268. številka. Trst. v torek dne 25. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" izhaja enkaat na dan. razun nedelj in praznikov. i>b 4. uri popoludne. Naročnina znaša: ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 „ ca četrt leta........ 6 „ ca en nie*ec........ 2 kroni Naročnino ie plačevati naprej. Na na-ročbe brf* priložene narf-čnine ae uprava ne ozira. Po tobakarnali v Trvtn se prodajajo posamezne številke po 6 s»totink (3 nvč.i; Irven Trsta pa po 8 htotink (4 dvč \ Teleron štr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. * V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javna zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se po-iljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tlakarna se nahajata v ulici C&rintia štv. 1*2. Upravniitvo In sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij tinta ,.Edinost". I Natisnila tiskarna konsorcija lista ,,Edinost" v Trstu. Italijanska univerza in naše stališče. L Poslanec Biankini je povdarjal v svojim krasnem govoru (že priobčenem tudi v »Edinoeti«), da se je laška irredenta v zadnje čaee jako osokolila, da drzneje nego kedaj dviga svojo glavo in da je jela nastopati agresivno eek> v jtisti Dalmaciji, kjer Italijanov niti ni kakor narod in kateri so se isti Italijani po krvavi bitki pri Visu leta 1 že popolnoma odrekli ! Poslanec Biankini je govoril resnico, katere ne more prezreti oni, ki paznim očesom sledi politiškim d< godkom v vseh pokrajinah, kjer bivajo Italijani, bodi kakor avtohtonno prebivalstvo, bodi kakor kolonije. Vojeviti, oligarhični, nezmerni v svojih pretenzijah ter do brezobzirnosti temperamentni v zahtevanju in v grožnjah so bili sicer naši Italijani vsikdar. Morda bi bilo točneje, ako bi rekli, da so bili vsikdar taki voditelji italijanske politike v avstrijskih pokrajinah! Kajti morda v nijedni drugi ftokrajim naše države niso široke in niže mase ljudstva tako brez vsake politišfce šole, '•rez vsake orijentacije v javnih stvareh, ka k r vidimo to ravno pri našii Italijan.h ! A temu je bila, vsaj doslej, naravna posledica ta, da so se te mase dajale sepo voditi od moi, katerih ciljev niso mugle preučevat — ker s> bile nesposobne v to — in ki so slepo sovražile namišljenega sovražnika : nas Slovane, katerih aspiracije niti poznale niso n jih veleti tega istotako niso znale presojat i u u važe vati. Vojevitosti in pretenzivn«3ti ni torej nikdar manjkalo ua strani naših Italijanov. Ali tako cčitno, tako zavestno stavljenega si končnega cilja, tako zmago-sveetno, laso prozorno, da niti ne skrivajo in ne taje več svojih vezi z istorodni ki v Italiji ter poinoči, ki jim prihaja od tam doli — ne, tako niso še nastopali voditelji italijanskega gibanja v naših pokrajinah. Kako ojačene se že čutijo, priča ravno sedaj toli živahno gibanje za italijansko univerzo v Trstu. To gibanje postaja intenzivneje od dne do dne. A naraščajoča intenzivnost v tem gibanju je merilo za to, kako gotove se že čutijo ob opori od strani javnosti Italije, in, (»reko italijanske diplomacije, ob opori, ki POD I* 18 TEK 1 Ilirska romanca. Spi-al Ksaver Sandor Gjalski — prevedel t Radi Gosti, kakor sneg l>eli lasje «0 pokrivali glavo in bili so spleteni v frizuro po inodi iz štiridesetih let. Podolgaet' obraz mehkih črt je bil nenavadno bled, da se je idek> velike črne oči, os^ežljene z žarkim !»ogledom, a zalite s solzami. Neizrecna tuga je ležala v teh očeh, a tudi ozko stisnjene ustnice so izražale veliko žalost — in bilo je kakor da bi zadrževale tugo. V svojej navadnej črnej toaleti brez vsakega okraska in nakita je izgledala vendar fina, kakor, tudi držanje in vsaka kretnja jej je bila fina in odbrana. Zato pa niti ni kazala svoje tuge, niti ni žalovala. Niti najveselejših, najbuč-nejših društev ni se izogibala, nasprotno tudi ona je prinesla v društvo radost ;n veselje. Ko se je razlegala po »palači« rodoljubna pesem, ona je vsa sijala od radosti. Da, večkrat, večkrat so se jej cel<5 orosile oči, ter je naposled zapala v jok, tihi, morda blagodejni jok. Ena pesem, katere se je vedno največ veselila in za katero je znala tadi prositi, da jim jo daje avstrijska diplomacija v svoji predivni slepoti. Te dni smo omenili precej ostro kontroverzo med rimsko »Tribuno« in našimi italijanskimi listi glede vprašanja laške univerze za avstrijske Italijane. To navskrižje nas ne sme motiti. Kajti isto se dostaje le taktike, v stvari pa so jedini. < e bi smeli videti v gibanju za italijansko univerzo tako vprašanje, kakoršnje bi moralo biti po naravi, to je : kulturno vprašanje — ne bi mu mogli in ne bi mu smeli oporekati načelno. Sleherni narod ima pravo do svoje izobrazbe od prvih začetkov pa do najviših učilnic. To pravo velja tudi za avstrijske Italijane! Mi pa pravimo se svojega stališča, na katero nas silijo Italijani sami se svojim postopanjem nasproti nam, da l>i veljala, ako ne bi bili oni sami za pravili te pravice se svojim postopanjem. — Tudi mi primorski Slovani imamo svoja kulturna vprašanja. In mnogo nujneja, nego je zahteva po italijanski univerzi. Mi se moramo boriti za najprimitivnije pogoje svoji izobrazbi. A kdo nam jih odreka ? Kdo je v tem odrekanju fanatičen do besnila ? I tali -jani so to, isti Italijani, ki zahtevajo za-se italijansko univerzo in se o tem sklicujejo na naravno pravo vsacega naroda ! ! Tega »naravnega prava« jim mi ne moremo pri poznati, doklerje ne pri poznavajo oni nam! Dokler nam oni odrekajo elementarno šolo, ne prepoznavamo jim mi prava do univerze ! Dokler ostanejo oni fanatiki v tržaškem slov. š.)lskem vprašanju, morajo imeti v nas le nasprotnike tej nji h o v i aspiraciji, tudi če bila ista res le kulturelne nravi ! Vsi smo sino\i božjega Stvarstva, narave božje! Značaj »naravnosti« pa dobiva pravo ravno s tem, da je dano vsem, da je njega dobrot deležno vse, kar je izišlo iz narave. Saj to bi bil nonzens, ne /misel, ako bi bila stvarstva, izišla iz narave, izključena od tega, kar daje narava. Če torej Italijani izključujejo nas od naravnega prava do svoje izobrazbe, so se sami postavili izven narave ! Će oni odrekajo nam naravno pravo, so tudi izgubili pravico do sklicevanja na to pravo ! Politični pregled V Trstu. 24 novembra 1902. O položajn. Mladočešsi listi presojajo stanje krize prav s tistega stališča, kakor je bi jo zapeli, — a vendar, čim so zadoneli prvi akordi in prve besede: »Oj košutko crnooka« . . . , je starka skoro na glas zaplakala ter morala je oditi iz sobe, da se je skrila v temen kot kake nerazsvetljene sobe. Navadno je živela v Zagrebu, v gornjem mestu, — v nekej ulici, ki ni bila daleč od Jurjevskega pokopališča. Nekoč je bila Uogata, no, že rano, še za časa svojega življenja je porazdelila svoj imetek med sorodnike in sebi si je pridržala le toliko, kolikor je rabila za najnujnejše potrebe. A te potrebe so bile pri njej res prav malenkostne. Vendar — eno potrato je poznala tudi ona. Na predvečer vseh vernih duš je napravila velike stroške, da je nakitila grob julijskih žrtev in takoj blizu tega groba še en grob — z napisom istega priimka, ka-kršnjega je nosila ona. Za to priložnost je hranila yse lato, a že začetka listopada, ko se je povrnila domov, jej je bila glavna skrb, kako bo okrasila in razsvetlila zopet čim lepše in sijajnejse dva groba — dva svoja ljubljenca. A vendar ni bežala pred ljudmi. l)a, celo prijetna jej je bila druščina, raz umela je že'je in zanimanje vsakterega. Svoj« tuge ni kazala, a vendar je ni skrivala. Naj- je preciziral jk>s1. dr. Kramar v svojem po govoru s sotrudnikom nekega milanskega libia. : od tega je odvisno vse, da-li Nemci odnehajo od brutalnega načela, da v njihovem raznu-rju do Čehov morajo biti Nemci kladivo, Cehi pa nakovalo, da-li se povspejo na stališče jednasega prava za vse?! Tudi staročeški »Hlas Naroda« izjavlja, da bodoče vedenje Cehov bo določeno po vedenju Nemcev. Na češki strani niso biii nikdar gluhi za pozive na mirne razgovore. Stališče čeških poslancev ni sedaj sicer nič laglje, nego je bilo leta 1*90. Ali češka javnost se je mej tem precej korigirala. Parola o raztrganju dežele ne pltši sedaj tako kakor pred 10 leti. Čtški poslanci nimajo za seboj — povdarja staročeško glasilo — nikake ti gerske stranke, ampak narod, ki varuje svoja prava, ki pa je naklonjen miru ali vsaj premirju. Ce je tudi na nemški strani taka dobra volja, potem se utegne sedaj pričakovanje izpolniti, da sporazumljenje med Cehi in Neme: reši parlamentarizem in priaese mir obema plemenoma v deželi. Ta izvajanja staročeškega glasila kažejo na veliko Bpravljivoet in celo na veliko mero optimizma. Mi ne verujemo na take dispozicije v nemškem taboru, kakor tudi ne verujemo, da bi se merodajni češki politiki čutili takorekoč iztrgane iz velikega kompleksa avstrijskega vprašanja , in da bi bM.i res tako nerazsodni, da bi menili, da bi bil narod češki zavarovan pred germansko nevarnostjo že s tem, da se doseže kako premirje na Češkem in Moravskem. Nemško gibanje gre svojo veliko zgodovinsko pot, natančno proračunjeno in preko dežel Češke krone. Se le potem, ko bo premagana nevarnost pangermanizma za vso državo, se bodo mogli Čehi čutit* varne. Pr^j pa ne. Ako bi mislili oni drugače, bil bi to optimizem. ki bi se utegnil hudo maščevati. Dr Kramar o jezikovnem vprašanju. Milanski »Cornere della Sera« obe lodanjuje razgovor svojega sotrudnika z dr.om Kramafem. Dr. Kramar je menil, da bi se to vprašanje moglo prilično lahko rešiti, ako bi Nemci pokazali nekoliko odločnosti proti pangermanom in intransigentnim. Mi prenašamo — je rekel dr. Kramar — že tri leta to situvacijo, ki ne odgovarja ni naši, ni koristi naših narodnih nasprotnikov. Ali mi se ne bomo dajali motiti, ni po rajse je prihajala v Suhodinje in skoro vsa njena radost, kar je je imela na svetu, so bili ti suhodinjski dnevi. Na nje se je veselila vse leto. Vezalo jo je dolgotrajno prijateljstvo z mojimi stariši — še iz dnevov njene najlepše dobe, iz ilirskih dnevov. A razun tega je prihajala rada v stari dom. ker tu jo je vse spominjalo na one drage davno prošle dneve. Kakor sem že rekel, je prihajala navadno gospa Šu fanija vdova Belovic vsako leto proti koncu poletja — začetka septembra. V listu je naznanila dan in star ši so takoj poslali kočijo po njo v mesto. Tak dan njenega prihoda je bil vedno dan radosti in veselja. Prva leta smo se največ veselili mi otroci, ker je prinašala seboj vedno cele omote različnih igračic, no, kasneje — sem se največ veselil trenotkov, katere bom doživel žnjo v razgovoru o ilirskih dneh in ljudeh. Ona je znala tako milo in lepo pripovedovati. Že kakor dete sem zapazil, da stara gospa ima neko leseno, z železom okovano škatljo, na katero pazi kakor na zenico svojega očesa ter jo redno vsaki večor postavlja na mizico poleg postelje s križem iz slonove kosti. Zve del sem, da hrani v njej ostanek svoje doži vele pesmi, — nekoliko porumenelih pisem. grožnjah, ni po obljubah. Sedaj, ko je skrajni čas, a položaj jako resen, uporabiti čemo to priliko in ne mislimo delovati na to, da se položaj poprav', ako se ne zadovolji našim zahtevam. Jezikovno vprašanje se ima rešiti tako, da ne b > trebalo več vračati se k njemu. Položaj je zelo kompliciran. Panger-mani in radikalna agitacija v Češki rastejo neprestano. Severni okraji Češke in Moravske so pangermanski. Sedaj se mora pokazati, ako zmerni elementi res žele miru in ako so v stanu zajamčiti ekzistencijo tej državi. Čehi se popolnoma zavedajo svoje dolžnosti, ker vedo, da žive v državi, ki mora nuditi vsem narodom jednako pravo, ako hoče ekzistirati. Ali ne sme ostati pri samih besedah. Mi hočemo, da se določi, da imamo mi jednako pravo, ter da se nam v monarhiji da tisto mesto, ki nam pripada. Vlade, ki nam to krati, ne moremo podpirati. — Nemci pravijo, da se dva naroda moreta nahajati med seboj samo v razmerju kladiva nasproti nakovalu. To je nemško umevanje. Naše tradicije — je zaključil dr. Kramar — izključujejo tako egoistično tendenco. Mi hočemo ielnako pravo za vseh. Gibanje na Jživinozdravniški visoki šoli na Dunaju. Z Dunaja smo prejeli: Zadnjikrat sem Vam obečal, da Vam bom dalje sporočal o štrajku veterinarcev. Danes prihajam, da spolnim svojo obljubo. V zadnjem članku sem omenil, da so veterinarci na dunajski visoki šoli nastopili štrajk, ker jim je rektor razpustil zborovanje, dovoljeno jim po statutih. Ko mu je deputacija v soboto dne 15. t. m. v jutro javila, 'da so veterinarci odloČili štrajkati, dokler jim ne dovoli dvorane v zavodu za posvetovanje o svojih stanovskih stvareh, jim je rektor obečal, da se v tem pogledu obrne do kompetentnih oblastnij, ter da jim v ponedeljek dne 17. t. m. do 2. ure pop. sporoči o vspehu svojih korakov. In v ponedeljek jim je sporočil rektor, da ministerstvo nikakor ne dovoli dvorane, in da celo zabranjuje vsako spiehajanje v zavodu, ker da isto s natra za — demonstracijo. Čuvši to, so slušatelji enoglasno sklenili dalje štrajkati, a ob enem so zaprosili rektorja na lvovski visoki živinozdravniški šoli, da bi jih isti vsprejel na to šolo, Če bi ministerstvo ne hotelo ustreči njihovim željam. V torek so veterinarci odposlali deputacijo k poslancem vseh parlamentarnih strank, A zvedel sem na čuden — za hrvatske razmere toliko žalosten način. Bilo je to za časa, ko se je v nas razvila velika politična borba — na polju volitev. Stara gospa, poznana kakor Ilirka in radi tega protivnica novih razmer, je prišla na sum pri okrajnej gosposki. A Suhodinjski dvor jim je bil itak trn v peti. In res, nova gospoda novih razmer, podžupan Feri Copakovie in sodnik Fučak Gerbenjski, sta nameravala nekaj kakor hišno preiskavo, da bi videla, ni-li stara gospa prinesla seboj kakih škodljivih pro-' glasov. Oče se je smejal in jezil, no, stara gospa se je res jako prestrašila, in prvo, na kar je mislila, je bila njena škatlja. Poklicala me je k sebi in mi vsa razburjena in plašna razo-dela, da v škatlji hrani piBma svojega moža iz dobe njiju ljubezni. »Tega ne smejo dobiti ti ljudja v roke. Bilo bi bogoskrunstvo. A vendar mi je težko, da bi jih sežgala; ali naposled— rajši tudi to, nego da jih čitajo taki nestvori — ti ljudje! .. Bogoskrunstvo bi bilvt, — govorila je stara gospa, ter me takoj zaprosila, naj shranim škatljo na kakem sigurnem mestu. (Pride se.) kateri eo jim obljubili, da se zavzamejo za stvar. Poslanec Novak je precej isti dan stavil predlog v parlamentu, da se veterinarska šola pripoji univerzi. Za bodoči torek se pr čakuje, da bodo poslanci stavili nujen predlog glede preosno-vitve te šole. V sredo so slušatelji poslali peticijo na ministerstvi za nauk in notranje stvari, v kateri zahtevajo, da se šola pripoji univerzi, kakor peta fakulteta ter da se ista oddeli od vojnega ministerstva ter pridodeli minister-stvu za nauk. Nadalje zahtevajo tudi naslov doktorja, do katerega imajo popolno pravo, ker smešno je biti promoviran, ne da bi mogel dobiti ta naslov. V petek so imeli vetsriaarei shod v »Wiener Kess3iirce«, ki je sijajao vspel. Bili so navzoči tudi ntkateri poslanci, a jako mnogo je bilo živinozdravnikov in vseučilišč-nih dijakov. Na shodu sta govorila dva dijaka veterinarca (med katerima je bil eden Slovenec t o razvoju veterinarskih šol, o prilikah na dunajski živinozdravniški šoli in o opravičenosti zahteve po pripojitvi iste k univerzi. Potem so govorili razni poslanci, ži-vinozdravniki in v imenu vseučiliščnega di-jaštva en dijak, ki je naglašal, da so simpa-tije vseh akademikov na strani prirediteljev fchoda. Zanimivo je, da ni bil navzoč nobeden izmed profesorjev in azistentov živino-zdravniške dunajske šole, a to zato, ker jim je bilo zabranjeno od vojnega ministerstva, čiji uradniki so. Lepa visokošolska svoboda, kaj ne ? ! Na s-hod je prišlo mnogo telegra mov. Mej temi je bil oni z Lvova, s katerim javlja rektor lvovske živinozdravniške visoke šole, da vsprejme vseh C'J slušateljev, vspre jet z velikim aplavzom in oduševljenjem. Danes stoji v šoli oglas, s katerim rnini-sterstvo za nauk opominja štrajkujoče dijake, da začnejo obiskovati predavanja ter se izjavlja, da je pripravljeno dogovarjati se zrni-nister-tvoma vojne in notranjih stvari gle le zahtev veterinarcev. Kakor se čuje, mislijo veterinarci staviti kakor conditio sine «|ua non sledeče zahteve: d* se za njih drže predavanja popolnoma ločeno od kuršmidov, da jim se iz »legitimacije« in »meldungsbucha« briše »k. u. k. Mili'ar Thitrarznei Institut« in da jim se podeli naslov dr. Glede ostalih zahtev pa da jim da ministerstvo jamstvo, da se jim izpolnijo v bližnji bodočnosti. Iz ogrske zbornice. Razprava o imunitetni aferi poslanca Nessija se vleče brez konca in kraja. Kakor znano je bil Nessi rezervni častnik, a je moral položiti to čast radi svojega očitnega sovraštva do cesarske himne. Ogrska neizprosna opozicija meni namreč, da se je s tem postopanjem od vojaške strani kršila imuniteta Nessija kakor poslanca. V razpravi kaže ogrska opozicija kako sovraži skupnost monarhije in kako da ne pozna ozirov več niti c!c dinastije. Takov sad je dozorel duvalizem. Greh, storjen leta 18li7., ko so le Madjare pri poznali kakor polit ški narod na Ogrskem in so jim, kakor takim izročili absolutno nadvladje nad drugimi narodnostmi, ta greh se maščuje grozno. In zlo se je zarilo že tako globoko, da je vprašanje, da-ii je sploh še možna kaka re-rneduia. Tržaške vesti. Osebna vest. Konstruktor na tehniški visoki šoli ua Dunaju, naš rojak gosp. dr. M a k s o F a b i a n i, je dobil naslov izrednega profesorja. /ma?a treznosti. Afsra težakov je rešena v njihovo zadovoljnost, ne da bi bilo to gibanje zahtevalo ni najmanjo žrtev od njihove strani in ne da bi bila trgovina občutila tistih učinkov, ki navadno spremljajo taka gibanja in katerim posledice občutijo končno tudi oni, ki so jih izzvali. Mi nočemo tu govoriti o meri pridobitev od strani težakov ; nočemo ugibati, da li ne bi bili morda mogli doseči še več, niti nočemo ugibati o prigovorih mnogih trgovcev, da so danes razmere na tukajšnjem trgu take, da trgovine nikakor ne morejo več višati svojih streškov, ne da bi s tem spravljali v nevarnost svoje financijelno ravnotežje. Ne, o tera nočemo ugibati danes. Marveč hočemo akcentuirati način, kakor se je ▼odilo in rešilo to gibanje. Način pa je bil tak, da mora 1« z zadoščenjem navdajati vsakogar. Ta način priča, da so gibanju na čelu Btali trezni in razsodni ljudje : možje, ki so pač hoteli in so tudi vspešno varovali interese svojih varvancev, a ne da bi bili pri tem mislili na agitacijo, ki le poojstruje — na škodo vseh ! — razmerje med razredom in razredom človeške družbe. Kakor je bil način rešitve gibanja pohvale in posnemanja vreden, tako je tudi epilog na shodu težakov minole nedelje v gledališču »Fenicec prinesel uprav zlatega pouka vsem vrstem delavstva. Poročevalec Bertuzzi je posebno energično reagiral na insinuvacijo, da so bili voditelji gibanja podkupljeni. Da, podkupljeni so bili, to je res, ali ne od denarja, ampak od rezone, od razsodnosti. Vsi so govorili na trgovinski zbornici (ki je posredovala med težaki in delodajalci). R-izpravljali smo in bili prepričan , da to, kar nam dajo za sedaj je zadostno. Na to je govornik izrekel vse priznanje predsedniku trgovinske zboraice, g. Dimmerju. Ta gospod da je bil nevtruden v sv< jh prizadevanjih za dosego sporazumijenja med trgovci in težaki. C'elo z vozom je hodil v kavarne iskat trgovce. Na to je rekel gospod Bertuzzi doslovno : »Kdor govori o štrajku, ne razsoja; štrajk je grozno orožje ako seje rabi o nepravem času in more raniti onega, ki je rabi. I Dosegli smo veliko zmago, ki more biti v izgled vsem kategorijam d e -i 1 a v c e v«. V poznejera govoru svojem se je gospod Bertuzzi radoval na tem, da ee je tako izognilo štrajku, ker bi bil isti velik polom za trgovino. Druge kaste (delavcev), ker so bile trmaste, da so zavišile s tem, da so imele k rivo. Nasprotno temu pa js gibanje težakov spremljano po simpatijah vsega meščanstva in vseh novin. Končno je vskliknil govornik, da oni so se borili pri posvetovalni mizi in tako zmagali. Slednjič je izrekel še enkrat zahvalo trgovinski zbornici in posamičnim trgovcem na njih sodelovanju. Kar je govoril gospod Bertuzzi, je vredno, da si dobro zapomnijo naši delavci. In Se hočejo le ti umeti in dobro razmisliti besede tega gospoda, mora jim biti jasno, da so delavska gibanja za zboljšanje Bvojega stanja zadnje Čase uhajala na zgrešena pota. Dočim smo popred beležili velika gibanja, spojena z velikimi žrtvami od strani delavstva in delodajalcev, a z nikakimi ali le minimalnimi vspehi videli smo tu gibanje brez žrtev za prizadete, a — lepim vspehom ! Kolika razlika ! Razmerje je ravno naobratno: tam veliko žrtev in malo vspeha, tu nič žrtev in lep vspeh ! Pa še nekaj : tam veliko razburjeuja in po-ojstrenja med deiavcem in delodajalcem, tu pobotanje potom mirnega razgovora. Veliko hvalo so dolžai delavci gospodu Bertuzziju, da jim je izrekel enkrat iskreno besedo, ki involvira zlat pouk : da je štrajk, rabljen o neprimernem času, hudo orožje, ki rado rani onega, ki je rabi ! ! Neoporečna resnica. In resnico govore delavcu vsi oni, ki mu res hočejo dobro. V svoji iskrenosti pa je g. Bertuzzi segnil še dalje. Napravil je paralelo med vspehi tega gibanja težakov in vspehi prejšnjih gibanj ter je povedal delavcem v lice, da tudi delavec treba simpatij druzih razredov človeške družbe!! — Ves govor g. Bertuzzija je bil prevejan tople ljubezni za stvar svojih varvancev, ne da bi bila prišla iz njegovih uwt ni ena beseda, ki bi pozivala na slepo bojevitost. Mi častitamo gospodu Bertuzziju na pogumu, s katerim je povedal težakom, da delavska gibanja, vodjena od trmoglavosti, zavišujejo navadno s tem, da ima delavec — krivo ! Naravnost zlata pa je bila — kakor že rečeno — njegova beseda o nevarnosti štrajka, uprizorjenega o nepravem času ! In brez potrebne priprave ter nelogično — bi pridodali mi. Štrajk je vendar ultima ratio — zadnje sredstvo. Edino logično je pa menda, da se zadnje sredstvo — naj zadnje rali ! Potem še le, ko vsa druga sredstva niso nič izdala ! Logično je torej, da so voditelji delavskih gibanj popred pogajajo in še le potem, ko vidijo, da so vsa mirna sredstva odrekla službo, da odrejajo uporabo zadnjega in najhujega sredstva — štrajka. Pa ne le da je tako postopanje edino logiČDo, j ampak zahtevano je tudi od koristi delavcev. Delavec je siromak, ki težko nosi žrtve. Zato naj se mu nalagajo žrtve štrajka le v skrajni neizogibni potrebi. A kaj smo videli na dosedanjih delavskih gibanjih v Trstu ? Kar naenkrat je buknil štrajk in potem še le so se voditelji začeli j>ogajati z delo.lajalci. Tako je moral delavec — kakor so se že pogajanja zavlačevala — živeti brez zaslužka par tednov in morda tudi cel mesec. Na domu pa je imel družinico, ki hoče jesti in ne pozna ozirov na zahteve štrajka— Kolika dobrota je -torej za delavstvo, ako doseže kaj brez štrajka ? A kolika razlika je še le za ves tiaaneijelni položaj delavca, ako je kaj dosegel brez takih žrtev, ali pa, ako z vsemi žrtvami ni nič dosegel ! V tem poslednjem slučaju potrebuje leto in več stedenja in vzdrževanja, predno se zopet vsaj nekoliko spravi v ravnotežje. Gospod Bertuzzi se je mogel pohvaliti, da je odbor težakov dosegel lep vspeh in je ob enem mogel meščanstvu izrekati pohvalo in zahvalo. To je dejstvo, iz katerega naj bi si delavci crpili pouk, ki je zlat za delodajalca in za delavca, pouk, da ni res, da mora biti delavec, ako hoče kaj doseči, le v poziciji boja proti drugim razredom ! Splošna blaginja — in ta uključuje tudi blaginjo delavcev — se povspešuje le tako, da se uglajajo in vzravnavajo ostrine med delom in kapitalom, med interesi posamičnih razredov te družbe ; če pa si ti posamični razredi stoje nasproti kakor sovražni tabori, popolnoma ločeni eden od druzega se svojimi interesi, potem je neizogibna posledica ta, da trpe — vsi ! ! Življenje je kompozicija kompromisov, ker, kakor je človek navezan na človeka, istotako je cela skupina ljudij navezana na druge skupine ljudij. Usojeno nam je, da živimo eden z drugim in drug poleg druzega. Iz tega dejstva pa nam vsem navstaja dolžnost, da tudi skušamo izhajati eden z drugim. Ta nauk zveni delavcem tudi iz izvajanj gospoda B-rtuzzija na shodu težakov minole nedelje. Mi smo ta izvajanja pozdravili odkritim zadoščenjem, ker vidimo v njih znak, da je jela zmagovati — Ireznost. »Jeremijade«. (Nadaljevanje. Glej sobotno »Edinost«.) — Pisec brošure »Jere-mijade« govori nadalje o »napredku«, »socio-maniji« in podaje na koncu nekako idej al no sliko, kako bi bilo urejeno družabno življenje, ako bi ee hotelo do zadnjih konsekveuc izvesti program socijalne demokracije. III. Napredek. Napredek je hoja do resnice. Do te pa je mogoče dospeti le potom svobode in pravice. Kako pa je mogoče pričakovati napredka, ako bi se individualne duševne zmožnosti zatirale na korist solidarnosti in discipline ? In dalje, ako bi se talent ne nagrajal raz-merno njegovim zaslugam za človeštvo ? — Narava je podelila ljudem različno mero nadarjenosti, a to ima gotovo svoj namen. Socijalizera pa stremi za popolno jednakostjo. Seveda le materijalno, a te materijalne jednakosti ni mogoče doseči, dokler ni odpravljena nejednakost duševnih zmožnosti. Ako ne bi povspeševali razvoja talentov, ne bi mogli dospeti nikoli do velikih del, t. j. : izključen bi bil napredek. Smešno je torej hoteti po sili zatreti talente, ker to bi bil boj proti naravi, a na-lave ni možno premagati. Staviti se nadalje v boj proti kapitalu, pomenja zatirati napredek, ker ne-le kapital sam, temveč tudi stremljenje po pridobivanju istega je prava dobrota za človeštvo. Vsak človek stremi za tem, da bi imel vedno več: kdor toiej sovraži kapital, sovraži ga le iz zavisti, a zavist ne moie nikoli koristiti napredku. Jelen glavnih predpogojev za pravi napredek je razoroženje. Militarizem pa bo mogoče pogrešati le tedaj, ko se bo človeštvo znalo iznebiti sovražtva. Ko bo svobodno ljudstvo znalo ceniti in posluževati se pravice, pade orožje samo. Pisec zaključuje ta odstavek s trditvijo, da mora biti na zastavi splosnfga napredka zapisano geslo : Mednarod no človekolj u bje. IV. »S o c i o m a n i a«. — V tem poglavju se bavi avktor brošure s tisto čudno boleznijo, ki vlada sedaj med ljudstvom in katere vidni s;mptomi so grozn>« se množeča društva. Mnogo teh društev da nima pravni kakega pomena in se ustanovljajo le radi ambieijoznoati nekaterih oseb, ki so rade predsedniki, tajniki itd. V. »Sen bodočnosti«. To poglavje nam slika, kako bi moralo biti n. pr. urejeno naše mesto, ako bi hotelo odgovarjali zahtevam popolne jednakosti. Hiše morale bi biti zgrajene vse po jednem in istem načrtu, vBi bi morali biti jednako oblečeni, vsi ob isti uri podajati se na delo, vsi biti deležni istih zabav itd., kar bi ustvarilo vae življenje tako pusto in dolgočasno, da bi bilo neznosno. Kljubu vsem naporom pa bi se vendar ne dalo doseči popolne jednakosti, -ledni bi n. pr. stanovali v hišah pri morju in bi imeli krasen razgled, medtem ko bi morali drugi prebivati v dolgočasni notranjosti mesta. Nemogoče bi tudi bilo, da bi imeli vsi možje jednake žene in obratno: vsi starisi jednake otroke. »Divji lovec«. »Dramatično društvo« prehaja iz diletantizma na resno umetniško delo in vsled tega mora tudi kritika postajati vedno resnejša, torej prava kritika in ne samo slavospevi na pridnost in požrtvovalnost posamičnih igralcev, Kateri slavospevi koncem koncev ne koristijo ne drami ne posamičnim igralcem in kateri le utrjajo igralce v napakah, ki se pozneje ne dajo več odpraviti. Kritika je seveda dolžna izreči priznanje na tem, kar je dobrega, nje glavna naloga pa je kazati na napake in tako z igralci vred sodelovati na napredku drame. Po tem kratkem uvodu preidimo takoj k stvari sami. Dodati nam je še. da se ne bomo spuščali v podrobno presojanje postranskih malih ulog, ker se prav lahko zgodi, da bi bila kritika tozadevne uloge daljša, nego itloga sama. Igra je v svojej skupnosti izpala tako, da smo bili žnjo relativno popolnoma zadovoljni. Povdarjamo relativno radi tega, ker bi bila lahko bolje izpala, ali le tedaj, ako bi bili imeli igralci več časa za študiranje svojih ulog in za vaje. Z ozirotn na ta kratek čas pa moramo priznati, da je uprizoritev »Divjega lovca« izpala mnogo boljše, nego smo pričakovali. O tej priliki pa moramo omeniti, da ni »Dramatično društvo« krivo tega, da se je m^ral »Divji lovec« v taki naglici spraviti na oder, marveč se je moralo to storiti, ker je bilo gledališče le za ta dan na razpolago in je od nedelje naprej oddano do prihodnjega januvarja. Čestitamo torej režiserju g. Žužku, da je v tako kratkem času tako dobro uprizoril to igro in nam na ta način dokazal, da se marsikaj more, ako se hoče. Napak skupne predstave nočemo navajati, ker so bile iste naravna posledica zgoraj navedenega in se o reprizah gotovo odstranijo. Pohvaliti moramo režijo tudi na tem, da je znala znatno skrajšati do sedaj vedno predolge presledke med dejanji. Tudi kar se tiče izvajanja svoje ulogp, moramo gosp. Žužka brezpogojno pohvaliti. Ulogo Tončka igral je res u m e t n i š k o-dovršeno in nam ustvaril tip, ki nam ostano v trajnem spominu. Nestrpno Fino vselej pričakovali, da pride na oder, a žal nam je bilo vsakokrat, ko je -- odkrevsal za kulise. Poleg njega zasluži brezpogojno pohvalo jedino še naša umetnica gospa Po-nikvar (v obeh ulcgjh : kočarica Maruša in kovačica Špela). Gospod Borovščakev ni bil takrat na svojej navadnej višini, posebno blaznosti ni ne v maski, ne v igri prav pogodil. Gospod Borovš*akov naj nam ne šteje v zlo te navidezno stroge kritike; kriv je sam, ker nas je se svojo navadno izvrstno igro preveč razvadil. Gosp. S to k a je zopet pokazal napredek, le v ljubimskih prizorih nikakor ni vspel, sicer nam je pa ugajal. Gospod Štoka moral bi biti nekoliko j bolj izbirčen v izbiranju ulog: njemu primerne uloge igra mnogo, mnogo bolje, nego je igral Janeza. Pobeš&nje glave pristoja bolj ženski, nego »divjemu lovcu«. Sploh pa smo na njem opazili, da je jeden najprid-I nejših naših igralcev, ki se resno trudi dospeti do popolnosti. Približno isto bi se dalo prigovarjati tudi gospej Grmek, tudi ona ni bila srečna v ljubimskih prizorih. Nekoliko krivde na tem pa ima tudi pisatelj, kateri je hotel prikazati neko ljulnzen — brez ognja. Gospod B a c e k je jako dobro predstavljal bahača Gašparja in tudi njegovej igri bi ce vedli kaj prigovarjati. Njeg >va uloga bi pa morda zahtevala, da še mar-kantneje nastopa. Istotako je bil 'dober tudi g. Ponikvar v ulogi krčmarja. On sicer ni > briljiral, ali odgovarjal je svoji ulogi. Jako dober kovač je bil g. Nardin. G. Dekleva : bi nam bil ugajal, da ni njegova vnanjost tako čudno kontrasti rala z njegovo ulogo: to je bil v možki obleki oblečena gospica, ne pa gostaški sin. Komično je bilo gledati, kako je ee svojo nežno ročico tako — možko grozil Gašparju. Gospod Štular je bil dober Jež, on je sploh jako porabna moč. Prav ugajal nam je tudi pastirček. Kdo bi Bi bil pričakoval toliko |>oguma io gotovosti v nastopu od mladega dečka. Jedno malenkost pa moramo vendar omeniti, da-si je neznatna : poza, ko je priČetkom dejanja sedel in pel, bila je neestet čna. Jedno koleno mu je štrlelo visoko v zrak, med tem, ko mu je druga noga visela. Pohvaliti je treba slednjič zbor »Slovanskega pevskega društva«, ki Be je pod vodstvom gospoda Bartela v dveh ali treh dneh tako dobro naučil vse pevske točke. K zaključku pa vsklikamo »Dramatičnemu društvu« : le energično naprej po tej poti ! Predstava gospoda ^avrilovića. -- Danes zvečer bo Gavrilov ćsva dramatična družba predstavljala v prostorih »Slovar-ke Čitalnice« ob s. uri zvečer. Odveč bi bilo govoriti o igranju gospoda Gavriloviči in njegove družbe. V soboto ».večer srn* imeli priliko diviti se izredni spretnosti gospoda Gavri-lovića in soglasna sodba je bila, da je gosp. GavrilovV igralec, ki bi bil v diko vsakemu ve-likomestnemu odru.Radi slabega vremena pa so bile Djegove predstave v minolera tednu jako slabo obiskovane. Nadejati pa se je, da bo sedaj, ko je vreme dokaj ugodnejše, v tem obziru mnogo ugodnejše in da bodo njegove predstave mnogobrojno obiskovane. A k ade m i č no društvo »Slovenija« na Dunaju, ki je v novejšem času opustilo nekdanje liberalno stališče in se oklenilo narodno radikalnega programa, šteje sedaj že 115 členov in ne samo 45, kakor se je poročalo v časopisih. Od tega narodno-radi kalnega duha, ki sedaj preveja naš > akademičn o mladino «memo z vsem opravičenjem pričakovati, da osveži med našim narodom narodni čut, ki je posebno na Kranjskem in tudi drugod mnogo izgubil na intenzivnosti vsled ljutih bojev za liberalna in klerikalna načela. Drožbi sv. Cirila in Jletodija v prid je jel izdajati Svetko Hanibal Šserl, trgo\ec v Trstu, ul'ca Giulia št. 22, b;šfeote » Alrija«. Sto komadov v lepem zabojčku stane 3 K •60 st., ista množina brez zabojčka pa le 3 K. Večja naročila so ceneja. Za izpraznene zabojčke se izplača nabavna cena 6<> st. če se vrnejo nep< škodovani. Biškoti se pošiljajo tranko. Naročila zvršuje družbin založnik Svetko Han. Škerl. Ker se to izborao in ceno domače blago prodaja v korist vseslovenski šolski družbi, je rodoljubnim Slovenkam in Slovencem najtopleje priporočamo. Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na (»reti priredi v nedeljo dne 30. t. m. v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah predstavo »Graničari«, narodna igra v petib dejanjih s petjem. Napisal I. Freudenreich. Igro bo izvajala izvrstna dramatična družba gosp. Gavriloviča. Polovica čistega dobička je namenjena za vzdrževanje slovenskega otroškega vrtca na Greti. Na-ančn^je objavimo svoječasno. Drmibe premičnin. V sredo, dne 2»>. nov. ob lt>. uri predpoludne se bodo vsir ■ aredo« tuk. e. fcr. ottrajnega sodišča z* vilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : v ulici del Lkvd štev. 12. hišna oprava; v ulici Tiziano št. 1. II. n., hišaa oprava ; v ulici Romagna št. t>, hišna oprava ; v ulic Solitario št. 20, vaza, cassfcfirte in konji: v ulici Sanila št. S, tirjatve : v Carboli zgornji •št. .>81, h šna oprava ; v ulici S. Maurizio št. 8, hišna oprava ; v ulici Karneto št. 229, oprema v zalogi : v ulici Alfieri št. 4. III. n. hišna oprava : v ulici Montecucco št. 12, hišna oprava. Vrementkl T©*tnfk. Včera; : toplomer ob 7. uri zjutraj 1 °.3 ob 2. uri pop«-«'-S.7 C. — Tlakomer ob 7. uri cjutrai 76G.4 — Danes plima i b 6."»8 piedp. o ol 7.27 pop.; osefca ob 1.06 predpoli dn • id ob 1.01 popoiudna. - Vesti iz ostale Primorske X Krvav <-in v Konkafa. Mej Josipom Batistelle in Ivanom Visintinijem ter brati m tega poslednjega je bilo staro nasprotetvo. ■Dne 10. t. m. so se sešli v gostilni. Nekoliko časa so fie mirno pomenkovali. Okolo 11. ure zvečer so šli v kavarno. Čim pa so vstopili v kavarno, je Batistella zahteval od ka-varnarja. naj mu da kako oetro orožje, česar pa kavarnar ni hotel storiti. Brata Vizintina sta odšla iz kavarne na bližnje dvorišče po lopate, katere sta rabila čez dan, Battistella pa je tekel domov — po revolver. Yj nabitim revolverjem je dohitel potem brata Vizintina na trgu ter ustrelil na Jvana, katerega je zadel v pljuča, drugega je obstrelil na roki. Ivan Vizint n je storil [>otem še kakih 50 korakov ter padel na tla. Prenesli so ga v kavarno Martinijevo, kjer je konštatirala za jedne uro tja d< ~ a komisija, da je ubožec smrtno ranjen. Prenesli so ga domov, kjer je drugo jutro okoli 5. ure umrl. Zapustil je ženo z dvema otrokoma. Zapili so na to Btttistello, pa tudi pokojnikovega brata, kateri je Battistello obdelal z lopato. Oba so prepeljali v goriško bolnišnico. X Iz Knna'ske okolice nam pišejo : Dne 18. t. m. bila je na dnevnem re iu seje občinskega zastopa kanalskega tudi točka glede imenovanja občinskega tajnika. — Za to službo uloženih je bilo 12 prošenj, 11 v slovenskem in ena v nemškem jezikn. — Med prosilci bila *ta tudi dva domačinca. — 1 aenovan je bil tisti kateri je uložil prošnjo v nemškem jeziku, namreč g. Ignac Saxida jSaksidai iz Gorice. Ko je bila seja končana, je gospod župan poslal slethčo brzojavko izvoljencu: Ignac Sa.vda G«"»rz. In heutiger Sitzung als Sekret/ir er-nannt. K r i ž n i č. (Op. ured. To se nam zdi skoraj neverjetno in pričakujemo pojasnila.) Vesti iz Kranjske. * Šolske učenko — tatiC3. V Ljubljani so ujeli tri šolske učenke, ki so se utihotapljale v stanovanja in kradle. Na domu vseh treh je oblast izvršila h šao preiskavo. Našli so : žlice, žepue robce, dežnik, rokavice, kijuče, nogavice, sploh od predmete raznih tatvin. Kradle pa so tudi jabjlka, mleko, smetano, klobase itd. Deklice še nimajo še 14 let, torej sodna oblast nima pravice do njih. * Mesto poštnega odpravnika pri c. k. poštnem in brzojavnem uradu (111/4) v Gradacu (pel. okraj Croonelj) je razpisano proti pogodbi in kavciji 400 kron. — Letna plača 550 kron, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 100 kron, uradni pavšal 140 kron in letni pavšil za lokalno dostavljanje poštn h pošiljate v 140 kron. Prošnje v teku treh tednov od 21. t. m. naprej na poštna in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Razne vesti. Nova Aja Sofija Cerkev svete Sjijp, sedaj m< šeje v Carigradu, smatrajo za najlepš» cerkveno zgradbo, dočim je cerkev sv. Petra v Rimu najimpozantneja. Sedaj namerujejo v Ne\v VorkH sezidati novo Ajo Sofijo, ki bi bila zgrajana po uzoru sv. Sofije, ali v ve čem obsegu, nego je sv. Petra v . Rimu, dn bo v njej prostora za 70.0<>0 ljudij. Načrti izhajajo od patra 1. Bouillona v Ottavi, a izvedenje bo stalo neštevilnih milijonov. Kralj topov — mrtev. V Es*enn na Nemškem je umrl nagle smrti veleindustri-jalec Krupp, prtvi bogataš v Nemčiji. Njegova osta^na znala več sto milijonom. Letni dohodki njegovi so znašali 25.000,UO0 kron. To premoženje si je pridobil z uli vanje n topov ter druzih tacih stvari za vse države. Zadnji časi življenja njegovega, njegove razmerje v družini in vzrok njegove smrt: se čitajo kakor kakov roman. Socijalistično gla-s lo > Vor\\;irts« je obdolžilo pokojnika, da je na otoku Capi i počenjal gnusne zločine proti nravi in nravnosti in da ga je italijanska vlada izgnala od tam. Vsled teh obdolženj da je vladalo v rodbini Kruppovi silno raz-burjeuje, ki da je slednjič dovelo do tega. da je njegova soproga znorela in so jo morali od vesti v norišnico. Ali tu li na Kruppa samega da so rečena obdolženja s Ino delovala. Proti »VoMvartsu je uložil sicer tožbo, ali vznemirjenje je trajalo dalje, ki da je slednjič prouzročilo njegovo rano smrt. Zadela ga je kap v 41». letu življenja njegovega. V letu 1895 je bilo pri njem u službenih do 40 000 delavcev. Za de'avce je baje lepo skrbel. 1. Čitanje zapisnika zainjega rednega in izrednega obSnegi zbori. 2. Poročilo odbornikov. o. Poročilo klubovih načelnikov. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitve. G. Slučajnosti. 7. Zabavni del. Odbor [kluba slo?, agronomov na Dunaju se je dne 20. t. m. sestavil sledeče: predsednik : cand. iur. Janko Urbai ; tajnik: stud. agron. Rado Lah ; blagajnik in knjižničar : stud. forest. Franjo ^ahernik: pre glednik : cult. tehn. Fran Papež. Slov. akatl. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi dne 21. novembra 1902 v restavraciji »Giunes Thor« VIII. Lerohen-felderatrasse 14, svoj II. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom : Brzojavna pore čila. Državni zbor. DUNAJ 25. (B.) Zoora'ca poslance/. — Med došlimi spisi je mladočiški nujni predlog, tičoči -se zahtev gost lmčarjev Avstrije na državni konferenci, in tičoči se revizije pridobitnih in gospodarskih zadrug tsr zakona o krošnjarstvu ; potem nujni predlog pOsl. Kramara, v katerem s« omenja, kako je dr. Koerber zagrozil deputaciji iz Ćeške, da zakon o uravnavi plač učiteljem, kakor ga je sklenil deželni zbor, ne dobi sanKcije, ako parlament ne bi deloval. — Kramarav predlog zahteva, naj vlada takoj pove svoje namere glede doklad na pivo v zboljšanje učiteljskih plač. Med došlimi spisi je tudi interpelacija poslanca Breiterja, ki poživlja ministerskegz predsednika, naj da preuč ti obdolženja proti perzijskemu odposlancu, in v slučaju, da so ista resničoa, naj nemudoma zalite /a od perzijske vlade, da da zadoščenje in odpozove rečenega odposlanca. Zbornica je razpravljala o gornjem predlogu posl. Kramara. Utemeljuje svoj predlog je povdarja! dr. Krami r,' da odgovor dr. Koerberja nedopustno spravlja v zvezo delavnost parlamenta s sklepom deželnega zbora. D »ločiti treba, koga zadevlje krivda, ako se v učiteljstvo na Češkem zanaša duh, za kateri ni odgovoren nikdo v zbornici. Grof Uoluchotvski. DUNAJ 25. (B) M nister za vnanje stvari, gr< t* Gjlucho\viki, je o Ipotival v Kesztel v. Kruppova smrt. BEROLIN 25. (B) »Bjrliner Tage-blattc javlja iz Esseoa, da so oporoko pok. Kruppa cdprli v ponedeljek. Nadaljevanje tvornic v sedanji obliki je zagotovljeno. Profesor (elakovskv umrl. PRAGA 25. (B) Pr. fesor botanike na češkem vseučilišču, Celakovskv, je umrl včeraj v 68. letu svoje dobe. Za podržavljenje severne železnice. L V7 O V 25. (B) Tukajšnja trgovinska in in obrtna zbornica je sklenila v sinočnji seji, da uloži peticijo za podržavljenje severne železnice s 1. januvarjem 1904. Kegentstvo na Portugalskem. LIZBONA 25. (B.) Kraljica je »korte-som« položila prisego kakor rfgintinja. Diplomatski zbor je b l uavzoč na ceremoniji. Ladije v pristanišču so streljale v poz lrav. Štrajk na Francozkem. < HERMONT FERAjVD 24. (B.) Štrajk je popolnoma končan v vseh premogovnikih. Generalni štrajk v Havani. NE\V VORK 24. (B.) V Havani je navstal generalni štrajk. Štrajkujoči so razdejali vozove cestne železnice. Več uradnikov je bilo ranjenih. Na demonstraeji so bili en stotnik polieje in dva redarja ranjeni, dva štrajkovca pa ubita. Tudi po druzih delih mesta je bilo ranjenih več redarjev in vtč štrajkovcev. Dodatno k temu prosim, da bi mi slavno uredništvo »Edinost"« po.rdilo, da n;pem jaz brezimni dop snik člank« o unijat^kem vprašanju, na katere kaže >>lovenec« v imenovanem svojem č'anku »Razkrinkano unijat-etvo«. Trst, 25. novembra 1901. Ante S t e m b e r g e r. svečenik. Potrjamo, da člankov, na katere očevidno meri »Slovenec«, ni pisal gospod Ante Stemberger. Uredništvo »Edinosti«. Wilhelmov obliž. i E Ta obliž, ki se izdeluje izključno le v M lekarni Frana Wi!helnia c. kr. dvornega zalagatelja Jfeunkirchen, Spodnje Avstrijsko se rabi z dobrim vspehoiu v vsakem slučaju, ko se sploh rabi kak obl ž. Posebno koristen pa je pri starih nfvnetljiv h bolečinah, kakor pri kurjih očesih, rozenici itd. Dotično bolno me^to se oč'Sti, potem se obliž namaže na kos ta te t a ali usnja in se nar«je položi. Cena zavitku 80 vin., 12 zavitkov 7 kron, 5 ducetov 30 kron. V znak pristnosti je na om< tu grb občine trga Neunkirehen (devet cerkva). Dobiva se ^ vseh lekarnah. — Kjer ne :?(>. — Naročniki dobivajo po 30 vin. f»nop?S franko. „Knjižnica za mladino:11«!^ »SALONSKA KNJIŽNICA«, izs'e stri knjige. »SVETOVNA KNJIŽNICA*, izšle tri k nji ne. »VENE < SLOVANSKIH PO VESTU«, izšlo sedeui knjig. Naročila sprejema zalozarna „Goriška tiskarna" A. Mrščel v Gorici. V TRSTU prodaja prvo dvoje : Tobakarna M. LAV-RENĆIČA nasproti veliki vojašnici. POSLANO. Slavno uredništvo »Edinosti« v Trstu. Glede na članek »Razkrinkano unijat-stvo«, prijavljen v današnji številki ljubljan skega »Slovenca«, sem poslal si. uredništvu istega nastopni popravek : »Slavno uvtdničtvo »Slovenca« v Ljubljani. Na podlagi 19. tiskovnega zakona Vas prosim, da sprejmete v svoj cenjeni list glede na Članek »Razkrinkano unijatstvo«, prijavljen v številki 270. cenjenega »Slovenca« na Htopni popravek. Ni res, da sem jaz v »Edinosti« razširjal takozvano unijatsko idejo in kakor brezimni dopisnik »Elinosti« metal »narodne odpad-nike«, »podkupljene latinizatorje«, »cea. kr. škofe«, »Vihinge« in druge lepe naslove, kakor žoge na papirnate stene tržaškega lista. Vsled tega (d^adejo tudi vr>a druga izvajanja na škodo moje osebe. Trst, dne 25. novembra 190^. Ante Stemberger. katoliški duhovnik.« Msanier Un Kini Pr*» t* iiajračja tovara* pohll«** vaeb rrst. •J T R S T S< © © i © © a © © (S (9 (S & q & TOVARNA r Via Tm, vogal Via LMtaan ZAL.O&K t i Piazza Raaari> »> I I (šolsko poslopja) | In Via Rlbarga »I. Zt Talafon »t. 670. Sf st St st s» & Velik U bor lapecartj, tremi it fUk. Is-TT*mj« utoibr tudi po posebnih načrtih. Ceno btti konkareno«. ILUmOTAU CIIII IA S T 01J II muo Predmet! postavio sa na pa» obroci ali žaiezntoo rrameo. TOUflRNfl POflISTUfl IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — UstanovIj. 1848. H cn H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Ntiti miki. ii v i m i narisi, naprti za (»obe na zahtevaoje — —--— — brezplačno. — — —--— FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster 1UT aia Gitiini II — BARiGVIJE izrmi pokopališča Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domuc v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in Jako nizke, ti Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naroćbe udani Ferdo G u št in čič k lesar si i mojster. 0 0 0 0 A 0 0 C M. Aite trsovlna z man i ta k t urni m Matroni al. Muova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico al. Nuova. ogel ul. S. Lazzarc st. 5 si dovoljuje obvestiti flavno občinstvo in cenj. odjemalce. da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovil« zgoraj omenjeno podružnico zato. da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce'ij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše i* pr ih tovarn, posebno pa snovi za mo^ke in tenske obleke, srajce. ovratnike, ovratnice , tu je velikanski izbcr platnenega in bombažnega blaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST piip<->roča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroČile za vsakovrstne izdelke po načrtu ali po prt ve, krtere izvrši v i:ajkrajšem Času in v poloo zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v ~mis.u gesla : Svoji k svojim ! 0 0 o o o o o o o tprejema naročbe na moške obleke Q po nirri, katete izvrši najtočneje in najnatan- Q a neje po cenah, da se ni bati konkurence a q Poskušati, za se prepričati! q iooo-oo—oo-oooe Glavni zastop za Trst. Kras, Goriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena o 1 dunajskega bančnega društva in I avais e hipotekaibe in menične batike v ]Vli nakovii. Sprejema zavarovanja ua življenje v laznovrstn.h kombinacijah in proti nizkim premij:.m. Sj>ecijfclno zavare vanje otrok brez z-travniškega ogleda, izplačavši v slučaju že nitve ali prehoda v voj tke zavarovani zne-eek pn t malemu Ovibitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Corso št 7 Telefon 469. ili« it Fmr krčma ulici Geppa štv. 14 7očl vina prve vrste: liter jm> Bela vipavska črna istrska 40 kr 40 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na doni od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 36 kr. črno istersko liter po 36 kr. Priporoča fe tudi krčmarjem, katerim dajem \ino od 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni Josip Furlan, lastnik• _ TRGANJE X KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^ ^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^ Žele dt ne lolejnuV trPotćeve9a soka in franco-sluzi antirheuminega ^^^ težka piebivljaria pri *>n» - punino mazila. < . «» steklenici^^^manjkanju teka, kmesnju. reravici^^^"*^ N "'j'!^* . .av.-tii.m^^^ bruhanju grče in punapfti želcdec.^C" n.!ih ^„iV.^h iu » *t:iiuo, a.k<> ... ... » , * ^^ 7rsliytnje. rt val krvi v ghm, neresne bolezni nadaijne poUje. o o e e o o o zdravi 1.2«. ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O t r oi k e. On čisti Iri Itr je rajholje zdravilo »a notrnnje in vijanje bolezni. O Ccra cnictu 12 etekleničič 2 gld. 50 nvč.. 24 stekleničlč ^ ,.aq „v 4 gld. 50 nvč.. s poitiiino. aio te denar naprej\./r,,,,,) pošlje lekarni ^^^ rojdvu »s S A 1 \/ A T O R" onint«Hl nt o,,i,i r\ 1_ V M I v/ H »aofcparitJ«! s n.ii.>ct>| ena.» v Varaidinu oqeJCdn z !ABJd -po aaojsioou auzo^ aBnjp in 9|nz aBod auoios o^oj aor| vz f.udm jru.">|> A««':;'« oinniMKl ni mii|!|ioin •z n.ii:»n<>| ni. , > *ofl>>i m oj \ i ti «'fn«,-> £»; mitji "vri -;f]<|a>u lAiJi/i« < i|rj< dn orfjrftn * « n«yt« t? s .»fnriijs ri|.»aaj«l of<»^ h 'snu juiu-tu^Tiu ni ^aif]«|az«> xsz i^viu (Hrvatsko) NIHV0M3 vavwod vAONvnn I Henrik A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Sposlovano slovenske psuodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtietodijevo ^m cikorijo, oooooooooooooooo JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vin koloni jalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega^ — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-roč no blago tudi na deželo na debelo in irobno. — Cenike razpošilja franko. v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za darove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd, itd. Najzmernejše cene. Pri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira pianetf oalmatik, pluvial, hutneral, roketov. kvadratov, kola rj t v Le<>, prsmko*, tui*al« hrevirjev, ritua'ov, dinr «>v in m štev luo nabožaih lazličn«. fino vezanih knjig hv» čfik- v, križev. svetilnic k*-ldiov, eibor.ev se sreb-no knpo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti i*i kvaliteti, uraetn^Uo delo v n manskem k»irioini, priporočljivih po-ebuo za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska k*kor tudi imš.ne sviče 1. in 11. » rfi*-. podo'". >enoe-. kr/c** in svetoj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovr-tnih drugih del spadaj« čih k b« gočaniju, zvtšij«» vezanja (figami), najfiuejša za za-tave, j>'«grinjala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. j Naročitve se izvršijo točno in hitro. x Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. ) ( Z odličn m spoštovanjem AlltOll J. VogriČ. ' Mihael Zeppar ima zalogo peej ol maj like v velikem izboru, >anoa novost, bodici glet. 'i-u Podpisani priporoča svojo pekaroo in slasčičarno, v katerej se dobiva trikrat na dan svež kruli in slasčice vsake vrste. Prodaja tudi : vsakovrstne moke iz < grških mlinov po najnižjih cenah, in pristni najtineji refošk v steklenicah. Sprejema se tudi domač kruh v pecivo. Udani Peter ne L Obuvala! Pri Pepetu KraŠevcu zraven cerkve sv. Petra iPiazza Rosario pod ljud. 5olo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. PoJ-tne naročbe se izvrse takoj. PoJiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^» na debelo iu drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip St&ntič če vi j. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-ftega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo aH j megleno politiraue. wer $ogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolić, stenskih ur se rahaja v dobroznani zalogi pohištva i Rafael Italia Trat - al. Malcanton št. 1. - Trst. li