241. številka. Ljubljana, v petek 21. oktobra 1904. XXXVII. leto. Uhaja vsak dan avečer, iaimai nedela in prasnlke, ter velja po posti prejeman sa avatro-ograka dežele sa vse leto K K, sa pol leta 13 K, sa četrt leta 6 K BO h, sa eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem oa dom sa vse leto 84 K, sa pol leta 12 K. sa četrt leta 8 K, sa eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, plača sa vse leto 29 K, as pol leta 11 K, sa četrt leta 0 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje Id si al a toliko teč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpcsujatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peter ostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ss trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* (rankovati. Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnletvo je v Knaflovih alicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, apravnistvo pa v pritličja. — Upravnistvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. adniinistrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon fit. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon fit. 8&. Klerikalno hinavstvo. Zadnje tedne se vnema „ Slovenec" zopet za spravo med narodnonapredno in med klerikalno stranko. V različnih noticah namiguje na tako sporazum-Ijenje in kakor povsod na svetu, so mdi pri nas naivne dušice, ki to verjamejo in smatrajo to za golo resnico. Tega je pač kriva le nizka stopnja splošne politične izobrazbe. Ljudje, ki se dajo hipnotizirati s puhlimi frazami, seveda nimajo zadosti preudarnosti in bistrovidnosti, da bi mogli spoznati, kak zajec tiči za tem grmom. Ljudi, ki verjamejo, da imajo klerikalci resni namen skleniti z narodnonapredno stranko lojalno spravo, moramo samo pomilovati. Taki ljudje ne poznajo klerikalcev in njihovih namenov in so zadnjih deset let spali, Četudi z odprtimi očmi. Že žalostna usoda pred kakimi šestimi leti sklenjene sprave mora vsakega podučiti, da je vsako resno po-razumljenje, ki naj ima v sebi jamstvo trajnosti, popolnoma nemogoče. Narod-nonapredna stranka se je sklenjene sprave držala lojalno in zvesto, a klerikalci so svojo moško besedo čez par tednov snedli, prelomili obveze in poteptali pogodbo ter sploh nastopali tako, kakor da je bila sprava pogodba samo vrv, spletena za to, da se ž njo zadavi narodnonapredna stranka. In tudi danes ne žele klerikalci drugačne sprave in Če se delajo take, kot bi jo Želeli, je to samo hinavstvo, je to zvijačen manever, s katerim bi radi zabili klin razdora v narodnonapredno stranko. Kmalu bo leto dni, kar so se klerikalci enkrat ujezili in odkritosrčno povedali, kaka sprava je po njihovih nazorih edino mogoča. Zgodilo se je to 14. novembra leta 1903. v št. 264. r Slovenca". Dotični Članek „Slovu. je obudil po vsem Slovenskem senzacijo, kajti iz njega se je spoznalo, da odklanjajo klerikalci vsak kompromis, vsako pošteno zbližanje, vsako lojalno poravnavo, vsako sporazumljenje o vseh skupnih zadevah in da je sprava mogoča samo, če narodnonapredna stranka brezpogojno kapitulira. „ Slovenec" je tedaj brez ovinkov povedal, da se mora narodnonapredna stranka odpovedati vsemu, kar nasprotuje klerikalnim načelom, da se mora vse politično delovanje narodnonapredne stranke in pisava narodnonaprednega časopisja držati klerikalnih načel, pred vsem pa da se mora narodnonapredna stranka odkrito in brezpogojno odpovedati liberalizmu in njegovim načelom. Sprava je po „Slovencu" drugače absolutno izključena, kajti po nazorih klerikalcev je mogoča samo taka sprava iz katere se rodi ena sama .krščanska - demokratična" stranka, to je ena sama klerikalna stranka. Tako so lani jasno in precizno izjavili klerikalci in njihovo postopanje na Dunaju in v Ljubljani tudi priča, da imajo trdni namen, se po tem ravnati. Sedaj seveda, ko je njih položaj skrajno neprijeten in ko jim kaže d e-lati se spravljive, sedaj seveda prav hinavsko žvižgajo drugo pesemco, a podobni so ptičarjem v mestnem logu ki tudi prav milo in vabljivo žvižgajo, da zvabijo v svoje mreže in zanjke ne kaj neprevidnih ptičev. In ne fant jurer de rien — zato tudi ne rečemo, da klerikalni ciparji ne bodo s svojo hi-navŠČino napravili nič plena, gotovo pa je, da sedejo na njihove limanice in se zalete v njihove zanjke samo politični kalini. _ Vojna na Daljnem Vztoku. Ruski uspehi ob reki šaho, Berolimkemu »Lokalanieigerju« se poroča iz Petrograda: Poročila o zmagah na bojišču je prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem, zlasti ker ao dosla baŠ ob petdesetletnici prvega naskoka na Sebastopol. Zatr juje se, da so Rusi v nočnem boju 18 t. m. že rabili topove, ki so j h prejšnji dan odvzeli Japoncem. T e - kom tega boja so Rasi levo j a p o n s k o k r i 1 o porasili in ruski voji so gapopolnoma odresali od ostale armade. Zavzetje gore »Osamelega drevesa« je zlasti zasluga generalmajorja Pu-tilova, poveljnika druge brigade 5 vshodnosibirake strelske divisije 2. sibirskega armadnega kora j ta gora, ena najvažnejših stratsgičnih točk, se je po njem kratila sa Putilovo goro. Najljutejši boj je bil artiljerijski; Rusi so uničili skoro vse moštvo in vse konje pri japonskih baterijah. General Kuropatkin je vkljub najhujšemu ognju osebno pregledal vse zavzete posicije in je dotičnim vojem, ki so se v boju odlikovali, iirekel svojo zahvalo. »Bsrliner TagblatU pa javlja: V ponedeljek so Rusi zavzeli več važnih posioij in so prodrli proti jugu. Železniška postaja Šaho je v ruskih rokab. V vseh teh bojih so se slasti odlikovali kozaški prapori generala Miščenka. V ponedeljek je trajala bitka do 11. ure ponosi. V torsk je bilo vsled velikih nalivov vse mirno. Pa najljutejiem boju se je Rusom v ponedeljek posrečilo, isvesti zaželjene operacije na le-vem japonskem krilu. Pet japonskih divizij poraženih. Po poročilih iz Harbina so Rusi zavzeli železniško postajo šaho J a-ponci so bili potisneni proti j u g u I * Mukdena je odšel pcgeben vlak z vojaškimi oddelki v Saho, ki ima nalogo, postajo zopet urediti in jo držati. Z vso trdovratnostjo se vzdržuje vest, da je ruska armada po najljutejiem boju porazila pet divizij japonskega desnega krila pod povelstvom generala Kur o-kija in ujela več sto Japoncev. Po drugih poročilih pa ste bili poraženi še dve drugi japonski diviziji in sieerena nalevem krilu, kjer vodi operacije general Oku, druga v eentru. Zatrjuje se s vso resnostjo, d a so Rusi v celem ujeli 12.000 Japoncev. Vse to se je zgodilo v sredo ld. t. m. Zmaga ali smrt. »Vossische Zeitung« poroča is Petrograda: K ruaki fronti je te dni dospelo po železnici 20.000 moi is Kirina. Ta voj je popolnoma svež in je šele pred dobrimi štirinajstimi dnevi dospel is Evrope v Kirin. Kuropatkin je s temi svežimi, čilimi mošmi okrepil svoj center. Tudi Ojama je dobil novih vojev na po moč. Vsak čas se priiakuje, da se odloči bitka, ki že stdaj traja vel nego deset dni. General Kuropatkin je brzojavil earju, kakor se javlja, da bo natanino izvedel earjev ukaz, svoje porodilo pa je konial z besedami: »Vsa r u-skaarmada prisega, di bo častno zmagala, ali pa umrla za domovino in carja« Najnovejša poročila z bojiiča. »Birževija Vjedomeeti« so dobile včeraj is Mukdena tole brzojavko: Kozaški prapori generala Miščenka so imeli boj z dvema bataljonoma japonske pehote. Ogenj ruske artiljerije je bil tako «-k takten, da so japonske baterije morale umolkniti. Na to so se Japonci jadrnoumaknil i. Včeraj so naši sprednji voji na zapadni fronti obkolili eden japonski bataljon in ga prisilili, da se je moral vdati. Japonei se počasi u m i č e j o. •Standardu« se poroča iz ruskega glavnega taborišča: Kuropatkin je izdal povelje, da morajo vsi voji vztrajati na svojih pozicijah in se na noben način ne smejo umikati. Splošno se sodi, da stopi Kuropatkin znova v ofenzivo. Isti poročevalec javlja, da so Japonci 18. t. m. uničili cel ruski bataljon, ki je prekoračil reko Tajci. Japonoi so pri tej priliki streljali s puškami na stroj. — »Novoje Vremja« javlja is Mukdena, da se je za zadnji ruski uspeh v prvi vrsti treba zahvaliti hrabrosti finskih polkov 2 2 pehotne divisije. Kje je resnica? »Novoje Vremja« priobčuje tole brzojavko is Mukdena: Japonci so se 19. t m. počasi umaknili. Na celi fronti se vidi odsev ognjs. Iz tega se sklepa, da so Japonci zažgali svoje provijantne zaloge. Čim se nekoliko issuše pots, prične se nova bitka« ker sta sovražnika še na celi fronti v neprestani dotiki. V nasprotju s to vestjo pa se poroča iz Londona: Po vesteh, dofilih iz jsponskega taborišča, je bitka ob reki Saho končana. Končali le je z japonsko zmago, ki pa ni bila odločilna. Kuropatkin se je v polne m redu umaknil s celo svojo armado na svoje nove pozicije. Na Japonskem in Angleškem se priznava, da so se njegove strategiške zmožnosti pokszale v bitki ob reki Šaho v najsijajnejši luči. — Ali so miloatni ti goapodje Japonci in Angleži! Ob koncu koncev vendarle pusto ubogega Kuropatkina, ki so ga že deset dni vsak dan temeljito porazili, da je bežal v popolnem neredu seveda — proti severu, izgubivši malone vso svojo armado, da se v polnem redu umakne s vso svojo armado na svoje nove pozicije! In to primanje Kuropatki novih zmožnosti iz japonskih in angleških ust! Prekrasno! človek bi res skoro prišel v skušnjavo, da bi snel klobuk pred tako velikodušnostjo, ki celo sovražniku ne odreka svojega spoštovanja in občudovanja. Toda, kdo se ne spominja, da so še pred nekaj dnevi japonska in Elvira. (V. Jelene.) Mlada in lepa je bila Elvira. Vitkega staBa, strastno se dvigajočih polnih grudi, bela v licu kakor ala baster, fantastično povita frizura iz kostsTijevih las, živih Lrepenečih oči, taka je bila Elvira. Moj prijatelj Rudolf mi je vedno govoril o nji. Slikal mi jo je kakor tngela, polnega veselja, sreče, živ ljenja. Vsak dan je hodil mimo nje nega okna in zdelo se mu je, da ga pozdravljajo rdeči nagelj*, da pošiljajo pozdrave temne zavese njenega okna. In ako je njo zagledal med nagelji, ko se je nje beli obraz dvigal nad nageJjčki, tedaj mu je posilila kri v upadla lica, zatrepetal je in jo s tresočo roko pozdravi!. Ona mu je nalahno ozdravila, bradica se je dotaknila rdečih cvetov, ki so se zamajali. Rudolf pa je zavidal rdečim nageljČkom, ki se je njih dotaknila njena lepa bradica. Odšel je naprej, a v duhu je še vedno videl njo, pred oči mu je priplavala njena suka. Pordela bo njegova bleda lica, žile v sencih so se mu napele, oči so mu pa zrle in bulile brez c l,ev, kakor da bi iskale nekaj velikega, ne-dosežnega. Rudolf je bil slikar. S pomečjo nekaterih požrtvovalnih ljudi in deloma s svojim delom, posrečilo se mu je priti na monakovsko akade demijo. Nepopisni trud in uničevanje ga je stalo to njegovo življenje. Vse atelje je obleta!, da je dobil male zaslužke, da je mogel živeti. In živel bi on tako rad! Živeti! Kolikokrat se mu je porajala misel, da je brezplodno njegovo koprnenje, da mu vse, kar si je domneval uspe v prah bližja bodočnost. A ni obupal. Po dovršenih študijah Be je vrnil v domovino in se nastanil v manjšem mestu. Z najlepšimi nadami je prišel iz tujine, delati je hotel; stopiti je hotel v življenje. A skoro je uvidel, da se je trudil zastonj, hrepenel je po delu, a dela nI ime!, razstavil je parkrat svoje sliko, a kupca ni našel Ia ta krat je obupal, begal je naokrog, ali pa sedel v svojem ateljeju, glavo je imel uprto na reki in je gledal pred se . . . Začel je slikati portrete, da se je mogel preživeti, začetkoma se mu je studilo gledati te fiiistrske obraze meščanov, ki so sedeli pred njim. S časoma pa Be je privadil tudi tega; mehanično je slikal in le tupatam je malo prenehal z delom in ae zamislil. Potem je pa delal zopet dalje. Izbegaval je vsako družbo, zvečer je šel v k ko zakotno gostilno, tiho sedel pri svojem vinu in pil. Le zdaj in zdaj je globoko zasopel, kakor da bi ga dušilo to ozračje. Takrat je pa vzel v roke kozareo in pil. Ko je šel pozno v noči domov, je šel v svoj atelje, prižgal luč in se ogledal. Zdelo se mu je, da se mu raz sten in stojal reže oni i 11 i -strski obrazi. Ugasnil je luč, in se vlegel na divan, a še v tem je gledal one tope obraze, rdeče nosove . . . Nekega dne pa je prišla ona k njemu, da bi jo portretiral. Skoraj Žal mu je bilo, da bo tudi ona vi sela med onimi brezizraznimi obrazi, a vendar se je z veseljem lotil dela .. . Delal je počasi, samo da je bila ona večkrat pri njem. Ona pa je uprla vanj svoje čiste oči in Rudolf se je zatopil v ta pogled . . . Ko je odšla, je strmel še vedno na mesto kjer je sedela ... Po vsem telesu je trepetal, zaljubil se je v Elviro, vedno je sedel pred njeno sliko in nepremično zrl vanjo. Ko pa je sama čez nekaj dni zopet prišla, vzradostil se je je, kakor otrok nove igrače. Bal se je dneva, ko bo ona zadnjikrat pri njem, brez nje si ni mogel več predstavljati življenja. Slednjič je prišel oni dan. Ko ji je podal roko, ko se mu je ona ozrla v oči, zdelo se mu je, da je dal roko svojemu življenju. Elvira je odšla . . . Dolgo je gledal Rudolf skozi okno za njo. Na voglu ulice se je Elvira še enkrat ozrla, njiju pogledi so se srečali in izginila je . . . Dolgo je še slonel Rudolf na oknu, ko se je obrnil, zdel se mu je atelje tako pust, tako prazen . .. Lahnih korakov je šlo življenje, iz njega odplavala je kratka tiha sreča, r*zdimila se je vsa poezija in Rudolf je ostal sam . . . Izgubil je vse veselje do dela. Hodil je okoli zamišljen, le kadar je šel mimo njenega okna in se ozrl kvišku in zagledal med rdečimi nagelji njen alabasterski obrazek, zjasnilo se mu je liee . . . Nekega dne je slišal, da se je Elvira zaročila z mladim uradnikom . . . Začel je veliko piti, po oele dneve in noči je presedel po gostilnah; začel zahajati v družbe in neizmerno pil. Ako ga je kdo hotel zadržavati, da ne bi pil preveč, je plačal in odšel v drugo gostilno. Zanemarjen je hodil okoli, klobuk je imel potlačen na čelo, nemirno se je potikal is gostilne v gostilno. V atelje ni zahajal več, debel prah je po-legal po raznih skicah in početih slikah. On pa je pil in blodil. .. Slednjič je omagal. Uničilo ga je njegovo življenje. Obležal je; že poprej v svojih dijaških letih, ko se je trudil v tujini, nakopal si je bolezen, ki je njen kal vedno nosil v prsih. Nekega dne sem ga obiskal. Vo- angleška poročila slikala Kuropatkina kot moža bres smoinoati in volje, ki je absolutno nesposoben, da bi do vedel rusko armado do zmage! Cemu sedaj ta nepričakovana pohvala? Japonci hočejo to pet javnost »nafar-bati« o svoji zmagi in, da bi bila ta »farbarija« manj sumljiva, so nekaj dišečega kadila porabili tudi sa Ku ropatkina. No, pa na te sicer spretno ■ustavljene limanioe se bo ujelo le malo kalinov. Deset dni so Japonoi neprestano vsak dan trobili v svet, da je Kuropatkin poražen, da je izgubil malone vso svojo armado in da z njenimi ostanki v popolnem neredu beži proti severu, a Kuropat kin je vztrajal v svojih pozicijah in zadal Japoncem udarec sa udarcem; eedaj pa so mu Japonoi dovolili, kako milostno, da se sme umikati — ne več bežati — in sicer v popolnem redu in z vso svojo armado. če primerjamo prejšnja japonska poročila z dejanskimi dogodki, moramo iz gori navedenega poročila sklepat-, da se je ob reki Šaho dogodilo baš nasprotno, kar se zatrjuje, to je da so zmagali Rusi, ako je ▼obče že končana dotična bitka! General Linevič je že ob fronti. »New Y o r k Heraldu« ss brzojavi]a iz Tokija: Ujeti ruski oficirji zatrjujejo, da je usurijski armadni kor, kateremu poveljuje general Linevič, že dospel k fronti. Nahaja se kot ar-znadna rezerva južno od Mukdena. Levemu ruskemu krilu, ki se je bojevalo proti Kurokiju, je poveljeval Linevič, pod čigar poveljstvom je bil tudi general Mišoenko s šestimi kozaškimi polki. Boj za Port Artur. Neki japonski častnik, ki je bil pred Port Arturjem ranjen, je dospel te dni v Čifu. Izpovedal je, da je v celem pred Port Arturjem že padlo 50.000 Japoncev, dočim se število ranjencev ne da niti določiti. Gori navedeno število smatra tudi vsa armada za avtentično. Častnik je potrdil, da končajo skoro vsi naskoki na trdnjavo s bojem na bajonete, in izjavil, da armada že hudo trpi vsled mraza. Dasi so Japonoi doslej zavzeli šele dve neznatni utrdbi, vendar mislijo japonski častniki, da pade trdnjava tekom enega meseca. Japonoi imajo sedaj pred Port Arturjem 400 topDv, ki so večinoma postirani v črti Volčja gora-Takušan. Ogenj teh topov pa bo šele učinkoval, kadar bo v japonskih rokah vsaj nekaj važnejših sprednjih forov. Vest o odplutvi baltiškega bro-dovja je "Japonce silno vznemirila. Zato so podvojili svoj trud, da čimprej dobe trdnjavo v svoje roke. Bombardma se neprestano nadaljuje. Is Čifua se poroča: Pri Miaotav-ekih otokih, glavni operacijski bazi japonskega brodovja se je potopil ščeni obraz so mu zakrivali dolgi razmršeni lasje; podal mi je tresočo roko. Ustrašil sem se njegovega pogleda. Bolestno se je zasmehljal in rekel: »Pri kraju smo!« Skušal sem ga tolažiti, a beseda mi ni šla iz ust. Nekaj časa me je poslušal in mi odgovoril: »Ne govori! Vem, da sem izgubljen! V dolgih urah sem premišljal, zakaj da sem živel. Zdaj vem, da je bilo vse moje življenje brezpomembno, da izginem iz sveta kakor nadležni komar, ki ti je šel na lice, ti ga pa ubiješ! Kesam se, da nisem poprej storil vsemu konca!« Dolgo čaBa sva se že pogovarjala; naenkrat se zgane, malo se dvigne in me vpraša: »Kaj pa Elvira?« Nerad sem mu hotel povedati resnico, a moral sem. Tiho sem rekel: »Včeraj se je poročila!« Ničesar ni odgovoril, omahnil je in zaprl oči . .. japonski parnik, ki je bil obložen s pšenico za oblegajočo armado. Pred Port Arturjem pa je zadela neka japonska torpe dovka na rusko mino in bila težko poškodovana. Deželni zbori. Gradec, 20. oktobra. Poslanec barou K o k i t a n b k y je utemeljeval svoj predlog glede brambne predloge, ki je ravno sedaj v delu. Grajal je rasne dogodke na manevrih, obžaloval, da so taki poslanci, ki pozabijo biti ljudski zastopniki v tre-notku, kadar stavi vojni minister zahteve za armado. Govorniku se zdi tudi selo čudno, zakaj veljajo sa deželno brambo še drugačne določbe k*kor pa za stalno vojsko, zato je predlagal: Orožne vaje pri deželni brambi se naj določijo kakor pri stalni vojski na 14 dni, v 11. in 12. službenem letu naj orožne vaje odpadejo; dopusti o času žetve, pod pore revnim rodbinam rezervistov in dež. brambovoev, povrnitev voznih stroškov rekrutom in rezervistom, odpust po dveletnem službovanju, oprostitev vojaščine pri edinih pod-pirateljih revnih rodbin, osiroma vdov, odprava kontrolnih shodov, reforma sakona o vojaških taksah in vojaškega kasenskega zakona, povrnitev stroškov občinam za vojaško evidenco, naročanje za armado potrebnih predmetov direktno od kme tovaloev in obrtnikov. V utemeljevanju je dokazoval, da je neka vojna uprava odklonila ponujeno ji seno od kme-tovaloa po 6 K, pač pa je kupila seno iste vrste od Žida po 11 K 50 h. — Pesi. dr. Hofmann-Welienhof je utemeljeval svoj predlog glede železniške zveze med Gleisdorfom in Hsrtbergom ter pri tem konstato-val, da je južna železnica dandanes Rotschlldom predmet za izsesevanje. Predlog se je izročil železniškemu odseku. — Posl. Pfrimer je utemeljeval predlog, naj se s posebnim deželnim zakonom uredi promet z avtomobili in motorji. Predlog je bil sprejet. — Posl. grof Kottulinskv je poročal o spremembi penzijskih določb za uradnike in sluge v deželni službi, tako, da ne sme noben uradnik dobiti manj kot letnih 800 K, sluga pa ne manj kot letnih 600 K pokojnine. Uradniki in sluge, ki so dopolnili ali 60. leto starosti ali pa 35. leto službovanja, naj dobe pravico do popolne pokojnine. Predlog Be je sprejel brez debate. Celovec, 20. oktobra. Posl. Grafenauerje utemeljeval zahtevo občine Galicija glede nakupa primernega poslopja za šolo, katero zadevo deželni odbor zavlačuje. — Dekliškemu liceju v Celovcu se je dovolilo za leto 1905 prispevka 1 jOO K. — Na predlog posl. Dober n i ga Be je sklenilo, s prihodnjim šolskim letom ustanoviti v Beljaku meščansko šolo. — Na predlog posl. Wie-serja se je sklenilo, da se le lekarnarjem podeli koncesija za prodajo rediinih sredstev za živino. Poslovil sem se od njega. Rekel mi je še: »Čestitaj ji v mojem imenu!« Odšel sem. * s * Drugi dan sem se namenil, da ga zvečer zopet obiščem. Bil je krasen večer, ko sem stopal po ulioab; lunini žarki so obsevali v čarobni luči ulice, vse je bilo tako fantastično . . . Potrkal sem na njegova vrata ... Neznan glas se mi odzove v sobi . . . Vstopim. Sredi sobe je stala postelja, na njej Rudolf, a poleg njega atol, na katerem je brlela sveča. Stara ženica mi skrivnostno reče: »Pred uro je isdihnil!« Kakor bi spal, je ležal Rudolf, zadovoljen smehljaj mu je plaval okoli usten . . . Plamen sveče je vztrepetaval in črne sence so Be plazile po Rudolfa-vem obličju ... Skozi okno pa so se usipali lu nini žarki in s čarobno lučjo obsvet-Ijevali sobo . . . O p a v a, 20. oktobra. Ker so nemški poslanci predlagali, naj dežela dovoli podporo nemškemu dijaškemu domu v Tednu, prišlo je v današnji seji do hrupnih prizorov. Poljski poslanci so dokazovali, da služi dijaški dom le germanisato-ričnim namenom. Nemški poslanci so to seveda tajili ter s svojimi glasovi sprejeli predlog. Klerikalci in krščanski socialisti. Dunaj, 20. oktobra. Prt današnjem zborovanju katoliškega centra o združitvi katoliškega csntra s krščansko socialno zveio, se je sprejel sledeči sklep: Klub eentruma je združitev vseh rasnično (?) katoliških mož vedno smatral za potrebo, da se skupno vodi boj proti vedno naraščajočemu »izkristjanjevanju« (?), kakor tudi za pravo kristjansko (?) in socialno reformo. Katoliški centralisti vsled tega tudi pozdravljajo in podpirajo vsako dobrohotno zbliževanje v skupne svrhe. Klub katoliških oentralistov pa isjavlja z globokim obžalovanjem, da nekateri časopisi in posamezniki krščanskih Booialiatov z veliko strastjo napadajo pristaše katoliške konzervativne stranke, kar tako zbliževanje zelo otežuje.« Nemška nestrpnost. Praga, 20. oktobra. Okrajni za-stop topliški je sprejel v svoj nov poslovnik nemščino za izključni poslovni in uradni jezik, tako da sprejema in rešuje v bodoče le nemško pisane vloge. Ali bi slovanski okrajni in občinski zastopi ne mogli istotako obrniti sulice proti nestrpnežem? Proti krščansko-socialni šolski reformi. Dunaj, 20. oktobra. Razen mnogih učiteljskih društev je sedaj protestovala proti šolski reformi v nižjeavstrijskem deželnem zboru tudi zvesa učiteljic in odgojitelji« na Nižje Avstrijskem. Proti novemu zakonu so poslale spomenieo namestniku. Obenem so zborovalke tudi protestovale proti vsiljenemu jim celibatu. Italijanska pravna fakulteta v Inomostu, In orno s t, 20. oktobra. Občinski svet je izrekel v svoji današnji seji »globoko ogorčenje« ? imenu vsega prebivalstva (?) zaradi ustanovitve italijanske pravne fakultete. Nemško prebivalstvo smatra to za razžaljenje (?) nemškega značaja mesta Iaomosta. Zopet lfhier"-afera. Trident, 20. oktobra. Pri kontrolnem shodu sta se dva italijanska rezervista javila s »presente« mesto »hier«. Stotnik je ukazal dvema orožnikoma, naj moža zapreta. Orožnika sta vprašala magistralnega ravnatelja, ali naj izpolnita stotnikov ukaz, a ker je ravnatelj zanikal, sta orožnika stotnikov ukaz odklonila, češ, da je ukaz v protislovju z orožni-škimi predpisi. Konklave L 1903. n. (Dalje) Po smrti papeža Pij a IX. je bila prva stvar rimskih kardinalov, da se zedinijo, kako postopati proti italijanski državi. Pij IX. je bil zapustil celo vrsto določb glede volitve novega papeža. Pij in njegovi svetovalci so bili prepričani, da poseže italijanska vlada s silo v volitev papeža in tudi ostali »katoliški svet" je to verjel, saj so jezuvitje z veliko spretnostjo razširili bajko, da preganja italijanska vlada ubogo rimsko cerkev prav dijoklecijansko. Pij IX. je pooblastil kardinale, da se jim pri volitvi novega papeža ni treba držati veljavnih določb, zlasti da lahko z navadno večino glasov določijo, ali se naj vrši konklave v Rimu ali v kakem dragem kraja. Ohranil je sicer v veljavi določbo, da jo izvoljen za papeža tisti, ki je dobil dve tretjini oddanih glasov, a vse volitev zadržujoče formalnosti je odpravil in določil, da se sme volitev izvršiti kjerkoli, Čim je zbrana le polovica kardinalov. Reforma ogrskega ljudsko-šolskega zakona. Budimpešta, 20. oktobra. Sprememba ljudekošolskega sakonika, ki se je predložila dsnes sbornioi, opravičeno razburja do skrajnosti nemadjarske narodnosti. Novi zakon določa med drugim: Novi ušni načrt za ljudske šole in sa vse učne zavode, državne ali nedržavne, mora obsegati madjarski jezik, ogrsko zgodovino in zemljepisje. Na željo cerkvene občine Be sme krščanski nauk poučevali tudi v maternem jeziku. Tudi v zasebnih šolah mora biti ma djarščina učni jezik, kakor brž je vpisanih 20 odstotkov madjarskih otrok. V ponavljalnih šolah mora biti učni jezik izključno le madjarski. Učni načrt verskih šol mora odobriti naučni minister. V učiteljišča se sprejmejo le madjarsko govoreči kandidatje. Izpraševalni jezik je madjarski. Vstaja v nemški Afriki. B eroli n, 20. oktobra. Guverner Leut we in je brzojavil iz Rohobota: Hotentoti so vzeli Montras, preden je prispela pomoč. Pleme Vitbojev se zbira v velikih množinah pri Riet-mondu. — Dosedaj velja Nemčijo ekspedicija v Afriko že nad 1 milijon mark, a izdala bo najmanj še 1 milijon, preden ukroti vstaše. Dnevne vesti V Ljubijan;, 21. oktobra. — Osebna vest. Notar gosp. Kazimir BratkoviČ je premeščen iz Gornjega grada v Ptuj. — Slovenska zmaga na Štajerskem. Včeraj popoldne smo prejeli naslednjo brzojavko iz L a škega trga: Doaedaj v nemŠku tarakih rokah nahajajoča sa občina Sv. K rištofa prešla je po hudi borbi danes v vseh treh razredih v slovenske roke! — Zopet slovenski kalini v Gradcu. Poslanci Orni g, dr. Ko kosehinegg in S t i g e r so nabrali v nekaj po -Štajercu- okuženih posestnikov ptujske okolice ter jih pripeljali v Gradec — na čegave stroške? — k namestnika, dež. glavarja in nemškim dež. odbornikom zaradi regulacije Drave in Pesnice. To je najbolje znamenje, da je ta zadeva v Gradca Že dognana, ker le zato je uprizorjena ta nepoštena igra, da bodo imenovani trije nemŠkutarski poslanci lahko kmetom lagali, da je ravno in edino le take deputacije bilo treba. — Novi tržaški namestnik princ Hohenlohe je prišel včeraj povsem nepr čakovano v Trst in takoj prevzel vodstvo lokalne vlad-. — V obsežju deželnega sodišča tržaškega je razpisanih veš mest adjunktov. »Eiinost« piše o tem med drugim tudi tole: Za ta mesta ni jesikovno usposobljenih kandidatov, ker se italijanski avskul-tanti nikakor nočejo učiti deželnih jezikov, a nekateri naši še nimajo izpitov. Zato namerava baj* ministrstvo imenovati nekega avakultanta s A da prepreči vsako morebitno zbližanjs med cerkvijo in med italijansko državo, jc Pij IX. izrecno odredil, da kardinalski zbor nima nobenih pravic določati v zahtevah rimske cerkve in izrecno je prepovedal, da bi kardinali pri volitvi novega papeža jemali kake ozire na posvetne oblasti. Vse Pijeve določbe so se kardinalom naznanile koj na prvem sestanku. Noben zgodovinar ne ve povedati, kaj so si kardinali mislili, ko se je Čitala določba, da se naj izvrši konklave brez potratnosti, ker je cerkev revna. Vsi zgodovinarii pa so edini v tem, da so se morali kardinali na tihem tej določbi smejati, saj je bilo vsem znano, da je bil papež Pij IX. glede jedi in pijače pravi epikurejec, in da kaj slabo pristoja, če priporoča zmernost mož, ki je ni nikdar poznal. Iz vseh Pijevih določb je jasno izhajala Želja, da naj se voli novi papež zunaj Rima. To željo so prebrisanci med kardinali spretno izrabili v svrho, da doženo, koliko je kardinalov, ki bi radi dosegli porazum-ljenje med Italijo in med cerkvijo. Ali Kranjskega sa eno teh mest 11 ve d Si o tem, so italijanski avskultantje na poziv od višje strani sestavili fulmi-nanten protest proti tej nameri mi. nistratva. Upati pa je, da se ministrstvo ne bo oziralo na ta protest, ker so italijanski avskultanti sami krivi, ako so preterirani, ker so vkljub vsem povabilom, vsem prijateljskim svarilom in vsemu nagovarjanju absolutno nočejo učiti deželnih jezikov. Mesto da tratijo čas a aeatavljaniem takih nsoanovanih proteatov, naj raje vzamejo slovnioo v roko in naj se enkrat že sačno učiti deželnih jezikov, da bodo mogli vendar enkrat že zadoščati dolžnostim svojega stanu! Saj so menda plačani sa to, da morejo uradovati z vsemi prebivalci brei razlike narodnosti, ne da bi s tem kršili ustavne pravice državljanov Ali zgodilo se je nekaj, kar bi se človeku zdelo popolnoma neverjetno Nekateri slovenski avskultantje pod pirajo to gibanje. Najbolj čudno pa je, da podpira to akoijo nekdo, ki je sam prišel a Kranjskega v Pr*morje. Slovenski avskultanti, če so le bili količkaj vredni, niso bili do ssda| nikoli preterirani, zato jim pa v res niči ni treba, da se pridružujejo takim akcijam, ki izražajo le nezadovoljnost italijanskih avskultantov radi dejstev, katere provzročajo tudi oni sami s svojo komoditeto in tudi b svojo — narodno mržnjo. In aloven ski avskultanti naj pomislijo še, da da se njih italijanski tovariši niso še nikdar oglasili s protesti, ko so se v prejšnjih in zadnjih letih lmportirali na Primorsko Trentinci, ki ne po znajo ne slovenskega in ne nemškega jezika. — Bodimo pravični in stvarni I V naši 238 številki z dne 18 t. m. smo prijavili notioo: »Moka iz celjskega nemškega mlina v Ljubljani«, v kateri bi bilo naslednje popraviti: V notici z imenom napadeni ljubljanski mokar ni od imenovanega mlina še nobene moke kupil; isto tako ni imel noben Ijubljsnsk mokar z mlinom tožbe, pač pa neki pek. Nadalje je itjava, »da bi bih težko dobiti v Ljubljani mokarja, ki ne bi kupoval pri omenjenem mlinu moke«, — ali Čisto navadna domiš ljija bres podlage ali pa zlobna ško doželjnostna laž zastopnika—Pribo sohitza. Toliko resnici na ljubo. Do voljeno pa naj nam bo iipregovor.t glede narodnostnega momenta pri trgovini par besedi, ki niso izrodek narodnostne mlačnosti, pač pa vsakdanja gola reanioa. Mi odobravamo ako se ožigosa tudi pri trgovini na rodna mlačncst, da, mi nritrjujerao temu, zato ker se narod resnično dviga šele tedaj, ko je moment na rodnosti prevel tudi trgovoa, kot ne isogibno najmočnejši element vsakega naroda — mi odobravamo, ako se pobija vsiljivost tujih pridelkov in izdelkov tam, koder nam |e z enakim postreženo doma. Toda, rekli smo, s enakim. Pod »enakim« pa raaumemo poleg kvalitete tudi ceno, in ako bi kdo hotel obo^ateti s tem, da bi apeliral vedno in vedno le na narodnost, pod zaščito te pa hote imeti za svoj predmet med Slovenci monopol, t. j. pretirane cene, ta izkorišča narodnost ▼ svoje namene gleda pa mirno-hladno, kako krvav, narod pod njegovim bičem. In, pre žalostna resnica je, da se naša do. ti kardinali, ki so bili naklonjeni pora zumljenju z Italijo, pa tega niso hoteli pokazati, so imeli dobre nosove. Spo znali so, kaj da hočejo intransigentni kardinali, namreč celo vrsto svojih to varišev izolirati in onemogočiti, in zato so odbili klin s klinom. Ko je po dolgi jako prekanjeni debati prišlo do glasu vanja, je 30 kardinalov glasovalo, da se naj novi papež voli izven Rima, in samo osem jih je bilo, ki so glasovali, da se naj volitev vrši v Rimu. Kake obraze so kardinali delali, ko se je razglasil ta izid, žalibog ni znano, znano pa je, da so naslednji dan vsi skupaj imeli strahovitege »moralnega" mačka zaradi to svoje hrabrosti. Skrivaj so brzojavili na Dunaj, če dovoli avstrijska vlada, da bi se vršil konklave v Schonbrunu ali v Sol-nograda. Toda minister grof Julij An drassv je iniel navado, da je vselej slabo slišal, kadar kake stvari ni hotel razumeti in če ma je bila stvar posebno neprijetna, je postal tndi popolnoma gluh. Tako jc tudi v tem slučaju postal popolnoma gluh. Ko bi bili kardinali hoteli logično ma£a podjetja pogosto in prav rada spuščajo na to polje. Trgovec kalku lira — on računi, računi pa na vse strani in gleda, da si dobavlja blago od tam, od koder ima največje ugod nosti — pritiskati, bičati se ne pusti« vsaj brani se temu s vsemi močmi ii enostavnega raslega, ker pri sedanji prosti konkurenoi more le tedaj njegova trgovina obstojati ali prosperirati, če so mu dani tudi predpogoji. Med predpogoje pa ni le šteti sa-dostne denerne meči in za silo izobrazbe — glavni predpogoji so ceni viri za dobro blago. Tega se drži danes že najzadnji trpin — ta ne more pri vsaki kili žrtvovati za narod, da, ta tega niti ne razume, na to niti ne misli in pri svoji bedi tudi misliti ne more. Ali naj se potem edinole trgovec žrtvuje? Že so se žrtvovali, pa so tudi v bedi umrli. Tako je prišel danes sleherni trgovec do končnega rezultata, kupiti si blago tam, koder je pri enaki kakovosti najceneje — narodnostni moment pride sila pozno, da, v mnogih slučajih sploh ne pride nobenemu trgovcu na um. Žal, da je glede narodnosti pri večini naših trgovcev in industrijalcev položenje vseera obla lovanja vredno. Poznamo takozvane naredne podjetnike, ki se puste v trgovini voditi od nemških uradnikov, ki razpečavajo svoje izdelke po za grizenih nemških zastopnikih, ki izročajo pravdne stvari nemškim odvetnikom, ki kupijo istovredno-stno in po isti ceni ponuđeno blago z vidnim rešpektom pri zagrizenem Nemcu ali Židu — Slovenec naj se zadovolji z »obžalujem, ste predragi«, ali pa »sem preskrbljen.« Da, predraga »slovenska« tr govina in industrija — najpopred naj se že obstoječi etablisemsnti preustrojilo na strogo narodnem stališču, naj dajo v prvi vrsti Slovencu zaslužek pri prodaji in pri nakupu, nadalje naj se narodnost goji tudi pri trgovcih vsaj toliko, da bo imel Slovenec pri enaki ponudbi prednost, potem šele pričnimo zabavljati nad morebitnimi posameznimi slučaji, dokler pa bo Slovenec pri vsaki priliki zadnji — same brce naj dobi op prvi — dotlej bodimo lepo mJrni in de lajmo natihem, toda neumorno na to, ia bodo vsaj domača podjetja smatrala Slovenca istovrednim z Nemcem ali drugim tujcem. Će s tega stališča pogledamo zopet na članek, ki nam je dal povod do zgoraj omenjenega — se menda pisec dotičnih vrst ne bo več tako silno zgražal nad t*m, ča kdo kupi pri našem narodnem uaiprctniku — zakaj obžalovanja vredno je, če moramo priznati, da je domače podjetje često še večji nasprotnik narodnosti, ker kot domače narodno podjetje liki nekakemu zasmehovanju nastavlja tujce, protežira iste v vsakem oziru, zatira pa in peha cd sebe ukaželjnega, zmožnega, s tujcem več kot enakopravnega Slo venca. Če smo glede narodnosti pri trgovini in industriji že na tako slabem etališču — potem se vsaj pred s?etom ne smešimo z zabavljanjem, ko nas vendar ti »ljubi tujci« tako v korenino poznajo ter imno xa tak« izbruhe samo — ironičen posmeh! Kako narodno^.■ *. na.se trgovine in in riustrije odpomoii — je težko sveto tati. Vsak jo zase gospodar, vsak feupi in dela kakor sam hoče — no, Se narodnosti ne bo gojil svojevoljno, de se iz lastnega nagiba ne bo raje posluževal enakovrednostnih domačih ponudb — potem pač kupi pri tujcu, in pušča tako ne le ves denarni tok iti skozi nemške ali druge tuje roke, ne raz p čava le tu lega blaga med svoj narod — on pušča tudi narodni moment lepo v miru. češ, za tega naj delajo drugi, jaz sem samo trgovec. To je za pokret Slovenoev eden najžalostnejših pojavov, ki izvira v pretežni meri v nezadostni izobrazbi večine trgovcev, kajti še to isobrazbo, ki jo ima ta ali oni, mu je voepila nemška Šola. Brez narodnega duha vzgojen, brez narodnih šol izobražen, brez narodnih idealov postali trgovec — še dolgo ne bo imel one sile, da bi mu vsaj Sloveneo kot ponudnik toliko impo niral, kakor oholi tujec pred katerim se ii vedigavrag katerih vzrokov upogiba kakor vrba ob vodi. če bomo naši trgovini in industriji kd«j hoteli nadeti kolikortoliko naroden značaj, potem je brezpogojno potrebno, da se te vrste ljudje shajajo: drug dru gega spoznavajo, v prijateljskih pogovorih iapodbujajo k narodnemu delu ter tako preganjajo sedaj Še prevladujoči predsodek, da je tuje boljše nego domaČe. Inferiornost se ,nam očita po vseh možnih nemških listih — mi pa nismo toliko možje, da bi to lojalno priznali, marveč se posta vimo na prste in na vse grlo kričimo nad krivico, ki se nam godi — potem pa gremo v prodajalne in pisarne, da s kolikor večjo spoštljivostjo občujemo in naročujemo pri tujcu! — Umrl je v Kanalu na Gori škem znani narodnjak gosp. Anton G a b r i j m I Č i č. — Umetniška slavno«! v Belgradu. Iz Belgrada se nam poroča : Veselica na Čast jugoslovanskih umetnikov, ki so se udeležili razstave, je sinoči 18. t. m. uspela nad vse pri čakovanje sijajno. Velika dvorana hotela „Kolarac", ki je bila umetniŠko-okusno dekorirana, je bila do zadnjega kotička polna, dasi je bila vstopnina — 10 di-narov — razmeroma zelo visoka. Večina občinstva je bila v prekrasnih narodnih nošah z vseh jugoslovanskih pokrajin. Na veselico so došli tudi francoski Častniki, kraljevi kolegi, ki so bivali pri njem na obiskn; navzočih je bilo tudi več tujih poslanikov. Ob 10. uri 40 min. je vstopil v dvorano kralj Peter z vso svojo rodovino. Kralj se je udeležil tudi plesa. Plesal je „srbijanko" s soprogo ministra dra. Rodovanovića. Kralj je ostal na zabavi do pol ene, kraljeviča Gjorgje in Aleksander pa do dveh ponoči. Ob 2. uri popolnoči se je volila „kraljica večera". Za kraljico je bila izbrana gca. Joviči-ćeva, slušateljica filozofije. Zabava je trajala do zore. Čisti dobiček veselice je zelo bogat. — Za razstavo vajenskih del v Ljubljani je naatalo vse stransko zanimanje in se je oglasilo že čez sto obrtnih vajencev s svo jirai deli. Pričakujejo se tudi, kakor je iz priglasov razvideti, od vajencev jako lepa dela. Upati je, da se bode raz stava vkljub rasnim težavam obnesla v vsakem oziru nepričakovano dobro. Opozarjajo se tisti obrtniki, kateri imajo vajence in da jih še niso oglasili k udeležbi, da to čim preje store in to pri načelnikih obrtnih zadrug ali pa pri odboru za razstavo vajen ekih del. Odbor, kateri ima svoje seje redno vsak dan, se žrtvuje v vsakem oziru. da stori svojo dolžnost, zitorej je tudi pričakovati od posameznih obrtnikov in obrtnih podjetnikov, da gredo odboru na roko s tem, da dajo priliko svojim vajencem, da se udeleže s svojim delom razstave. — Zadruga krojačev, krz-narjev itd. v Ljubljani vabi evoje cenjene člane na zelo važen razgovor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m., pri gosp I Ložarju, »Rokodelski dom«, Komenskega ulioe, dopoldne o pol II uri. Razgovarjalo se bode o knjigovodskem burzu, ki se ima pričeti v kratkem, in o raz postopati, bi bili morali reči: ker smo sklenili, da se konklavc ne vrši v Rimu, in ker nas Avstrija neče sprejeti pod svojo streho, moramo sedaj glasovati, ali naj se konklave vrši v kakem drugem kraju, v Madridu, v Avignonu, na Malti ali kje drugje. Tega so se pa kardinali tako ustrašili, da jih je kar mrzlica stresla. Navihani kardinal Bartolini je svojim tovarišem s pekočo ironijo rekel: Papeža je prav lahko izvoliti kjerkoli v inozemstvu ali izvoljenca potem spraviti v Rim, to je preklicano težka stvar. In kako naj kristjanski svet verjame, da je papež jetnik v Vatikanu, ako se voli papež popolnoma svobodno v tnji državi, potem pa se italijansko vlado ponižno prosi, naj bo tako prijazna in tega svobodno izvoljenega papeža blagohotno zapre v Vatikan kot jetnika brezvercev in framazonov! Kardinali so komaj Čakali, da bi preklicali svoj prvi sklep, naj se vrši konklave zunaj Rima, samo tega niso vedeli, na kak način naj sploh pridejo do tega, da bi mogli novic sklepati o tem, kje naj se vrši konklave. Tu je zbeganim kardinalom priskočil na pomoč od hudiča obsedeni framazon Francesco Crispi. Kardinali so sicer kleče prisegli, da bodo varovali tajnost o storjenih sklepih, ali vzlic temu je framazon Crispi izvedel za sklep, da se naj konklave vrši zunaj Rima. In Crispi je zbranim Kardinalom sporočil: Če hočete iti papeža volit v inozemstvo, greste lahko kamor hočete, ali ob isti uri zasedejo italijanski vojaki Vatikan in noben papež ne bo več prestopil praga te palače. To je pomagalo. Kardinal Di Pietro se je „spomnil", da je bilo prvo glasovanje neveljavno, ker se je glasovalo ustno in ne tajno in zaradi tega se je hitro preklical prvi sklep, da naj bo konklave zunaj Rima, in se je odredilo novo in sicer tajno glasovanje. Zdaj je bilo oddanih 37 glasov, in sicer je 32 kardinalov glasovalo za to, da naj se vrši konklave v Rimu, in samo 5 kardinalov je bilo za to, da naj se vrši zunaj Rima. (Konec prih,) stavi vajenskih dal, ki se bode vršila letos v Ljubljani. Radi važnosti bi bilo želeti obilne udeUŽbe. Za zadrugo: Fr. Jeločnik, načelnik. — MsAčsnske gadbe v Kranju novoizvoljeni odbor se je sestavil tako le: G*.: Ferd. Hlebš, predsednik; Josip Fuso, pod predse«! nik; Rudolf Pibrouts, tajnik; K. Windisoher, blagajnik; profesor dr. Ž na a v o, Tomo P a vil ar, Iv. Pr. Lampret, E imuna Rooss, J Jagodic, odborniki. — V konkurz je prišel lastnik papirnice v Jurkloštru pri Rimskih toplicah, Adolf Goldmann. — Izpred sodišča. Kasenske razprave pri tekatšnjem deželnem sodišču: 1 Anton Kuder je služil za hlapca pri Francetu Gostišu v Sina dolcah. Ker ga je gospodar iz svoje službe odslovi), mu je iz jeze na njivah pri Dolenji vasi poruval zelje, polomil tri mala bruševa drevesca, eno debeleje pa olupi); zlomil mu je tudi ene vile in grahije; to vse obdolženec priznava, Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. 2 Demeter Stamen iz Ma«edoni|e, bivši delavec pri gradbi bohinjske železnice, je kot odjemalec kruha zase in svoje sodelavce osleparil Farkoža Krausa za 137 K 20 vin., in Mijo Grobetta za obleko, katero je na upanje vzel, dolžan ostal 12 K 74 vin. in skušal skrivaj pobegniti. Na tukajšnjem kolodvoru prijet si je pridejal tuje ime. Storjeno škodo je povrnil. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. 3 Katarina Baraga, posestnikova žena iz Cerknice, je meseca julija t. 1. napravila pri c. kr. okrajnem sod šču v Cerknici laž-njivo ovadbo zoper Teresijo Meden, češ, da jo je ista napeljevala v neki kazenski zadevi h krivemu pričevanju Ko se je zoper njo uvedla preiskava, je izjavila, da je njena ovadba neresnična, ter je obdolžila Janeza Lovko, da jo je k tej ovadbi napeljal, kasneje pa je zopet izpovedala, da to ni res in da se je le ona vse to sama izmi slila Obsojena je bila na 10 dni ječe, poostrene s postom. 4. France Žagar in Alojzij Brezič, deiavea v L.ubijan;, odkrito prianavata, da sta v tatinski družbi izmaknila v Hradeckega vasi Karolu Mozetiču gotovine 45 kron 20 vin., Nacetu Pahorju 17 K 66 vin., Francetu Podobniku 4 K, revolver, za 1 K ocvirkov in orglice, ter Rudolfu Pipanu 150 K, drobiža za 1 K 60 vin. in nikelnasto verižico, žagar je bil obsojen na 7 mesecev, Brezič pa na 6 mesecev težke ječe. 4. An drej Pirman, posestnikov sin v Bo-čkovem, je zapriseženega lovskega čuvaja, ko ga je ta dobil s puško v tujem lovišču in zahteval od njega puško, vrgel Čuvaja na tla, ga sunil v koleno in z neko rečjo udaril po desn m sencu. Obsojen je bil na tri tedne strogega zapora. — Nesreče. Včeraj je streljal trgovčev sin Viktor Globotek ▼ Bohinjski Bistrici vrabce. Splesal'je najprvo na neko poslopje in potem potegnil za seboj puško, ki se mu je v tem sprožila in ga zadela v trebuh. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. — Včeraj zvečer j« pri premeujavanju vlakov Francetu Žabnikarju, delavcu na južnem kolodvora, zmečkalo tri prste na desni roki. Tudi ta je šel v deželno bolnišnico. — Včeraj dopoldne se je igral v II. nadstropju na hod niku hišo št. 5 v Nov-h ulicah 61etni Hugo Langhof, sin finančnega rt vi denta. Pri igranju mu je padla igrača na dvorišče, za katero se je spel čez ograjo in gledal zanjo. V tem je izgubil ravnotežje, omahnil čez ograjo in padel na dvorišče. Zlomil si je levo nogo in se močno poškodoval na čeljustih. Prepeljali so ga v dež. bolnišnico — S posebnim vlakom se je sinoči ob pol 10 uri pehalo iz Matulij do 200 zdravnikov na Dunaj. — Najdeno vfomiteljslto orodje« Toaniesov nočni Čuvaj je našel na Gruberjevem nabrežju fran cozs, dleto in svečo. Sumi se, da si je to kdo pripravil, da s tem kje vlomi, kajti vlomitelji imajo običajno s seboj tudi sveče. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 24 Slovencev. — S posebnim vlakom se je skozi Ljubljano peljalo v Ameriko 516 Ogrov. — V HruŠico je Šlo 34 Hrvatov na Koroško 40 šumarjev, na Dunaj 36 Kočevarjev kostanj peč. — Iz Hrušioe je prišlo 40 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Gospa I. S. je izgubila v La termanovem drevoredu denarnico s 40 K. — Danes dopoldne je bil iz gubljen briljant, vreden 180 K. — G. dr. Vinko GregoriČ je našel denarnico z večjo svoto denarja. — Marija Kastelicova, delavka v tobačni tovarni, je našla nekje v mestu de narnioo z večjo svoto denarja. — Meso v Ljubljani. Od 3. do 8. t m. je bilo v Ljubljani porabljenih 86 volov, 1 krava, 2 bika, 3 konji, 174 prašičev, 135 telet, 41 koštrunov in koslov ter 804 klg upe-Ijanega mesa. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 9. do 15 oktobra 1904. Število novorojencev 15 (= 20 73 °/©©). mrtvorojenec 1, umrlih 19 (=26 34 0 ttJ, med njimi jih je umrlo za jetiko 5, vsled mrtvouda 3 za različnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev 6 (=a 315 V«), iz zavodov 7 (=36 8%). Za infekoioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otročico 1. za škar-latico 1, za vratico 1, za trachomom 2 osebi. * Najnovejše novice. Grofica Moutignoso, bivša saksonska prinoesinja Lujiss, je poslala za krsto svojega tasta kralja Jurija križ iz be lih cvetlic z belimi trakovi z napisom »Luise« Kralj Friderik Avgust je odredil, da so rože položili na krsto Istočasno jeLujisa poslala kralju brzojavko, na katero pa kralj ni od govoril. — Moriloa Kleinova sta gotovo imela na Dunaju somišljenike, ki skrivajo priropane reči. Kleinova je dvakrat brsojavila pod imenom Kuhn iz Pariza na Dunaj. — Napad na p o s I. Ugrona Neki Ugronov hlapeo je napadel po slanca s sekiro ter mu s topim k on cem stri roko. — Nevarnega španskega a n a r h i s t a P m d r a S o s te r a je prijela policija v Barceloni. Pri njem ao dobili več kompromitujočih pisem. — Umrl ;e na Dunaju general pl. Jurišković. V Požunu pa je umrl general kavalerije grof Hugo Wurmbrand-Stuppaoh. — Nemška r a d i k a 1 n o s t. Ko se je zaradi povabila na cesarja posl Schdoerer odpoved >1 častnemu meščanstvu v H-bu, je tudi ondc-tni pod župan dr. Bernardin odložil podŽu-panstvo. Ko pa se je ta radikalna afera polegla, je dr. Bernardin lepo zopet sprejel odloženo podžupanstvo. — Demisijo potratnega škofe Ivankovicsa je rimBka kurija sprejela. Ivankovics dobi 4000 K letne pokojnine. Za njegovega namestnika je izbran naslovni škof Po drseztv — Za španskega prestolonaslednika je proglašen infant Al-fv^nso M-r»ja. — Švicarski proračun za leto 1905. izkazuje okroglo milijon kron primanjkljaja. — Zopet senzačeu roparski umor. V Hamburgu so našli konzulovo vdovo DtLrfeld v njenem stanovanju s sekiro ubito in oropano. — Pri sleparju Tausaigu so še dobili 700.000 K, ki so mu jih odvzeli. — Ravnatelj avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo, baron Mirbach, je zbežal z neko mlado slikarico v Kalifornijo. — Oropan tat. Rumunski urad nik Todoresou je poneveril 30 000 K ter zbežal na Ogrsko, kjer so ga dobili ubitega in oropanega v nekem gozdu. — Samomor duhovnika. Med Lvovom in Krakovom je skočil iz brcovlaka župnik Rupnik ter ob ležal mrtev. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. oktobra. V nižjeav-strijskem deželnem zboru je bil danes velikanski škan dal. Dr. Gessmann je v imenu kršč. socialcev nujno predlagal, naj se vladi izreče obžalovanje, ker je prepovedala prireditev bakljade županu dr. Lue-gerju. Bielohlavek je vmes zaklical: To je zahtevala c. kr. dvorna socijalna demokracija. Pri utemeljevanju tega predloga je Gessmann strastno napadal vlado, očitajoč ji strahopetnost pred socialnimi demokrati. Ko je soc. demokrat Seitz rekel, da bi bilo treba Luegerja preiskati, če je sploh še zdrave pameti, se je začelo huronsko vpitje in raz-sajanje Krščanski socijalci so vpili: Kuš! Lopov! Gobec drži! Seitz je ostro nadaljeval in mu je bila vzeta beseda. Največji škandal pa je nastal med govorom kršč. socijalista Miillerja. Ko je napravil nemški nacijonalec V o 1 k 1 neki medklic, je zakričal kršČ-soc Bielohlavvek: defravdant ubož-nega denarja. Vihar, ki je zdaj nastal, se ne da popisati. Vol ki ja vpil: To je infamija! Kdor še enkrat kaj takega reče, tistega ustrelim tu v deželnem zboru, kakor steklega psa. Skoro bi bil nastal splošen pretep, ko je dež. maršal pretrgal sejo. Pozneje je bil izvoljen poseben disciplinarni odsek, da postopa v afari Volkl-Dielohlavvek. Inom ost 21. oktobra. Rektorat je prepovedal italijanskim dijakom nabiti italijanska naznanila, ki so jih bili nemški dijaki strgali, ter je odredil, da je dovoljeno nabijati samo nemška naznanila. Rusko-Japonska vojna. London 21 oktobra. Reuter-jev biro javlja: Uspeh velikanskega bojevanja je, da stojita obe armadi fronta proti fronti ob reki Šaho. Ruski centrum prodira vsak dan vzlic kolosalnemu naporu japonske artiljerije vedno nekoliko naprej Na levem krilu so Rusi zavzeli izborne pozicije. Na desnem krilu so Rusi postavili možnarje, da preženo Japonce iz njihovih pozicij Vse vode so vsled deževja silno narasle, tako da so morali Kusi napraviti čez reko Šaho pontone. Novi York 21.oktobra. „New-York Herald" poroča, da je ge-neralKuroki na smrt obolel. Gospodarstvo. RediSna stupa za živino — sleparstvo. O. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani nas prosi za objavo naslednjih vrst: Po časnikih, koledarjih in pratikah z velikanskim vriščem priporočajo re-dilno štnpo za živino, zlasti za prašiče, in celo potujoči prodajale ponujajo kmetom to blago kakor nekaj čudo-tvornega. Trdijo, da živina, ki uživa to štnpo, izredno izvrstno uspeva in se redi, in če je bolna, se ozdravi. Ali ta štupa, kiseje na dan živini da po par žličic, more rediti? Ne! Živino redi samo dobra krma v zdravem hleva. Kaj drugega trditi je bedasto. V redilnih stupah more le tisto rediti, kar je redilnega, in tega je v teh štupah tako bore malo, da ne hodi niti v poštev med redilnimi snovmi, ki jih živali že tako dobivajo v veliki množini v krmi. Ali redilne štupe morejo bolno žival ozdraviti? Smešno. Vsaka bolezen zahteva drugo zdravilo, in ta mešanica, ki jo imenujejo redilno štupo, naj ozdravi vse bolezni! Oe živina ne more jesti in ni vzrok kaka posebna bolezen, tedaj je vzrok živinorejec sam, ki ne ravua pravilno z Živino in je ne krmi dobro; zato noben redilni prašek živine ne napravi bolj ješče, dokler živinorejec svojih pogreš-kov ne popravi. Kaj pajeredilnaitupa? Re-dilna štupa je zmes ogla, turščine ali kake druge moke, kiajnega apna, kuhinjske soli, Glauberjeve soli, rožičeve moke, zdrobljenega ovsa, zdrobljenih brinovih jagod, sladih koreninic, janeža, koporca, encijana itd. — Edina moka v taki stupi je redilua, a te stane v Štupi kg 2 K; in te pač kmetovalec ne bu v lekarni kupoval. Priporočljivo je klajno apno, ki stane kg 27) h, in sol, ki stane T h ; a v redilni štupi se ti dve snovi plačujeta po 2 K kg. Kaj pa drugo? Brinove jagode, janež, ko-prec, encijan itd. prav gotovo ne rede; res je, da včasih prebavljanje pospešujejo, dokler se jih želodec ne privadi, a priporočati, da bi se te reči redno pokladale, je nezmisel, in jih vrhutega živinorejec lahko sam kupi za par vinarjev, Če jih ne dobi zastonj. Kako učiukuje redilna Štupa? Edino, kar je glede učinka redilne štupe upoštevati poleg učinka klajnega apna, je neki brezpomemben vpliv na prebavljanje; to pa živinorejec bolje doseže z dobro postrežbo in s krmo ter s cenejšim polaganjem soli. Komu koristi redilna Štupa? Redilna štupa koristi samo izdelovalcem, ki z njo delajo ogromne in neopravičene dobičke. Komu Škoduje redilna štupa? Redilna štupa prav zelo škoduje kmetu-živinorejcu, ki si z njo nalaga popolnoma nepotrebne in znatne stroške. Kdaj je prodaja redilne štupe pošteua? Kadar izdelovalec, oziroma prodajalec prodaja to štupo le kot sredstvo, ki naj prebavljanje pospešuje, in sicer brez vseh nepotrebnih primesi, kakor moke, oglja itd. in za primerno ceno, ki je v razmerju s tržnimi cenami posameznih sestavin, recimo 50 h kg. Takrat ne bo kaj oporekati, Četudi je redno pokladanje takih pre-bavljenje pospeŠojoČih zmesi v umni Živinoreji smatrati za bedasto in nepotrebno. Prodaja redilne štupe za živino Kot redilno in splošno zdravilno sredstvo za ceno, ki je desetkrat previsoka, Je sleparjenie neveščega kmeta-Živinorejca. Pred tem svarimo gospodarje terjih prosimo, naj v tem zmislu poučujejo manj razsodno občinstvo. »vanfalas vaekdar ie~ le znat i* vimo tekmrmmrjm #••< * o OJ m a? Mj*t>ij-~ 307 — 101- — JNalošbeut pupirji. 4°/e majeva renta..... 4e/0 srebrna renta..... 4°/0 avstr. kronska renta . . 4% „ zlata j, . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4»/0 n zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 41/>°/o posojilo mesta Sp^et 4Vt°/o b . Zadar . 4Vae/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. a m „ ž. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. 4*/»% pest. kom. k. o. z. 10°/0 pr....... zast pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... S«/8 „ juž. žel. kup. ' ti , . *Vi/i avfit. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1860*/, .... . ■ 1864 „ tizske..... , zem. kred. I. emisije » »it **• r> „ ogr. hip. banke . . „ srbske a rrs. 100'— . turške Basilika srečke Kreditne „ Inomoške „ Krakovske „ Ljubljanske „ Avst. rud. križa „ Ogr. n . JRndolfove „ Salcburake „ Dunajske kom. „ Delnlee. Južne železnice Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ Zivnostenske Premogokop v Mosta (Briix) Alpinske motan..... 479'— Praske žel. indr. dr..... 2400- Bima-Muranji , 4 , , . , :! 526,— 3*rbovIjske prem. družbe . . ji 305*— Avstr. orožne tovr. družbe . . .' 526- — Češke sladkorne družbe . . . I 181 Valute. C. kr. cekin .... 20 franki..... 20 marke..... Sovereigns .... Marke.........|| 117*52 Laški bankovci...... 95 20 RubUi......... 253 50 Dolarji.........II 10005 100 — 100-10 119-85 98*15 11905J 11925 99-50 101 — 101- 25 100 — 10190 100 — 100- 10 102- 50 108-30 101- 20 10120 100- 90 101 — 101- 75 309- -102* - Pekarija se odda a I. novembrom na Gorenjskem. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda«. 3067-1 Grenčica „Florian" „Florian" najboljša kapljica za želodec. Je odprta I« i« kratek {as t Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda I Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer. Vstopnina 30 vin. 2787—52 Posteljno perje in puh 86773 = (na drobno in na debelo) =- čisto In oprano, torej brtz duha, u dobi od Sa kr. naprej sa 7, kg pri C. J. HAMANN na Mestnem trgu itev. 8 Hotel Balkan", Trst Piazza della Caserma (Narodni dom) 2962 -b 3 minute od J u zora;a\ kolodvor« In poleg potite m ttO moderno opremljenimi oobaiui. Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju. Ctektričsia razsvetljava _S> Shajališče tujcev. G_ Dvigalo Kopališča - Zahtevajte samo pravi - IndraTea najfinejši in najboljši čaj na svetu. Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. 2293—21 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani Želodec bolezni. Dobiva ee v ilruaerljah In boljših trgovinah m »peeerljBLklm In tlel IkoteHnliu blagom. Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko pošilja Indra Tea Import Company Trst 3. Žitne cene v Budimpešti. Dne 19. oktobra 1904. Termin. Pšenica za oktober . . . za 50 kg K 10*16 , april .... „ 50 „ „ 10-57 Rž . april . . . „ 50 „ „ 8 02 Koruza „ maj .... „ 50 „ „ 745 Oves „ april .... „ 50 „ „ 735 Efektiv. 6 Tin. ceneje. Heteorologično poročilo. Visina nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak 73fi-Q mm *3 Čas — o opazo- vanja 20. 9. zv. j 81. 7. zj. rt 2 pop. Stanje rt o Vetrovi Nebo 741 3 739 6 101 el.jvzhod j oblačno 7'2 brezvetr. j megla j 2 pop. I 737 2 i 15 6 si. ssvzh. jasno I I i I ' Srednja včerajšnja temperatura: 1158, norioale: 9 7°. — Padavina 0*0 mm. Svežo došlo beneško jeguljo priporoča Franja Kham špecerija, delikatese, vinarna Ljubljana, Miklošičeva cesta. 3068-1 ANDR0P0G0N (BanajflllrlJ P« ■■rrrniutin* A^oriijit FelNkava) ■ ~L~ „ JiiPill1'! i "II'' I1!"1 W '..... 'tliKMMi) e najboljše, vsa pričakovanja prekaSa- oče mrediitvo za rsst Ium, katero ni ikako sleparstvo, ampak skozi leta z tenavadnimi vspehi izkuSena in zajam-ena neškodljiva tekočina, t zabrani izpadanj«" lan lit odatranl prali aje. Značilno je, da se pri pravilni rabi 2e čez 4 do 6 tednov opazi močna rast i as, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli J lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo * naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 14.. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloara In razp o m 11J ate v w I Jubljanl pri gospodu Vaso Petričic-u. V zajoa;! imata tudi gg. U« |»f. Trn-I40V.J. i.kiiiic. E. Kark v ljub IJanl in g. A. Kant v Kranju. Dobiva se tudi v Al o vem mestu m pekarni pri „Anffelju". Preprodajalci popust. 12—31 Dobro idoča restavracija. a deželi ob železniški Dostaii sn Sedlarstva na deželi ob železniški postaji se odda takoj v najem. — Povpraša se pri A. Domicelju, Rakek. a 38-2 ==» Zanimive znamenitosti! = Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrsti. Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, 22. oktobra 1004: Zadnji dan razstavni Zanimivo potovanje po Lizboni. (Portugalsko.) V nedeljo, 23. do 29. oktobra 1904: ;l želi učiti deček poštenih stariiev z deiele, 14 let star, ki j t dovršil iest raaredov ljndake šole. 3083-1 Ponudbe pod Sedlarski učenec* sprejema upravništvo „Slov. Nar.". posestvo s prostorno hišo in velikim sadnim vrtom poleg glavnega kolodvora se proda Iz prosti roke. — Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda.** 3CM—l Mlin S5 na 4 pare kamnov, 1 stope z nepn stano vodno močjo in s stanovanjem, ne sroda pod ugodnimi pogoji. — Mlin leži četrt ure od Litije na lepem kraju ter spada zraven tudi lep travnik, vse v prav dobrem stanju. Več pove lastnica Antonija Rupar v Litiji. Zanlatre znamenitosti cerkve sv. Petra v Bum in Njega Svetost pepež Pij X. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za iole In društva znižana vstopnina. \iaU d*n — tudi ob nedeljah In pmznlfklh — odprto od 9. do 19. ure dopoldne In od S. do S), ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 3066 ra.Tma,teljaitTrc. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa »*• odda ca to nizko ceno: par mofikih in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moikih in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Val 4 pori samo & 14.. Za naročitev zadostuje dolgost. 3045 EUzpofciljanje po povzetju Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz vozr^egra- reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aua&ee Solnograd, čez Kleiu-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare Prago. Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob ll.fnri 54 m dopoldne onobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli ain See Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vl;»k v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v»re, Prago, v direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Duna) čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN K0ĆEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob S, uri i m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Stevr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in U. razreda), Francove vare, Karlove var . Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregeiu Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pont »bel. — Ob 4. on 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, lm mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevr... Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA L NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ L J OBL J ANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. m 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoO. samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM NIK A. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le okt bra. — Cas prihoda in odhodi je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani Žalne klobuke nagrobno vence in trakove priporoča v največji izberi 2899—5 po najnižjih cenah Karel Recknagel na Mestnem trgn štev. 24. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ff Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000*000. Zamenjava lu ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaru!e srečke proti vnovčuje zapale kupone. a^-u^rznl izgna-Toi. Vinkuluje in devinkuluje vojaško ženitninske kavcije. OST EMkouipt lu iDkHM« mmmŠm. "fe-Aj (LfT B«r«tm naročila. Podružnica v SPLJETU. <3^5= Denarne aloare m|irrjemit v tekočem računu ah na vložne knjižice pruti ugodnim obrestim. Vlo2eni denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—121 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". HW