f CITATEUI! Prosimo, poglejte a* številke poleg naalova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh čarih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. Osi slovenskih fle!avcev~V Ameriki. tttk. lMt mi ti* Put Otflw a* New Karti. N. I, SA NEKAJ VEČ KOT H ' na dan dobivate. .Y"*r 'C 'GLAS NAB ODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM Omenil sobot, nedelj te pmnikov AH •I ConsrcM of March M. 11». ClTAJTE, KAB VAS ZANIMA No. 208. — &tev. 208. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 21,-1942 — SREDA, 21. OKTOBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. NOVA DAVČNA POSTAVA VČERAJ JE KONGRES SPREJEL PREDLOGO ZA NOVE DAVKE TER JO POSLAL PREDSEDNIKU V PODPIS. — NOVI DAVKI STOPIJO V VELJAVO 1. NOVEMBRA. — PO NOVI PREDLOGI BO V ZVEZNO ZAKLADNICO PREŠLO OD 6 DO 7 MILJARD DOLARJEV VE C KOT PA PO DOSEDANJI POSTAVI. Zakladnica bo dobila skupno okoli 25 milj&rd dolarjev na davkih. Pa to ni še vse. Nova postava še posebej določa davek zmage (Victory tax), ki bo znašaj 5 odstotkov od zaslužka in se bo odtegoval od tedenske ali mesečne plače, pričenši 1. januarja prihodnjega leta. Davkoplačevalci bodo še poleg vsega tega plačali v zvezno blagajno $1750 miljonov dolarjev, toda ta 2ne«ek jim bo po vojni vrnjen. Poslauska zbornica je predlogo sprejela po kratki debati z 130 glasovi proti 2. Proti predlogi sta glasovala republikanska poslanca Hinshaw iz Kalifornije in Robsi-on iz Kentuekvja. Senat je o predlogi razpravljal eno uro in je nekaj senatorjev nasprotovalo davku na prevoz tovora, toda slednjič je Ibila sprejeta soglasno. Nova postava je povišala dohodni luski davek ol dosedanjih 4 odstotkov na 6 odstotkov. K temu pa je še dodan takoimenovani surtax, ki znaša ol 13 do 82 odstotkov. Po Victory tax bo moral vsakdo plačati 5% od najnižje tedenske plače $12 na teden, torej od $624 na 'leto.* ^ divizij, ki morajo voditi Davki bodo povišani na vseli koncih m krajih, tako aktnabl° lbortx> Proti nepokor n. pr.: Vozni listki 10%, tovornina 4%; sporočila po biv.o-javu, radiju in kablu 15%; krajevni telefonski razgovori 10%; žganje in druge alkoholne pijače do 50%; eigarete Izraženje različnih mnenj Samuel Grafton, časopisni člankar, ki cesto izrazi ostro mnenje z ozirom na vojno prizadevanje zaveznikov, itd., je zadnjič po radiju deial, da nam ni treb^, prav nič mačeti v Evropi, naša naloga je le, da se pridružimo temu, kar se je tamkaj že pričelo. Dalje je navedel dejstvo, da RUSKA MORNARICA V ČRNEM MORJU se mi tukaj počutimo, kakor da narodi v Evropi čakajo našega znamenja, da začno z vojno v Zapadni Evropi. V re»nici je pa Hitler primoran držati pripravljenih več čet, ki skušajo tiščali k tlom oropanega in gladnega evropskega človeka. ne*ro jih potrebuje za vojsko z dobro in lično uniformirani četami Anglije in Amerike. Hitler iana na (kontinentu Evrope $3.50 za tisoč, cigare $2.50 za tisoč i tki Pri zaslužku je bil tpdi znižan znesek, ki si ga je vsakdo.syv^ odtfigmtijZa svoje potrebščine flvbje družine. Tako sme samska oseba altegndti $500.—, zakonski par $1*200.— in za vsakega, ki je od njih odvisen še posebej $350.—. V splošnem (bodo po svojem zaslužku plačevali nekako n asi win j i idavek: vodila glede iavedfee teh ob-sodib. So v jot i, je dejal Grafton, najbrž ne morejo razume-1 ti zakonikov demokracij. po ( katerMi nameravajo mi soditi j naei-fašistične kriminalce, am-' pak enostavno smatrajo, tia biti fašist je zločin, kar v končnem pomenu besede izloča ne samo fašist a -zl oč inea, pač pa ves fašistični ustroj. jenemn evropskemu človeku, ki noee priznati poraza na noben način. OrafHon je tiadi poudaril, da roka želja ali zahteva po dru-j . ^ ^ p „vetam< ko je gi fronti najbrž pomeni toliko, J vl«do^Hitter_ Po drugi strani je pa Ernest j Angel po radij« kritiziral sedanjo tedenco ljudi, ki meče kriv-j do za nacijški režim m njego- Ruska bojna ladja v Črnem SLOVENSKI LETALEC UBIT NA PRVEM PO LETU V PENNI. V nedeljo, 18. oktobra se je ubil 32 let stari Anton L. "Mavec iz Euclid, O., pilotf. v civilni zračni straži in solastnik tvrdke za prodajo zemljišč Mavec and Co. Mavec se je ubil na svojem prvem poletu, ko se je dvignil v zrak kot. samo&tojen pilot, odkar je doibil lettalsko licenco. Ponesrečeni letalec je umrl v bolnišnici v Greenville, Pa., eno uro po nesreči, ki je nastala zaradi defekta v motorju, ko se je nahajalo letalo v višini 500 čevljev. Let alee je od letel ob osmih zjutraj s svojim lastnim letalom z AVillougblbv letališča. Pokojni je bil rojen v Lorainu, toda je živel v Clevelandu že od leta 1922. Njegov partner v trgovskem po^lu je bil njesrov brat Frank. Bil je samec. Po-le£T svojega ibrata zapušča mater in dve sestri; Mrs. Mary Baveta v MadEson, O., in Mrs. Ann Canning v Bnclidu, O. ve zločine na neniŠki narod. Zagovarjal je Neance s tem, da jih je prikazoval, kot narod, ki i-- morju je spustila podmorsko mino proti sovražni ]>odiiionm-i. i ^ • ^ , . v . ( enkrat prišel navl^do-Hitier,1 FIRMA ZAVRNILA VSAKO VOJNO SOX>£I«OVANJE fa>tda..je dm**jWa a*v t^ w ^ , *vojo,doktrino .istema^ k?u. a ji je treba potrebnem, -___^i™™™ mz. pogona in direktive. Tn ker so RuM takorekoč znanstveniki v SAMSKI Zaslužek ItotMHl. Victory Skupaj DdTfk Tax ¥ «oo r» $ 2 »17 7<*> 34 6 40 52 1*1 62 900 71 14 85 1000 IS 107 1200 120 27 133 1500 181 3ft 220 2000 273 ca) 333 3000 472 102 574 POROČENI BREZ ODVISNIH Zaslužek n»»hort. V lotorj' Skupaj Davok Tax 1500 48 si 70 2000 140 48 188 ■moo 532 115 647 POROJENI Z DVEMA " ODVISNIMA Zaslužek r>«hn<1. Victory Skupaj Davek Tax 1500 .. 20 20 2000 13 4.1 58 4000 378 10? UPOR ITALJANSKIH (?) VOJAKOV Reuterjevo poročilo, poslano z "italjanske fronte," pravi, da se je en italjanski polk al-pincev v Gorici uprl, ko je pre-' jel povelje, da odpotuje na ru-I sko fronto. Angleška časnikarska agen-' tura dalje pravi, da so bili kolovodje upornih vojakov postreljeni in da so bili vojaki brez orožja odpeljani. ( V polku, ki se je uprl, so bili najbrže v veliki večini slovenski vojaki iz Primorskega. revoluciji, je značilno, da t^o pred enim mesecem pozvali vse podjarmi jene narode na od nor proti narM-fasizmu. se- sodnost, zamotal njegove m-■ stinkte Iter porazil njegovo voljo do odpora. Vee dražili govornikov se je zadnje čase po radiju izrazilo, ....... ^ ^ daj pa so tudi že dali ljudstvu! da bo Italija najbrž odstopila traiwl)0rt odpluti iz neke natafična navodila, kako sej od zveze z Nemčijo, ter da je^ lailrfrsko luke brra stroja za morajo upirati sovražniku. j bil Tavlorjev obisk pri papežu ^^ kor hoteJa u_ Sovjeti so tudi formalno db-j v zvezi z zavezniškimi mnenji.l prava omGnjeiMMra podjetja sodili na smrt vso vodilno na-, da se bo dalo Italijo se prido-. prodati izdelovalcem tozadev-eije*ko tolipo in so dali evrorp- biti na stran združenih naro - jie opreaiie za lacmijetja, Quirino Bertram, je dal malo čudne vzroke za njegovo pomanjka- Newark. — International RJge Tool Co.. v Newarku, N. J., je najibrž edina t vomica v vsej Ameriki, ki noče sodelovati v vojnem prizadevanju Zdr. držav. Potljetje izdeluje razne predmete za mesaivko in restavracijsko i»l>orabo. Pred neuolgo je moral četni " Poslanik iz Moskve doma V pondeljek je iz Moskve dospel v Miami, Fla., ameriški poslanik admiral William H. Stan die v in je na potu v Wa->hingtonra, da vroči predsedniku RooseveHiu svoje poročilo. Admiral .Startdley je bil v Moskvi od- 19. marca. 485! — Op. uredn.) Odgovor švicarskih urednikov nacijem Švicarski uredniki, nad katere fie je spravil zastopnik na-eijskega zimanjega ministrska z grožnjo, da j Hi je treba poslati v "nebesa" ali jih pregnati iz dežele kam v azijat-ske stepe, so dali ljutemu naeij-s k e m 'U uradnemu pobezna-<*u odgo«\-or, ki mu je najbrž j obtičal v grlu, Rusi odbili močan Rusko vrhovno poveljstvo nasnanla, da so branilci Sta lingrada včeraj odbili dva silovita nemška napada s 70 tanki. Nemški ujetniki so povedali, da so nemške divizije zadnje dni v bojih za Stalingrad izgubile do 70 odstotkov na moštvu in vojnem materjalu. Polnočno poročilo ruskega ; vrhovnega poveljstva pravi, da v delavskem delu Stalingrada Nemci po milnih napadih celega en motoriziram polk s 40 tanki, tedna niso dosegli svojega ci- toda so bili vrženi nazaj v svo-Ija, kajti Rusi so najpade uspe- je osi trdno držali v«e «"es*ar so nemški napadi na se- svoje postojanke, verozapadni del Stalingrada ^ ^^ suli,njrrada ,so ,y,nat£0 ponehali. ^i utrdili svoje postojanke "Pra,-da" pravi, da je^uso- "rJur^i stot- o^al del zlobe, ki mori življenja in uni- | pravi, da ne bo poma*gal pravi čnje lastnino. Nemški poveljniki v Rusiji V Bernu sploh prevladuje — — jv .. /poveljniku mnenie da se stvari obračajo fantom, ki na* je nekoč nekaj 1 J • ___. fP rv n fim n še zadeve. Mi še nkmo vaš pro tektorat. Teorija o "krvnem dolgu" ne drži več. To je bil le ALBANSKI PATRIJOTJE SO PROGLASILI ITALIJANI PRAV TAKO, BRUTALNI,- KOT NACIJI J ugoslovaaaka vlada je 20. oktobra obelodanila proglas i-talijanskih okupacijskih oblasti v Sloveniji, kateri dokazuje, kot je izjavil minister Franc Snoj, da niso Italijani nič manj brutalni in neusmiljeni, kot naciji. Newyotski list, "New Vori: Post", ki je prinesel izjavo o italijanskih brutalnostih v Sloveniji posnema glavne točke iz tozadevne italijanske prokla-niaeije, katero so naši listi že prinesli v celoti. Minister Snoj. pravi "Post", je poročevalcem dejal, da so Italijani skoz leto dni okupacije (postali tako brutalni napram slovenskemu prebivalstvu, da tekmujejo z tiaciji v tiraniji m zatiranju ljudstva. Njih postopanje ni nič drugega, kot absolutna namera uničena slovenskega naroda. Hitler ima sedaj v Rusiji štiri armade, katerih vsaka ima ATTlA"WTTn svojega poveljujočega genera-[ ALBAriiJO la, ki je vsak osebno odgovo-i London.—LUt "Ne\\-s Chro-ren Hitlerju, kot vrhovnemu i ničle" podaja vest iz Arikare, da so aibamski gorjanci, ki se na slabo, radi česar hočejo na- ostra^il." čez Volgo dobiva vse svoje potrebščine. Da so mogli Rusi vadrzafi nemške napade, je bilo mogoče samo vsled ojaČenj, ki jih dobivajo čez Volgo. Nemci so najprej vrgli v boj ae rop: ana Pri Mozdoku na Kavkazu so Rusi zavzeli nek obljuden kraj ter še dalje potiskajo Nemce nazaj. V teh bojih je bilo ubitih okoli 900 nemskfti častnikov in vojakov. Dorothy Thompson priporoča skrajšanje šolskega leta iZnaaia pisateljica Dorothy Thomqason, je tekom intervjua po omrežju NBO priporočala, naj bi se dalo študentom višjih šol daljše počitnice, da bi mogli tako oditi na farme in pomagati farmarjem pri njih delu. Thompsouova je rekla, da se zaveda, da bo njena sugestija izavala kritiko, toda po njenem mnenju je za študente in njihovo naobraiabo zelo koristno, ako dobe nekoliko izkušenj z delom na farmah. nem odloku španskega kabineta pogojno pomiloščenih 20 tisoč Lojalif tov oziroma civilnih političnih jetnikov, ki so bili obsojeni na ne več kot do 14 let ječe. Te armade in poveljniki so: borijo proti Italijanom na treh Severna fronta pri Lenin- gorskih frontah, proglasili ne-ffradu: felihnaršal Genrcj von odvisno Albanijo. . Kuechler. j ___ Mos-' T Jugoslovanska vlada v Lon- Pranco pomilostil 20,000 Loialistov Reuterjeva agencija poroča iz Madrida, da bo po poseb- zaupajo. Hitlerjeva Elitna garda stra ži Vladimira Mačka Agencija ONA poroča iz Londona, da je zamej ka vlada Jugoslavije zvedela, da straži jo sedaj dom Viadknirja Mačka, voditelja Hrvatske kmečke stranke, Elitne straže, ki so bile poslane na Hrvatsko v ta namen. Maček je jetnik v svoji hiši v Kubineou in je bil dozdaj zastražen po ustaših, katerim pa Nemci očividno ne Srednja fronta pred levo: fekhnaršal Cruenther von KI mre. Jaižna fronte pred Stalin- , ,. J i .i u oUTga, ua ie vodia terorustiene •rradom: general Hermann von ^ ' J v j bande :Niamarov, ki napadajo in pobivajo Jugoslovane" v ( donu je obdolžila avstrijskega nadvojvodo Albreclita Haps- SVO-' Naciji protestirajo proti utrjevanju dalmantiilske obale po Italijanih Moskva. — Italija je zapos-Ijena z gigantskim rpodvzetjem grajenja utrdb ob dalmatinski dliali, naeijska komanda %* Bel-^rradu pa je terrra nasprotna, kakor poroča -iz Turčije agencija Tass. Poročilo pravi, da ;Je italijanski kralj pred kratkim obiskal Dalmacijo rn si ocrledal utrdbe, ki so že v-gradnji med Dubrovnikom in Splitom olb bivšem ji^oslovanskem obrež- Kavkašlka fronta: fekknar-' Vojvodini šal Siegmund Wilhelm v. List, Madžari. iFldmanšal von List, ki jej NadVoj\^a s _ . .. TT+ ,, , poseben vešča k v bojih po vi-1 pml ]iedol^Mn omenjen kot, t00 tisoč deWv. TTtnlbe bo- I .. i "i . I »I, . 1 ~ "I ,1 M „ mX W-MSnln «UOCPAItl f\n sokdi gorah, je vodil neninke m0rebitni kandidat za mesto armade skozi Jugoslavijo. ! podregenta na Mai*o+!v< Ma-armada baje ponuja nagrado! džaT^ika, ki se je spr;č e na-za prijetje teh nskokov. mere ohladila napram Nemčiji. •e LAI H a i O P A* m WEDNESDAY, OCTOBER 21, 1942 "GLAS NARODA M Owned and Published by Slovooic Publishing Company, (▲ Corporation) Fruk Sakser, President; Ignac Hode, Treasurer; Joseph Lapaha, Sec. Place of business of the corporation and sddveooea of above officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. 49th Year "Glaa Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subecrtptloci Yearly 9«. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja Ust xa Ameriko in Kanado $8.—; aa pol leta f3.—} aa Četrt leta *1.50_ — Za New York za celo leto $7,—; ca pol lete $3.00, Za Inozemstvo aa celo leto f7.—I za pol leta $3.50. "Olas Naroda" Uhaja vsaki dan lsvzemfil sobot , nedelj in praznikov. "GLAS NAHODA", 216 WEST IStfa STREET. CHelsea 5—1545 NEW TORS, N. ¥L Petletnica new yorake po--družnice SŽZ.-- PROKLAMACUA ZDRUŽENEGA NARODA SLCTVEN8KB0A Na daai Kolumdx>vega praznika, 12. oktobra, ob 450-obletnici odkritja Amerike, ko je generalni pravdmk Pran cis Bifklle v svojem govoru v New Yorku naznanil, da je r/sdal odreibo, po kateri priznava italijanskim podamkom v Združenih državah isti politični stalež kot podanikom zavezniških kiržav, to je, da postanejo iz "sovražnih tujcev" prijateljski tnjei in je takorekoč italjanski narod v sedanji vojni postavil na stran zaveznikov, ki se bore proti Italiji, je moskovska radio postaja objavila naslednji razglas: "Vsemu kulturnemu svetu! "Vodstvo vseh narodnih, skupin, ki vodijo skupno borbo za osvobojen je svoje zemlje od krvavega fašizma, poživlja vas vse, cte. ste price in sodniki Hitlerja, Horthv-ja in Muasolinija, ki v naši deželi, kjer živimo že 1300 let, vpeljujejo "novi rOd." z obešanjem, požigom, nasilsfcvom in ubijanjem. "Predstavniki vsed narodnih skupin poživljajo civilizirani svet k pravični sodbi ne samo nad nemškimi in madžarskimi morilci, čijih krurtosti so znane vsemu svetu, temveč poselbno nad italjanskim fašizmom, ki pridiga svojo 2000-letno (kulturo po vsej zemlji, v resnici pa ni nič drugega kot tolpa morilcev, bojazljivcev in sfteparjev. "Italjani so v to deželo (Slovenijo) prišli z zlatimi obljubami, toida so kmalu pozabili svoje lastne besede in pokazali moj varljivi značaj. Slovenci italjanske fašiste poznajo že dolgo in lahko rečemo, da so ravno Slovenci bili prvi, ki so zagrabili orožje proti njim, da branijo svojo stvar in maščujejo svoje brate, ki so padli za slovensko civilizacijo. V Ljifbljani, prestolici Slovenije, je fašizem pomoril polovico prebivalstva. Mesto je ofofdano s trojno vrsto bodeče žice in izpremenjeno je v koncentracijsko taboreče. Italjani, ki sramotno beže pred našimi oboroženimi četami, požiga j o nezavarovane vasi, more mirne prebivalce, vključno žene, otroke, stare in bolne ljudi — potem pa beže kot "junaki in zmagovalci!" Glejte, taka je "junaška" Črna srajca, oškropljena s krvjo nedolžnih! "Italjani so sklenili, da popolnoma iztrdbijo naš narod. Ves svet poživljamo, da nam pomaga. Poživljamo vse, da vzamejo na znanje krutosti, ki jih fašizem dela nad: nami Ta narod, najmanjši v Evropi, je danes bolj združen kot kdaj poprej v obupnem boju za svojo svobodo in neodvisnost. Proti najmodernejšemu fašističnem vojnemu stroju se borimo brez orožja — proti tanikom, aeropla-nom. najmodernejšim strojnicam in težkim bombam. Našemu sovražniku smo odvzeli puške in ž njimi se Iborimo proti stotisočerim Italjanom, ki so preplavili našo deželo. '4Civilizirani narodi, vas kličemo na pomoč! Civilizirani narodi celega sveta, dvignite svoj glas v protest na ovojih siborovanjih proti temu krutemu delovanju, objavite jih v vašem tisku. Storite svojo dolžnost do nas, obsodite fašizem in pomagajte rešiti človeštvo! "Podpisale so naslednje skupine: Slovenska zveza, Slovenska komunistična stranka, Katoliška socijalna stranka, Sokol, Demokrati, Kmetska stranka, Kmetska mladež. Slovenska ženska zveza, Komunistična mladina, Mladina arfrurcenih delavcev in kmetov." Prilkodnja nedeljo '25. oktobra, priredi tukajšnja podružnica Slov. Ženske Zveze, to je podružnica št. 84. posebno zabavo v proslavo svojega petletnega obstoja in deia. Proslava ?e vrši v dvorani slovenske -cerkve na 62 St Marks Pl. v New Yorku, ter se prične 'lim na rISčafi druge v svoj (prilog. mnoge stori je — resnične —1 Takemu izkoriščanju smo bu naših težako\% ki so si pogri-1 iT1 najbolj izpostav. rijali svoje skromne mize eami Ij^ni tujerodei. Na vseh koncih s svojim tndtm delom in hili ob-1 » 'kraj ft preži na na- budmo enem še prozi ran i kot nizki inl oko takih, ki nas smatrajo za manj vredni priseljenci, ki be manj vredne, pa zato mislijo, nikakor niso mogli meriti z da smo in moramo biti preu- nemškimi in anglosaškimi ter' ™ett Jemanja, ki je z a popade, francoskimi in stičnimi nase^ no v mnogih oairih. Ijenei Ln njih potoamei. Ko je človek že dolgo v A- Dalje f-e spomnim -svojih meriki, rad pozabi na dejstvo, lastnih izkušenj — zakaj tudi I da je tako rekoč tujec v deželi jaz sem bila prej "grinarca",' —ir nevarno, kajti v takem kot kaj drugega v :tej deželi.] razpoloženju je mogoče naj-Kot taka sem poiskiv-ila mami- prej pasti v past, katere se je KAZNOVANJE KRIVCEV. Jugoslovanska vlada je ie se- ..............Hffl stavila prvi seznam vojnih zlo-1 5. Evgen Kvatetnik, ki je bil. n?a ^ d.°a>re ^ n?1 kaj, poeebno, ker je (bilo treba takoj na delo za Ijtftri kruh. Še se spominjam, kako so me a-meriske učiteljice (pri katerih som delala) (E^-avtja^ pokonča ob treh zjiifcraj. da sem šla prat perilo, ki ga je bilo toliko, da sem ob enajstih dopoldne še bila zajposljena z žehto. Ko je bila žebta v kraju, se je pričelo likanje, čiščenje; zvečer so me gonili v večerno šolo — pa sem bHa kljub mladosti in mladi žilavosti tako rabita včasih, da som za-spnla v klopi. Vendarle, to je bil začetek mo-jega učenja jeeika te dežele in oboeru sem so naučila spoznavati Ameriko takoj od prave strani . . . Polna skleda me ni mikala . . . kolikrat sem potis- to ta pristopi takoj. GLAVNI 301-353 Ho. Chicago Street, UB1D Joliet, HHnote 7. General Milaii Nedi^, kviz lin^vi predsednik marijonetne vlade v Srtviji, olbtož^n, da je sodeloval 7. osiščem. '*Nedi^ bo obešen kot politični xloSi-nee." je brjavil eden izmed ju-jro^lovariskih predstavnikov. ni ibilo do njih ne do Amerike .. . najraje $>i bila odšla odkoder sem prišla, oe bi ne bilo tudi doma tujcev . . . in če bi imela novce! znal novodošlec ogibati, ker je mreenje tedaj ostro čntil. Seveda je lepo in prijetno, ako se more priseljenec vsaj po daljšem bivanju v novi diečeli poemtiti bolj domač m nm ni pri smi tako, kot beraču, ki so mu vrsrli kos kruha od bogate mize. Sedaj, ko «mo v vojni, se nam to občutje še bolj poglablja, ker doznavamo, in do gotove meje doznava z nami vred tudi Amerika, da smo kljub vsemu biiyfcven del nase nove domovine. Vendarle pa se človeku zdi nekam sumljivo, Če nam hoče povedati kak prav lepo sit puritanec, da bodimo Ameriki hvaležni, ker smo prišli in sedli k potei skledi. Na.rijo za svobodo — ti bojev-ra za obiaje Kirkland Lake, niki bili morda še samo ne-je dejal, da s* /. lli. oktobrom kaj mesecev nazaj med mani, prične kampanja zu prodajo kot rada rji, uradniki, učitelji, vojnih bondi-v, s čemer bo (delavci, itd. vsak, ki bo investiral svoj de-| "Morda so živeli prav v tem nar na ta način pripomogel dc našem o k rož ju,'' je rekel Oantp zmage. t bell, *'in so bili navadni civi Sedanja kampanja, ki te vr- listi, ki smo z njimi k i po vsej Kanadi, je ž t tretja jih /poznali, ali danes so poznate vrste. Kirkland Lake ima ni, kot izvrstni bojevniki seve-d<»ločeno vsot-- ?'£».000 m pri- J ra. Tem bojevnikom dolgnje-eakuje se. da bo c^lo j::ekora- mo rnno^o in oni od nas pričale na. zakaj pr«'tet;lo le i d je to kujejo, da bodenuo vršili doma okrožje prekoračilo določeno svoje dolžnosti, kot jih vrše vsoto za več kot 162 tisoč do- oni v bojni liniji." larjev. Tekom te kampanje' Investiranje v Victory bonds bo naloga vsakega prebivalca, ni nobeno žrtvovanje, pač pa ino&kega, ženske ali otroka, da nudi tako naložen denar goto-stori svojo dolžnost po svoji tvejŠo .bodočnost ■ nalagatelju. moei in investira v Jt>odočnost( kajti marsikdo ne bo mogel 10 Kanade. 500,000 KANADČANOV V VOJAŠKI SLU2BL KAlfAftA BO VARČEVALA ki Polkovnik J. L. Ralston, kanadski minister za narodno ob-ranibo. je podal porodilo, iaka~l terega je razvidno, da ima Ka, ' nada več kot 500 tisoč mod, v1 aktivni vojaški slmžbi, ter da je1 bilo to moštvo pripeljano v ____Anglijo preko Atlantika brea 1)va ameriška marina držita prvo japonsko zastavo živeli iJ123^ eneS* samega moža. j ^»plenili v bojih za Sa lomonova otoke. Poleg čet, s]>oaobnih za aktivno službo, ima Kanada še " ' navadno voja^o sli^T^ ^E TEGA SE NAM MANJKA! nacteka zračna sila, — je dejal polkovnik Ralston, — šteje 130 i* narodi tisoč mož, ki so razdeljeni v tri Z DELOVNO SILO. E. T. Steme, načelnik kemičnega odseka kanadskega odbora za administracijo Cen vvoj-ni, je pred konvencijo organizacije za plastično industrijo izjavil, da bo morala tekom vojne pasti marsikatera žrtev tudi na domači fronti in s tem je mislil male tovarne in podjetja, ki so doslej izdelovala potrebščine in komoditete za civilno prebivalstvo. Istočasno ipa je bila javnost zagotovljena, da ne bo trpela {pomanjkanja res Sfoju&ncL v JicutadL j -i) y f NAZNANILO V KIRKLAND LAKE IN OKOLICI Pre te ceno nedeljo dne 4. oktobra je tukajšnje pevsko in - ?at0 P?trebnih ne i« za res neobhodno pote^ f ^ imamo £ ***** no civilno uporabo, se «laj že kar nam bo pa manjkalo. itedelujejo iz raznih plastičnih 'se bomo morali obrniti na naša bratska društva v Združenih tvarin in snovi in to posebno v u^Mtiuiuj nai upu Ulj uu umu i/v- tw-__„j: - Ido sla blagohotno na roko in v V Kanadi sama se bo žara- ^ » iiaiiaui ,-ruiii'i sc tn/ «»if»-| . di resnega pomanjkanja delov-, ,, - „ . ... nib sil m vojno industrijo omJ Zaključeno je bilo n* tej se glavne skupine, katere se udej-' Bos je videti, da tso se prav stvujejo v zračnih bojih v Ev- vse podzemeljske sile zarotile ropi ter. na Srednjem in Dalj- zoper slovenski narod in se za- .iilo prodnriranje civilnih potrebščin kolikor mogoče, & do-voz iz Amerike bo preprečil mestu imenoval ozemlje na se r vera, ki se imenuje "Venecia'pomanjkanje v tem ocriru Gfulia.'3 Pravilno je navedel' V član- dejstvo, da je ta pokrajina na-j nem Vzhodu^ j vzele za njegov pognn ____(___ , „ _ , •Doma vzdržuje kanadska ar- kih '^Slovenija— kam plove«".hijena po večini s Slovenci in Austria movement in London," 'ali Vj let od zda i tako zaslužiti mada obrežno zračno patrulji- ti so nedavno tega iafeajaii v Hrvati. Oddahnili smo se. Vsaj naort mora vzhajati prav iste 'w ' in.>; \ Tn tokrat bo ranJe in P«- *irokopot«mo vež, Um listu, je bila slika »vseskozi; nekaj je bilo, čeprav le numo-^u^je gh^e Nemcev ali "Av- ; i /.II.IU/.I • " w*1«* »________j__sv inU«.^« .1.» »i-n.U in i'a knnmin VPT)dflrk tfi.'sHWv" trnf ^mn & m rmin. je na Predsednik ^mpMl kot« JoVdJž^a, d^i^ro gred^ in je končno vendarle ta-jstrijee*" kot vemo že za *** danes ;ma dtzela.ta \ \ o-jni prmran.iem denar . ^ ^ ^ ^^ ^ opažamo da ko ^enelo. kakor da. gre za-j vo, kaj po«io Italijani Kra- .......de jo zasluge Slovencem in jih dejal, da f ronti svoje sinove, ki se v vojni orišel prav.. zračnih -veSčakov. AFL je zborovala v Torontu TORONTO. — Konvencija Ameriške Delavske Federacije (AFL) s.1 je vršila in zaključila tlrii v n.esiu T o. o at x Konvencija je ponovno izvo-; m za svojega predsednika ttilliama Greena, k( je ^ tem .nastopil svoj 19. tenuin..Green, ki je bil svoj čas pren>cgwr, je bii izključen iz premogarske iiiijc po John L. l^w^u. Konvencija je bila zelo zanimiva in mestoma tudi burna, posebno zaključna seja je vsebovala dinamit, ko je A. F. Randolph, predsednik unije že-lezniiškili poiterjev odprto izjavil, da se v AF*L diskrimini-ra napram zamorcem, članom organizacije. Isti konvenčni delegat za črnce je tudi zahteval takojšnjo podelitev neodvisnosti Indiji. Na prvo in drugo izjavo, oziroma apel, je Bandolphu odgovoril Daniel Tobin, vodja mogočne unije voznikov, ki je dejal. da daei so nekateri slučaji, ki jih je navedel Randolph, resnični, je pa vsa zadeva skraj i ZDRAVSTVENI NAČRT SE i JE DOBRO OBNESEL | Malo okrajev ima tako dobro Z i i 7 dehijoč zdravstveni načrt, kot no pretirana m posebno je iKla- .^ Kirkland Ijake nI po Kaudolphu zaradi groz-i ^ q so ialaPKo ™ nje,, potom katere je num^ii, scib ^^ da dobro * ^ da rrnci ne IkkIo dolgo trpeli r ... t. , . , .. . . i- , - . - proučijo nacm delovanja zdrav-zapostavljanja m disknminaci- 1. J ».. ' , • • t? i i • • - • • stvenega načrta za dolavee v j^. S takimi grožnjami, — je tem *kel Tobin — i»e j»o*lira to, kar! mi- (jKnp Vkl' j Takoimenovam \V right Har- tltviie:. chUft« /.KI a- ■ ,r j. , tv « ^ greaves Medical Asd Plan, je cmcev. , . . . ' * ~~ " rabi bilo tam še vse premalo pove-!sluga za odpor v tej pokrajini dan«*?a. . j prav toliko na račun Italija- Ne samo da hoče sovražna nov kot podtalno gibanje zoper golazen spraviti s sveta na« fašizem v Siciliji, Neaplu, Ge-narod, zdaj postaja bolj in bolj j novi. itd., če ga je sploh res to-iasnoy da se v svoji ne^ramho-t liko. kot je vedel povedati tisti skitsa okoristiti s sloven- gost Mr. Kennedyja. Vsaj to- re se v resnici diti zu dobrobit Nesoglasje je povzročila tudi zadeva glede zbližanja z roškimi strokovnimi unijami. Matthew Woll in Sidney Pudell sta se spoprijela radi te stvari, a 'konvencija je končno odobrila >taiiačc, lci ga je zavzemal Woll, rekoč, da je v tem sedaj v rabi že pet mesecev. Stvar se je prišela z člani. V tem času je balo vplačanega cfbvesne članarine za nekaj čez 14 tisoč dolarjev. Ta vsota je ib ila tudi porabljena, ka-kcs: tudi vsota pet tisoč dolarjev, katero je prispevala rudarska dražba. Deficit za do- *ko delavnostjo in s» prisvojiti amtpak so naravnost nkradeni slovenskc-nfu in sploh jugoslovanskemu ljudstvu. Ta nesramnost presega vse meje! »Pfed kratkim liko je bilo vendarle povedano, da so v Julijski Krajini Slovenci in Hrvatje. Zelo smo radovedni, če bo grof Sforea o kaki priliki kaj povedal o upor n i? kom aribanju v Julijski po-zraven imel toliko pipisujejo sebi! Čujmo: stvari na miru. Obenem je izrazil mnenje, da nekateri ljudje danes preveč dramatizirajo Rns:;o in pri tem pozabljajo na vse druge zaveenike. A FT i upe. da bo končno mogla vključiti «tn kovne unije vseh zavezniških naroda. In da ne bi stvar izgledala napačno, je bila podana jzjava, da Aknerižka delavska iedera-cija ne podceni nje velik:h ir-tev ruskega ljudstva. . irriM( jer v New! krajini iaiHH York Times** minister Koeano- jpd^tem^ti, da (bo dodal: "To vič dobro zavrnil vnetK^piježol ^ Slovenci m Hrvatje!" Po nesramnost grofa Sfbbe, ki jei^m« kar vemo ° tem možn neke doj^ffce v va^r Jelen jet ^^^/J ^^ ne in drugod sbnSal predstaviti!tpara pričakovati. . . kot upor lahkih protifasistov. t Tako torej kradejo Sloveit- VEŽBANJE PADALCEV ttrenntku boljše pustiti gotove!bo petih mesecev je znašal nekaj nad dva tisoč dolarjev bi je ta primanjkljaj krila kom-panija. Načrt je v tem ča>n poi^kus-ne dobe ntidil delavcem in njihovim družinam dobro in ceneno zdravniško oefcrtx>, ki ni v noto enem oziru piolovična in s katero so delavci prav za do voljni.. •Prispevki, ki jih plačujejo delavci mesečno, znašajo $2.75 za ozenjene moške in $1.75 za samske. Dražba plača 75 centov za moža, ter pokrije vse primanjkljaje. Načrt krije družine delavcev prav tako, kot njih same. . Ameriški padalci se vežbajo nekje v Angliji. ADVERTISE m "Ci A« NAROna Tako! Take rečn ei torej upa trditi Sforza, ki dobro ve, kakšna je stvar v resnici, pa obenem tudi ve, da je Amerika pripravljena požreti in prebaviti vsako goro.=»tasnost, ki pride iz njegovih ust. Saj 'bomo kinaln me ml a čuli, da se celo v ljubljanski pokrajini Italfjani bore zoper fašizem. Sloverai jian pa v obramlbo Mhissolinija požiga-jo vasi in pobijajo stotine italijanskih. talcev. Dandanes je res vse mogoče. Sicer pa ne bo prvič, da se bodo Lahi okoristili z zaslugami, ki so naravnost dragim ukradene. Preteklo nedeljo zvečer je imel radijski komentator John Kennedy na svojem' rednem programa gosta, ki je #ovoril o ra®merato v Italiji. Navedel je par krajev v Italiji, kjer je po njegovem mnenja največ podtalnega odpora zoper fašizem, in je nekako nar četrtem cera zasluge njihovi južni sosedje in videti je, da zavezniški «vet, z Ameriko vred — vse to Tepo verjame Prav tako grdobijo po vsem videeu uganjajo severni sosedje USlovencev. Kar gpivori v današnjem *'New York Times'* neki "spokesman for the free KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All IBE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (V ansfldlrkem jeziku) RECEPTI VSER NARODOV e jt- in »e opri jemal stolov in postelj. Mrmral je in opotal, da je vse prebudi*. A molčaTi so in se delali kakor da Drugi dan ga je bolela glava. 1 Razmetal je obleko. Umikali >o »e mu, ker so te jara bati. Odšel je in ni ga bilo iiomov niti opoldne. "Hianite knjižico/' je prosila Nadina Meto.. Vedela je, da mca priti dan, ko poide zadnji denar Ako b» yra bilo na kupe, ga mora zmanjkati, ko vedno samo jeanije. Izgovarjal se je, da ga 'boli noga, da mora v toplice. Dali m) mu dopust. Odšel je. ne da bi komu povedal, kam. Naveličal ^e je tudi vedno istih obrazov, vedno enakega razkošnega življenja. Zato si je zaželel izprememibe ~ NAJVEČJA IN NAJLEPŠA SLOVENSKA SLIKA V AMERIKI JA'^KO N. BOGBLJ preds. 8. N'. Doma. Da, naj vetra in najlepša slovenska slika v Ameriki, je na novem zastorju Slovenskega Nar Doma v Clevelandu na St. Clair Ave. Tako so se izrazili uredniki slovenskih časopisov v Clevelandu, katerim je bila slika predstavljena na večer 7-oktobra. Da, to je slika, katero bi moral videti vsak ameriški Slovenec ali Slovenka. V tej sliki je tako močno in ostro zajeta na£a Slovenija onkraj poklonijo, da jo spoznajo in da ji ponudijo piidelkov. sadežev in darov. Med njimi so pomešani vodniki, in preroki naše Slovenije: Gregorčič, Slomšek, Arkerc, Cankar, Grohar, Tavčar, Hribar in Prešeren. Kako mojstrsko zamišljeno je to delo ter zlito v eno živo celoto ki takoj človeka zajame, ko pogleda to največjo in najlepšo slovensko sliko v Ameriki. Da, to morate samj videti. Slovenske Knjige Brankcvič je prepovedal Nadini vsako občevanje z domom. Da! Ali kadar se zbudi ogenj ljubezni in hrepenenja, ki je toliko časa tlel globoko v srau. kadar se zbudi ta ogenj in prevzame človeka z vso neukrotljivo silo — kje je potem pre poved in kje je meč, ki bi bila jačja od tega ognja? fn tak ogenj ljubezni in hrepenenja se.je zibudil v Nadini, ko jt* odtšel mož z doma. Zaželela si je materinega ohjema, d.i {»ozabi v njem vso bridfcois, da se navatame novih moči. Hotela je videti očeta, zakaj vsak dan bolj je rasla v nji slutnja j dar bo stdel v dvorani pred morja. iSlika je velika — Ne samo enkrat Večkrat. Vsa-stvarjena -po mojstra oderske-jko pot boste zapazili kaj novega udejstvovanja — dober in-8*a, ki vas bo spominjalo na dosleden posnetek originala pretekle dni. kar ste videli aH katerega je ustvaril slovenski čitali. Ko boste enkrat obvla-umetnik Maxim Gaspari v dali svoj pogled na celotno sli-Ljnbljani za dramatično dru- ko. potem pa boste uživali ti-slvo "Ivan Cankar," katero «to redko duševno razpolože-mu je plačalo $100.00 | nje, ki vas dela srečnega in za- Direk torij Slov. Nar. doma f™1*"**- * Slovenija, v Clevelandu je opustil oglase- tt^^JH^ vanje na oderskem zagrinjalu. Direktorji so čutili potrebo, da se v narodni hram shrani tudi nekaj umetniških biserov, katere bo gledal na«š narod, ka- l>ol žalostna in poi ve-e!?, da ne bo več dolgo, da jo kmalu po t are duševna bolest ter jo za vedno odtrga od njih, ki jih j" ljubila, in od njega, ki je bila vezana nanj. Nadina se je ojunačila in ee je napravila na pot k starši m.. Ce se vrne p.ed možem — dobro! Niičesar ne bo ve- dri. da je prelomila njegovo prefpoved. jviim, naj se zgodi potem z njo karkoli. Če se ne vrne pred prireditvami ali med odmori. Sklenil Je še tam spomladi, da naroči pri slikarju Mr. Shirley Braitwaithu, povečanje- prej omenjene slike. Cena, katero je stavil umetnik, je bila $1200. močmi, ki bodo lahko prebile vsako sirovost, fvsako nasilje. <_V nt*, hujšega ne more priti kakor smrt. Saj se vrne z novimi To je že precej denarja. Dramski abar "Ivan Cankar" je priskočil na pomoč; če se ustvari Slovenija, katero tepe razhzoj-ui£ka druhal. Slovenci in Slovenke! — Bas v času, ko je prepovedana slovenska beseda in slovenska pe-sem v trižni in tepeni Sloveniji onkraj morja, ko se sinovi in hčere te lepe slovenske zemlje skrivajo kot ubežne živali v triglavskem gorovju, v skalovitih Karavankah, nad vinskimi gobicami zelene Štajerske, tja doli -z*. Savo do bajnih in molčečih Gorjancev, v čepečih hol-mih in gričih grozdne in plodo- LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finžgar) POUČNI SPISI d it tol«fi« — Egidij. . < 'imlboljei je p riliajala domu, terrfbolj je ugašal v nji spolu i ti na dneve žalosti in trpljenja. Svetilo se je pred njo obzidje nad domačimi gorami, kakor da vzhaja novo, mlado soln-«* •. A nikoli ni hotelo biti konca dolgega pota. Vse prepočasi je voeil vlak, v^e preleno so hiteli konji. Tako veliko je bilo hrepenenje. Zele'a si je utehe. Naposled je vendarle zdrdral vaz skozi vrata na domaČi dvor. MVnadoma je prišlo veliko, nepričakovano veselje. Oetr-lnele so oči. Srca so utripala v glasnih, naglih udarcih. Solze so zalile poglede, roke po se razprostrle in stisnile. V sladkih objemih je zamrla vsaka beseda. Nema je ljiubeeni tajna jrovo* rea. Vsepovsod po *rradu in okolo njega se je razvedelo: "Prišla je Nadina, z njo je pri.3el on, Egidij.' r l iešeno je bilo hrepenenje. Nadina se je vzravnala in je bila velika in močna. En trenutek ji je vrnil, kar so ji \ zida leta. I/iea so zacvetela, nič se niso videli posiveli lasje «>ii sencih. Egidij ni bil še nikoli tako živahen, zgovoren in v« sel. Prišel je iz moreče ga ozračja v svoibodo, ki jo ozarja ljubezen otrok se je pootročil, postal je to, kar ni bil doslej. V tonem sobnem zraku vzgojena cvetka je prišla na zlato soln-e< in se je razvila in zavonjala a* vsem bogastvu v vsi krasoti. '•Kako živiš? — Kako počneš? — Zakaj nič ne niše«? — Kaj Roman?" Navalila «o se nanjo vprašanja očetova in materina, a / de besede ni bilo iz njenih u«t. Kar je bilo, je pozabljeno. V tej jasni svetlobi, v tej vroči ljubezni ni bilo žalega spomina, zatorej ni bilo ža!e besede. Glrfboko so sople njene »prsi. Naužiti ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO (F. J. Kernt — Zvetan« Cena $2— Bodott drlavljanl naj narotijo knjiileo — "BOW TO BECOME A CITIZEN OF THE LMTED STATES" V tej knjigi no vsa pojasnila ln zakoni sa naseljence. Ona 35 centov DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK Sjjlsal Franjo Durar. — 278 Hrani. Trda Tez. — Zelo koristna ja in Goriške, ko po gozdovih' knjiga za vnakejca fcirinorejra; vse slovenske zemlje kujejo ti^ opu razn,b zdranje- ubežniki novo in svetlejšo bo-| BUte- c*®> *I-5i dočnost, svobodno in prosto GOVEDOREJA Slovenijo — se bo svobodno in1 8r»t*ai k. Wvart. na strani ■ . . .prosto odkrila največja in naj- •utM«i- Cena fi.— ^J^^H dran^ega zbora J ^^ genska slika v Ameri-j | ^ J^jyesiiH-i-j fo — v največjem slovenskem, narodnem domu na svetu. To V KEEMPLJIH In tako je 31a na pot «s hrepenečim srcem, z ljubezni žejno|to sliko, društvo je jvipravlje-';jp^ K^a Prhnoi^ šo. Z njo je išel on, najdražji njen zaklad, njena sladka tio žrtvovati $500. To je bila . . ' l>eseda ljudi, ki razumejo kulturno življenje našega človeka. Oni so bili vedno pripravljeni žrtvovati čas in denar za po-vzdigo kulture. Ivan Cankar lo. da ima. danes Slov Nar. dom v Clevelandu največjo in naj lepšo sliko v Ameriki. . Ali jo hočete videti? kmalu? To bo čas nepozabnih trenutkov v Ameriki. Da. 25. oktobra, ob pol 4. popoldne, bo ta slika prvikrat predstavljena Slovencem in Slovenkam v Clevelandu. To bo ob času, ko bo dramski zbor "Ivan Can iu temnih kar" podal igro "Norec,." ka- umirajoče bo svečan in nepozabljiv tre-'( INKVIZICIJE nutek za vsakega Slovenca in Kaj Slovenko v Ameriki. Te prilike nikar ne zamudite! V nedeljo 25. oktobra, ob" pol 4, popoldne^ bodite na vo-J ji-h sedežih v Slov. Nsar. domu na St Clair Ave. Tam bodo vsi ( ki Čutijo slovensko v teh težkih^ časrh obupa j oče in Slovenije onkraj SpUal Michel Zevaco. Nad v .se zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. — 461 strani. Cena $2— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. Cena tentov MLEKARSTVO Spisnl Anton r«rrc. S slikami. 188 strani. — Knjiga za niU»kar-t je in funnerje t spioftnem. Cena SO rrniov OBRTNO KNJIGOVODSTVO strani, ezana. — Knjiga je uami>njena v prvi vmtl za stavbno, umetno in strojno ključa v. ul^arstTO ter Selezolirarstvo. Cena $1.— ZDRAVILNA ŽELI&ČA GS *tranl. Cena 25 rent o v LISTKI Spisal Ksavar Mefik«. < 144 strani.) , Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spini Iran AtbretoL (120 strani.) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Teraovae (Ivan Albreht) Bele noti mali Junak. (Dostojevskij) Filozofska zgodba (Alojs Jirasek) Na različnih potih (Frane FHarh) Verne duSc v virah (Prosper Mirine) ZI VI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski knjiievnostl. kajti T nji je V trinajstih dolglL poglavjih opisanih trinajst rodor sloveuskega narods od davnih počet kov v starem slovanstvn do danafinjega dne. Knjiga Je verno zrcalo načega iivljenja ln trpljenja. ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencib več kot u>u more nodltl katerokoli nafte zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 411 STRANI V PLATNO VEZANO Cena s2. Poštnina plačana Po 75c zvezek Betfegor (Artur Beraede) , Pa strani kiebok (Damtr Pelgel) Po $1 zvezek Vrridicus (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pingvinski otok (Anatole Franee) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. Dostojevski}) tere čisti dohodki bodo oddani mor in. za obljubljeni prispevek h j V imenu direktori.ia SND etc krasni zastorski sliki na odru povabljeni prav vsi! SND. ■ I —- Kaj pa prav za prav pred-1 ALI JE VOJNA SPREMENI, stavlja ta največja in najlepša! slika v Ameriki? Naslov slike! LA RUSKI KONCEPT? Kdor misli, da bi se Rusija je "Slovenija." Ozadje slike|m0gla oddaljiti od svoje boljše KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City dobrega in lepega, kar jih je obdajalo, da bo bodoče življenje| .v ^»^Izacije. potem je odgovor nega-;^ dveh letih zasedbe se ni po Inž,je, da bo moč jaeja.. Ivank ^loni skalui hrih, na ka- tiven. Vojna je dokazala, da prečilo, da napravi mir, ustvari Bliskoma eo minevali dnevi. Blesteča zvezda se je dvig-,tprafa ** bl1 ^blejski.go Rusj ^jni evropski narod, bogastvo .in vzpostavi no\ i red nila na obzorju in je švignila po visokem nebu in je zatonila' srrad- FofI £rad<*n je blejsko ^ je u^pe^o uprl nenfcke-|_ obljubljeni raj. nu erri strani v temno brezzveizdno noč. Zgodilo se je kakor' Jf^™ °JTokcH}> in cer«vlJ0- mu napadu. To pomeni, da go-1 f^dala Nadina, toliko Rekel bl: juzno-zapadnem spodarski sistem ni bil napačen. \ sanjah, ki so lepe. Komaj se je razgledala Nadina, toliko da so jo pozdravile ubogf. ostavljene cvetke na zapuščenih irredah domačega vrta. in ?e se je morala odpraviti na pot. Tesno je privila k sebi F.o tudi prej konec, ako pride prej, kar mora priti." 44 Tn tako je bilo lepo, a je že minilo," je dejal Egidij. In 1« sno so ga objele materine iroke. Ozrlo se je vanjo otrokovo m*dolžno oko in ji je govorilo: "O, saj je tudi zdaj lepo pri tr-bi, mamica, je bilo