. odpotuje iz Jugoslavije petdeset delegatov, da obiščejo Češkos'ovaško, se poklonijo pre-zidentoma Maearyku in Benešu, ki predstavljata poosebJjenje oSvobojevalne jn vzajenr nostne mi6li in da ponovno izpričajo pred vso češkoslovaško javnostjo našo neomajno voljo do nadaljevanja, poglobitve in razširjenja vzajemnosti med nami in Čehoslovaki. Za prihod jugoslov. de!egak)v se vrše v Pragi obsežne priprave. Naša delegacija bo sestavljena iz predsednikov, odbornikov in drugih članov vseh JČ lig Jugoslavije in pojde v Prago pod vodstvom predsednika Zveze JČ Lig Momčila Miloševima in podpredsednika, voditelja slovenskih Ug dr. Egona Stareta. Delegati iz Beograda vzamejo s seboj žaro s prstjo z Oplenca, ki jo nameravajo v Brnu slovesno predati pred»taviteljem lig v Brnu in Olomucu. Le ti io poneso v jugoslovanski mavzolej v Chudobnim na Mora vskem. Delegatje iz Ljubljane in Zagreba ee odpeljejo v soboto, 28. t. m. preko Dunaja v Bratislavo, kjer se sestanejo z beograjskimi in južnoSrb®kimi delegati in skupno odpotujejo preko Brna v Prago. Vodstvo ljubljanske lige je zadnje dni vne to pripravljalo udeležbo slovenske delegacije. Predsednik dr. Egon Stare je s tem v zvezi konferiTal v Beogradu in Zagrebu in izposloval, da bomo Slovenci častno zastopani. Tako pojdejo iz Ljubljane poleg dr. Stareta župan dr. Adlešič, podpredsednik JČ lige direktor Krofta, urednika dr. Tine Debeljak in B. Borko, predsednik akademske sekcije Jč lige, jurist Jože Prochazka, dr. Urbane in za celjsko ligo inž. Osvald. Iz Kranja direktor dr. Simon Dolar, iz Mari- bora dr. Senjor, dr. Ant. Dolar in učitelj Drago Cibic. iz Ptuja predsednik lige dr. A. Visenjak. Mimo teh odpotuje že nekaj dni prej v Prago direktor opere Mirko Polič, ki mu je bi>ia poverjena častna naloga, da v okviru teh manifestacij dirigira koncert jugoslov. glasbe v Smetanovi dvorani Repre zentančnega doma. Predsednik dr. Egon Stare pa je bil povabljen, da ima v soboto 28. t. m. slavnostni govor na akademiji v proslavo jugoslov. državnega praznika v Brnu. Celotna delegacija dospe v Brno 29. t. m. ob 13. uri in bo slavnostno sprejeta. Ob 17. uri odpotuje v Prago. Tu bo naslednjega dne obiskala grob neznanega vojaka v sta-romestni posvetova'nici, kjer jo sprejme in pozdravi mestni svet s primatorjem Velike Prage dr. Baxo na čelu. Ob 11. bo celotna delegacija sprejeta pri prežidentu dr. E. Be-nešu v starosiavnih Hradčanih. Popoldne se odpelje v grad Lane. kjer se pokloni prezi" dentu osvoboditelju T. G. Masarvku, zvečer pa prisostvuje svečani predstavi Smetanove »Prodane neveste« v Narodnem divadlu. Na jugoslov. državni praznik 1. decembra bo med drugim sprejeta pri zunanjem ministru dr. K. Krofti in na jugoslov. poslaništvu, zvečer pa bo nji v počalSt že omenjeni slavnostni koncert. Tudi 2. in 3. decembra «ta izpolnjena s programom, posebej še s konferencami. Že tega dne ali naslednjega se delegatje vrnejo v domovino. Spričo sloveče češke gostoljubnosti je kar umljivo. da bodo delegati ves čas gostje češkoslovaške vlade odnosno praške me®tne občinein Češkoslov. jugoslov. 1'ge. Zagotovljena jim je tudi brezplačna vožnja. Tako se bo za letošnji praznik jugoslov. osvobojenja razvila v Pragi dostojna in pomembna manifestacija v duhu preizkušenega gesla; Zvestoba za zvestobo! Edinstven nastop virtuoza na kontrabasu Po 40 letih spet enkrat tak dogodek v Ljubljani Idilični vzajemnosti med vojaškimi krogi in civilnimi prosvetnimi delavci pri .duševnem in športnem udejstvovanju se je na svoj način z največjo vnemo posvetil tudi marljivi kapelnik vojaške godbe 40. pp. Triglavskega, g. Dragoljub Zivanovič. Z največjim navdušenjem sodeluje v orkestralnem društvu Glasbene Matice, odkar je v Ljubljani, na šoli Glasbene Matice poučuje kontrabas in povsod, kjer gre za resen glasben dogodek, je pripravljen svetovati in pomagati s svojim globokim glasbenim znanjem. S svojim temeljitim znanjem ter z zgledno žilavostjo in ljubeznijo je spretno konsolidirai vojaško godbo na pihala ter vojaški orkester, o čemer so dali najboljše dokaze že številni nastopi. S svojim orkestrom bo uvedel tudi novinarski koncert 1. decembra na Taboru najprej z državno himno, potem pa z ljubko in z melodiozno overturo našega skladatelja Viktorja Parme. Novinarji in kapelnik Zivanovič hočejo na ta način počastiti spomin pokojnega priljubljenega slovenskega skladatelja. Kakor je g. Zivanovič splošno znan in čislan kot kapelnik, je morda med širšo glasbeno javnostjo manj znano, da je tudi virtuoz na kontrabasu. Virtuozov na tako težkem instrumentu je le malo. G. Zivanovič je že pred vojno v svojem rodnem Beogradu študiral glasbo na glasbeni šoli, potem pa je študije nadaljeval na glasbeni akademiji na Dunaju pri slavnem profesorju Madenskem ter se specializiral za kontrabasista. Med vojno je moral glasbene instrumente zamenjati z orožjem, s katerim se je hrabro bojeval na raznih boji- centimetre v rdečila zaustalee? Al! sploh morete*dobitl Jrdečilo "za^uštničcTbrez tulca? Ne! Brez tega'isto ne bi bilo" zavarovano proti prahu in^bakterijam^In^to Je tudi vzrok, zakaj se nežne luske Luxa nikoli ne prodajajo odprte.^ Higijeničnijovoj 'varuje nežne luske od nečistoče... prepreči da ni« kaka nečistoča ne pride v dotiko z Vašim finim perilom in s tem tudi z Vašo kozo. Kse ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju rtxJ2-3fc m za pranje volne in svile ščih. Po vojni je nadaljeval študije na akademiji sv. Cecilije v Rimu. kjer je bil učenec slavnega profesorja Cernega, ter na konservatoriju v Parizu in Pragi. Svoje specialne študije je končal na Dunaju. Bil je kapelnik vojaške godbe v Vršcu in profesor vojne glasbene šole. V Nišu je deloval 10 let kot kapelnik godbe konjeniške divizije in kot profesor glasbene šole. prirejal pa je tam tudi glasbene in pevske koncerte z raznimi društvi. Zaradi ogromnega dela, ki ga vrši, g. kapelnik ni imel priložnosti, da bi se pokazal širši javnosti kot specialist na kontrabasu. Kako redek je tak solo-nastop. je razvidno že iz dejstva, da je komaj najstarejša ljubljanska generacija pred kakimi 45 leti imela priliko slišati tako glasbeno produkcijo, ko je nastopil znani umetnik Fišer v Ljub- ljani. Slovenski novinarji si štejejo v čast, da bodo mogli priljubljenega in simpatičnega umetnika g. kapelnika Zivanoviča predstaviti širši koncertni javnosti na svojem koncertu. Tedaj se bodo poslušalci lahko prepričali, kako umetnost lahko doseže spretna roka in umetniška duša tudi na kontrabasu — na videz tako okornem instrumentu. G. Zivanovič bo na koncertu izvajal enega izmed najtežkih koncertnih komadov te vrste, »koncertni komad« znanega skladatelja, profesorja glasbe Franca Simandla, opus 34. G. Zivanoviča bo spremljala na klavirju ga. Leopoldina Dorfler-Čerinova, hčerka bivšega vojaškega kapelnika in skladatelja g. dr. Čerina. Ze zaradi te izredno zanimive koncertne točke bo prišlo mnogo poslušalcev na novinarski koncert. Vodopivec odposlanec angleškega admirala Nove pustolovščine mladega prevejanega pustolovca Ljubljana, 23. novembra. Naši javnosti, a še bolj naši policiji in pa upravi jetnišnice je ostalo v živem spominu ime Rudolfa Vodopivca, prevejanega, drznega pustolovca, ki je s svojimi duhovito nesramnimi domisleki dal pred dobrim letom toJiko opravka našim kriminalnim organom in sodišču. Za svoje potegavščine so mu nazadnje v hiši pravice odmerili 16 mesecev robije, ki jih je dobršen delež tudi pošteno odsedel. A ko je bil 31. avgusta lani po stari navadi zaposlen v jetniški delavnici za metle, se mu je nasmehnila prijazna prilika, pa se je iztihotapil iz hiše in v neznano negotovost, čeprav ga je za varnim obzidjem čakalo samo še par pičlih mesecev kazni. Del j časa je za beguncem manjkalo vsakršne sledi. Te dni pa poročajo iz Dubrovnika, da ga je prijela tamkajšnja policija. Vodopivec šlagerfilm, katerega se še vsakdo spominja iz dobe nemega filma v popolnoma novi izdelavi, novi inscenaciji, z novimi igralci! Po istoimenskem romanu. Tajinstvena vsebina, uspeli dogodki ! gl. vlogi lepa ELISA L A N D L Danes P^lera V kittU UttiOttU Kdmgsmark Ljubezen lepe kneginje do mladega profesorja! ..Jllllv Tehniki v praksi doma in na tujem Praktikanti poročajo o številnih letošnjih doživljajih Mlademu slovenskemu akademiku — tehniku domača univerza ne more nuditi tistih usodnosti, kakršnih so deležni njegovi tovariši na drugih vseučiliščih v državi, še bolj pa v inozemstvu. Gmotno vprašanje naše tehnike je, žal. »aktualno« že dolga leta in skoro že brez izgleda, da bi se kaj premaknilo z mrtve točke. Naša tehnična fakulteta ki je vzgojila že lepo število zelo dobrih kr pšanjeriev, životari skoroda že dve desetletji v najskromnejših prilikah. Naši instituti so urejeni večinoma le po osebnih prizadevanjih domačih profesorjev, ki se v6ak zase lx>re za »»budžet«, da ostanemo vsaj pri tem, kar imamo. Po sili razmer sta tako profesor kakor študent tehnike navezana na izredno skromnost ki je večina drugih univerz ne pozna. -Morda je prav zato tudi razmerje med obema manj napeto in tuje kakor drugje, ter morajo gg- profesorji čes-to pomagati študentom v borbi za njihove pravice. Kljub vsemu pa imajo naši tehniki še vedno mnogo zdravega optimizma v sebi, da se preb-jejo preko težav. Kolikor jim šola sama ne more dati. če bi tudi hotela, to skušajo nadoknaditi sami. Počitnice izrabijo za praktično delo doma ali na tujem. Pri tem pridobe na nastopu; oni pa. ki gredo v inozemstvo so imeli dobiček še v tem, da se nauče tujega jezika, kar je študent starejše generacije pridobil mimogrede. — Za počitniške tehniške prakse so se do nedavna morali brigati študentje sami in povečini vsak zase. Že lansko leto pa je prevzel iniciativo za večjo preskrbo praks, predvsem gradbenikov, ki so najštevilnejša tkupina slušateljev tehnike, njihov strokov- ni akademski klub gradbenikov. Tako so poleg domačih praks dobili dvomesečne prakse v ČSR 4 gradbeniki. Letos se je posrečilo AKG, da je predvsem s pomočjo JČ lige v Liubljani in DAA (Deutscher Akademi®oher Austauschdienst) v Berlinu, preskrbel že pet praks v ČSR in sedem v Nemčiji, dočim je dobilo ferijalne prakse doma 35 gradbenikov. Za domače prakse so se predvsem uvidevno zavzeli tehnični oddelek kr banske uprave, mestna občina mariborska in od podjetnikov inž. Dedek, inž. Dukič in stavbenik Zupan. 0 domačih praksah je važno omeniti, da so bili gradbeniki nameščeni direktno pri važnih gradbenih delih, tako pri gradujah novih železniških prog. Št. Janž — Sevnica, Bihač _ Knin. Krapina — Koprivnica in Kulen — Vakuf, kjer jih je namestilo ministrstvo prometa, dalje na ce»ti Kranj — Ljubljana in pri vodnih gradnjah, regulacijah in sličnem. Prakse &o trajale povprečno po dva meseca in tudi več in ee ie večina praktikantov že vrnila naprej študirat, v®i polni posebnih vtisov, ki so jih nabrali kot mladi inženjerski kandiidatje doživeli, pri delu in v novem okolju. Ko so se vrnili še praktikanti iz inozemstva, je priredil AKG nedavno referatni večer o inozemskih praksah, kjer so podali >Čehic in »Nemci« zgoščene vtise o svojem dvomesečnem praktičnem delu v ČSR in Nemčiji pred številno zbrano družbo svojih akademskih tovarišev, katerim so bili referati v prvi vr®ti namenjeni. Večer je posebej pridobil na svojem pomenu z osebno udeležbo skoro v«eb gg. profesorjev gradbenega oddelka tehnike l gg. asistenti in konzula CSR g. inž. Miuovskega s tajnikom konzulata g-Mariinkov ter zastopnika JČ lige v Ljubljani g. docenta dr. Murka. Vsi referati so bi-ili vprav tehnično vestno sestavljeni 'n »o. četudi v zelo zgoščeni obliki, zanimivo prikazali veliko vrednost in pomen praks. Referate eo pojasnjevale številne skioptične slike, ki eo jih preskrbeli tehniki eami poleg diagramov in skic o delih, kjer so bili zaposleni. Skupina praktikantov v ČSR je bila v celoti v Brnu, kjer so potem dodelili posameznike k me®tnemu gradbenemu uradu, vodarni in plinarni. Skupina v Nemčiji pa je bila razdeljena na najrazličnejša mesta tako k gradnji državnih avtocest v vzhodni Prusiji v bližini Konigsberga, blizu Magde" burga in Leipziga, dalje k gradnji vodnih 6tavb v Berlinu in Hamburgu ter k gradnji 6ilosa v Gogolinu v Gornii Šleziji blizu poljske meje. _ Referati eo podali sl'iko dela vseh praktikantov, posebej pa so še obravnavali vodno gospodarstvo na Morav-skem, ekskurzije po ČSR pri ce«te v Nemčiji. Pripravljeni so še referati o vodnih zgradbah v Nemčiji o v®eh tuzemiskih praksah, kar pa ni moglo vse v okvir enega samega večera. — V zameno za prakse v ČSR je bilo pri naših podietjih nameščenih pet čeških gradbenikov, dva pri gradnji ceste Ljubljana — Kranj, po eden pri regulacijii Ljubljanice in Savinje in eden pri mestni občini v Mariboru. — Od najvažnejših, tudi v referatih posebej poudarjenih vtisov velja omeniti pri čeških praksah predvsem izredno pozornost prav vseh tehničnih predstavnikov, katerim eo bili naši gradbeniki dodeljeni. Pobrigali 60 se zanje z znano, izredno slovansko gostoljubnostjo \n jim razkazali najrazličnejše tehnične obraite in naprave na posebnih iz- letih ekoro po v«ej Moravski. Naši tehniki eo sii tako ogledali dolinske pregrade Vra-novsko, Plumlovsko in Kn'nicko, v Brnu pa plinarno, smetarno teplamo, pivovarno, cementarno. hidrotehnični laboratorij z instituti za preiskavo materjala in še posebej krematorij. — O vodovodu mesta Brna in projektih za njegovo razširjenje, o mestnih kopališčih in hidrotehničmem institutu (ki ga pri nas žal še nimamo), o vodnih zgradbah v ČSR in cestah v Nemčiji eo prinesli praktikanti polno stvarnih podatkov, načrtov in slik, kar so zanimivo obdelali v svojih skupnih poročilih, ki pa v doeedaj iznešeni zelo zgoščeni obliki niso mogli obseči v«e obširne snovi. — zato je bil ob koncu iz-vaianj s posebnim zadovoljstvom sprejet predlog univ. prof. dr. inž. Kra^a, naj se ves zbrani material v obliki brošure otme pozabi, povrhu vsega pa s0 ugotovljeni izsledki in nabrani podatki tudi znanstveno zanimivi in v učne 6vrhe uporabni. Prakse v Nemčiji 6e od naših praks bistveno razlikujejo v tem, da mora odnosno naj vsak nemški praktikant izpočeika opravlja tudi vsa težaška ter profesionistoveka dela, da se tako še pred študijem samim eeznani z vsemi podrobnostmi in delom v praksi. ysa podjetja, ki so jim bili dodeljeni naši praktikanti, so ravnala z njimi nad V6e kulantno in j'm dopuščala svobodno izbiro dela. Tako so mogli absolvirati vse faze dela počenši s težaškimi. — Nekateri naši praktikanti v Nemčiji so imeli celo priliko, da so ves čas svoje prakse na lastno željo stanovali v delavskem taborišču ter tako najbolje spoznali življenje delavca v novi Nemčiji o čemer so tudi poročali z zanimivimi podatki in primerjavami z razmerami pri nas. Akademski klub gradbenikov bo zbral v®e referate tehnikov, ki so letos prakiticirali doma in na tujem, v pcaebno brošuro* bi bo prav gotovo zanimala tudi šir&o jarvno^t M. se je po vsej priliki odločil, da tople poletne mesec prebije na naši rivieri, ki je pogostokrat v resnici pripraven teren za vsake vrsti domačih in tujih pustolovcev. V Dubrovniku se je predstavil kot zaupnik in odposlanec angleškega admirala Hender-sona in je na Lapadu najel lepo vilo zanj, češ da v kratkem pride na oddfh. Vodopivec je strokovnjak za velike gradbene načrte in obrate in je takoj najel kopo obrtnikov, naj vilo preurede in opremijo za odličnega gosta. Nadejal se je, da bo pri teh poslih padla kakšna provizija zanj. a nazadnje so ga dogodki vendarle nagnali v slepo ulico. Ko je lastnika vile malo predolgo vlekel, da nakazila za najemnino še od nikoder ni. je ta policijo opozoril nanj, in v odposlancu angleškega admirala so kmalu prepoznali pobeglega kaznenca iz Ljubljane. Vodopivec. ki ie doma menda iz Sarajeva, a je po rodu Slovenec, je lani sredi avgusta opeharil nekega taksišoferja iz Ljubljane, kateremu se je predstavil kot osebni tajnik in ekonom nadškofa dr. Šariča. da ga je prepeljal od škofovih zavodov v Št. Vidu do Bleda, kjer se je po njegovih zatrjevanjih tedaj mudil njegov visoki gospodar. Na Bledu je dal za hip ustaviti pred nekim hotelom, češ da ima v hiši opravka, nato pa je po starem lalikoživskem in pustolovskem triku pri drugih vratih izginil. Medtem ko je ogoljufani šofer priklical žandar-merijo. da je začela poizvedovati za sleparjem, je imel Vodopivec še dovolj časa, da obišče blejskega župnika in pod kdo ve kakšnimi pretvezami še njega ocigani za nekaj gotovine. Z Bleda jo je preko Jesenic in Rateč mahnil na avstrijsko 6tran. a že takoj v prvi vasi onkraj meje, v Št. Lenartu na Koroškem, napletel novo potegavščino. Tesarskemu mojstru Lovrencu Kra-vini se je predstavil kot inženjer Nikola Meštrovič iz Zagreba, ki je prišel po nalogu neke finančne skupine, da nad Podkorenom zgradi velik avstrijskim in jugo-slovenskim turistom namenjen hotel. Ko je tesarskemu mojstru zgovorno naslikal bajne možnosti zaslužka, si je dal izplačati za okrog 6500 Din kredita, češ da denar potrebuje za nekakšno kavcijo, ki jo mora položiti na jugoslovenskem konzulatu v Celovcu. Z denarjem jo je popihal proti Madžarski. a že čez nekaj dni se je spet pojavil v Ljubljani, kjer se je nastanil nekje v Jenkovi ulici in se predstavil kot sluša^ telj prava. Isti šofer, ki ga je bil takrat opeharil za vožnjo do Bleda, pa ga je menda že naslednji dan spoznal na ulici in ga oddal prvemu stražniku. Zdaj bo Vodopivec v kratkem spet priro-mal v Ljubljano, da odsedi, kar je še neizplačanega ostalo za njim. zraven pa mu bo pripadlo še nekaj malega iz dubrovniške afere. Točno plačo) »Jutru« naročnino iVaraf svojcem zavarovalnic? £ > UEI SMEHA IN ZABAVE Vam Dosta pripravila STAN LAUREL hi OLIVEK HARDV JUTRI! HINO MATICA! v opereu CIGANSKO DEKLE I omače vesli Neveljavna prisega »Cfjr.tr cmvu- piiuoM ott dvajsetletnici smrti cesarja Franca Jožefa predzadnjega avstrijskega vladarja naslednji spomin biv-Sega avstrijskega vojaka: »Novembra meseca 191« leta se-m služil pri neki hatenjt v Dolomitih- nekoliko dni je pah nikoli ni bilo. Se dober teden smo se bojevali za Franca .Jožefa T!., preden srno zvedeli da je vlado nastopil prav za prav K-r! 1. Na novo prisego nas niso gonili. UK-nd/i jih je bilo sram. zato smo se še dalje b jevali za cesarja Franca Jožefa II. in -ne za Karla T., ki si ie dal ta vrst.nl red. ne »'utpp da ie ttrdi zadnji«. Pri ljudeh, ki Često trpe na zapeki, inradi če?ar nastajajo vrenja v želode« ln črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s č-išico naravne »Franz-Josefove« gren-čice. zaužite zjutraj na tešč želodec, Z uoorabo »Franz-Josefove« grenčice se naelo odpravi plast z jezika, ki je nastala snradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. 0 * (iregurčičefa proslav* > Brnu. A-ka- •dem^ko društvo »Jugoslavija« v Brnu je v krogu naših v Brnu živečih rojakov in pr1 jateljev našega naroda lepo počastilo Spomin pesnika Simona Gregorčiča. Pesnikovo živ-Ijeme in njegovo delovanje je orisal ing arh. B. Prašnikar ki je tudi naglašal pesni k-ove simpatije do češkega naroda. Veliko pozornost |e vzbudila nied posiuša^ci reci tscija pesmi »Bratom Cehoui«. ki ,0 ie prevedel pesnik, prof dr Habrina. znani pre vcjalec mnogih naših literarnih umotvorov. Tiimburaški zbor je z lepim Venčkom slovenskih pesmi« vzbujal spomine na krasno »sovensko domovino Po učinkoviti recitaciji - ečno lepe »Soči« pa je tamburaški zbor pod vodstvom akademika Vierde zaključil spo red prisrčne prireditve. Naši vrli akademiki sfesor£tkega društva, katere se je udeležil tudi predsednik profesorsKega društva Rado je Kneževič iz Beograda. Ob zaključ-,V u zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki zahteva sestavo novega zakona o srednjih šolah in večjo skrb za šolske prostore Resolucija vsebuje tudi razne zahteve gmotnega pomena, med njimi tudi zboljša. nje položaja profesorskih suplentov. * Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu. Kraliice Marije ul. 3. V sredo 25. t- m ob po' 21. bo predaval univ prof. g. Fran BuhanoviO o snovi, kako ie grajena materi ja Vstop prosi. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo i&delavo. Niški oficirski dom sprejme s 1. februarjem 1937 restavraterja. Potrebno Din 10.000 kavcije. Dom razpolaga s svojim inventarjem. Interesenti naj se za pogoje obrnejo na upravo doma proti vpo-slanim Din 5.— v poštnih znamkah. * Razpisan je natečaj za sekundarnega zdravnika bolnišnice za duševne bolezni v Topofiio Prošnje naj izroče kandidati neposredno sanitetnemu oddelku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. — Predpisana so navodila za polaganje državnega strokovnega izpita zdravniških pripravnikov Navodila stopijo v veljavo 1. april* 193?. * Gg zdravniki se opozarjajo, da je razpisana služba sreskega sanitetnega referenta pri »redkem načeistvu v Celju. Prošnje se naj vložijo najkasneje do 18. decembra t. 1-Podrobnevš: podatki So v »Službenih novi-nah« Sit 268 z d.ne 19. ti. 19:%. * Zveza sladkovodnih ribarskih zadrug In ribars^ih organizacij v Novem Sadu je imela v nedeljo svoj izredno glavno skupščino. Sprejeta resolucija zahteva strogo za vajanje vladne naredbe iz leta 1935. po kateri se sme poveriti zakup ribolova samo poklicnim ribičem. Dalje se zahtevajo točno določene meje med ribarsktm: rajoni ter sprejetje novega ribarfkega zakona po možnosti še letos. V pomoč nedavno ustanovljene centrale -reditnih zadrug ribičev bo zveza pri vladi prosila za brezobrestno posojilo z znesku 500.000 Din Iz zveze so izključili 12 članov ribarske zadruge v Dugovcu v Banatu ker so zlo. rablja) breztrošarinsko sol. Zaradi njiho. ve zlorabe je zveza izgubila pravico do nabave take soli in i m?, zdaj že škodo, ki znaša poldrugi milijon dinarjev * Tri važne ustanove Niša. V nedeljo so se vršile v Nišu tri pomembne svečanosti. Invalidska organizacija je slovesno otvorila svoj dom ter posvetila društveno zastavo. Ta proslava bi se morala vršiti že pred tednom, a so jo odložili, da bi invalidi iz vsega okoliša prisostvovali tudi polaganju temeljev kirurškega oddelka državne bolnišnice in velikega poslopja borze dela ter da bi bile tako združene posvetitve treh velevažnih socialnih ustanov Niša. Za gradbo in ureditev kirurškega paviljona pri niši d državni bolnišnici je določenih 6 milijonov dinarjev ln iz načrtov je razvidno, da se bo kirurški paviljon v Nišu uvrstil med največje in najmodernejše ustanove v vsej državi Veličastna bo tudi stavba borze dela v Nišu. V velikem modernem poslopju bo tudi delavsko zavetišče ? kuhinjo. in popolnejši je sedaj i ril} sin, ker mu je dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam siičnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker Trilysin vedno usmerja svoj korak z vedo Trily-sin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las * Gmotne težave najstarejše zagrebške bolnišnice. Bolnišnica usmiljenih sester v Zagrebu, ki je med najstarejšimi bolnišnicami v savski banovini — ustanovljena je bila že leta 1841 — je že nekaj let v velikih gmotnih stiskah. Bolnišnica ima na razpolago 900 postelj za bolnike. Od državne uprave bi morala dobiti ta bolnišnica preko 6 milijonov, od občin iz savske banovine a.-:rog pol milijona, od zagrebške mestne občine 160.000 Din, velike vsote pa ji dolgujejo tudi razne druge banovine za zdravljenje bolnikov iz njihovega področja. Vsega skupaj dolguje bolnišnici država, banovine in občine I7 milijonov. Ker vse terjatve nimajo uspeha, sprejema bolnišnica samo one bolnike, ki lahko sami plačajo bolniške stroške. ♦ Otrokom za Miklavža je še vedno najlepše darilo Mamice Komanove zabavna, poučna in lx>gato ilustrirana knjiga: »Zgodbe, slike, »ale«... Cena knjigi v me«ecu decembru znižana. Pri večjih naroločih »e poseben popust. Dob'te io v Tiskovni zadrugi in v Učiteljski knjigarni v Ljubljani Pesem bodri koroške rojake Krasna prireditev slovenskih pevskih zborov za mejo Borovlje .novembra. Nemci in renegati dobro vedo, da so ko-roš i Slovenci prijatelji petja, zato hočejo slovensko pesem zlorabiti za ponemčeva-nje. Tako se je vršil 16. t. m. v Borovljah večji nemški pevski koncert, ki je imel na program tudi nekaj koroš oh slovenskih pesmi. Pelo jih je med nemškimi pevsko društvo »Alpenrose«. Prireditev je imela naslov »Das Rosental ruft!« (Rož kliče!) in se je oddajala tudi po radiu, da bi zbudila več pozornosti, in zmanjšala učinek, ki ga je bil dan poprej dosegel slovenski koncert prirejen pod okriljem Prosvetne zveze v Cingelčevi dvorani na Trati pri Glinjah. • Slovenski koncert je bil izredno številno obiskan. Lahko rečemr. da Je bila to najlepša slovenska prireditev, kar se jih je vršilo v Cingelčevi dvorani Prišli so rojaki iz bližne in daljne okolice in z navdušenjem sledili pevskim točkam Na programu so bile lepe koroške tn druge narodne pesmi, ki -jih je pel skupni zbor pod vodstvom g. Ruperta Wrulicha iz Radiš. Prav tako so posamezni zbori storili svoje 7,!a«t.i oni it Se) ln oktet i t Radiš pod vodstvom g. Wruiicha. Zaostajali r; -»tvrdi grad«, je kljubovala mnogim sovražnim napadom, zobu časa pa se ne more upirati Ker so ostanki stare trdnjave zgodovinsko važni in tudi velika privlačnost za turiste, bi bilo treba preprečiti razpadanje. * Islamski romarji iz Bosne in Hercegovine so se, kakor znano, obrnili na dru. štvo *PutnJk« zaradi organizacije romanja v islamska sveta mesta Meko in Me-dino. »Putnik« je že izdal program romanja. Odhod romarjev iz Sarajeva bo 21. januarja 1937. Iz Meke se bodo romarji vračali 2. marca ter prispeli v Sarajevo 19. marca Stroški romanja preračunani na 7.900 Din in so pri tem vračunane pristojbine za vožnjo po železnicah in par. nikih, za prtljago in vse takse. Stroške za bivanje v raznih mestih in za prehrano pa bodo morali romarji sproti poravnavati. OD 6. X. ZNIŽANE CENE! članov im ostane zvest svojemu vodji ka-pla/nu g. Homlarju, ki je zelo nadarjen glasbenik. Na koncertu je imel izpodbuden govor urednik »Koroškega Slovenca«, g. Viniko Zwitter in orisal razmere, v katerih živi naš slovenski rod od Brda do Pliber. ka. Narodno zavedni župnik., g. Vornik iz Glimj je zaključil že pozno v noč uspelo prireditev s pozivom, naj ostanejo koroški rojaki zmerom zvesti .svoji pesmi. Oimore Je izpolnjeval vrli taimfrutaški zbor iz Podljubelja, ki mu gre vse priznanje. Po oficielnem sporedu se je razvil prijeten družabni večer, ki so ga Še nadalje poživljale tamburašf-e ln pevske točke zborov Prireditve so Se udeležili tudi zastopniki kr. konzulata kraljevine Jugoslavije v Celovcu, med njimi generalni konzul g. dr. Koser s soprogo. Moderna cerkev v Hrastniku dogra jena Hrastnik. 23. novembra. Hrastniška dolina spada pod dve župniji. Od nekdaj so hodili prebivalci gornjega Hrastnika ob nedeljah v Trbovlje k maši iz spodrjpgi na na Dol. Proti koncu 18. stoletja je prebivaj, pri podružnici na Dragi Zalogo moči za dnevni napor Vam da predjužnek ali malica z Ovomaltino Ovomaltine krepi delovno sposobnost, ustvarja izgled, a pri tem ne ogroža vitkosti telesa. Varujte se, če Vam kdo reče, da je gotov izdelek Isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem Izključno našem postopku samo iz naj-žlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine Izločene. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino se dosegajo Ovomaltinski uspehi! Zavojčki: ljudski Din 6.50; mali Din 10.50; srednji Din 24.—; veliki Din 43.—; steklem Din 47.; rodbinski Din 76. * Nov grob V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Franjo Pajer. star 67 let, posestnik iz Kranja Uglednega pokojnika bodo danes prepeljala iz Ljubljane v Kranj, in ga ob 16. spremili k večnemu počitku. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno soža'je! * Dat Anton' Kajfcž, starešina sreskega sodišča v Ložu, je poslal 100 Din za Podporno društvo slepih v Ljubljani namesto cvetja na grob pokoj. viš. pisar, oficiala Alojzija Perneta iz Loža. * Nedeljski avtoizletj >• Italijo: Postojna. Gorica, Trst. — Božična 4 dnevna izleta; Gorica — Trst in Benetke — Padova 24.-27. decembra. Pojasnila: >Po božjem svetu«. Ljubljana. VVolfova 1. II. Iz Ljubljane u_ Obisk novinarskega koncerta 1. decembra na Taboru bo olajšal ljubljanski tramvaj s tem, da je ravnateljstvo elek-triune cestne železnice dovolilo za večer koncerta od 18. ure naprej enotno ceno po 1 Din od vs:aike toSke tramvajskega omrežja do Smartinske ceste (postajališče pri trgovini Marinko, ki je najbližje Taboru) in po koncertu od te postaje nazaj do poljubne točke, dokler bo vozil tramvaj. Ža tako vozno olajšavo se je treba izkazati z vstopnico za novinarski koncert- u— Ljudska univerza. V sredo 25. t. m., bo predaval prof. dr. Cermelj o zanimivi temi: V svetu meglenic. Predavatelj bo s-skioptičnimi slikami razložil naše ozvezdje. Predavanje bo v mali dvorani FilihormoniČ-nega društva (Kino Matica). Pričetek ob 20. uri. n_ vn. poljudne _ znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Univ. prof. dr. M. Rebek nas bo seznani e pridobivanjem naravnega kavčuka, potem pa zlasti z mnogimi napori, ki. »o privedli v mnogih državah do raziličnih umetnih kavčukov. Predavanja bodo pojasnjevali številni diapozitivi in vzorci kavčuka. stalen duhovnik, ki je opravljal Hrastniča-nom službo božjo. A to je trajalo le dve leti. Od ustanovitve javne šole (1873) do leta 1910., ko so zgradili novo cerkev na Dolu je morala rastniška šolska mladina opravljati obvezno šolsko spoved v Trbovljah. Kako hudo je bilo to za majhne šolarje, ki so morali navadno že ob 3. zjutraj v temi, blatu in mrazu kolovrat iti v Trbovlje! Polagoma pa je pot na Dol postala Hrastni-čanom predolga. Vsemu temu so odpomogli na ta način, da 30 pred 7 leti ustanovili v Hrastniku lastno duhovnijo. Od tega časa opravlja stalno službo pri nas priljubljeni vikar Alojzij Žalar. Cerkvena opravila &0 se doslej vršila v zasilni cerkvi v Logerjevi dvorani. Opravilo včerajšnjo nedeljo pa je bilo poslednje. Kajti že prihodnjo nedeljo 29. t. m. dopoldne bo lavantinski knezo-škof blagoslovil novo cerkev. Nova hrastniška cerkev stoji na Logu blizu Logerjevih stavb. Prava škoda je. da je tako skrita. Popotnik, ki potuje po ba-novinski cesti skozi Hrastnik je ne bo videl. Če je ne bo šel nalašč gledat na Log. Projektant je arhitekt inž. Lado Kham it Ljubljane. Graditi so jo is-čeli lani. temeljni kamen pa je bil blagoslovljen letos 7 junija. Zdaj Je igradba v glavnem dovrSe na. le rvonika Se nima ln ga ho treba zgraditi pozneje. Dolga je 34 m. široka 15 te visoka 10 m. Strop je kasetiran in izdelan i* mecesnovega kes. Betonske stane so tsfc obložene 1 voflo opeko. Sodim«, Tjo eer- Društvo sodniker kraljevin« Jngo»la-vije, sekcija Ljubljana, bo imek) S. decembra ob pol 11. dopoldne v Ljubijani v iu&tač ni palači redni občni zbor. Na dnevnem redu bo izprememba pravil (v smislu načelnega sklepa zadnjega rednega občnega zbora). Zaradi važnosti dnevnega reda vabi odbor Članstvo k dteviloi udeležbi. u_ Vera Svihlikova je miada češka klar virska umetnica, ki je takoj ob svojem vstopu na praško akademijo zbudila 8 svojim samozavestnim nastopom in neobičajnim posluhom zanimanje vseh praških mojstrov. Njen prvi veliki uspeh je bil leta 1933 na koncertih v severni Češki. Dve leti zatem je že stalno nastopala v Pragi in januarja letošnjega leta v zvezi s Češko Filharmonijo pod vodstvom slavnega Ta-licha Švihlikova se nahaja trenutno v Sofiji. kjer je igrala s tamošnjo Filharmonijo pod vodstvom češkega dirigenta Jeremiaša. Na njen prvi koncertni nastop v Ljubljani, opozarjamo. Koncert bo v petek 27- t. m. ob 20. v mali filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Siromašen lužiškosrbskj študent prosi podpore za pot. v našem uredništvu se ie zglasil g. Jakob Mič, ki je nekaj časa študiral pravo na ljubljanski univerzi, zdaj pa odhaja v Prago, kjer se mu je posrečilo doseči nekaj gmotnih ugodnosti, da bo študij lahko nadaljeval in končal. Ker je ostal v Liubljani brez vseh sredstev nai nevede-mo, da je bil v svoji domovini in pri na® dober sokolski delavec in da se ie za kratkega bivanja v Ljubljani prav lepo priučil^ slovenščine — še v njegovem imenu obračamo na dobre ljudi s prošnio. naj mu pomagajo, da more na pot. Darove »prejema uprava »Jutra«. u— Klnh jtigo^ov. akademikov iz Trsta, Gorice in l«tre poziva vse Svoje ^ane. da se udeleže rednega članskega sestanka, ki bo drev ob 20. v klubovem lokalu. Na dnevnem redu je ivednvanie g. dr. Verfona. u— Društvo Bela* Krajina v Ljubljani priredi drevi ob 20. v verandi hotela Urri-ona predavanje o Beli Krajini u_ O pravilnem in zgrešenem obdelovanju sadnega drevja bo predava] nadzornik Josip Strekelj pod okriljem ljubljanske podružnice Sadjarskega vrtnarskega društva v sredo 25. t. m. ob 19. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Vstop vsem prosit. u— Diskusijski sestanek društva »Pravnika« o predhodnem načrtu o. d. z. bo v Četrtek 26. t. m. oh 16. v prostorih advokatske zbornic«. Predmet razgovora: Pravo osebnosti Fizične osebe. n— pedagoško društvo v Ljubljani bo imelo prvi širši sestanek v četrtek 26. t. m. ob 20. v Hsalnici učiteljišča (Resljeva c- 10). Dnevni red: razgovor o pedagoškem tečaju za roditelje, ki z* bo društvo priredilo. Vsi, ki se za vprašanja vzgoje zanimajo- iskreno vablieni u— J.N.A.K. Edinstvo. V četrtek 26. t. m. bo v klubovem lokalu obvezni članski sestanek u— Drevi ob 20. v Domu visokošolk članski sestanek. Odbor. u_ Za s roja se oddasta siroti 51etni Stanko in 3 in pol leta starj Darček. Oba sta zdrava, živahna im prikupijWe zunanjosti. Informacije 00 telefonu &t*v. 2280. u_ Ali bodr> .prestavili trg z drvmi? Ta trg je bil sprva nameščen na Grudnovem nabrežju, p« so ga prestavili na Krakovski nasip. Grudnovo nabrežje je bilo skoro že dve leti zelo natrpano zaradi regulacijskih del pri Ljubljanici. Dolg nakladalni oder. kamor so vlačili ne tisoče in tisoče težko naloženih vozičkov iz struge navzgor, je bil sleherni dan oblegan z neitevilnimi vozniki in tovornimi avtomobili Te dni so podrli ves nakladalni oder odstranili cele kupe raznovrstnega tramov ja in dru2e ropotije ter izklesali celo betonska podstavka, na katerih je bi'l pritrjen električni vlačilec na vzpe-njaoi. Prostor za trg z drvmi je torej spet prost. Je pa tudi idealen za drvarje Upanje je tedaj, da bo tržno nadzorstvo zdaj ustreglo nujni želji trnovskih in krakovskih pasantov, ki so dan na dan zelo ovirani zaradi natrpa.nosti kmetskih voznikov v krakovskem drevoredu pa tudi ob cestnem robu zlasiti ob sredah in sobotah, ko trpi celotni osebni in vozni promet. Zelja torej je: Prestavite trg z drvmi nazaj na Grudnovo nabrežije! u— Križišče Krakovski nasip — Breg in Šentjakobski most — Cojzova cesta je bito ta teden dokončno tlakovano z drobnimi kockami in je položena ploščad vrhu tega še povaljal mestni valjar Promet tod ni bil oviran. — Cojzovo cesto bodo prihodnje dni izročili prometu. u_ Nesreča s staro granato. Iz Dolenjega Logatca so na kirurški oddelek pripeljali I41etnega delavčevega ®ina Slavka Širco, ki mu je stara vojaška granata raztrgala ie-vo roko. Fant je nevarno igračo baje našel v Jački, požiralniku Logaščice, kjer so ljudje pri čiščenju in odkopavanju našli letos že več tega kočljivega blaga. Mladi Siirca se je z granato napotil v Petrovškovo kovačnico * K I N O TEL. 21-24 MAT Danes nepreklicno poslednjičl BOCCACCIO Wllly Frltsch - Heli Finkenreller - Pa* Kemp TEL. 27-30 SLOGA Nepreklicno poslednjič! Zato oglejte si ie Jane« izvrstno burko po odrskem komadu KONTUŠOVKA Ida VFust - Inge List - Theo Lingen ■MUTilH Premiera! Prekrasen film v gl. vlogi Elissa Landi KONIGSMARK in izrazil žeMo, da bi granato izprazni. Mojster je fanta odpodU in ga posvaril pred lahkomiselno igio, ako je bil popoldne odsoten^ se je nesrečn-<£ vendarle vtihotapil v njegovo delavnico in začel s kladivom biti po osti granate. Nevarno železo pa je pod kladivom na lepem eksplodiralo in fantu raztrgalo vso levo roko, da «o kri in koščki prstov kar brizgnili po prostoru. Prvo pomo8 mu je nudLI domači zdravn ik, nato pa 60 lanjenca piepe^jali v Ljubljano. u— V petih urah se naučite vse najvažnejše družabne plese edino v plesnem za»-vodu »Jenko« Kazina. Kongresni trg. Informacije dnevno od 11.—13. in ia.—19. ure. u— Učiteljske abUurientke, ki bd se rade udeležile telovadnega tečaja, naj se čimprej javijo. Prostih je še deset me^t. u— Drobci sln^nskga weekenda. .Med ranjenci, ki so jih v nedeLjo sprejeli na ki; rurškem oddelku, je bilo po stari navadi spet nekaj poškodovancev, ki so odnesli rane od veselih gostilniških omizij. V neki dalmatinski vinarni na Selu sta se v nedeljo zvečer srečali dve družbici pri kozarcu črnega dalmatinca, jra so se na lepem spo~ rekli med seboj- Eden izmed razburjenih pajdašev ie zagrabil za liter in z nj%i na vso moč treščil po glavi mesarskega pomočnika Jožeta Brodnika iz Dobrunj. da se je takoj zgrudil ve« oblit s krvjo in so morali poklicati reševalce. Čisto podobna je zgodba, ki io je doživel kmečki fant Silvester Geoheli iz Notranjih goric- Bil je z družbo v neki gostilni v Vnaniih goricah, pa je spet prišlo do prepira in neki fant z Brezovice ie Geobelija udaril s steklenico po levi strani g!ave s tako silo, da mu je prebil lobanjo. o— Putnik organizira potovanje » ikopana v Razkrižiu. Pokopali f?o jo na prošnjo sorodnikov v Ljutomeru, dasi je umrla v strigovski župniji. kev akustična. V nedeljo bo na koru sodeloval celotni orkester hrastniškega Glasbenega društva. Iz ladje prideš po več stopnica* v presbiterij. Glavni oltar je na vzvišenem prostoru, da ga vidiš iz vsakega kota cerkve. Pod oltarjem pa je kripta. V tej kapeli se bo maša brala ob delavnikih. Poleg kripte je v podzemlju pevska soba in kurilnica za centralno kurjavo, pa tudi cerkovniku je tu namenjena sobica. Cerkev je grajena res zelo moderno. Vsepovsod je napeljana elektrika, kar je izvršila naša domača Zadružna elektrarna po navodilih hrastniškega rojaka inž. Petra Kre&nika iz Ljubljane. Gradbena dela je pa dovršil Tone Božič iz Trbovelj. Glavno zaslugo za novo cerkev ima seveda vikar 1&-lar. Prepotoval je zadnja leta v spremstvu rudarjev 78 župnij v Sloveniji in je nabral vsega skupaj nad pol milijona Din za novo cerkev. Spopad treh razgrajačev z orožniki Kranj, 23. novembra. V soboto proti večeru so neki fantje popivali v gostilni v Zgornjem Bitnju pri Kranju. Med njimi je bilo več znanih razgrajačev in pretepačev, ki so imeli že nekajkrat opravka s sodiščem. Prav v soboto dopoldne so imeli na sodniji razpravo zaradi ?*gredborski zeleni bratovščini. V soboto zvečer je bila pri »Orlu« slovesna izročitev diplome častnega članstva Slovenskega lovskega društva predsedniku tukajšnje lovske bratovščine g ravnatelju Bogdanu Pogačniku. S prisrčnim nagovorom mu je izročil diplomo predsednik zveze lovskih društev v dravski banovini dr. Viljem Krejči iz Ljubljane a— Gledališke novice. Za 36. t. m. nameravani poslovilni večer bivše prknadone tuk operete gdč P Udovičeve se ie moral odgoditi Prihodnja dramska premiera je »Božji človek«, delo Milana, Begoviča, s čimer proslavi mariborsko gledališče 40-letnioo avtorjevega pisateljevanja. a— Odfični češkoslovaški gost. Z včerajšnjim popoldanskim brzovraloom je prispel v Maribor odlični član Narodnega sveta v Pragi inž Mišinski. ki je imel pri »Orlu« važen informativni sestanek s člani Češke« kluba a— Klavirski koncert priredi 3. decembra ob 20.15 v dvorani Grajskega kina znani pianist dr. Roman Klasinc. profe-90T na glasbeni šoli Glasbene matice v Mariboru. a— Kaznovana brezsrčnost. Pred malim kazenskim senatom sta bila včeraj obsojena 45-letni Ivan Lešnik iz Mestnega vrha pri Ptuju na mesec dni strogega zapora, niegova žena 48-letna posestnica Neža Lešnikcrva pa na 14 dni strogega zapora, pogoino za dobo 2 let. ker sta brezsrčno postopala kot rednika s svojim 2 letnim vnukom Ivanom Vodarjem Ubogi otrok je moral prenočevati v živinskem hlevu in je zaradi tega zbolel Ko je bila Neža Lešnikova z otrokom v ntujski bolnišnici ga je pustila kar na hodniku ter izginila^ Otroka se ie u«mili'a d^bra posestnica. ki ga je spravila na svoj dom. Gospodarstvo Ogromni dobički Angležev v Trepči V letu 1935/36 je znašal čisti dobiček skoro 100 milijonov Din Ze ponovno smo na tem mestu opozorili, kako uspešno in dobi£kona tlo eksploatira pri nas inozemski kapital naše rudno bo-gaistvo, ne da bi imela pri tem naša država primerne koristi, inozemske rudarske družbe so pri nas celo v dobi najhujše Bvetovne gospodarske krize, ko so cene kovinam padle na izredno nizko stopnjo, beležile lepe dobičke, medtem ko so morale velike rudarske družbe v drugih državah ustaviti izplačevanje dividend in so mnoge tudi izkazovale znatno izgubo. 2e lam pa so pričele cene kovinam naraščati, kar je imelo za posledico, da so se dobički rudarskih družb znatno povečali, še znatnejše povečanje dobičkov pa je pričakovati v bodoče, saj je zadnje tedne nastopila na svetovnem trgu kovin izrazita hausa in so cene kovinam znova znatno narasle. Te dni se je vršila v Londonu letna .skupščina delničarjev družbe Trepča Mineš Ltd., na kateri je bila predložena bilanca te družbe za leto 1935/36, zaključena 30. septembra t. !. Ta bilanca izkazuje ponovno povečanje čistega dobička, ki je izkazan po izvršenih odpisih v višini 402.194 funtov, to je okrog 97 milijonov Din ali skoro 100 milijonov. Ker znaša delniška glavnica 1,125.000 funtov, predstavlja čisti dobiček 402.000 funtov okrog 36" n vložene delniš e glavnice. Pri tem ne gre morda, kakor pri Francoski družbi rudnikov, za staro podjetje z nevalorizira-no glavnico, temveč za podjetje, ki je v obratu šele od leta 1930. Rudnik je takoj v početku obratovanja pokazal nagel razvoj, z rastočim obratovanjem pa se je zlasti zadnja leta znatno dvignil tudi čisti dobiček, ki je znašal po izvršenih odpisih (v angleških funtih>: 1930/31. 110.000 1931/32. 114.000 1932/33. 221.000 1933/34. 161.000 1934/35. 307.500 1935/36. 402.200 Kosmati dobiček družbe Trepča Mineš je znašal v letu 1935/36. 503.800 funtov (v prejšnjem letu 395.900», odpisi in davki pa so znašali 101.600 funtov (prejšnje leto 88.400). Podatki o tem, koli'o je družba pri tako ogromnem dobičku plačala v Ju. goslaviji davkov, nam trenotno niso na razpolago. Iz gornjih številk je le razvid- no, da je za davke in odpise skupaj porabila nekaj čez 24 milijonov Din. V šestih letih poslovanja Je družba po izvršenih odpisih zaslužila že več nego znaša delniška glavnica, samo v zadnjih dveh letih pa je zaslužila skoro polovico delniške glavnice. Zletovo Mineš povišuje glavnico od 54 na 96 milijonov Din Te dni smo poročali, da bo Francoska druž ba borskilh rudnikov na bližnjem občnem zboru sklepala o povišanju glavnice od 15 na 60 milijonov fmeoskih frankov. Sedaj poročajo iz Londona, da bo tudi londonska družba Zletovo Mineš Ltd., ki ima v naši državi rudarske koncesije, povišala svojo glavnico od 225.000 na 400.000 funtov, to je od 54 na 96 milijonov Din, in sicer z izdajo 700 novih delnic po 5 šilingov nomi-nala, od katerih bo 536.460 delnic panude-no starim delničarjem v raznnerju 3 nove delnice za 5 starih, in sicer po ceni 6 šilingov za 5 šilingov nominala. Povišana glavnica bo služila za otvoritev rudnika svinčene rude Dobrevo. Zgradili bodo naprave za predelavo rude s kapaciteto 110.000 ton letno. Tamošnja ruda vsebuje povprečno 11.5°/o svinca, 1.7"/o cinika in 3.5 unče srebra pri toni rude. Ker je vsebina čina razmeroma majhna, bo družba v svojih napravah proizvajala le svinčeno srebrni koncentrat. (Ruda iz Trepče vsebuje povprečno 8.9% svinca in 8.7®/» cinka ter 3 unče srebra na tono rude). Kakor Trepča, bo tudi Zletovo Mineš proizvajala le svinčeno-srebrni koncentrat in ne bo pridobivala čiste kovine v naši državi. Povečana rudarska produkcija. Po uradnih podatkih je znašala v premogovnikih naše države v oktobru produkcija premoga 462.290 ton. to je za 17-400 ton več nego lani v oktobru in za 52-582 ton več nego predlanskim. Nadalje je znašala produkcija železne rude 49.180 ton (lani 13.570), produkcija baikrene rude 47.680 ton (lani 44.970). produkcija svinčeno-cin-kove rude 64 230 ton (lani 57.120), produkcija bavksiia 41-430 ton (lani 17.570) in končno produkcija pirita 9.150 ton (6643). Kakor kažejo gornje številke, je povsod zaznamovati povečanje produkcije, ki je najbolj očitna pri železni rudi in bavksi-tu, kjer se je v primeri z lanskim letom produkcija podvojila odnosno potrojila. Gospodarske vesti — Pred revizijo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Kakor iimo že poročali, so slovenske zadružne zveze in samoupravne hranilnice predložile vladi vrsto konkretnih predlogov za spremembo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Tudi izven Slovenije so se v zadnjem času vršile številne konference predstavnikov bank in kreditnih zadrug. Organizacije denarnih zavodov iz Novega Sada so tudi predlož le vladi svoje predloge. Bančne organizacije prav tako predlagajo temeljito revizijo sedanje uredbe. Po informacijah zagrebškega sJutarnjega lista« je vlada nekatere spremembe uredbe v principu že usvojila. Po službenih obvestilih iz Beograda se proučuje vprašanje podaljšanja predvidenih rokov, zlasti onega, ki je predviden v členu 32 pravilnika, po katerem bi morali do 20. t. m. denarni zavodi pozvati svoje kmeike dolžnike, da plačajo prvo anuiteto nakar bi morali mečki dolžniki takoj položiti ustrezajoče zneske. Vprašanje revizije uredbe bo v nekaj dneh predloženo ministrskemu svetu = Važna seja upravnega odbora Narodne banke. V soboto se sestane upravni odbor Narodne banke k redni mesečni seji. V poučenih krogih pripisujejo tej seji veliko važnost, '-er se bo na njej razpravljalo o važnih valutno-tehničnih vprašanjih. med drugim tudi o vprašanju devizne premije. Na seji bodo izvolili tudi po-k -^i--"« v>tne bilance. = Povečanje komunalnih posojil pri Državni hipotekami banki. Mesečni izkaz Državne hipotekarne banke za oktober za. znamuje povečanje gotovinskih sredstev za 27.0 na 474.2 milijona Din (lani 411.9, predlani 168.6). Naložbe v hipotekarnih posojilih so se zmanjšale za 11.7 na 2047-3 milijona Din (lani 2121.2). Pomotvno pa so se povečala komunalna posojila, in sicer za 25.4 na 862.6 milijona Din (lani 647.2). Komunalna posojila so od lanskega leta narasla za 215 milijonov Dm. Ponovno so za malenkost narasla tudi lombardna posojila, in sicer za 7-9 na 156.7 milijona Din (lani 106.8). Dolg finančnega ministrstva po tekočih računih se je od konca septembra do konca oktobra zmanjšaj za 40 milijonov ,ta o da je ob koncu meseca znašal 588.3 milijona Din (lani 621.4, predi. 452.8). Privatne hranilne vloge so v teku oktobra nazadovale za 15.1 na 1166.1 milijona Din (lani 1130.0), hranilne vloge po tekočih računih pa so se v teku meseca povečale za 26.2 na 447-0 milijona Din (lani 239.3). Ponovno je narasla vsota samostojnih fondov ter ostalih fondov in ka-pitalov Javnih ustanov za 7.6 na 1946.4 milijona Din (lani 1714.2). — Dotacije banovinam. Nedavno smo na tem mestu objavili informacijo iz Beograda, po kateri se pripravlja v novem finančnem zakonu drugačen način dotiranja banovin v zvezi z banovinskim fondom prometnega davka in da bodo najbrž uki-i njene določbe a. 12. sedanjega finaatae®a ki iMotk) da 09 ▼ bmntriht fond prometnega davka -vplačuje 18% skupnega daVka na postavni promet ki da se iz fonda izplača 80*/« vrbaski, primorski, drtnsrd. zetski in moravska banovini, ostalih 20«/. pa dravski, savski, dunavekl, vardarski banovini ter Beogradu na podlagi števila prebivalcev po zadnjem ljudskem štetju. Sedaj poroča »Jugosl»venski kurir«, da bo vse ostalo pri starem. Finančno ministrstvo namreč smatra, da Je ta način dotiranja banovin pravičnejši nego neposredna dotacija is državne blagajne, = Feniksove posle naj prevzame posebna družba. Sanacija družbe Feniks se mora, kakor znano, izvršiti do konca tekočega meseca, ko poteče veljavnost se-ianje uredbe. Po informacijah »Jugoslovanskega kurirja« naj bi se likvidacija družbe izvršila na ta način, da bi se ustanovila posebna samostojna družba, ki bi prevzela posle ln obveznosti Feniksa. Po tam predlogu bi polovico članov upravnega odbora nove družbe delegiral trgovinski minister, drugo polovico pa bi izvolila letna skupščina Fentksovib zavarovancev. Olede kritja obstoječega primanjkljaja se proučuje predlog, da se po vzorcu Avstrije in češkoslovaške uvede poseben davek na zavarovalne police. ki bi se plačeval, dokler se ne krije ta primanjkljaj. =3 100 milijonov funtor vpisanih v eni uri. Pretekli četrtek je angleška vlada brez posebnih priprav otvorila vpis dolgoročnega posojila v višini 100 milijonov fučntov (24 milijard dinarjev), in eicer z obrestno me ro komai 2 */«% Uspeh emieije je izval začu denje med londonskimi finančniki, 8aj je bila ogromna vsota 100 milijonov funtov vpisana v dobri uri. Mnogi «o skeptično gledali na to emisijo, zlasti zaradi tega. ker je v zadnjih tednih odteklo iz Anglije precej kapitala. ki je pred devalvacijo zlatih valut našel zatočišče v Londonu. Emisija novega posojila, ki služi predvsem za kritje izdatkov za oboroževanje, pa je pokazala, da vlada na angleškem denarnem trgu nadalje velika likvidnost. Obrestna mera novega posojila je le neznatno višja v primeri z obrestno mero zadnjega velikega posojila, ki je bilo emitirano iani v decembru v višini 200 milijonov funtov, kjer je znašala obrestna mera 2. 5%. Na kratkoročnem denarnem trgu pa najema angleška vlada sred»tva za tekoče potrebe nadalje v obliki zaktadnih menic ki nosijo komaj pol odstotka letnih obresti.' _ Borze 23. novembra. Na ljubljanski borzi se oficielni tečaji deviz niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu so se avlstrijski šilingi trgovali po 8.66, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 241.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.60, v angleških funtih po 241.1450 in v grSkih bonih po 31-75, medtem ko so se klirinške nakaznice na lire nudile po 2.60. Nemški klirinški čeki stanejo v LJubljani 14.18, v Beogradu 14.1034 in v Zagrebu 14.0050, odnosno za 15. december 14.0150 ln za toonec decembra 13.96. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je vojna škoda trgovala najprej po 381, pozneje pa se Je nudilo blago po 380 (v Beo. gradu promet po 377—377.50). Zaključek je bil zabeležen samo še v j°/» Blairovem posojilu po 77.50. Oevfetf Ljubljana. Amsterdam 2346.66—2361.26, Berlin 1743.03—1756.01, Bruselj 733.20— 738.27, Curih 996.45—1003.52, London 2ii.74—213.79, Newyork 4303.51—4339.83, Pariz 201.61—203.05, Praga 153.44—154.54, Trst 227.70—230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.2360, London 21.28, Newyork 435, Bruselj 73.60, Milan 22.9250, Amsterdam 235.40, Berlin 175, Dunaj 76.75, Stodkholm 109.70, Oslo 106.90 Kobenhavn 95. Praga 15.40, Varšava 81.75, Budimpešta 85-75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 377—380, 4% agrarne 52 bi., 6»/0 begluške 70 bi., 6% datai. agrarne 66 bi., 7»/» Invest 85.25—85.75, 7»/o stabiMz. 85 den., T/o Drž. hip. banka 91 «1., 7*/« Blair 77—78; delnice: PAB 196 bi., Trboveljska 215— 245, šečerana Osijek 157—160, šečerana Vel. Bečkerek 800—900, Dubrovačka 235 den., Jadranska 350 den., Našioe 300 bi., Gutman 50—55. Beograd. Vojna škoda 377.50—378 (377— 377.50), 6begluške 69.50—70, 7»/« invest. — (86.25), 7% stabiliz. 83.50 den., 7«/» Drž. hip. banka 88.50—90, T/o Blair 76.25 den., 8»/o Blair 86—87.25 Naroitaa banva 6980—7050 (7000), PAB 195—196 (197-50) Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 23. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 117.875, za maj 115.75, za julij 104.375; koruza: za dec. 106.75, za maj 99.875. -f Winnipeg, 23. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 106, za maj 107-75, za Julij 106.50. -I- Novosadska blagovna borza (23. i. m.) Tendenca stalna Pšenica (78 kg): baška in banatska 153 — 156; sremska in slavonska 154 _ 156; baSka ladja Tisa 163 — 164; ladja Begej 162.50 — 163.50; ladja Kan«! 160 — 162: baška io bamatska, ladja Dunav 162 — 164: sremska. ladja Dunav 161 — 162: sremska ladja Sava 159 — 160. Bi: baška 125 — 127.50 Ječmen: baški in arem-ski, 64 kg 108.50 - HO; jari 68 kg 122.50 _ 125 Oves: baški, sremski 10 slavonski 102 — 104. Koruia; baška in »rem^ka 100 _ 102- banatska 98 — 100. Moka: baška in banatska 240 _ 250; »2« 220 - 230; »5« 200 — 210: >6« 180 — 190: »7« 140 -150; »8« 105 — 110. Otrobi: baški. sremski banatski 77 — 83. FiJol; baški beli brez vreč 205 — 210; 2 vrečami 210 — 215. , + Budlmpeštanska terminska borza. (23. t m.) Tendenca, prijazna- £orw&: » maj 12.1&-42J?. JCoedi&ns KEKSI BISKVITI ČAJNA PECIVA OBLATI V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH Iz Julijske Krajine Tržaška baza za Vzhodno Afriko Ze takoj ob zaključku delne okupacije Abesinije je bil Trst proglašen za italijansko kolonijalno bazo in zaupane so mu bile izrecno tako imenovane imperialne gospodarske, trgovske in transportne funkcije. Dejansko so se tržaški listi že ponovno sklicevali na to novo rešitev starega tržaškega problema. Tržaška luka naj bi postala izhodišče vsega trgovskega prometa med italijanskimi kolonijami in gornjo polovico Italije. Listi so se zaradi tega celo že sprli z nekimi drugimi italijanski časopisi, ki so samo poskušali prisoditi Benetkam odnosno nekim drugim italijanskim lukam podobne naloge. V Trstu so šli takoj na delo in v zadnjih mesecih so preuredili veliki silos na trgu Liberta v zbirališče vseh kolonistov, ki se bodo pričeli sedaj kar v masah seliti s puško in krampom v rokah v zasedeno Abe-sinijo. Stvar 90 dobro organizirali. Izselje-niški center ima svoje spalnice, jedilnice, zabavišča in celo svoj posebni sanitejski in higijenski oddelek. Izseljenci se organizirajo prav po vojaško, tako da dobe celo svoje posebne kolonijalne uniforme, da se že tu porazdelijo v manjše in večje oddelke ter na to naglo odpravijo čez morje v nove, neznane kraje, kjer se jim vsekakor ne bo treba — kakor včasih — šele ozirati za delom in kruhom. Taka masna organizacija kolonistov pa ima tudi svojo slabo stran, ker se morajo poedinci povsem podvreči vojaški disciplini in se odreči svoji privatni inicijativi in sreči. V Trstu so se pričeli te dni zbirati prvi tisoči odhajajočih kolonistov iz Julijske krajine in bližnje beneške dežele. Samo iz Istre jih je prišlo pred dnevi 500, iz pokrajine Roviga pa celo 1000. Tržaški center, ki je v njem prostora za 2000 ljudi, se je zaenkrat dobro izkazal. V njem se je zadnjem tednu zbralo okrog 4000 ljudi, ki so se deloma tudi že odpravili na daljno pot. Tržaški gospodarski krogi so bili pa izne-nadeni, ko so bili delavci odposlani iz Trsta — z vlaki najprej v Neapelj, odkoder bodo šele s parniki nadaljevali svojo pot čez morje. Tržaške paroplovne družbe, ki so morale velik del svojega brodovja dati na razpolago vojaškim oblastem za časa abesinske vojne, se čutijo sedaj prizadete, ko se jim niti spričo njihovih tedanjih zaslug ne prizna pravica, da bi vsaj pri transportu kolonistov v Vzhodno Afriko nekaj zaslužile. Tržaški krogi se bodo morali pač še bolj zavzeti za to, da bodo Trstu vendarle očuvane njegove imperialne gospodarske funkcije. Drobne novice 0 redno pogostejših aretacijah zaradi ilegalnega bega čez mejo smo poročali že zadnjič. V poslednjih dneh je bilo aretiranih ®pet nekaj ljudi- Tako eo karabinjerji v Cerknem prijeli 491etnega delavca Andreja Piriča, ki ga je b4o goriško sodišče zaradi bega čez mejo že pred nekaj meseci obsodilo na poldrugi mesec zapora in 2600 lir denarne globe. Naravnost tragična pa je usoda 381etnega Antona Korena iz Kobarida. Koren se je pred leti odpravil čez mejo. Vendar izven svoje ožje domovine ni našel pravega de'a in zaslužka. V fivojem obupu 6i je zaželel domov in italijanski konzul mu je dejansko izstavil propustnico. Koren je bdi prepričan, da ga bo ta dokument obvaroval vseh hujših posledic njegovega 'legalnega bega čez mejo. Cim pa se je pretekli torek pripeljal v Podbrdo. 60 ga prijeli in odvedli v zapore ter bo imelo z njim opravika bržkone v kratkem še goriško sodišče. V Podbrdu je bil iz enakih razlogov aretiran tudi 551etni Josip Brzetič iz Smartnega pri Kojskem. Končno so te dni prijeli še 29 letnega Stjepana Stipiča iz Donjega Kra" ljevca, ki je prišel brez potnega lista čez mejo iskat dela v ItaHjo. Kobariški občinski proračun za prihodnje leto ®o pristojne oblasti te dni odobrile. Izdatki občinske uprave preračunani na 533.000 lir. Proračun je uravnovešen. V Borjani pri Kobaridu eo oblasti te dni zaprle tri trgovske lokale zaradi prekrškov tržnih odredb medeindikafoega odbora. Prizadeti trgovci so Peter Uršič, Ivan Kuščar in Marija Hrast. . »Dopolovorovski« organizaciji v Cezsoči in Bovcu sta dobili nove društvene prostore. Ob tej priliki sta bila v Gornji soški dolini tudi goriški prekekt in fašistični zvezni tajnik. Fašisti so v obeh krajih organizirali posebne fašistične manifestacije. V bliž»ni Anhovega se je pripetila pred dnevi smrtna nesreča. 511etni delavec Martin Mrak je bil zaposlen pri silosu za cement, pri katerem je po neprevidnosti potegnil za nočico tako, da je odprl izlivek silosa in se je nanj naenkrait sesulo več ton cementa, pod katerim se ie zadiušil. V Tržiču so zadnjo soboto splovili v morje novo podmornico. Podmornica spada v serijo podmornic, ki bodo imenovane po raznih že splošno znanih abesinskih krajih. Ljudsko gibanje na Goriškem. V mesecu oktobru se je v goriški pokrajini rodilo 324 ljudi, umrlo pa jih je 221, tako da je znašal naravni prirastek 103 osebe. V Gorici je znašal ta prirastek le 5, po ostali deželi, ki je po številu prebivalstva samo štiri do petkrat večja, pa celih 96 ljudL Približno enako razmerje je opaziti pri podatkih za vse mesece v zadnjih letih. Na stranski progi Trst — Polj so imeid ljudje ie vsa zadnja leta^ prave težave zaradi neugodno urejenega železniškega prometa. Celo fašietovsfki tisti v Trstu in Pulju eo se zaradi tega ponovno pritoževali. Vendarle je eedaj končno uspelo pridobiti železniško upravo za to, da «e je odločila postaviti I na to progo motorne vlake. V četrtek eo imeli prvo poskusno vožnjo s takim vlakom, ki je prav dobro uspela in je vlak rabil od Trsta do Pulja skoraj polovico manj 6a®a kakor doslej. Koncem decembra ali pričet kom januarja bo na tej progi v prometu okrog 10 motornih vlakov. Košanski fašistični tajnik Erarioo B®Ui js . M odstavljen. Z* njegovega ! j« bQ imenovan Anten Caro, Za zveznega tajnika istrske fašistične organizacije je bil pretekli torek imenovan Alojzij Sommariva, prisiljenec iz Tridenta. Dosedanji tajnik Peter Caporrili je podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. V Vremab. so pred kratkim zgradili novo vojašnico za karabknjerjc, ki so jo orož-niške oblasti že prevzele v svojo upravo. Pred dnevi se je tam vršila vpričo tržaškega prefekfa posebna fašistična slavnost. Sokol Gornjeradgon«ki Sokol. Božiču ica jn obdaritev sokol&ke dece bo letos na rojstni dan kralja Uedinitelja 17. decembra ob 16. z istočasno počastitvijo kraljevega spomina. Droštvo se obrača na dobra &rca z bratsko prošnjo, da po svojih močeh prispevajo v sklad za obdaritev eiromaJne sokol* k e dece. Ako »e priglasi zadosno število udeležencev, ee udeleži društvo v nedeljo 22. t. m. popoldne prireditve sokolske čete pri Sv-Duhu na Stari gori, ki uprizori igro >Revček Andrejček< v dvorani Društva kmečkih fantov in deklet pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Priglasite ee pri društvenem tajniku br. Janku Svenšku v Gornji Radgoni. Ureditev studencev in vodnjakov s pitno vodo na ozemlju mostanflke sokolske župe pričenja dobivati že realnejše oblike. Sokolska župa Mostar si je zadala izredno važno nalogo, zajeti o-^rog 90 raznih studencev in jih napraviti koristne za splošnost. Poznano je, da je v Hercegovini veliko pomanjkanje zdrave pitne vode. S tem, da si je SokoLstvo ondotne župe nadelo nalogo, otvoriti toliko novih virov aa ljudsko zdravje, je pokazalo, da pravilno razumeva svoje poslanstvo v tej pasivni pokrajini. Pogret je naletel povsod na veliko razumevanje. češkoslovaška sokokska zveza, je pravtako priglasila svoje sodelovanje s tem, da bo prevzela na svoje stroške ureditev enega izmed projektiranih vodnjakov. Pripravljalna dela so uspela v toliko, da bo lete« že 35 vodnjakov dogotovljenih, ostali pa prihodnje leto. Zdravniški odsek pri Savezu SKJ v Beogradu, ki ga vodi brat dr. Milarad Feliks, je prevzel na sebe organizacijo vsega zdravstvenega dela v Sokolstvu. Dosedaj je izvršena organizacija župni h zdravniških odsekov že pri skoraj vseh župah in tudi večja društva so že osnovala svoje odseke. Kakor čujemo, bo sa-vezni zdravniški odsek sklical v kratkem zbor župnih zdravnikov v Beograd, da se na skupnem sestak-u uredi ves delovni razpored teh važnih odsekov. Ceškoslofaško Sokolstvo je proslavilo 28. oktober na razne, toda vseskozi pozitivne načine. Otvorjene so bile tri nove isokolske telovadnice, in sicer v Kraljevem Polju pri Brnu, Hodkoviokah pri Pragi in v Lišnici v Orliških gorah. Moravskoslezijeka župa in župa Jana Capka pa sta priredili veliko š>ta feto iz Orlove do Opave ter nazaj do Moravske Ostrave in odtod na grob br. Jana Čap-ka v Orlovi. Štafeto so izvedli motocikli«ti, kolesarji in tekači. Skupno je sodelovalo 126 o«eb, trajala pa je okrocr 6 ur. V vseh krajih, kjer je predajni tek prehajal dalje je čakalo in pozdravljalo štafeto na tisoče gledalcev. Tudi ostale župe so na 6ličen način proslavile jubilejni dan ued^njenja i:n o»vo bojenja ter tako na jasen način dokumentirale odločno voljo češko^lovenskega naroda, ki hoče braniti težko priborjeno svobodo. Najboljši moški naraščaj v COS ima po dokončanih tekmah letošnjega leta sokolska župa Jana Mahala v Brnu. Ta na-raščajska vrsta je dosegla v šesteroboju, ki ga Je OOS priredila v žilini v juniju, prvenstvo, zdaj pa je postala tudi prvak v prosti telovadbi na tekmi v Olomoucu. Naraščaj te župe je že pet let zapored dosegel prvenstvo v lahkoatletskih tekmah češkoslovaške sokolske zveze. Nase gledališče DRAMA Torek 24.: Zaprto (Gostovanje drame v Celju). Sreda 25 : Za narodov blagor. Red B. Prihodnje novitete v drami. V režiji C. Debevca etudirajo J. Zigonovo izvirno dramo »Kadar ee utrga oblak«. V delu eo zaposleni gge. Marije Vera, Majeva Boltarjeva, Levar, Gregorin, Skrbinšek, Potokar in Lipah. _ Bratko Kreft režira Zerkaulenovo komedijo v treh dejanjih >Skok iz vsakdanjosti«. V igri bodo igrali gg. Cesar, Mira Danilova. Kraij, Drenovec, Bratina, Plut Danes, Stupica, Rakarjeva, Gabrijelčičeva. Le-varjeva, Pianecki in Vertin. OPERA Torek 24.: Boira Smrt Red A. Sreda 25. • Pod to goro zeleno- Red Sreda. Četrtek 26.: Matija Gubec. Red Četrtek. Karelora »Botra Smrt«. Libreto je napisal znana češki pisatelj Lom- Pravljično dejanje vsebuje v nekaterih slikah povsem realistične Drizore, vse pa preveva optimističen nastroj v gledanju na življenje. Sodelujejo v glavni moški partiji Janko, botro Smrt poje Golobova, na dalje zaposleni Ribičeva, Gostič, Zupevčeva, Primožič, Zupan, Španova, Perko Sekula. Jelnikar, Gorski, Ramšakova, Cankarjeva, Kristanoič, Ko-lacio, SLmančič, Petrovčič. Dirigent ravnatelj Polit reii®er prof. Šest Puccinijeva opera »La Boheme«, (katere libreto je posnet po znamenitem Murgerje vem istoimenskem romanu), ki jo študirajo pod muzikaVnim vodstvom dirigenta Šfcritofa. obeta postati zopet velik dogodek te sezone Odlična zasedba glavnih partij: Migni— GjungjenČeva, Rudolf—Gostič, Marcel—Primožič, Colin—Betetto, Schaunard—Kolacio, Mu»ette—Zupevčeva in gospodar—Zupan. Ti Puccinijeva opera epada med one dele operne literature, ki so najčešče na repertoarja v»eh gledališč. Premiera bo predvidoma v soboto 28. t. m. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek. 24: Baron Trenk. A. Sreda, 35: Zaprto-Četrtek. 36: Prva legija. B. Klub totnlliM Družba policistov je dvajset let neovirano kradla — Ker ni prišel na sejo9 se je ujel Kanadske oblasti so prišle na sled zločinski organizaciji, kakršni v zgodovini kr> minalistike ni primera. Zajele so ves »Klub stoodstotnih«, ki so ga sestavljali sami policisti, a se je bavil s stvarmi, ki so diametralno nasprotje policijskemu delovanju. 20 let je namreč obstojal ta klub in v teh dvajsetih letih niso njegovi č.ani počenjali ničesar drugega, nego da so vlamljali in kradli. Bilo je veliko presenečenje med prebivalci mesta Toronta, ko so zvedeli o tem delovanju nekega dela svoje policije. V klubu včlanjeni policijski stražniki, častniki in uradniki so vlamljali v trgovine tn poslovalnice, ki so jim bile dobro znane, plenili so jih in so ovajali te zločine šele tedaj, ko so vse sledove skrbno izbrisali in »pravili plen na varno. Znali so stvar vedno urediti tudi tako, da so sami vodili »preiskave«. Da bi jih pa nihče ne smatral za nesposobne uradnike, ki jim nikoli ne uspe aretacija storilcev, so prijemali kakšne reveže in potepuhe ter jih spravljali z grožnjami in pretepanjem tako daleč, da so podpisovali vsak protokol, ki so jim ga predložili. Nakradeno blago so nalagali na policij- ske avtomobile, če ga je bilo preveč. Ti hitri vozovi so imeli seveda povsod prednost za prehod. Tako zločincem ni bilo težko 20 let divjati po mestu, ne da bi jih kdo izsledil. Prvi sum se je porodil, ko je neki pošteni policijski seržan neke noči opazil dva stražnika, ki sta nosila večje svežnje v rokah. Ustavil ju je in sta trdila, da sta po-lenovke, ki so bile v zavitkih, kupila za svoji druž:ni. Seržan pa jima ni verjel in ju je spravil na stražnico, kier so se pa njegovi »preveliki« pazljivosti smejali. Klub je bil sedaj nekaj časa bolj previden v svojih poslih. Toda ne dolgo. Neki član, stražnik Edmunds, je opazil, da se mu ponuja prilika za krajo denarja v neki garaži. Ker je šlo za manjšo vsoto, ni svojim tovarišem iz kluba povedal ničesar o tem in je neke noči vlomil. Lastnik i garaže je stvar naznanil policiji in ji je tudi sporočil, da bo namestil nočnega čuvaja, da zaščiti svoje podietje. Po pravilih se je o tem podalo poročilo na naslednji seji zločinskega kluba, ko pa Edmunds ni bil navzoč. Ne da bi kaj hudega slutil, je ta nasled- Zadnji obisk mrtvemu sobojevniku Francoski ministrski predsednik Leon Blum je pohitel, kakor smo poročali, v Lille, čim je izvedel, da je njegov strankarski sobojevnik in notranji minister Salengro Izvršil samomor. Pogled na mrtvega tovariša ga je silno pretresel in mu izvabil solze iz oči. Na sliki govori s pokojnikovim bratom, Henrijem Salengrom. Gole figure ostanejo gole Pred nekoliko dnevi smo poročali kakor mnogi drugi listi, da nameravajo v Sikstin-aki kapeli v Vatikanu deloma preslikati ali pokriti z ornamenti razne figure iz Miche-langelovih del. ki so gole in ki naj bi ne bile v skladu z moralo katoliške cerkve. Kakor se je naknadno izkazalo, je ta vest temeljila na pomoti. Bilo je sicer postavljenih več takšnih predlogov tajništvu vatikanskih spomenikov, toda neki visoki vatikanski dostojanstvenik je sedaj izjavi!, da ostanejo vse freske, ki že stoletja olepšujejo Vatikan in cerkev Sv. Petra, takšne, kakršne so, ker bi bil zločin proti umetnosti, če bi se na njih karkoli spremenilo, pa čeprav samo z dodatkom figovega peresa. Sveti oče sam je baje izrazil svojo željo, naj ostane vse tako, kakor jc ustvaril Michelangelo. Nižje potnine za pse ■Najvišje železniške voznine na vsem svetu so morali plačevati doslej pač Francozi za svoje potujoče pse. Doslej je stala pasja vozovnica štiri do petkrat toliko, kolikor osebni vozni listek za tretji razred, tako da si mogel vzeti psa s seboj. n. pr. v letovišče, le tedaj, če si imel dosti pod palcem. Mnoga leta so bile vse pritožbe potujočega občinstva zaman. Sedaj pa je minister za javna dela uslišal prošnje društev za zaščito živali in je odredil, da se bodo psi lahko vozili po železnici za ceno, ki je za 40 odstotkov nižja nego cena osebnega voznega listka za 3. razred. Medeni tedni holandske prestolonaslednice Kakor poročajo iz Amsterdama, odideta holandska prestolonaslednica in princ Bern-hard Lippe-Biesterfeklski po svoji poroki na Škotsko, kjer bosta preživela del svojih medenih tednov. Neka škotska plemenita-ška rodbina, pri kateri sta bili holandska kraljica in njena hči lansko leto na obisku, se je ponudila, da bo dala mladoporočencema na razpolago star grad v škotskem gorovju. Parižanka praviš Lahko mi verjamete, da boste s tremi vrstami velikih, nepristnih biserov dosti elegantnejši nego s tenko, slabo ogrlico iz pristnih, biserov. . . da je bolje odpovedati se uhanom, če imate okrogel in širok obraz. . . da danes tudi najbolj elegantne ženske ne prezirajo plašča iz imitacije astrahana in sploh novih tkiv, ki posnemajo pristno krzno. . . da lahko nosite celo izbero peres k istemu klobuku. . . da so za športni kostum grobe volnene nogavice dosti elegantnejše nego najbolj fine svilene nogavice. . da učinkujejo bakreni in medeninasti obročki ter prstani prav tako dobro kakor tisti iz drage kovine. nji večer šel mimo garaže. Spomnil se je, da je bil videl še neke instrumente, ki bi jih z lahkoto prodal. Pa je vlomil in poiskal te stvari. Baš ko je hotel oditi, pa je padel nanj žarek slepilne svetilke in neki glas je zarjul: sRoke kvišku!« Nočni čuvaj, ki je ujel zločinca, je .menil, da si je bil ta samo iz lokavosti nadel policijsko uniformo, pa ga je gnal s pištolo v roki do najbližje stražnice. Tam se Edmunds ni mogel več izmazati, kajti ukradeno blago je bilo še v njegovih žepih. Sedaj se je pojavila tudi zgodba s polenov-kami v čisto drugačni luči in vse tri stražnike so zaprli, četrtega, ki je bil le osumljen, so odpustili. Toda vsa resnica je prišla na dan šele sedaj, po dveh letih. Mož, ki so ga bili odpustili iz policijske službe, neki O' Shea, je namreč zahteval, naj mu plačajo zaostalo plačo. Pri pogajanjih se je zaplel v neka protislovja, ki so imela za posledico, da so ga pošteno prijeli in mu izprašali vest. In tedaj je polagoma prišla vsa stvar s klubom ::stoodstotnih-« na dan in so zločinsko družbo stoodstotno spravili za zamrežena okna. Astrološka ločitev Ga. Rudolfova iz New Yorka je vložila tožbo za ločitev svojega zakona, ker ji je bil nje mož navedel napačen datum rojstva. Ni pa šlo morda za to. da bi ji bil zamolčal kakšno desetletje svoje starosti ali več, temve je gospa po večmesečnem zakonu ugotovila, da se je rodil 18 avgusta, ne pa 28., kakor je bil povedal. Razlika je znašala torej le deset dni. To bi se videlo komu malo. toda za go. Rudolfovo pomeni to dosti. kajti vse svoje življenje je bila razdelila po astroiogičnih zreliščih. Vedno je pravila. da se ho poročila samo z moškim, ki se je rodil v znamenju Leva. Mster Rudolf je dobro vedel. Nu, kaj zato.« je odvrnil Altenberg, »ali ni zdravniška znanost med tem časom nič napredovala?« VSAK DAN ENA >Sedaj pa moram gospoda prositi, naj bi malo z glavo pomajaL Roka mi je utrujena!« f>Politikenr) Dva ruska tanka, ki so ju uplenili nacionalisti v zadnjih bojih okrog Madrida tope, kakršne uporabljajo v sovjetski armadi na tankih in proti tankom. Ruski napis na njej dokazuje Ta krogla je prišla vojakom generala Franca v roke, ko so na madridski fronti zajeli neki tank *JA"N KO IN STANKO /j PRIGODE-|§§ POREDNEGA BOBUA < SKOK. CMOK IN J0K1CA, PRIGODF. GOSPODA KOZAMURMKA KRALJ DEBELUH 1"» SINKO DEBEUNKO Šport V nekaj vrstah ORION 55 2e tretje kolo pomladanskega prvenstva je ljubljanska skupina nogometnega pod-saveza absolvirala v nedeljo. Mariborska skupina pa. kakor se zdi, ne bo nadaljevala že sedaj po končanem jesenskem prvenstvu. tekmovanja. Samo, da pomladi ne bo imela zadrege. Tablica v ljubljanski skupini je sedaj naslednja: Olimp 8 2 5 1 10 : 9 9 Reka 8 3 2 3 15:11 8 Slovan 8 3 2 3 12 : 12 8 Amater 7 3 2 2 11 : 13 8 Hermes 8 3 1 4 9 : 15 7 Korotan 7 2 2 3 14:11 6 Tablica je zanimiva že zaradi tega, ker med posameznimi klubi glede števila točk ni mnogo razlike. Tako so n. pr. med prvim in zadnjim samo tri točke. Korotan in Amater pa sta odigrala eno tekmo manj, kakor ostali klubi. Vsekakor položaj nikakor še ni razčiščen in bodo borbe še zelo ogorčene ter nam bodo prinesle mogoče še »zna presenečenja. Prometno ministrstvo je dovolilo delegatom ki se bodo udeležili glavne skupščine nogometnega saveza 13. deccmbra v Beogradu, polovično voznino. Kakor Smučarski klub Ljubljana (o tem »mo že poročali), je tudi Ilirija priredila v nedeljo za svoje smučarje in smučarje drugih klubov gozdni tek, pri katerem pa so sfartali tudi lahkoatleti. Proga je šla okoli Cckinovega gradu. V teku na 2 km so »rartali 4 tckmovalci: 1) Janežič (Kamnik) 8:11, 2) Kune (Sm- k. Ljubljana) 9:47, 3) Tomšič (Ilirija) 10:12, 4) Zupančič (Reka) 10:30. Tek 4 km: (5 tekmovalcev): 1) Kotnik (Ilirija) 18:28, 2) Glonar (Ilirija) 20:21, 3) Slalom klub 34 22:47. Tek na 6 km (3 tekmovalci): l)Bručan (Kamnik) 29, 2) Tavčar (Primorje) 31:02, 3) Podbcvšck (Ilirija) 31:29. Tek Uedinjenja Vsakoletna sportno-spominska svečanost »Tek Uedinjenja«, tradicionalna lahkoat-le.tska prireditev 1. decembra je tudi letos dobila priznanje najvišjih predstavnikov javnega življenja v Dravski banovini. Ban dr. Natlačen je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo, komandant Dravske divizije general Tonič in predsednik ljubljanske mestne občine pa častno predsedstvo. Prireditev obeta biti ena največjih zadnjih let v Ljubljani, ker se pričakuje z ozi-*om na veliki napredek lahke atletike v naši banovini v letošnjem letu rekordno itevilo tekmovalcev. O podrobnostih bomo •e poročali. Odbor lahkoattefskih Sodnikov JLAS f Službeno). Za »Tek Uedinjenja« 1. decembra ob 11.30 s startom in ciljem pred ISarodnim domom se določa naslednja ju-rija: vrhovni sodnik \Vindisch, voditelj tekmovanja Sancin Savo, starter Megušar, sodniki na cilju geom. Černe, Kermavner, Pevalck, časomerilci Gorjanc, Cimperman, Polajnar, zapisnikarja Cek, Gostiša, zdravnika dr. Bonač in dr. Čebohin, poročevalec za ti&k: Kermavner in Pevalek, sodniki na progi 1. vogal Kralja Petra — Miklošičeva: Michcl, Griinfeld, 2. vogal Komen-skega—Resi jeva: Gnidovec, Hvale, 3. na Ovinkih—Grad:Vidic, Stropnik, 4. vogal Vozna pot na Grad: Karlovska cesta: Ste-pišnik, Keber, 5. vogal Privoz — na Prulah: Potokar, Trtnik, 6. vogal Krakovski nasip — Cojzovi: Bradač, Cuderman, 7. vogal Št. Jakoba trg—Trubarjeva: Cerar SI., Premrl, 8. vogal Kongresni trg—Šelenburgova: Dr. Alujevič, Kalan, 9. vogal pred pošto: Griinfeld, Michel, Megušar, Stok, Tršar.10 vogal Vodnikov trg—Študcntovska: Kos, Sketelj Janko, 11. Marijin trg—most: Dr. Kuhelj, Slamič. Glavni kontrolni reditelji na progah: 1. vogal Tvrševe—Tavčarjeva: Stok, Tršar, 2. vogal Kolodvorska—Tavčerjeva— Komenskega: Požar, Saunig, 3. vogal Kopitarjeva—Krekov trg: Putinja, Serše, 4. vogal Vodnikov trg—Študentovska: mag. pharm. Piccoli, Tuma Ostoj, 5. Grad—Vož-na pot na Grad: Raič Dragan, Šturm Zvon-ko, 6. vogal Karlovska—Privoz: Sondag, Kajfež, 7. vogal Na Prulah—most preko Ljubljanice: Raič Milivoj, Koch, 8. vogal most preko Ljubljanice—Trnovski pristan: F-rbcžnik, Czurda, 9. vogal Cojzova—Emon-ska: Dr. Dovgan Danilo, Martelanc, 10. vogal Vegova—Krekov trg: Košir, Gašperšič, II. vogal Marijin trg—most preko Ljubljanice Weibl, Čarnernik, 12. vogal Stritarjeva—Mestni trg: Breskvar, Kosec, 13. vogal Sta ri trg—Št. Jakoba trg: Trampuš Boris, Žorga; razdelitev startnih številk tekmovalcem: Veibl, sprejemni odbor zastopnikov oblasti (na startu): Sancin Ivo, dr. Birsa Križ reditelji pred pošto: Janovskv, Slanina, Po-gelšek, Sodnik, Kulakov, reditelji na Aleksandrovi cesti in na cilju: ostali atleti Pri-morja, ki niso določeni na progo. Vsi atleti Primorja, ki ne tekmujejo, se imajo staviti na razpolago juriji kot reditelji in javiti se najpozneje ob 10.30 v Areni Narodnega doma. Sestanek sodniškega in reditelj-skega zbora najpozneje ob 10.30 v Areni Narodnega doma. Po tekmovanju imajo predati sodniki na progi in glavni kontrolni reditelji pismeni referat Juriji (vodstvu) v damski sobi kavarne Emone. Vsi sodniki, tehnični zbor, tekmovalci m zastopniki organizacij so vabljeni ob 16.30 na svečano razdelitev nagrad zmagovalcem v dvorano hotela Metropol—Miklič na Masary-kovi cesti. Službeno iz LNP Drevi ob 19.30 seja k. o., na katero se pozivajo: Švajger Miro, Ilabiht Josip, Jakše Anton, vsi Svoboda-Lj., F rman Adolf, Reka, Verbek Anton, Rohaček Ivan, oba Mladika, Trček Ciril, Pavšek Robert, Korotan-Lj., Hočevar Slavko, Škerjanc Viktor, oba Moste. Zupane Franc. Mars. JASO. — V torek, 24. t. m., seja odbora na univerzi Seja važna zaradi sporazuma z ASK Pridite vsi. tudi Jankole Vojko. — SK Ilirija Redna seja klubovega načel-stva je drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona Vsi in točno! Postani in ostani dlan Vodnikove družbe! RADIO r. z. z o. z., Ljubljana - RADIO VAL, Ljubljana-Celje - - Josip WI?PLINGER, Maribor M. KRAŠOVEC, Jesenice — I. GUČEK, Zidani most — J. KLENOVŠEK, Trbovlje — ST. ENGELSBERGER, Tržič J. OGRIZEK, Novo mesto. — JANEZ NEMECZ, Murska Sobota. • Petcevni velesuper z 4 valovnimi območji • »Magično oko« • Skrajna stopnja v push-pullu. Najnaravnejša reprodukcija • 7 vatov izhodne energije • Nova TUNGSRAM trioda-heksoda, apsolutna konstantnost tudi na kratkih valovih • Sprejem na kratkih valovih je doveden do dovršenosti • Vse postaje sveta od 15,5—56 m v zvočniku prav-tako glasne kakor lokalna postaja • Regulator selektivnosti kombiniran z modulatorjem tona • Posebna barva skale za vsako valovno področje • Prodaja tudi na dolgoročna odplačila Kulturni pregled Simon Gregorčič Danes sc spominjamo tridesetletnice smrti »Goriškega slavčka« Simona Gregorčiča. Našemu rodu, ki je ob njegovi smrti še trgal hlače v klopeh ljudske šole, je bil veliki pesnik tedanjih beril vzornik slovenske pesniške besede. Z njegovimi verzi smo spoštljivo pozdravljali kmečko feišo, z njimi smo sanjarili o temnih skrivnostih deklet in rož. z njimi srečavali lastavke, ko so se vračale z daljne poti. Njegova popularnost je z južnozapadnoga oboda slovenstva prodrla na našo severovzhodno peri- ferijo v letih. ko je bila zvezda modernih že visoko na nebu naše kulture. Se v šolskih berilih smo bolje čutili kakor zavestno poznali razliko med Gregorčičevo in Župančičevo poezijo. Prva je imela nekaj večernega in zrelega, druga se je zdela vsa mladostna in jutranja. To podzavestno občutje sc je pozneje vedno bolj jasnilo. — Ali naj tudi tu navedemo ti^ti francoski rek. da se človek veduo vrača k svoji prvi ljubezni*:* Vrnitev h Gregorčiču je danes nekoliko težavna. Sredi današnjega stremljenja po absolutni poeziji je Gregorčič »dčmode«. Kajti naš »goriški slavček« ni bil iz tistega visokega rodu poetov kakor na pr. starejši Puškin, Lermontov, Miekie\vicz. Prešeren, Musset Goethe. Fieine in drugi. V času. ko je izšla Gregorčičeva »Zlata knjiga« (Poezije 1882). se je drugod pesniški izraz že mnogo bolj subiimiral, pomaknil v odtenke, prešel v poltone; francoska poezija — da navedemo samo nekoliko primerov — je med tem imela že Baudelairevo »Cvetje zla«, štiri leta pozneje je stopila v literaturo simbolistična šola z Verlainom. Mallarm^jcm in drugimi, ki so po stremljenju k absolutni poeziji daleč prekosili našo Moderno izza prvih let 20. stoletja. In vendar je bi! Gregorčič pesnik ne sa- mo po relativnem pomenu literarne zgodovine, marveč tudi po milosti svojega izrazito liričnega talenta. Nekatere njegove pesmi imajo žlahtno težo pesniško doživ-ljene meditacije (zlasti »Človeka nikar«), no da bi se razblinjale, kakor mnogo Gregorčičevih verzov, v širino govorniškega patosa ali v ceneni opisni realizem, druge imajo ne glede na vsebino toliko muzikal-nosti ;n rahle pesniške rose, da se nikdar nc vračamo od njih razočarani in zdolgočaseni. ★ Simon Gregorčič je tudi trideset let- po smrti ime-, ki vzbuja v nas neko. čeprav ne močno emocionalno sozvočje. V poezijah tega prvega resničnega pesnika naše Goriške je živo odjeknila bolest obmejnega človeka »Na potujčeni zemlji«, »V pepelnični noči« itd), v nji se je v najfinejših dotedanjih tonih izražalo slovensko politično prebujenje s svojo zmago zedinjevalnc misli in s svojim idealom slovanske vzajemnosti. Gregorčič je imel tenak posluh za ritem in melodiko našega pesniškega jezika; prisluškoval je dihu naše zemljo, vsrkaval vase lepoto stovenskih- krajin in se potapljal v domačo narodno pesem, tolikanj blagoslovljeno z liričnimi motivi ki so se najbolj prilegali Simonovi nežni duši. Gregorčič je ustvarjal svojo poezijo v formah, ki so ustrezale ne le občutju, marveč tud! povprečnemu okusu nase pretežno kmečke in malomestne inteligence. Dobršnega- dela njegove lirike ni nič oviralo, da se ne '»! razlil še v širše sloje, na vas. kjer so Simonove pesmi čitala dekleta ob nedeljah po večernicah. Tako melodična in v svojem jedru preprosta, skoraj že ljudska poezija, ni zaman mikala skladateljev, zato so Gregorčičevi verzi obilno zastopani v železnem repertoarju slovenskega zborovskega petja. Prav kakor pri Nemcih mnoge Hei-nejeve pesmi, so pri nas nekatere Gregorčičeve uglasbene pesmi tako olmarodele, da uspešno tekmujejo z najbolj znanimi narodnimi popevkami. Gregorčič je živel dovolj dolgo, da je učakal najširši krog svoje popularnosti. Bil je v narodnih očeh pni in največji p°eta laureatus, tembolj ker je živel v dobi. ko poezija ni bila omejena na občino svojih ljubiteljev, marveč je tvorila splošno priznano področje slovenske kulturne tvorbe in kos narodovega življenja. Še enkrat- je Gregorčičeva popularnost močno narasla: sredi najtežjih let za našo Goriško, ob bojih pri Soči se je ne samo Slovencem, marveč tudi drugim narodom (takrat so pesnitev »Soči« mnogo prevajali) obujal Gregorčičev preroški privid. In najsi je v njegovem planinskem raju, celo nad samim pesnikovim grobom, hrumela vihra velike vojne, je Simonov sen o planinah in o Soči, melodični spev »goriškega slavčka«, spremljal stotine izgnancev v tujino, z rahlim upom. da bo Soča vendarle izpolnila pesnikov ukaz. Pred tridesetimi leti je torej umrl Gregorčič, in umrl je vzlic svoji slavi zagrenjen in razočaran, siromašen, izmučen in ves vdan temnemu misteriju smrti. Od 1. 1881—1901 je najrajši molčal; to je bil odgovor preobčutljivega pesnika na robate udarce nasprotnikov. Za njegovega življe-njepisca, ki bo hotel pogledati globlje v notranjost pesnika ene najpretresljivejših izpovedi v naši poeziji »Človeka nikar«, bo nedvomno značilno, kaj ie pisal Simon v zadnjih desetljetjih pred smrtjo; ^Predsmrt-nice«, »Posmrtnice« in prevod Jobove knjige. Vse drugače je odgovarjal nasprotnikom odločnejši, epično na strojenj Aškerc; Gregorčič se je v tem času voljno pogrezal v mračne sence smrti in grobov, iščoč v for-tissimu svoje melanholije utehe razboleni duši. Gregorčičev slučaj, ki je dokaj časa vznemirjal našo kulturno javnost in ki je imel tudi politične odmeve sredi tedanje »ločitve duliov«, nam je danes mnogo jasnejši. Ne moralistično pikolovstvo kakšnega Kržiča ali profesorsko dlakocepstvo suhoparnega herbartovskega esteta Pajka in ne zaletelo estetsko donkihotstvo in moralistično poli-cajstvo Antona Mahniča ne bi moglo danes odvrniti pesnika z njegove poti. Gregorčič je pa za napade dobil sicer postumno. vendar pojiolno zadoščenje: Njegova poezija in sicer tista, ki je bila najbolj grajana, je trideset let po smrti vzlic vsem spremem-i bam okusa neprimerno bližja naši resničnosti kakor napadi Kržičev, Pajkov in Mahnl-čev: kdo se še zmeni ea nje? Mahničevo estetsko doktrinarstvo. njegov ozkosrčni asketsko-teološki pogled na »nravno« in »nenravno« so zatajili celo v talioru. ki je sprejel ostalo Mahničevo dedščino. Trideset let po smrti se »grešni sluga božji«, pesnik Simon, očiščen in ves blag v siju pomirjanja smehlja s svojih Elizejskih poljan. —o. Zapiski K polemiki o slovenskem pravopisu nam jo poslal g. dr. Joža Glonar to-le izjavo: Pravda o slovenskem pravopisu prav za prav ne )>o nikoli končana, vsaj dotlej ne. dokler bodo ljudje o slovenskem pisanju razmišljali. Tako bo tudi tokrat. Za Breznikom se bodo oglasili drugi, med njimi tudi jaz. Kedaj, kje iu kako, tega danes še ne vem. Dovolj pa je. če za sedaj ljudi, ki se za stvar zanimajo, opozorim, naj Breznikovo pisanje »konfrontirajo« z mojo brošurico (dobi se v vsaki Injljši knjigami). Doživeli bodo zanimiva, naravnost prese- j netljiva odkritja! Sam bom to in ono ob ? prvi priliki in na primernem mestu opravil. — Stritarjevi besedi — »priskakoma«. glavno pa takrat, ko bomo doživeli novo izdajo Breznikovo slovnice in Breznikovega »Pravopisa«. — To se mi je 7/1 elo potrebno povedati, da ne bo nepotrebnega ugibanja in prezgodnjega veselja. Dr. Joža Glonar. »Čehoslovensko-jihoslovanska revue«, ki izhaja v Pragi, je v pravkar izišli 6.—7. številki priobčila na uvodnem mestu članek Josefa Pavlička »Jugoslov.-nemški gospodarski stiki in Češkoslovaška«, poln zanimivih podatkov in aktualnih pogledov na gospodarsko politiko Jugoslavije. Del članka ima značilni naslov »Nemška propaganda in mi«. Bori« Urbančič iz Ljubljane je prispeval daljši članek »Češka proza pri Slovencih«, ki odpira celoten in temeljit vpogled na to področje naših vzajemnih stikov in navaja rezultate dosedanjega dela v tem pravcu. Članek se naslanja na podrobno znanstveno proučevanje vsega gradiva in vseb;:je marsikak manje znan ali neznan podatek. Bivši generalni konzul ČSR v Ljubljani dr. Otokar Beneš je prispeval članek »Primož Trubar«, ki v njem opisuje delovanje ustanovitelja slovenskega slovstva in poziva k njegovemu kultu. Nadalje je objavljen češki tekst »mariborskih resolucij« s 5. avgusta t, 1. o razširjenju in poglobitvi naše vzajemnosti. Rubrika Dogodki beleži nekatere važnejše pojave. Pod »Literaturo, znanostjo in umetnostjo« so vestno označeni in ocenjeni razni pojavi na teh področjih, med drugim tudi ljubljanska razstava češke in slovaške knjige, bohemica v naših revijaih itd. Poročila o slovenskih zadevah je spisal večidel dr. Oton Berkopec, o slovanskih glasbeniib zadevah pa poroča R. Hrovatin. Dr. O. Berkopec takisto poroča o važnejših slovenskih in srbskohrvat-skih knjigah. Zvezek zaključujejo poročila o delovanju lig in poleg štirih strani ilustracij še priloga »Slovanskv Jadran« v redakciji pisatelja Adolfa Veselega. Zvezek znova pričuje o obširnem delu in trdnih osnovali čsl.-jugoslov. vznjemnostne misli. V sedanji redakciji kaže »Čsl.-jujroslov. revue« uspešno prizadevanje po aktualnem in dobrem glasilu te#i stremljenj. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j_ Z avtom pobegnil. Pred dnevi je neki tukajšnji mehanik poslal na potovanje svojega šoferja S. Leopolda z osebnim avtomobilom. v katerem ^e je vozil trgovski zastopnik g. Poterč. V Brežicah pa je šofer med časom, ko je bil g. Poterč zaposkjen. v. avtomobilom i>obegniil. Oblastvom se je posrečilo avto v Celju izslediti in ga spel izročiti lastniku. j_ Kino Ptuj. V ®redo in četrtek »Vesele žene«. V glavnih vlogah Schneiderjeva, Leo Slezak in Ida Wustova- PRELJUBO VESELJE OTROK JE V TEH KNJIŽICAH. Naj ga bodo deležni za MIKLAVŽA IN BOŽIČ ? Po Din 12 jih dobite v vseh knjigarnah. Po pošti jih razpošilja uprava »JUTRA"* P. IREAN: 2 Vstajenje gospoda Treeja Roman Redar je pritrdil. Nato so se uradniki lotili krajevnega izvida. Doktor je ugotovil, da je morala smrt umorjene osebe nastopiti najpozneje pred osmimi urami zaradi zdrobljenja lobanjskega svoda z nekakšnim šiljastim predmetom. Ker je zdaj ura deset, bi bil torej umor izvršen med neznanim časom in dvema zjutraj,« je menil višji nadzornik. Po tej drugi poškodbi,« je nadaljeval zdravnik in majaje z glavo pokazail na mrtvečevo laket, »bi se dalo seveda sklepati, da je udarec zadan s topim predmetom.« Nadzornik Barton je pogledal zateklino na umor-jenčevi roki in dejal, da je mož gotovo skušal prestreči udarec s tem, da je držal komolec nad glavo. Prav imate,« je pritrdil Robin, »a potem bi moralo biti morilno orodje topo, nemara kak železni drog.« Zgoraj šiljasto, spodaj topo: kaj je to?« se je Barton obrnil k Mackenzieju. »Čok sladkorja!« se je zarezal seržant. »Napak! Umor je bil izvršen z žežljem,« je rekel nadzornik. »Dobro si zatulil, lev!« ga je pohvalil Robin. »A zdaj, gospoda, moramo najprej pogledati, kod je morilec vdrl v sobo in kod je spet odšel.« S temi besedami je krenil proti vratom na desni, jih odprl in jel, ker so bile vetrnice tudi v tej sobi spuščene, tipati po steni, kje je stikalo. Luč je zažarela, in višji nadzornik je vzkliknil: »Oho!« V prostoru, ki je bil okrašen kot mrtvaška soba, je ležalo med mnogimi ugaslimi svečami in ovenelimi cvetlicami moško truplo v krsti na mrliškem odru. Robin se ni delj ukvarjal z mrličem, ampak je takoj stopil k oknoma, izmed katerih sta gledali dve na zadnjo stran hiše, med tem ko je spadalo tretje že k levemu hišnemu pročelju vogalne sobe. Ko se je prepričal, da so vsa okna dobro zaprta, je ponovil preiskavo v sobi umora; uspeh je bil povsod enak. Seržant Mackenzie je med tem otrkal stene, med tem ko je Barton strokovnjaško pregledal ključavnico vlomljenih vrat. »Veste, Barton,« je nazadnje rekel višji nadzornik in si obrisal potno čelo, »dejstvo je, da ni nihče odpiral nobenega izmed oken, da so bila edina vrata, ki vodijo iz teh dveh sob na hodnik, od znotraj zaklenjena, da je tičal ključ znotraj in da je moral morilec vendarle nekod oditi! Ali veste, kaj to pomeni?« »To pomeni,« je rekel Barton, »da je bil morile«? še tu, ko so vlomili vrata, ali je pa celo še v tem trenutku tu. Teoretično kakopak, zakaj praktično je odšel.« »Hm. c je menil višji nadzornik, »vsekako se mi zdi, da je to najboij prismojeni kriminalni slučaj, ki ga je imel Scotland Yard kdaj v delu!« Med tem, ko je šel Robin v obednico, ki je bila takisto zgoraj, da bi z'zaslišbo dognal mrtvečevo osebnost, je nadzornik Barton obhodil vse prostore in si napravil tloris gornjega nadstropja. Nato se je vrnil v sobo umora, ki jo je ta čas že razsvetljeval beli dan, kajti seržant Cock, ki je sobo preiskoval, in fotograf, ki je takisto opravljal svoj posel, sta bila odprla oknice. »Ste kaj našli?« je vprašal seržanta, čednega mladega človeka, ki ga je rad imenoval svojega pribočnika. »Niti morilnega orodja niti česar koli važnega,« je odvrnil Cock. »Nič drugega kakor nekaj prstnih odtisov, ki sva jih pravkar fotografirala.« Barton je šel v obednico, da bi prisostvoval prvim zaslišbam. Ko je vstopil, so že zasliševali slugo Stona. Le-ta. mož okoli petdesetih let, je po vojaško stal pred mizo, za katero sta sedela višji nadzornik Robin in seržant Mackenzie, ki je vodil zapisnik. Policijski zdravnik je slonel pri oknu. gledal v park in se dolgočasil. »Koliko časa ste že v tej hiši?« je višji nadzornik pravkar pričel zasliševanje. »V tej hiši sem osem let,« je odvrnil Stone. Odkar je gospod Tree, moj rajnki gospodar, zapustil državno službo in se naselil v Porters Hallu. Vsega skupaj sem pa že ena in dvajset let pri nieni v službi. Ko sem najprej kot vojak in pozneje kot podčastnik služil v indijski armadi, sem dobil po končani službeni dobi v Bombayu mesto sobarja pri gospodu Treeju, ki je bil takrat uradnik pri vladi.« i Povejte mi, Stone, ali poznate umorjenca?« »Seveda, gospod! Wembleyski občinski zdravnik je bil, hišni zdravnik mojega pokojnega gospodarja in — in —« »In?« »In njegov najboljši prijatelj!« Sluga je izrekel te besede z vidnim naporom, a Robin se za zdaj ni zmenil za to podrobnost. Barton si je pogladil podbradek, in policijski zdravnik je spet pokazal navzočim svojo lepšo plat. »Dajte, Stone, sedite,« je rekel višji nadzornik in pokazal na prazen stol, »in povejte nam kratko vse, kar se je zgodilo v Porters Hallu od dne, ko je gospod Tree umrl.« Sluga, ki je bil videti zelo potrt, je ustregel vabilu in v dobro zaokroženih stavkih povedal tole: »Gospod Tree, samski mož, je bil zmerom čvrstega zdravja, dokler ga ni pred tremi leti napadla huda hripa. Od tistih dob je bolehal, tako da se je moral pogosto zanesti na zdravniško pomoč dr. Johna Taylorja, ki je nazadnje ugotovil težko bolezen na ledvicah. Moj drugače tako udržani in celo odljudni gospodar je mladega zdravnika kar vzljubil, in kmalu je nastalo med njima tesno prijateljstvo. Gospod Tree je imel o njem najboljše mnenje, in doktor je bil v njegovi hiši vsakdanji gost.« »Ali je imel gospod Tree še druge prijatelje?« mu je segel višji nadzornik v besedo. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ea besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro all dajanje naslovov plačajo oni, Id išCejo služb. NajmanjS) znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ta vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro all dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro all dajanje naslovov Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17*—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka >Jutra« jjjtj odgovor, priložite 5. Le. če zahtevate od ' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni odddeK „Jutra", LJubljana« B»»"ila : Din, davek Din sui -ifro ali dajanje -aslova ?i Din Nnjmanjši tneselt 17 Din Vzgojiteljico !; otrokom od 5—10 !et. z .ir i j "tu angleščine ali francoščine, sprejmem. Ho-a u :. > na ogl. odd. Jutra Dod t Fina hiša«. -7^06-1 Pisarniško moč ^ arej so -piejinem, mora o •. perfektna v nemšči nt ero hrvaščini kore ■sp »nci '■'■ 3i ln v knjigo-vocls vu. Nastop * 1. de-c r^lirom P'smi ne po Ti aa os odd Ju---. ood -Zanesljiva perfektna pisarniška moč«. 30263 ' .Mesto oskrbnika takojšnji nastop H\ ii:. " lom na Vogla. ; nudbe s|>osobn h rvfl • '-.;■; 'it "v z navedbo u i>p-lun lo 2v>. no- n:i K Skala. ?%>m;kova ul. 1. v i u t>o v i pi -a r Inevnn od HV—tire m54-i Trgovski pomočnik sposoben sam voditi podružnico mešane stroke, dobi s 1. januarjem službo na deželi. 1'rednmst imajo kavcije zmožni ter t delnim zn«njein nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po >Po-dnižnica«. &S260-1 Pletiljo ■ jniem v stalil. lli.- na ogl. n. 1 »Oskrba«. 3CO&S-1 nmulanta Gospodičnu tražim k ž' ns.koj d. ječi od 2 i r, god;na sa perfektnim znanjem hrvatsko? i njerna-čkog jezika. 1'onude sa tač-nim podatcimn preppsima svedofbe ■< dosadanjim na-meštenju , fotografijo™ kaj' phitežn m /ahtevima slati na Nada Perem \" kovei. Kralia Aleksandra ulica 8. 3>293-1 Vsaka Beseda 50 par: lavek $ Din za lajanje naslov« 5 Din. naiman.iš: /snesek Din Mizarski pomočnik z večletno prakso išče stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jut-a pod »M:z. pomočnik -. 303SS-2 „a 7.a fi.no '11 navadno delo išče delo po hičah. Vnslov v vseh posl. Jutra 30290-2 o ene (U i igo vodstvo ta- j ■ o. Navesti | • ".al in zahtevo 1 -i. od i. Jutra j •gn-en. iA\r Be&trda i>;n lav-.S ■ šifr" ili lajanj«- ->aslov>. Ifcn JJajraanjS «i=f.<=' 7 ^in r*ivr;ke«ra 30.70-1 pomočnika mlajšega, nrvuvrstaesa Je-i,.v.r. .'■-,.•;;, t", ko i Dr a -sran f. sat- Hrastnik, •'-1:15.7-1 An!o - mehaničaria i»fi-r;a za tovorne avM-1- >:>!!«• D:-s<'. <|.r-e.;men>o. Pri !;.og ' abstinen':. Po-•• 1 ">• • r'. odd Jutra Učenko za 'lan.sko krojaštvo sprej-me Danica Karinšek Kon-gTcsn trg S./l. 3'>282-M mil . : i zvez Pošteno in snažno dekle ii'i> - k --a. *prr'memo. j Plača Din \;,'voru. Ponudbe mo-ž-11 >t; r foi irrafijo nn Re-«t'»ran »Slavija« Djenovrč. .'Boka Kotorsfcai 3"277-l >eUa L>U, lavcS t> Di • '.r Sifr" il' laianjt i--mlrrv» e Dir SsjmanjSJ 7 Din Morska čebula italijanska, svežj je d-ospe-la. n»ijb(.!j pripravna za ug.»nabijanje podgan in miši. Lvko« Zagreb. Jurje-v->ka >i. 285-6 Zidan štedilnik na 2'i pl išče, Jva pečnjn ' a I kotel kompletno naprodaj. Vpraša se Ključavničarska u!'ca 4.'I 30275-6 INSEBIRA.I V „JUTRU"! G. Th. Roihman: Gospod Kozattiurnik 74 •Ju ga ne bi zaj>odili kakor maloprid-nega avca. je gospod Kozamurnik s*okaje poravnal škodo: popoln obed, in vso dvodnevno oskrbo za gospo Špebkovo in njeno prijateljico, ki sta ! 51; [■/ užaljene pravičnost; pobegnili in v znamenje ogorčenja pozabili plačati račun. Beseda 1 Din lasek S D11 ea šifro tli lajanje i&lova f Din V« 1 m rt.n j š1 iinefet 17 Din Jedilni kostanj reieton, lep, kg po Din 2, nudi tvrdka Nachbar A rt ur, Raileče. 30240-:>i PoHiifvi tleeedJi ' Din 1avei l> ' « Šifro il lajanj- ia«lov» ® ČHn VojmaniSr 17 Din Kompletno spalnico iz črešnovega lesa dobro ohranjeno uginlno prodom rad; selitv e in daljšega potovanja. Celovška c. 7.. 30272-1.2 Glasbila B«*eda 1 Din Uvefe o D11 za Šifro il: iajaojr aaslovs 5 Din Sajmanj&; tnesek •7 l«r Kratek klavir črn. dolin' ohranjen, z le pim glasom cen-o naprodaj radi od;otovania. Z«ma. Wolfova ul. 10./!. 30285-2« Bt-serta ! Oin ® Oii ca $'.Irr ia:m]e uiiiovt s Dir. N«jm.uijš' /.nesel ■1 f>ip Motorno kelo »Herkules«, novo in legi st~irno blagajno zelo ug"il-no naprodaj. Tel. '' 77. Ljubljana. 3028J-1O Beseils Dil lavek i Dii za Šifro ii- lajanji- islovs " D*n VijmaniJ' ■7 'v!n Sesalni meter na lesn 1 »s'je. It ks brezhiben kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Motor«. 302S1-29 iD. NujmanjS1 17 Dio Vsakovrstno zlat/' arm)"- t« naivšj r -enar CEEMl juvelli luhllana Aolfova ulica Vloge Mestne hranilnice v Ljubljani do 50.000 Din kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra j>od »Sfoi-re vloge» 30209-16 Hranilne vloge kupite al! prodaste lajboljše ootom moje Tsarn» Rudolf Zore Ljubljana Gledališka 12 Telefon 38-10 3V2&S-16 Knjižice Me-stne hranilnice ljubljanske kupim. Ponudbe na ogl. ixld. Jutra pod »20" " <>«. 30279-16 ; Din lavek S Dir m Šifro iti lajanje naslova ' Dr. NajmanjS1 r.n««ek 17 Oin Trgovino Gospodično pošteno, snažno, sprejmem kot sostanovilko s 1. decembrom. Naslov v vseh posl. Jutra. 30283-23 rIJj 7. m šairm blagom od dum v najem z prevzemom blaga za Din 6.000 na prometni točki adi družinskih razmer. Ponudbe je po-sj a t i na ogl. odd. Jutra pofl -Notranjsko« 3>294-!7 Dobroidočo gostilno s trv1 fiko ter posestvom pri | cerkvi ob g!avn: cesti zelo ' primemo za vsako .irugr- i obrt tak o 1 proilam. Pisme- | ne ponudbe na podr. Ju- j tra Maribor pod »Pol:- bni lof.o^o«. • 30j:>7-m m Beseda 1 LMn Uv-k i Dn /j, šifro i!' laj&njr »lovi, ? r>:n K«jmanjS! rne^eii •n ' rv,. Nova hiša 2 sob' in kuiiinja počen' naprodaj. Pobrežje t Ma riboru. Medvedovn 30243-20 descla 1 Dm laven a u. ta Šifro ti: lajanje naslov S Din Nfljmanj?* 17 Din Sobo s hrano išče visokošolka roman stike za lo. december ali 1. januar. Najraje pri ka ke-m g. profesorju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša družina«. 30005-23a Opremljeno sobo v blž n; sv. Krištofa išč-m za eno osebo za takoj al s prvim. Sporočiti: Kos. Vtdovdanska 16. 30001-33:; Gospodična išče sobo. Ponudbe na Mi-kluš. Mestni trg M. 30276--3a Bese" za šifre al! lajanj- oaslra f Din X«jmaojSi z n»« 17 On Javna dražba hiše, gospodarskih pošlo; i . hleva, garaže, shrambe vo zov, šupe, \ rt-i itd. parceli 69'2, 3. Vndmatski trg ; bo 20. novembra ob dišče, soba 16. Najmanj-ponudek D'n 105.3i'^.5' Kavc ja Din 16.OO.1. Izrah t priložnost. -71-H'- Enonadstropna hiša | v bl žini nove lesene cer j kve v Vodmatu novoiogra jena naprodaj kot tudi j visokopritličn.a hiša na Smartiuski cesti. Delno se lahko plača s knjižicami ljubljanskih denarnih za v o dov. Pnizve si- !. Oražeir, Predovičev«! ul. 5. 3 » 77-20 Vsaka ftepeda ž D" lavek 3 Din za šilro 1 lajanjf o%slov» 5 r, i.nm 'n»-«r-t -v r,- Čeden fant pneprost. poroči dekle v s.. starosti, katera mu p • s'-!bi stalno službo. Ponti.! be na ogl. odd. Jutr.a j "Žen«. 3CČT' -i" < Din lavek S [> 1» šifro »Ii lajanje as|o» ' Din NAjmaniS! uief. '7 D'n Stavbišča » Zemunu 6000 — 10.000 kv. m na sami obal 1 Du-nava proda poceni Stevan Gradiin. Zemun. Pašičcv trg 5. 30159-20 u-"*«.!* , Lhu ia»-k i D11 u Silr» »p lajanj.- nislori, * Oin V^jmaiiš' !•» Oii> Hranilne vloge Ljubljanske kred tnr banke in Ljud posojil, ljubljanske kupim in plačani najvišjo ceno takoj v sotovini Al. Planinšek Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. J87 16 --•-- Hranilne vloge rseh Jenarniti zavodot nakup in prodajo prut| takojšnjemu plačilu iivrši najugodneje Al. Planinšek Ljubljana. Beethovnova al. 14/1. Telefon 35-10 314-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova 40, rvršui" najbuljšr nuknt in l>rod« j« HRANILNIK VLOG »seh lenarnih zavodov Za odgovor |)in S znamk *>4-;fl Vloge Ljubljanske kreditne banke »4sKo ?«oto r>1 r> m akoj Plavam ^njholjAp P^-nnibe na podrutnicc Jutr« t>or ood »Drava« »1 10 Enonadstropno vilo s t.remi trisobnim' stanova, nji s kopalnicam', kab neti in ostalim; pritiklinami naprodaj. Vipavska ul. 10. Kolezija. 3 >267-20 mmmm Beseda ! Din 1ave,k 8 Din za šifro »I lajanje naslova ' Din Nnjmanii' r.ne»e|; 17 Din Dvosob. stanovanje krasno, ter prazno sobico aH opremljeno poceni od-fiviim. Naslov v vseh [>osI. Jutra. 30300-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kuhinjo in pritšklinami, oddam za takoj aH pozneje. Dan tu sova ul'xa 17 Mi rje. 27394-31 1 Din Ufk ' Dii. •a Sitro »1' lajanj- ia*lra Ljubljana 11: SoUska ura: Tatovi in policija v živalstvu (prof. R. Bučar). 12: Za vsakega nekaj (plošče). — 12.4.'); \ renie, [>oroči!a. — IS: Cas. spored, obvestila. — 1815; Iz Scliu-hertovih del (plošče). _ 14: Vreme, borza. — 18; Pe&ler spored (radijski orkester). — 18.40; 0 islamu. Vzori in boji Mohameda (g. Fr. Tereeglav). — 19-' Čas. vreme, poročila. spored, obvestila. _ 19 30; Nac. ura: Krstna slava pri južnih Slovanih Uvan Frank'-) Z<,rb. _ 19.50; Zabavni zvočni tednik _ 20; \leyerbeer: Ples z bakljami (plošče) i/vaja berlinski filharm. orkester. _ 20.15: Anton Leskovec: .hirij Plevnar — drama v treh dejanjih. Izvajajo člani rad. 'gr. druž. _ 21.15; Klavirske točke na ploščah. — 21.30: Velika fantazija iz Puccinijeve ope-re ^Turandotc (igra radijski orkester). — 22: čas, vreme, poročila- Spored. — 2215; Zvoki za oddih (radijski orkester). Beograd 17.20: Narodne melodije- —1S.30 i e\-ski koncert. — 19.50; Narodne pe-smi. — 20.30; Koncert beograjske ^»harmonije. — 32.20: Narodna "lafba. — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. _ 20; Prenos: opere iz \ar. gledališča. _ Praga 19.10: šlezijske :esnii. — 19.35; Lahka glasba. — 20.15: .vočna igra. — 20.55: Orkestralen in klavjr-i'vi koncert. _ 22-15; Sramli igrajo. — Varšava 21.15; Simfoničen koncert. — 22.45; Lahka in plesna muziika. — Dunaj 12; Kon- - »rt orkestra. _ 10.05; Revi ja novih plošč. 17.25: Koncertna ura. — 20: Pester g'as-eni večer. — 22.30; Arije in pesmi. — 3.20: Plesni orkester. — Berlin 18; Pre- os iz Munchna. _ 19.15; Komorni koncert. -21: Kabaretni program—22.30; Lahka in a rodna glasba. — Miinchen 18; Kon<"ert vojske godbe. — 19.15: Prenos Bizetove ope-e »Carmen«. — 22.50: Plesni orkester. — 'tuttgart 19; Spevoigra. — 20: Zabaven ve-er. — 21: Zvočne slike iz kopališča. — 1 45; Orkestralna glasba s plošč. _ 22.40: Comorni koncert. — 23.30; Plesna muzika p'ošč. _ 24; Nočni koncert — Rim 17.15: \stra muzika s plošč. — 20.40: Prenos 'uccinijeve opere Lastovka« MAPOONA iSKAPNA L3UBL3ANA KNjftFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IM NAJFINEJŠE ! Smrt plešavosti „MoranaM Tekočina »MOR.AN A« je potreona vsakomur, in dnevne zahvale dokazujejo, da »MORANA«, vonjiva kozmetična tekočina, brez ozira na stanje las, uspešno pomaga Takoj izgine prhljaj, ekcemi, 'išaji itd. Hrani lase. krepi korenine Takoj zaustavi izpadanje las, lasje porastejo na plešastem mestu — Zahtevajte v frizerskih salonih pranje glave samo z »MORANA«. Poš"jamo po povzetju: steklenica Din 40.—, poštnina Din 7,— Moderna kozmetika „MORANA" — Split Ako ne bi bili zadovoljni z rezultatom, Vam vrnemo denar! Primerjajte VACUMATIC PARKER z drugimi nalivnimi peresi! V Vašem interesu je, da se prepričate, katero izmed njih Vam najbolj ugaja. Takoj boste opazili, da Vam VACUMATIC točno pokaže, koliko črnila ima v sebi, ker je vsa vsebina črnila jasno vidna. VACUMATIC PARKER drži 102% več črnila, a se mu obseg ni povečal, zato, ker nima več gumijaste vrečice niti kakega drugega rezervarja, ne sesalke, ne vzvoda, ne ventila, absolutno ničesar, kar bi ga kasneje moglo napraviti nerabljivega. Poskusite končno samo pero, Parker-jevo platinsko in zlato pero, ki se nikdar ne zatika ali praska in čegar konica je izdelana z največjo pažnjo. Mi za trajno jamčimo za brezhibno in enakomerno pisavo z istim. STANDARD modeli imajo vsi zlata peresa. Obiščite najbližjo trgovino PARKER nalivnih peres. — Prepričajte se s primerjanjem z drugimi nalivnimi peresi o boljših lastnostih PARKER V ACUM ATIC-a. MAXIMA . . . MAJOR . . . SLENDER . . STANDARD . . Prikladni svinčnik Din 750.— Din 600.— Din 500— Din 450.— Din 250.— ali Din 350.— PARKER »Q U IN K« boljši od drugih navadnih črnil Notter i drug, Gunduiičeva ul* s, Zagreb. PRODAJA „P A R K E R" PERES za Dravsko banovino RADIOVAL — LJUBLJANA uspehov na en oglas M JUTRU it □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Platno, šifone, naturel, barvasto blago za perilo, blago za rjuhe in prevleke, prte, servete, namizne garniture, etamine v vseh širinah, blago za zavese, gradi za žimnice, flanel rjuhe in odeje, prešite odeje v krasni izbiri, nudi najcenejše nova špecijalna trgovina s perilom F. I. LJUBLJANA, G O R I Č A R SV. PETRA CESTA 30. □□□□□□□□□□□□□□ Vsak kdor kupi nad Din 25.— dobi reklamno darilce! serifaite v f da je naš ljubljeni V globoki žalosti sporočamo, soprog in oče, gospod FRANC PAJER POSESTNIK v 67. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, preminul v nedeljo ob 4. uri zjutraj v ljubljanski deželni bolnici. Dragega pokojnika prepeljemo v torek 24. t. m. iz Ljubljane v Kranj, kjer bo pogreb iz hiše žalosti, Jezerska cesta 6, ob 16. uri na domače pokopališče. KRANJ, 22. novembra 1936. ALOJZIJA PAJER roj. JEKOVC, soproga; PAVLA, hčerka — in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak > Sfei ▼ Ljubljani.