-----   151    -----
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. C. k. dnarstveno ministerstvo je naznanilo z razpisom, kteri sreberni in drobni dnar ima samo še do konca mesca oktobra veljavnost, namreč: polgoldinarski tolarčki po 30 kr.; petice s številkami XVII in XV po 15 kr.; dvojače s številkami VII in VI po 6 kr.; «ajn po 6 kr., to jo po 2% dobr. dnarja; šajn po 3 kr., to je, po 1Y5 dobr. dnarja; šajn po 2 kr., to je, po 4/5 kr.
dobr. dnarja; šajn po 1/2 kr., to je, J/5 kr. dobr. dnarja; dalje kufreni drobiž leta l*J5t po 3 in x/4 kr.; poljski goldinarji ali zlati po 142/7 kr.; deset poljskih grošev po 416/21 kr. dobrega dnarja. — Te dnarje je mogoče še do konca mesca oktobra 1858 po imenovani vrednosti pri vseh cesarskih dnarnicah za plačilo dajati in do dveh goldinarjev tudi zmenjevati. Ko bo ta čas pretekel, se bodo mogli imenovani sreberui dnarji samo kot srebro pri cesarskih zamenjavnicah, kufreni pa kot kufer po teži pri odločenih c. k. kovavnicah in dnarnicah oddajati.
—   C. k. ministerstvo očitnih stavb je izdalo ukaz, v kterem je svobodnost obertnijstva v stavbnih zadevah v djanju spoznana in upati je, da se bo skorej tudi na druge strani obertnijstva v cesarstvu razširila. Davno je bilo namreč že spoznano, da pravice, ktere so tu in tam samo za nektere kraje veljale, kakor tudi pravice, ktere so na zastarane pisma nekterih družtev se operale in tujim obertnikom roke vezale, niso za rabo sedanjih časov. Tudi stavbni obertniki smejo delati zvunaj svojega kraja, samo v večjih mestih je treba, da se pod-veržejo posebni preskušnji za stavbe v mestih.
—   V celem cesarstvu je 256 gimnazij, na kterih je 172 duhovnih in 89 posvetnih vodjev, 1494 duhovnih, 1520 posvetnih učiteljev. 156 teh gimnazij je popolnih višjih in nižjih z osmimi razredi. V letu 1857 je bilo na njih 50 tavžent 195 učencov,  1879 več kakor prejšno leto.
—   V „Allg. Ztg.u piše nekdo: Nova obertnijska postava je dodelana in bi utegnila skorej deržavnemu svetovavstvu v pretresovanje in cesarju v poterjenje priti.
Iz Benetk. „Gazz. di Veneziau piše, da bi utegnile očitne naprave lombardo-beneškega kravljestva tudi drugim kronovinam cesarstva izgled biti, posebno pa srenjstvo, ktero je v onem kraljestvu tako vgodno izsnovano. Ob enem omeni ta časnik, "da se bo postava zastran napeljevanja vode, v imenovanem kraljestvu že dolgo veljavna, tudi v druzih deželah vpeljala in da se bo nova postava zastran  popisovanja po načinu ondi obstoječem osnovala.
Iz Ogerskega. Iz Bana t a je brati od 1. maja, da je začela o z i m i n a, ktera je hudo zimo srečno prestala, hirati, in da j a r o žito slabo stoji. Ogeršico so mogli skoraj vso podorati. Ni se tedaj čuditi, da je žito precej poskočilo in, kteri ga imajo, ga neradi prodajajo. Nadjati se je, da je poslednji dež tudi na Ogerskem žita in polje sploh popravil.
—   Spet moramo o strašnih požarih žalostne novice povedati: 2. maja je pogorelo pri sv. Ani in v Komlošu blizo Arada v dveh urah 1300 hiš do tal. Blizo 200 tavž. vaganov žita je pogorelo in ker je hud vihar vedno divjal, ni bilo mogoče kar nič oteti. Tudi več ljudi je poginilo. Ženi nekega kupca so se oblačila na ulicah unele; da bi se otela, je stekla v cerkev z žegnano vodo se polit, — pa ta čas se razruši cerkev in pokoplje ubogo ženo z razvalinami! — Tudi v Sučanu je pogorelo 200 hiš in ni-česa niso mogli oteti. Enemu samemu kupcu z lesom je zgorelo 50 tavžent desk.
—   Kupčija z vinom se je na Ogerskem tako popravila, da marsikdo tu in tam misli, da bi ne neslo slabo, vino na Angležko pošiljati. Al bolj podučeni pravijo, da je zdaj še preveč zaderžkov za to, in sicer: pervič so kupčevavci z ogerskim vinom na Angležkem skorej vso vero zgubili, ker so drugačne vina kakor izglede ali muštre pošiljali; drugič je pošiljanje vin po železnicah predrago; tretjič obstanejo čez morje pošiljane samo prav močne in stare ogerske vina; četertič je voznina od vina na Angležkem silno velika, namreč od vedra skorej 30 fl., od butelje pa 30 kr.! Verh tega pride še plačilo za hrame, vožnjo in za oznanila v časnikih, brez kterih se ne da vino spečati.
Iz Tiroljskega. Vinska terta obeta zlasti v italijanskih Tirolah slabo slabo;  v nekterih   krajih  so celi vi-
nogradi skoraj popolnoma v nič prišli. Za ters, kterega že leta in leta tertna bolezen nadlegje, ni nobenega druzega upanja, kakor smert. Skorej povsod je treba vinograde z novimi tertami zasaditi. Koliko zgube bodo viličarji po tem imeli, si misli lahko vsak.
Iz Rusije. „Cas" piše, da se v Rusii ne manjka ljudi, kteri ljudstvo zavoljo oprostenja kmetov podpihujejo in šuntajo, in brati je, da je bilo v nekterih okra-jinah že vse ojstrosti treba, da se je ljudstvo upokojilo.
Iz Italije. Razpor med napolitansko in pie-montežko vlado prihaja od dne do dne resneji in grof Cavour bi bil gotovo že zdavnej Napolitanom vojsko napovedal , če bi si bil upal. Napolitanski kralj je dobro pripravljen, Piemonteze spodobno sprejeti, kteri le čakajo, kdo, kdaj in kje bi jim pomagal. Brati je sicer, da se bote vladi poravnale, ker je večjim vladam zlo na tem ležeče, da se mir ohrani.
—   Iz Rima. Sv. Oče papež so veliki petek nekoliko oboleli; po pušanji Jim je kmalo odleglo in zdaj so zopet popolnoma zdravi.
Iz Nemškega. Berlinska policija je vzela tiče pevalice v svoje varstvo. Kupčevavcom z tiči je vse tičje jajčica pobrala, ktere so na prodaj imeli. Slišati je, da se mladi tički sploh ne bodo smeli prodajati. To je pač hvale in posnemovanja vredno.
—   V Konigsbergu na Pruskem ima nek tergovec tri levarce, ktere mu kofe meljejo. Ima jih namreč v ogrogli kletki, ktere os goni majhne kolesca, te pa mlin za kofe. Moč take živalice cenijo na 64 funtov in ena le-varca zmelje sem ter tje skakaje prav lahko v uri en funt kofeta.
Iz Francozkega. „Independance" piše, da so se 27. aprila skrivni svetovavci zbrali in v tem zedinili, da bi bilo ugodno, če bi vlada od poti odstopila, po kteri hodi od 14. januarja, in se politike poprijela, ktera je navadam dežele in ustavam bolj primerjena, po kterih se je dežela pol stoletja vladala in se z obljubami sedanje cesarske vlade bolj sklada. Sploh se more reči, da se politično obnebje bolj in bolj razjasnuje, in upati je tudi, da se o konferenciah v Parizu, kjer se bodo v drugi polovici tega mesca začele, ne bode pooblačilo. Zahtevale so nektere vlade sicer, da bi se v Parizu tudi za druge reči poganjali, kakor je v pogodbi od leta 1856 izgovorjeno bilo, pa večina družin obstane samo pri Moldavi in Vala hi i in pri uravnavi vožnje po Donavi.
—   Iztirance pošiljajo dan na dan v južne primorske mesta in od tod v Algerijo.
Iz Angležkega. 4. t. m. je pozval v parlamentu neki Gladston, da bi se vsi za zedinjenje Moldove in Va-lahije oglasili. Po dolgem besedovanji pro in contra se jih je oglasilo 178 več za nezedinjenje. Tadaj je pristopila tudi angležka vlada k Avstrii in Turčii, ko je Prusija že pred se za nezedinjenje izrekla.
—   Lord Shaftesburv je podal parlamentu prošnjo duhovnov vseh ver, da bi vlada v Indii skerbela za razširjenje vere. L. Ellenborough je rekel na to: Dokler imam jaz z vlado Indije še kaj opraviti, se bom ojstro deržal stare angležke politike v Indii, namreč kar vero zadene, naj je, ktera hoče biti.
Iz Turškega. Turška vlada je poslala vsim svojim poslancom in poročnikom pismo zastran poslanja Etne m paša v Serbijo, kteri je svojo nalogo prav dobro opravil. Umiril je Serbijo, Serbe utolažil, turški vladi prejšno veljavnost pridobil in prepričal serbskega kneza, da je za vse dobro, da ne ostanejo obsojeni starostniki pod serbskim sodništvom, temuč da pridejo pod turško.
Iz Indije.   Najnoveje novice iz Indije ne pišejo nič kaj veselega za  Angleže.   Višji poveljnik Sir  Colin Ca m p-
-----152    -----
beli je sicer vstajnike pri Luknovu premagal, pa razkropili so se na vse kraje in težko bo stalo Angležem, jih vkrotiti, zlasti ker je že silno vroče in evropejski vojaki take vročine niso vajeni.