LETO XIX. ŠTEV. 557 VSI ZA SEJEM «ALPE-ADRIA» Danes nikdo več ne razpravlja o koristnosti mejnega sejma «Alpe-Adria», ne na tej ne na oni strani. Razmeroma v kratkem času so namreč že sami poslovni zaključki pod okriljem tega sejma pokazali da je bila zamisel sejma, ki bi izven splošnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ustvaril možnost za razširitev trgovinske izmenjave med mejnimi deželami, pravilna in koristna za gospodarstvo obmejnih predelov Italije, Jugoslavije in Avstrije. Ti bi bili brez teh posebnih ugodnosti obsojeni na gospodarsko mrtvilo. Ka.j bi to pomenilo vemo še posebno prav v Trstu in Gorici, v dveh gospodarskih središčih, ki bi ob zapiranju gospodarstva na politični meji ostala brez gospodarskega zaledja Odziv trerovcev na sejem «AJ-pe-Adria» je glede njegovih koristi najbolj zgovoren. Vsako leto prekaša obseg zaključenih pa tudi realiziranih kupčij splošno dovoljeni kontingent. Za leto 1983 je bilo treba povišati celotni kontingent od 2 milijard na 2,050 milijarde. lir (v vsako smer); za sejem leta 1964 so sklenjeni vezani posli dosegli 100 odsto, a za leto 1965 je bilo sklenjenih toliko poslov, da so pristojne oblasti v Rimu in Beogradu povišale celoten kontingent od 2 na 2.4 milijarde lir. Na podlagi dosedanjih isku-šenj «na terenu« prihajajo operaterji s te in one strani na dan z raznimi predlogi za izpopolnitev samega postopka pri sklepanju in uresničenju kupčij. V eni izmed zadnjih številk smo poročali o želji, ki je bila izražena na zadnjem sestanku odbora tržaške delegacije Italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu, da bi se namreč kupčije realizirale pc načelih ustroja samega sejma, in sicer brez vmešavanja deviznih oblastev z jugoslovaske strani; ker gre že tako za vezane posle (neke vrste zajamčene kompenzacije), naj bi jugoslovanski uvoznik lahko svobodno izkoristil znesek, ki ga je plačal italijanski uvoznik (njegov partner) za uvoz iz Jugoslavije pri denarnem zavodu Banca dltalia. Deloma, to je za 20 odsto zaključenega posla, lahko jugoslovanski uvoznik že svobodno izkoristi za uvoz iz Italije, in sicer za uvoz blaga široke potrošnje. Prav ta predlog potrjuje praktičnost želje, ki so jo že večkrat izrazili na jugoslovanski strani, da bi sejmu «Alpe-Adria» zagotovili večjo avtonomnost s tem, da bi se poravnava poslov, sklenjenih na tem sejmu, izvršila po avtonomnem računu (kakor med Jugoslavijo in Avstrijo) ter bi vezanje poslov niti ne bilo potrebno. Praksa je tudi pokazala, da sedanje pravilo, da morajo trgovci skleniti kupčije med samim sejmom in v kratkem času po njem, močno ovira uresničenje poslov. Jugoslovanska podjetja predlagajo, da bi se posli lahko sklepali vse leto. od sejma do sejma. Svoj predlog utemeljujejo takole: Trgovcem ni lahko predvidevati tudi leto naprej, kakšno blago bo potrebno za trg. v resnici se posli zaključujejo že med sejmom, realizirajo pa lahko mnogo kasneje, ko se konjunktura na trgu že spremeni in morda ni na trgu niti več povpraševanja po takšnem blagu Zato morajo pogosto trgovci menjati vrsto blaga, za katero se je prvotno glasila pogodba in včasih se trgovec sploh odpove zaključenemu poslu in stopi na njegovo mesto drugi. Koliko ®krbi, tekanja in zgube časa i16 za vsem tem, vedo povedati Jank° samo trgovci Očitno gre samo za ovire tehnične narave, ne torej za bistvo sejma, ki se bodo dale brez posebnih težav odstraniti na bodočih posvetovanjih med Predstavniki osrednjih oblasti, ki so sicer tudi ob drugih priložnostih pokazale razumevanje za posebne gospodarske razmere v obmejnem trikotu: Italija. Jugoslavija, Avstrija. DANSKA OMEJUJE PRAŠIČEREJO Danski prašičjerejci so na močan padec cen v začetku julija že odgovorili z vidno omejitvijo prašičereje. Konec avgusta so našteli za 5 odsto manj brejih svinj kot pred enim letom. Število prvič brejih svinj je pa nazadovalo celo za 17,5 odsto. Kljub temu je danska ponudba Prašičevine še vedno velika, šte-yilo pitanih svinj in prašičkov lle še vedno mnogo večje kot Pred enim letom. Sedaj so našteli 8,69 mil. prašičev, to je nad 500.000 l’ 6,5 odsto več kot Pred 12 meseci. (n) KANADSKO ŽITO ZA KITAJSKO v Kanadi se mudi kitajska gospodarska delegacija Kot je znano, zapade 31. julija 1966 pogodba med Kanado in Kitajsko, s katero so se Kitajci ob-Rezali, da bodo nabavili 187 milijonov bušlov kanadske pšeni-Kitajci bi radi podpisali s Kanado nov sporazum, ki bi traiai več let kakor prejšnji GOSPODARSTVO CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 15. OKTOBRA 1965 SPEI). IN ABB. POSTALE GR. 11 TRST. UL. GEPPA 9 . TEL. 38-933 Se vedno odloča «klub desetih* Kompromis med velikimi glede preosnove valutnega sistema - Nerazvite države potisnjene v ozadje Letna skupščina Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v VVashingtonu se je končala, kakor je bilo pričakovati — s kompromisom, kolikor zadeva preosnovo mednarodnega valutnega sistema, že predlog bivšega ameriškega državnega podtajnika Roose — o — katerem smo tudi v našem listu že nekajkrat poročali — je dal misliti, da bodo takšnega kompromisa res prišlo. Roosa ni namreč zahteval takojšnjega sklicanja mednarodne valutne konference, kakor jo je prvotna predlagala ameriška vlada, temveč se je zadovoljil s predlogom, da bi poleg dolarja in funta šterlinga, ki danes prihajata v poštev kot rezervni valuti, priznani tudi od drugih držav, ter igrata v mednarodnem valutnem sistemu oziroma prometu prvenstveno vlogo, dodali še novo plačilno enoto nekako po francoskem vzorcu; Francozi so namreč predlagali uvedbo nove valutne enote «CBU» (Composit Reserve Unit). Hkrati so Francozi že pred zborovanjem v VVashingtonu nastopili proti sklicanju mednarodne valutne, konference, češ da je treba ves problem najprej proučiti in doseči o njem sporazum ter šele nato s sporazumom priti na mednarodno konferenco. V bistvu so zdaj v VVashingtonu sprejeli ta predlog, saj so «klubu desetih« (v tem so predstavniki industrijskih držav-Združenih ameriških držav, Kanade, Velike Britanije, Švedske, Japonske, Zah. Nemčije, Francije, Italije, Nizozemske in Belgije), zaupali nalogo, da do februarja 1966 na novo prouči vprašanje preosnove mednarodnega valutnega sistema in likvidnosti ter iznese ustrezne predloge. V klubu so predstavniki držav, ki so doslej nastopale glede preosnove valutnega sistema z različnimi predlogi, kakor Združenih ameriških držav in Francije; v njem naj bi torej prišlo do predhodnega sporazuma. Dosedanji razplet kaže, da pripada — pač pa volji finančno močnejših držav — odločilna vloga razmeroma majhnemu številu industrializiranih držav, medtem ko ni doslej razmeroma veliko število ostalih članov Mednarodnega denarnega sklada, ki jih je kar 93, pravzaprav prišlo do prave besede. V njihovem imenu je na skupščini v VVashingtonu govoril med drugimi tudi predstavnik Avstralije, finančni minister Har-ry Holt; njemu se je pridružil tudi španski trgovinski minister Garciamonco. Tudi nekateri pomembni zahodni listi so mnenja, da je takšna odločitev pravilna, da torej odločajo samo bogate države, ne pa države v razvoju, ki so po večini zadolžene ; odločajo naj tisti, ki posojajo denar — upniki, ne pa dolžniki. To naj bi bil po mnenju— hamburškega tednika «Die Zeit«. «realizem». Poleg te delitve na razvite in nerazvite države se je pokazala med razpravo v New Torku tudi razlika v pogledih med industrializiranimi "državami. Tako npr. sta si bili gledišči francoskega finančnega ministra GISCARDA D’ESTAIN-GA in predsednika Nemške zvezne banke KARLA BLES-SINGA podobni, kolikor sta oba zahtevala previdnost glede vprašanja mednarodne likvidnosti. Povečanje likvidnosti bi po njunem mnenju predstavljalo nevarnost- inflacije v državah dolž-nicah. Blessing je zahteval o-strejšo valutno politiko v posameznih državah, medtem ko je nastopil Giscard d’Estaing proti povečanju likvidnosti, in sicer v skladu z de Gaullovo politiko, češ da bi s povečanjem likvidnosti samo dobrohotno pokrili šibkost dolarja Predstavniki Združenih ameriških držav in Velike Britanije so na zborovanju predstavljali drugo skupino v klubu desetih. Američani so za čim hitrejšo izvedbo mednarodne denarne preosnove, seveda v smislu njihovih načrtov. Povečanje likvidnosti bi bilo v prid tudi Veliki Britaniji, ki preživlja krivo. Američani so, kakor re-rečeno, za uvedbo nove plačilne enote, ki bi obstajala poleg dolarja in funta. Ta nova enota kakor si jo je zamislil bivši državni podsekretar Roosa, bi igrala v mednarodnem plačilnem prometu med emisijskimi bankami veliko vlogo; oslanjala bi se na vloge (vplačila) v svetovni trgovini najvažnejših dr žav. Tudi na zborovanju v New Torku je prišlo do izraza na sprotujoče si gledišče glede po trebe po povečanju denarne likvidnosti. Francozi in Nemci so prepričani, da je današnja ko ličina likvidnosti pravzaprav zadostna; Francozom je pred vsem na tem, da se prekine dosedanja prevladujoča vloga dolarja v mednarodnem prometu. Od tod tudi predlog znanega francoskega finančni ka m valutnega reformatorja Jacpuesa Rueffa, ki je tudi de Gaullov svetovalec v valutni h zadevah, predlog namreč naj bi Združene ameriške države in Velika Britanija prostovoljno poravnale svoje primanjkljaje v plačilni bilanci. Rueff me- ni očitno na to, da bi poravnava ameriškega primanjkljaja v plačilni bilanci imela za posledico veliko zmanjšanje dolarskih rezerv pri emisijskih bankah drugih držav. Vloga dolarja v mednarodnem plačilnem sistemu bi se s tem okrnila Gligorov o zapostavljanju nerazvitih držav Zvezni tajnik za finance Ki-ro Gligorov, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada ir. mednarodne banke v "VVashingtonu — v tej je bil med drugimi finančniki tudi republiški tajnik za finance Miloš Oprešnik — je dal daljšo izjavo o poteku vvashingtonskih posvetovanj dopisniku ((Tanjuga«. Dejal je, da ostane pomanjkanje finančnih sredstev za razvoj razvijajočih se držav navzlic delnemu napredku še vedno najtežavnejše vprašanje Mednarodno združenje za raz. voj, ki podeljuje kredite nerazvitim državam, ima na volio samo 75 milijonov dolarjev; ta denar je prejelo od Mednarodne banke, in sicer predstav. 1 ja njen dobiček v lanskem letu Glavni ravnatelj mednarodne banke George D. Woods si zaman prizadeva, da bi razvite države prepričal, da bi dale na voljo več denarja. Obresti za kredite so zelo visoke in se gibljejo okoli 6 odstotkov. Vprašanje prezadolženosti držav v razvoju je čedalje težje. Že sedaj so odplačila najetih kreditov večja kakor priliv kapitala v države v razvoju. Vzrok je treba iskati v prizadevanju industrijskih držav, da bi prodajale industrijsko opremo pod neugodnimi, srednjeročnimi kredi ti, na podlagi katerih države v razvoju ne morejo doseči likvidnosti pri plačevanju. Skoraj nič ni bilo storjenega za to, da bi se zmanjšale carinske pregrade za uvoz iz držav v razvoju, razširil trg in zboljšala plačilna bilanca. Na drugi strani imamo opravka s težnjo za upadanjem cen surovinam, ki jih izvažajo države v razvoju. Rešitev vseh teh problemov zahteva širše sklepe s strani Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Gligorov je dejal, da je problem mednarodne likvidnosti in zagotovitev takoimenovanih rezervnih valut za normalen razvoj trgovine in mednarodnih plačevanj prevladoval na letošnjem zasedanju Mednarodnega sklada. Vsekakor države v razvoju branijo stališče, da zadevajo problemi denarne likvidnosti tako razvite kakor tudi nerazvite države, tako članice kakor tudi države, ki niso članice sklada, npr. socialistične države. Vse bolj se zastavlja vprašanje, ali se ne bi modo to spremeniti v enega najpomembnejših virov za gospodarsko nerazvite države. S plasmajem teh sredstev v investicije držav v razvoju bi lahko urediti denarno likvidnost na svetu. Velika zadolžitev držav v razvoju Na letni skupščini Svetovne banke je predsednik George D. Woocis ugotovil, da je znašal mednarodni neporavnani dolg držav v razvoju leta 1958 nekaj manj kakor 10 milijard dolarjev, leta 1964 pa je dosegel že 33 milijard dolarjev. Medtem so se obresti povišale, povečala se je s tem tudi zadolžitev_ na kratek rok. Zadolžene države potrebujejo zato več denarja za odplačilo dolgov. Vsota, ki jo potrebujejo države za odplačevanje dolgov na leto, se je v času od 1965 do 1964 povečala čez štirikrat, in sicer od 800 milijonov dolarjev na 3,5 milijarde dolarjev. Zadolžene države so tako zašle v veliko finančno stisko. Svetovna banka proučuje to vprašanje na zahtevo mednarodne Konference za trgovino in razvoj. Sedanji denarni sistem sloni na primanjkljajih «New-Tork Times* podaja jedrnato različna gledanja posameznih držav na vprašanje preosnove mednarodnega valutnega sistema: Finančni ministri vodilnih industrijskih držav so sklenili, da bodo pretresali reformo obstoječega mednarodnega valutnega sistema. Toda morajo se šele sporazumeti, o čem je potreba izvesti reformo. Po mišljenju Združenih držav in Anglije je problem v tem, da zagotovijo svetu veliko rezervo likvidnosti: zlata, valut in kreditov, da bi zagotovili nadaljnje širjenje trgovine in gospodarski razvoj. Obe državi se bojita, da bo nastopilo pomanjkanje likvidnosti kakor hitro bi odpravili svoje p rimanj kij a-ie, ki so bili po drugi svetovni vojni najvgčji vir mednarodnih rezerv. Zategadelj pritiskata, da bi se izpeljala reforma, ki bi poskrbela za druge vire, ki bi dopolnili rezerve, ki so zdaj v veljavi. Francoski in drugi Evropejci gledajo na reformo z drugačnega vidika. Oni prihajajo z argumenti ,da sedanji sistem dovoljuje naključno tveganje in preveliko ustvarjanje likvidnosti, ker temelji na primanjkljajih, v katere sta zašli ZDA in Anglija. Zaradi tega Evropejci ne mislijo, da bi morala reforma naprtiti še velik nov dodatek k sedanjim rezervam. Francozi pa celo argumentirajo, da bi novi vir moral pravzaprav zamenjati in ne oa dopolniti dolar in funt. Njihovi sosedje v Evropi se ne spuščajo tako daleč, ampak hočejo le podvreči sedanji mehanizem strožjemu nadzorstvu, da bi se zavarovali pred tem, da ne bi bila likvidnost prevelika in tudi ne prepuščena naključju. Mi verujemo, da je anglo-ame- LADJEDELSKA ŠOLA «JOSEF RESSEL« Kmalu' za Desauom opazimo velika območja, ki jih je preplavila reka Laba, onstran mostu, pod katerim se pozibavajo številne rečne ladje, pa se u-stavimo v Rosslauu, kjer so tudi rečne ladjedelnice. Tu deluje la-djedelniška šola «JOSEF RESSEL«, ki je torej posvečena v spomin slavnega izumitelja ladijskega vijaka, strokovnjaka za pogozdovanje našega Krasa in vnetega borca za napredek Trsta kot pomembne morske luke. V avli je tudi zbirka raznih predmetov, ki spominjajo na slavnega izumitelja. Del teh predmetov je poslala pred nekaj leti ljubljanska mestna občina šoli, ko se ie ta zanimala, kje bi se dalo najti gradivo o Resslovem življenju in delu. Ta razstava, ki mi *je sicer znana le s fotografije, naj bi opozorila tudi Trst na njegovo dolžnost, da počasti na primeren način riško stališče pravilno, ker poudarja potrebo po dodatnem viru. Toda to stališče ne more zmagati v debati, dokler sta do-lir in funt še v primanjkljaju. Johnsonova državna uprava je obljubila, da bo izločila primanjkljaj (v plačilni bilanci.) Dejansko je že nekaj napravila v tem smislu. Evropejci spominjajo na to, da je Kennedy-jeva uprava dosegla nekaj začetnih uspehov, ne da bi se ji posrečila njena zaobljuba, da bodo dolarji postali redkejši. Dokler ameriška uprava ne doseže tega cilja, ne bo mogla Evropejcev prepričati, da je potrebno izpeljati reformo, A Evropejci bodo še nadalje modrovali o svojih razlikah, namesto da bi dosegli skupen sporazum. Prvi pogoj za reformo ie ta, da opravijo primanjkljaj dolarja. Imamo take, ki trdijo da ako pristrižejo dolarje, bo to škodovalo državam v razvoju in pripeljalo do mednarodne denarne krize. O tej tezi se da prav tako razpravljati kot o evropskem stališču, da ie preveč likvidnosti v svetu. Eno drži, da hočejo Evropejci sodelovati, če preti kriza. Odločili bi se pa za nroučevanje reforme, če bi in kadar bi nehal primanjkljaj. ŽE 10 MILIJONOV V OLKS W AGN O V Tovarne zahodnonemške avtomobilske družbe Volksivagen so do 15. septembra letos izdelali natanko 10 milijonov vozil. Predsednik družbe H. Nord-hoff je ob tej priložnosti dejal, da izdelajo njegove tovarne 7.000 avtomobilov na dan in da jih vse prodajo v go tovini. Po njegovem mnenju se bo povpraševanje po vozilih znamke Volkswagen še povečalo. Prof. VI. Murko: (s spomenikom ali ulico) spomin moža, ki si je pridobil toliko zaslug za Trst, da jih pričenjajo priznavati tudi uradni in znanstveni italijanski krogi. Pred Berlinom opazimo še na severu nekdanje bivališče pruskih vladarjev POTSDAM z raznimi njihovimi gradovi, kjer so sklenili zavezniki leta 1945 znani potsdamski sporazum o bodoči usodi Nemčije, ki pa še vedno čaka na sklenitev mirovne pogodbe. Ob odhodu iz NDR želim navesti nekaj podatkov, zlasti o njenem gospodarstvu, medtem ko o zahodnonemškem tukaj nisem obširneje govoril, ker je v Italiji kot članici Evropske gospodarske skupnosti bolje znano kot vzhodnonemško. Seveda ti podatki ne morejo biti popolni, ker bi to zahtevalo daljše bivanje, ne pa le kratko tranzitno potovanje. Zopet vznemirjenje zaradi ribolova na Jadranu Sporazum začasno podaljšan - Pred pogajanji za revizijo Sporazum o lovu italijanskih j ribičev v jugoslovanskih vodah je bil obnovljen pravočasno, to je pred potekom (31. avgusta 1965). Dogovor je bil podaljšan začasno, in sicer za dobo šestih mesecev, to je do 28. februarja 1966. Za ta čas veljajo isti pogoji kakor doslej. Italija plačuje v smislu dosedanjega sporazuma odškodnino 900 milijonov lir na leto. Sezona traja od 1. septembra do 30. aprila in od 1. marca do 28. avgusta, različno po conah. Poslanec Massimo Aleši je naslovil na vlado vprašanje, kaj namerava ukreniti, da bi se zavarovale pravice italijanskih ribičev na Jadranu. Odgovoril mu je podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev naslednje: Lahko vam zagotovim, da vi a. da pozorno sledi dejavnosti naših ribičev na Jadranu, zavedajoč se težkih pogojev, s katerimi je nedvomno povezano to delo. Jugoslovanski zakon, ki ga omenjate, je bil objavljen pred nekaj tedni; pristojne u-prave so skupno proučile besedilo zakona in v ministrstvu zunanjih zadev so že bili nekateri medministrski sestanki. Navezani so bili tudi stiki z jugoslovansko vlado, da bi prišlo do izmenjave misli o uporabi novega jugoslovanskega zakona glede dela naših ribičev na Jadranu, da bi tako zavarovali pravice, ki so bile potrjene že s tradicijo glede na zemljepisno lego tega morja. Jugoslovanski zakon določa, da se jugoslovansko teritorialno morje razteza na razdaljo 10 morskih milj od obale in da obsega sosednji nadaljnji pas dve milji; jugoslovanski zakon ni v nasprotju z določbami ženevske konvencije o teritorialnem morju in sosednim pasom, ki predvideva, da segata oba morska pasa 12 milj od obale. Da bi se izognili nepri-likam, ki bi nastale za naše pomorske organizacije, ki lovijo na Jadranu, smo predložili Jugoslaviji, naj to vprašanje in učinke novega jugoslovanskega zakona prouči v duhu sodelovanja in dobrega sosedstva, s katerim morajo biti prežeti od nosi med obema državama; v ta namen naj bi prišlo najprej do sestanka strokovnjakov. Naš namen je, da bi ob tej priložnosti izmenjali tudi misli z na menom, da bi se sedanji sp o razum o ribolovu v jugoslovanskih teritorialnih vodah revidi ral ter tako odstranili vzroke nezadovoljstva, ki se pojavlja ta leta med našimi ribiči Odgovor pravi nadalje, da bo Italija na novih pogajanjih skušala doseči izboljšanje pogojev za itali janske ribiče tudi z uskladit' vij o nadzorstva nad delom ri bičev. Z jugoslovanske strani so že pristali na to, da bi prišlo v prihodnjih mesecih do za devnih pogajanj. Pogajanja o ribolovu so se že začela Iz Beogradu poročajo, da so se v sekretariatu za zunanje zadeve pričela pogajanja o ribolovu italijanskih ribičev v jugoslovanskih teritorialnih v o-dah. Italijansko poslanstvo vodi pooblaščeni minister Giovan-ni Lucioili, jugoslovansko pa Zvonko Perišič, pooblaščeni minister iz tajništva za zunanje zadeve. Italijanske zahteve se nanašajo na pravilnik o sporih, ki nastajajo na morju; na razširitev ribolova v Tržaškem zalivu; na obnovitev ribolova na Sovjetske gospodarske preosnove v prihodnjem letu Iz Moskve poročajo, da bo do v Sovjetski zvezi nedavne gospodarske preosnove, ki jih je sklenila vlada na podlagi mnenja centralnega komiteja sovjetske komunistične stranke, pričeli uvaiati v nekaterih podjetjih prihodnje leto ter da bo do leta 1968 zaključeno u-vajanje teh preosnov v vsa podjetja. V smislu zadnjih sklepov centralnega komiteja in že izdanih odlokov sovjetske vlade bodo sovjetska podjetja svobodnejše programirala svojo proizvodnjo in bolj računala z razpoloženjem na trgu To pomeni, da ne bodo več tako strogo vezane na smernice od zgoraj, to je od centralnih upravnih oblastev. Drugi sklepi centralnega komiteja in sovjetske vlade zadevajo področje novih industrijskih ministrstev, nadalje spremembe v sistemu planiranja, širša pooblastila posameznim republikam. ZA GLAVNEGA UREDNIKA ((IZVESTI J« je bil imenovan Lev N. Tolhunov, ki je pet let deloval v centralnem komiteju ter se zlasti bavil s položajem vzhodnoevropskih držav. Pozneje je bil urednik rubrike vzhodnoevropskih držav pri «Pravdi». Do oktobra lanskega leta je naloge glavnega urednika «Izvestij» opravljal zet Hruščova Aleksej I. Adžubej. AMERIŠKI IZVOZ y VZHODNE DRŽAVE NAZADOVAL Vrednost blaga, za katerega so ameriški operaterji v prvi polovici tega leta prejeli dovoljenje, da ga izvozijo v Sovjetsko zvezo in druge vzhodnoevropske dežele, je dosegla 63 milijonov dolarjev, torej mnogo manj kakor v prvem polletju 1964, ko je znašala 361 milijonov dolarjev (lansko leto je šlo v prvi vrsti za velike količine žitaric). V prvem trimesečju je znašala 35, v drugem pa 28 milijonov dolarjev. Upoštevati oa je treba, da se gornji podatki nanašajo samo na blago. za katero so bila izdana dovoljenja, ne slede na to, ali je bilo to blago dejansko izvoženo. Večkrat se namreč dogodi, da se sklenjen blagovni soora-zum razveljavi zaradi raznih težav, ki nastanejo v poslovanju med kupcem in izvoznikom. Carine EGS ovirajo promet čez nemška pristanišča Po zborovanju predstavnikov Hamburga in Bremena v Muenchenu Za časa nedavne mednarodne | ki predstavljajo v Hamburgu prometne razstave v Mtinchnu i okoli eno tretjino, v Bremenu so bile dane s strani predstavnikov severnih pristanišč, ki sicer nastopajo kot tekmeci jadranskih pristanišč nekatere pobude, ki zaslužijo pozornost tudi naših gospodarstvenikov. Hamburški župan Engelhard in senator (minister) za pristanišča in promet v Bremenu dr. Borttscheller sta na zborovanju dežel Hamburga in Bremena o-pozorila na povezavo koristi med pristanišči in ladjedelnicami ter celinskim prometom oziroma gospodarstvom. Oba sta bila mnenja, da postaja konkurenca na morju med plovnimi družbami nelojalna; hkrati pa je po njunem mnenju nujno potrebno, da Evropska gospodarska skupnost zniža enotno tarifo navzven. To bi pripomoglo do dviga prometa čez zahodno-nemšlca pristanišča. Lani je od celotne zahodnonemške zunanje trgovine v vrednosti 125 milijard nemških mark za 40 milijard mark prometa šlo čez Hamburg in Bremen Od lanskega izvoza iz Bavarske v vrednosti 7 milijard DM je šlo za 2 milijardi DM prometa čez pa nad polovico celotnega prometa. RAZMEROMA SKROMEN PROMET IZ DRŽAV EGS Bodoči razvoj prometa v o-menjenih severnih pristaniščih bo v veliki meri odvisen — tako so ugotovili na zborovanju severnih pristanišč v Miinchnu — kako se bo razvila zunania trgovina Evropske gospodarske skupnosti s tretjimi državami v Evropi in pa tudi z vzhodnimi državami. Koristi Hamburga in Bremena so nujno povezane z vprašanjem evropske integracije. Zanimivo je, da samo 3.5 odstotka prometa obeh luk odvede na promet z državami EGS. Nasprotno, odpade okoli 10 odsto hamburškega prometa na blago iz Vzhodne Nemčije in drugih vzhodnih držav. Čeprav Vzhodna Nemčija z velikimi izdatki izgrajuje svoji pristanišči Wis-mar in Rostock, izvaža znaten del svojih proizvodov čez Hamburg; k temu jo navaja veliko število stalnih pomorskih prog iz Hamburga. Sam Bremen je izgubil občuten del svojega prometa, ko je prenehal Hamburg in Bremen v čezmor-; izvoz naftovodnih cevi v Sovjetsko zvezo. Leta 1962 je promet med Hamburgom in Sovjetsko zvezo znašal že okoli mi- ške dežele. ENGELHARD IN Dr. BORTTSCHELLER Novinarjem sta izjavila, da je svoboda na morju, hkrati pa tudi svobodna konkurenca najboljše jamstvo za gospodarski razvoj, toda mednarodna plovba je še vedno daleč od tega. Uvajanje načrtovanja v gospodarstvo vpliva negativno tudi na svobodo morja in morske plovbe. Nelojalno konkurenco izvajajo tudi nizozemska pristanišča ob izlivu Rena in odvajajo promet od nemških pristanišč, čeprav je njihov položaj že tako ugoden. ČEZ HAMBURG 35 MIL. TON PROMETA Pri vsem tem je promet v Hamburgu lansko leto napredoval za 2,3 milijone ton ter dosegel 35,4 milijona ton, v Bremenu pa za 500.000 ton na 16. milijonov ton. Značilno pri tem je, da je promet čez Hamburg napredoval ne toliko morda zaradi povečanja prometa s petrolejem — kar se navadno dogaja v drugih pristaniščih — temveč se promet s petrolejem čez Hamburg nenehoma giblje okoli 11 milijonov ton; tudi petrolejski promet čez Bremen ni posebno velik, saj se suka okoli enega milijona ton. Nasprotno, obe pristanišči imata velik promet s kosovnimi pošiljkami, Po gospodarskem razmah u Evropa na drugem mestu Gospodarska rast dežel EFTA je bila v letu 1984 večja kot dežel EGS. Tako ugotavlja Gospodarska komisija OZN za Evropo (ECE) v svojem najnovei šem poročilu. Kot poroča ECE v svoji gospodarski raziskavi, ie razvoj leta 1964 pokazal tudi, da je Evropa glede na svoj gospodarski razvoj sedaj le še na drugem mestu, torej za Ameriko: stem je izgubila položaj in stalno vodilno vlogo najbolj dinamičnega gospodarskega od seka na svetu. ECE pravi, da je pričakovati, da bosta svetovna trgovina in svetovna proizvodnja leta 1965 dosegli manjši obseg kot leta 1964 Glede splošnega razvoja navaja ECE, da je Evropa v povojnih letih v splošnem pokazala hitrejšo gospodarsko rast kot druga gospodarska področja sveta. Znotraj Evrope so zapadni obali Istre; na pravico I pri tem bile prve dežele vzhod- : 4. — 1.2 -_"L. : U2 X 2» narrn Vilnlro moj rrn Vi ri n AOTT italijanskih ribičev, da plovejo tudi v jugoslovanskih teritn rialnih vodah in da se lahko zatečejo v primeru potrebe v katerokoli pristanišče. Z jugoslovanske strani naglašajo, da so se razmere na Jadranu po sklenjenih sporazumih menjale, tako npr. je bil ribji sklad že v veliki meri izčrpan nega bloka, med zahodnoevropskimi državami pa so vodile dežele EGS. Ta slika pa se je sedaj, kot pravi ECE, spremenila. Glavni vzrok je bila energična rast a-meriške gospodarske dejavnosti, pa tudi druga področja so že v letih 1963 in 1964 dosegla enako raven z Evropo. V teh letih tudi ni bilo mogoče ugotoviti med odstotki rasti večjih razlik med Vzhodno in Zahodno Evropo, EFTA pa je že leta 1963 skoraj dosegla EGS. leta 1964 io je pa že prekosila. Leto 1964 je, skupno prikazano, pokazalo, da se je mogla evropska gospodarska dejavnost ojačiti le še v malem obsegu, kar je končno povzročilo, da so prišle v tem pogledu na prvo mesto Združene države. Kot pravi študija, se je ieta 1964 pokazalo, da sta se zahodnoevropski izvoz in uvoz bolj razširila kot v vzhodnoevropskih deželah Obe področji sta v večjem obsegu povečali svoje uvoze in izvoze v prekomorske manj razvite dežele, pri čemer se je pa zadevna dejavnost Zahodne Evrope bolj uveljavila, medtem ko so števila rasti trgovine med vzhodnim blokom in nerazviti- lijon ton. MNOGO DENARJA ZA OBNOVO PR1STNISČ Po vojni je bilo porabljenih za obnovo hamburškega pristanišča 750 milijonov DM, za obnovo bremenskega pa 600 milijonov DM, in to iz javnih sredstev; prišteti je treba še zasebne investicije. Hamburg in Bremen ne zavzemata odklonilnega stališča nasproti graditvi prekopa REN - MENA (Main) - DONAVA, ker se ne bojita, da bi po tej novi prometni žili blago iz jugovzhodnih - evropskih in južnonemških predelov odhajalo čez pristanišča ob izlivu Rena. Ren je namreč že prenatrpan s prometom. mm Resnično domotožje Pravkar so pokopali nevesto Lucijo in vsi štirje, mož, brata in njihov oče se vračajo, gazeč po visokem snegu, proti domu, mogočni stavbi visoko v gorah na Gorenjskem. Brata, ki sta odšla pred leti od doma v rudarje, ko je nevesta prišla v hišo in sta se zdaj na križišču obotavljala- med gruntom in rudnikom, se odločita za dom in kreneta z očetom strmo v hrib. V Finžgarjevih «Stricih», ki jih je režiser Frane Kosmač posnel v film «Lucija», sta zmagala dom in -runt, čeprav so za to bile potrebne odpovedi in žrtve domačih. Film se zdaj vrti v Ljubljani (v glavnih vlogah nastopajo Alenka Vipotnik, Bert Sotlar, Jože Zupan, Rudi Kosmač in Kristjan Muck) a posnet je bil s sodelovanjem podjetij Viba-film iz Ljubljane in Morana-film iz Beograda. Če te opravki iz aforistične-ga Trsta vržejo v Unionsko dvorano, kjer vrtijo ta film, se ne moreš otresti občutka, da si pravzaprav vsiljenec v tem o-zračju ljubljanskega gledališkega razpoloženja, še bolj pa v varnem vzdušju urejenih in klenih pojmov, ki urejujejo družinske odnose v hribovski družini in na gorenjskem gruntu. Morda bi bilo točneje, ko bi bil zapisal, «ki so urejali.. » mi deželami obtičala. i ....v — - - V razvoju trgovine med Vzho I POTr}°t°z)e- resnično domotož-dom in Zahodom se je leta I I1_je °}*JaTne\ prisostvuješ 1984 pokazalo, da je ta trgovina že med letoma 1960 in 1964 komaj še lahko ohranila svoj delež v svetovni trgovini in leta 1964 doživela celo nazadovanje kljub vsemu prizadevanju za povečanje zahodnih izvozov na Vzhod, (n) S poti po Nemčiji DVA BERLINA Nemška demokratična republika zajema 107.834 kv. km in ima 17,3 milijona prebivalcev, od katerih odpade na Vzhodni Berlin kot glavno mesto 1,1 milijona prebivalcev. Že omenjena uradna publikacija prišteva posebno ozemlje Zahodnega Berlina, ki ima lastno upravo, o-zemlju NDR («gehort zum Ter-ritorium der DDR«), sicer pa je oddaljeno 150 km od vzhodne meje Zahodne Nemčije, kamor vodijo iz Zah. Berlina tri železniške proge in nekatere ceste; močno razvit je tudi rečni promet, ki ga povezuje z Labo in Hhmburgom, po raznih kanalih pa je Berlin povezan tudi z Zahodno Nemčijo in s poljsko luko Szczecinom. Zapadni Berlin je v velikem obseg; -navezan na zračni promet pn znanem ((zračnem mostu«, ki zahteva seveda precej letal in stroškov. V VZHODNI NEMČIJI MALO SUROVIN NDR je imela ob svoji ustanovitvi razmeroma malo industrijskih surovin, namreč le 6 odsto celotne proizvodnje železove rude, ki so jo pridobivali v nekdanjem nemškem rajhu, 2 odsto črnega premoga in 1 odsto surovega železa, izkazovala pa je 30 odsto zmogljivosti nemške strojne industrije, odrezane od surovinske baze in gradnje težkih strojev. Od naravnih zakladov je imela le bogatejše zaloge rjavega premoga in kalija. Startni pogoji so bili otežkočeni tudi zaradi izredno močnih poškodb podedo vane industrije, močnega odstotke demontaže industrijskih naprav, visoke obremenitve z reparacijami v prid Sovjetske zveze tja do 1. 1953 in pomanjkanja pomoči, katere je bila deležna Zvezna republika zlasti od ERp (European Recovery Program). ORGANIZACIJA DELA V PODJETJIH Obnova porušene industrije je torej zahtevala v NRD znat nih naporov v raznih oblikah, potrebna pa je bila zgraditev zlasti tistih industrij, ki v NDR niso bile zastopane (kompleti ranje), a so bile neogibne za samostojno državo. Tudi potrebe po stanovanjski izgradnji so zahtevale, zlasti po l. 1957, znatna sredstva, primanjkovalo pa je vse bolj delovne sile. Zdravilo proti temu je poleg že o-menjene večje zaposlitve ženske delovne sile v mehanizaciji in avtomatizaciji industrije in tudi kmetijstva. Tudi povečanje proizvodnosti v letih 1950-1961 povrečno za 10 odsto letno je pripomoglo k temu, da zavzema danes industrija v NRD za So- (Nadaljevanje na 2. strani), temu filmu, seveda ne samo po gorenjskem domu z ((zastareli-mi» pojmi, temveč po slovenskem domu sploh, pa naj bo na Krasu, na Vipavskem, Gorenjskem ali Štajerskem, nekje na naši zemlji. Kje še stoji pri nas ta trdni slovenski dom, ko tržaško mesto kakor velikanski polip grabi in požira vas za vasjo, hišo za hišo. grunt za gruntom ter nato našo zemljiško in kulturno posest v imenu «naravnih* vrocesov in civilizacije z zadovoljstvom prežvekuje. Ko bi Finžgar stopil med nas, v kateri naši vasi bi še našel dom, ki bi trdno stal na kraških tleh. in družino, v kateri bi se stric odpovedal dediščini po materi za to, da bi grunt okoli doma ostal nedotaknjen? Očitno še naš Mihelič zaman išče takšne motive v tržaški okolici, sicer ne bi upodabljal napol zapuščenih kraških domov, ki silijo v kamenje. Podobne črne misli so me obletavale v Unionski dvorani. Rad pa napišem, da me je napredek slovenske filmske u-metnosti, ki se kaže v filmu ((Lucijan, res razveselil. Razveselil me je že sam izbor predmeta, saj sem iz njega tudi pri naših umetnikih razbral hrepenenje po pristnem domačem življenju — resnično domotožje. —Ib— • MORO OBIŠČE JUGOSLAVIJO. Na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča bo predsednik italijanske vlade Al do Moro v času od 8. do 12. novembra obiskal Jugoslavijo. V svojem eks-pozeju o italijanski zunanji politiki v parlamentu je Moro zanikal trditve desničarjev, da so na dnevnem redu razgovorov med njegovim obiskom v Jugoslaviji tudi ozemeljska vprašanja; razgovori v Jugoslaviji bodo zadevali gospodarska vprašanja in zajeli izmenjavo misli o glavnih svetovnih problemih. • STALIŠČE ITALIJE NASPROTI JUŽNIM TIROLCEM. Ministrski predsednik A. Moro, ki je v odsotnosti ministra za zunanje zadeve Fanfanija podal v poslanski zbornici poročilo o italijanski zunanji politiki, je naglasil, da je južnotirolsko vprašanje notranja zadeva Italije V tem pogledu veljajo načela rimske vlade: Pravice nemške manjšine je treba spoštovati in zajamčiti; ohraniti je treba dobre odnose z Avstrijo; zajamčiti polne pravice Italije in podpirati sožitje med obema narodoma na osnovi poročila komisije devetnajstih; uresničiti sporazum De Gasperi-Gruber, ki predstavlja v tem pogledu o-snovno podlago. 5 PARLAMENT ODBIL KRITIKO ZUNANJE POLITIKE. Po poročilu o italijanskih zunanji politiki, ki .ga je podal predsednik vlade Aldo Moro, so pristaši komunistične stranke in socialističnih disidentov PSIUF predložili dve resoluciji: v prvi so obsodili ameriško politiko v Vietnamu, v drugi pa so zahtevali sprejem Kitajske v OZN, Proti resolucijama komunistov in socialističnih disidentov so glasovali pristaši vseh ostalih strank; liberalci in skrajni desničarji so pristavili, da njihovo glasovanje nikakor ne pomeni odobravanja zunanje politike sedanje vlade. • ZVIŠANI DOHODKI ITALIJANSKIH POSLANCEV. Italijanska poslanska zbornica je s 322 glasovi (proti 24 in 3 odsotnim), sprejela zakon, s katerim se parlamentarcem plača poviša za 50 odsto. Sklep mora potrditi še senat. Doslej so po-, slanci prejemali na mesec po 500.000 lir, odslej bo parlamentarna odškodnina znašala okoli 750.000 lir. Samo dva govornika sta se uprla predlogu, medtem ko je en poslanec dejal, da tisti, ki ne želijo poviška, se mu lahko odpovejo. Poročilo Associated Press . ...pripominja, da so v začaEku^.ieta vladni strokovnjaki bili mnenja, da bi se splošno plače ne smele povišati več kakor za 12 odsto. » FANFANI IMA PREVEČ MEST. Italijanski zunanji minister Amintore Fanfani je postal predsednik glavne skupščine Organizacije združenih narodov, že doslej je bil močno zaposlen. Po vrstnem redu je postal predsednik ministrskega sveta držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Zdaj ga je doletela nesreča, ko je v New Yorku, kjer je sedež OZN, padel in si pokvaril nogo. Dva tedna ne bo mogel ha delo. Fanfani je zaprosil predsednika Mora, naj ga razreši dolžnosti zunanjega ministra. Ta je njegovo prošnjo odbil, ker je hotel pokazati svojo solidarnost s Fanfanijevo zunanjo politiko glede na bližnjo razpravo v parlamentu. Poleg vseh teh dolžnosti je Fanfani tudi profesor politične ekonomije na rimski univerzi. Jacques Nobecourt, dopisnik pariškega lista «Le Monde« iz Rima, nagajivo pripominja k svojemu poročilu, da si sami rimski študentje želijo, da bi Amintore Fanfani zadržal vsa dosedanja mesta. S JUŽNOTIROLSKO VPRAŠANJE PRED OZN. Na glavni skupščini Organizacije združenih narodov se je avstrijski zunanji minister dr. Bruno Krei-sky v svojem govoru dotaknil tudi južnotirolskega vprašanja. Poudaril je, da je avstrijska vlada pripravljena urediti južnoti-rolski spor z Italijo s pogajanji in v duhu ustanovne listine OZN. • NE BO JAVNE RAZPRAVE O CELIBATU. Papež Pavel VI. je s posebnim pismom preprečil razpravo o celibatu katoliških duhovnikov na vesoljnem cer kvenem zboru. Nekateri škofje, še posebno misijonski, so nameravali spregovoriti o tem vprašanju med razpravo o vlogi duhovnikov v katoliški cerkvi Papež poziva udeležence konci la, naj svoje morebitne predloge sporočijo pismeno, da bi o tem vprašanju ne razpravljali javno. Koncil je sicer uvedel diakcnat, ki je odprt tudi civilnim moškim, čeprav bi bili poročeni. » DVA DETEKTIVA PRI OPERACIJI JOHNSONA. V petek so operirali predsednika Združenih ameriških držav L. Johnsona, ki je bolehal za žolčnimi kamni Bolnik okreva razmeroma naglo in že hodi brez pomoči. Američani seveda pozorno sledijo , razvoju bolezni svojega predsednika. Nadome-stuje ga podpredsednik Hum-phrey. Med operacijo sta bila v dvorani tudi dva tajna poli čaja, za to izvežbana, ki sta sledila operaciji. Ob napovedi operacije so tečaji vrednostnih papirjev na newyorški borzi nekoliko padli. e Č O M B E ODSTAVLJENI. Predsednik republike Kongo Joseph Kasavubu je skušal prepričati ministrskega predsedni- MEDNARODNA TRGOVINA Velike kupčije na velesejmu v Brnu češkoslovaška je na VII. mednarodnem velesejmu v Brnu zaključila za 170 milijard lir kupčij ali šestino vse svoje zunanje trgovine. Med drugim je sklenila kupčije za izvoz o-rodnih strojev v vrednosti 400 milijonov čeških kron (krona je 86 lir), proizvodov avtomobilske industrije za 500 mil. kron, traktorjev za 100 milijonov kron itd. Uvozila pa bo poleg drugega stroje in industrijsko opremo v vrednosti okoli 500 mil. kron, kmetijske stroje in opremo za nad 400 mil. kron in mnogo raznih notrošnih dobrin. kakor ur, televizijskih in radijskih sprejemnikov, transi-storjev, snemalnih naprav idr. Letošnji velesejem v Brnu si je ogledalo nad milijon čehoslo-vakov in 45.000 tujcev (več kot kdajkoli poprej). Okrog 35.000 oseb, med temi je bilo 1.500 tujih strokovnjakov, se je udeležilo znanstvenih in tehničnih zasedanj ter predavanj v okviru sejma (tretjina več kakor lani). Prihodnje leto bo velesejem v Brnu trajal samo 10 dni namesto dosedanjih 15. Industrijsko sodelovanje «TOMOS»-«NEDERLAND» Tovarna «TOMOS» v Kopru izvaža svoje mopede «Kolibri» v razne evropske, azijske in afriške države. V prvih šestih mesecih tekočega leta je tovarna izvozila za okoli milijon dolarjev raznih svojih izdelkov, kar pomeni, da se je njen izvoz v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta povečal za 90 odsto. Tovarna je v zadnjem času napravila korak naprej ter se z nizozemsko tvrdko «Neder-land« dogovorila glede sodelovanja. V smislu tega sporazuma .je bil na Nizozemskem postavljen na noge nov obrat, v katerem bodo montirali «TO-MOS-ove« kolibrije. Strokovnjaki so mnenja, da bo ta o-brat laže sledil novih zahtevam, ki jih postavljajo posebno odjemalci TOMOS-ovih kolibrijev v severnih deželah in v skladu z okusom in navadami v teh predelih Evrope bo obrat dopolnjeval »kolibrije«, ki so se že močno priljubili prav v severnih evropskih predelih. Nizozemska odkupi od TOMOSa na leto nič manj kakor okoli 200.000 mopedov. Prav tako so TOMOS-ovi motorji cenjeni na Danskem in švedskem. 'Nakup »kolibrijev«. se bo po vsej verjetnosti po tem sporazumu z nizozemskim podjetjem še povečal. «ISKRA» NA RAZSTAVI »SODOBNE ELEKTRONIKE« Tovarna »Iskra« iz Kranja, ki ima svoje obrate tudi drugod po Sloveniji, je na nedavni razstavi »Sodobna elektronika« na Gospodarskem razstavišču, ki so jo zaključili preteklo nedeljo, prikazala tehnologijo najvažnejše subminiaturne proizvodnje elektronskih sestavnih delov in vezij na polprevodni-škem osnovnem materialu. Ta planarna tehnika se s pridom uporablja pri izdelavi silicijevih tranzistorjev in nadalje pri izdelavi integriranih mikrovezij. Takšna vezja imajo za osnovni material silicijev monokristal na katerega nanesejo s pomočjo fotografskega in , kemično - fizikalnih postopkov zveze, upore, kondenzatorje in seveda tudi diode ter transistorje. S tem načinom dosežemo izredno visoko število elementov na enoto prostornine. «MODA V S - RIJEKA —