CENA 700 din - Leto XLI - št. 63 Kranj, petek 19. avgusta 1988 IEHGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 3 LEPO VREME REŠUJE TURIZEM stran 6 PO BUJNEM CVETENJU PODPOVPREČNA LETINA ČE NI SRNE, JE PA SRNJAKOV GOLAŽ /O ljubljanska banka Go in bank Temeljna banka Gorenjske Kranj Stranka Višje pokojnine Odbor za plan in finance Pri skupnosti pokojninskega |Jj invalidskega zavarovanja Avenije je ta teden sprejel jtovo povišanje pokojnin. Za |u odstotkov se bodo poveča-e starostne, invalidske in SrUŽinskp r.^L'^^ir.r- -..-.-Hč"*- ------- ^v>.vvyj».. — ^,, p^v.o« •Jie pa velja od 1. januarja ^Ije. Tako bodo upokojenci razliko dobili izplačano z na-s'ednjo pokojnino. Po povečanju bo povprečje Pokojnin znašalo 407.000 di-narjev, povprečna starostna Pokojnina bo 456.700 dinar-J.ev, invalidska 335.400 dinar-tev in družinska 332.300 dinarjev. Najnižja pokojnina £a polno pokojninsko dobo °o poslej znašala 321.700 dinarjev, najvišja pa 1,525.000 dinarjev. S tokratnim povečanjem Pokojnin vred je skupno letio povečanje doseglo 89,1 odstotka, in je torej usklajeno z Šibanjem normalnih osebnih dohodkov. Slednji so v prvih Petih mesecih letos porasli 2a 84.7 odstotka. Kamor pogledaš — suša Če smo še pred tedni neprizadeto poslušali in brali novice o suši in vročini v nekaterih državah, nato pa tudi o hudih zadregah v naši najjužnejši republiki, je te dni huda vročina in z njo povezana suša ena najpogostejših tem naših pogovorov in skrbi. Ob odlični letini pšenice smo se kar oddahnili, češ vsaj hrane nam ne bo manjkalo in še predraga ne bi smela biti. Toda dolgo sušno poletje je odneslo tudi te upe. Pridelek na naših poljih je močno okleščen, katastrofalna suša pa je v zadnjem času povečala veliko stisko slovenskih kmetov, vinogradnikov, sadjarjev... pa seveda tudi nas vseh, ki vemo, da bomo morali skromen pridelek drago plačevati. Ne skrbi pa nas samo suša na poljih. Veliko hujša je tista, ki jo čutimo v denarnicah. Tako so na primer na zagrebškem zavodu za samoupravljanje prejšnji teden izračunali, da so minimalni življenjski stroški v Sloveniji za štiričlansko družino skoraj devetsto tisočakov na mesec. Hkrati pa je tudi znano, da vedno več delavcev prejema zajamčen osebni dohodek (v Sloveniji je 220.00 dinarjev), vedno več pa je tudi tistih, ki so že brez dela ali jim grozi, da bodo v kratkem ostali brez njega. Dokončno smo se poslovili — in prav je tako — od včasih že kar hudih zahtev po uravnilovki. Toda, kako naj bi od delavca, ki je ves mesec (kljub hudi vročini) pridno in pošteno delal, zah- tevali, da se preživi s skromno plačo in je pri tem tiho. Kako naj bi od njega zahtevali, da bi še več in še hitreje delal, ko pa ve, da bo njegova plača kaj malo odvisna od dela. Da je pač eden od delavcev, ki dela v zgubaški tovarni, ki dela v gospodarski panogi, ki so jo ukrepi močno prizadeli... Tudi če ne bi bilo nikakršnih izračunov o tem, kako naglo se je realno zmanjšal naš osebni dohodek po majskih ukrepih, sami vemo, kako so se nam osušile denarnice, kaj v trgovini še lahko kupimo s povprečno slovensko plačo. Še huje je, ker zaenkrat še ni čutiti odrešujočih posledic pričakovane oživitve proizvodnje in gospodarske rasti, saj se proizvodnja še kar zmanjšuje, gospodarstveniki pa, vsaj še do konca leta, ne pričakujejo oživitve proizvodnje. In tako sedaj čakamo. Prve osvežilne kapljice te dni že kažejo, da suša ne bo več dolgo trajala. Zagotovo pa vemo, da bo potem bolj deževna jesen, več snega pozimi. Narava pač pozna nekakšen ritem. Težko pa je reči, kakšna bo naša gospodarska jesen, kako bomo prestali že napovedani jesenski val podražitev, kako bomo prestali še hujšo sušo v naših žepih. Bomo še pripravljeni životariti ali pa bo morda pritisk postal takšen, da bo povzročil vihar? Da le ne bi bilo uničujoče toče! V. Stanovnik ^rovanje družbenega premoženja Slovenski mlekarji zavračajo očitke Nikogaršnja last Tudi mlekarska mošnja je prazna i.°varne delavcem in ostalo premoženje v varstvo ^dstvu, so naši voditelji ponosno klicali kmalu r° koncu druge svetovne vojne. V kolikšni meri in /*ko ljudstvo po več kot štiridesetih letih ta veliki ^»oupravno-socialistični moto uresničuje? 1 ^Družbena zavest o določenih rečeh je lahko si do n' kočljiva zadeva. Da je temu res tako, lahko mir-prikažemo s primerom varovanja družbenega fnoženja. , Pristni odnos do vsega, kar je bilo opredeljeno Oznako družbeno premoženje, se kaže vsakodnevno — prične se od vstopa v tovarno, trgovino, jpadbišče..., nadaljuje preko delovnega časa in se •J^ča, ko kartica zabeleži končano dnevno delo-Tjo obveznost. Vendar se vsega tega očitno nika-£r nočemo zavedati. Kot da bi resnično veljalo, ?uVse tisto, kar ni moje in nima konkretnega lastika, pač ni od nikogar in nam je povsem vseeno, ^j se s tem predmetom dogaja. s,,Kaj nam povedo dejanski podatki? Na kranj-j 1 Postaji milice ugotavljajo, da so problemi z vaganjem družbenega premoženja precejšnji in a je urejenost tovrstne problematike še zdaleč od tistega stanja, ki bi bilo zadovoljivo. Veliko je namreč tudi število kaznivih dejanj s tega področja, saj tvorijo na primer samo v Kranju tretjino vseh izvršenih kaznivih dejanj letno. Premalo je tudi prisotno mišljenje, da pač varnostniki- vratarji ne morejo storiti vsega, čeprav bi se dalo o njihovem (ne) delu kot o načinih poslovanja delovne organizacije Varnost dosti povedati. Pozornost bi veljalo posvetiti tudi odkritim malomarnostim Gradisa in Gradbinca, ob širšem pregledu pa bi verjetno našli na Gorenjskem še koga. »Novega lastnika« največkrat najde različno uporabno orodje, na postajah milic pa se obenem vrstijo prijave posameznih delovnih organizacij o odtujenih predmetih. Sledi zavarovalnina in igra »kradem družbi« (— samemu sebi) se lahko nadaljuje. Vsa ta leta, odkar smo nacionalizirali lastnino in predali tovarne delavskemu razredu, na tem področju očitno nekaj močno škriplje! V. Bešter Ljubljana, 12. avgusta — Več kot 550 dinarjev za liter mleka s 3,6 odstotno tolščo nismo sposobni plačati, čeprav je že to 15 odstotkov nad jugoslovansko odkupno ceno litra mleka. Zahteve po 604 dinarjih je neuresničljiva, krivičen pa je tudi očitek, da mlekarji nismo voljni pomagati pri reševanju kritičnega položaja proizvajalcev mleka, meni odbor za mlekarstvo Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. V informaciji mlekarne pravijo, da očitki glede neustreznega odnosa mlekarske industrije do proizvajalcev mleka niso upravičeni, ampak krivični. Bili so predlogi Kmečke zveze, Zveze kmečke mladine, Združene zveze Slovenije in drugih, da bi se avgusta odkupna cena za liter mleka s 3,6 odstotno tolščo povečala s 478 na 604 dinarje, vendar mlekarji tega predloga ne morejo sprejeti, ker je tudi njihova mošnja prazna. Mle- karji pristajajo na 550 dinarjev, kar je 15 odstotkov več kot v Jugoslaviji. Ker plačujejo slovenske mlekarne še dodatek na kakovost, ki dosega povprečno 4 odstotke odkupne cene, plačujejo slovenski mlekarji za liter mleka 19 odstotkov več kot povprečno v državi. Zaslužili bi priznanje, ne pa kritiko, pravijo mlekarne v informaciji- Mlekarji se zavedamo, pišejo, da sta proizvodnja mleka in razvoj TRADICIONALNA OSREDNJA SLOVENSKA PRIREDITEV^ SEJEM ZA VSAKO LUP1*1 rnpuiBt^^^^' .kmetijsko gozdarska mehanizacija VEČERNI ZABAVNI PROGRAM: " bla9° široke po,rošnie' M* ^ NAJBOLJ ZNANA IMENA ZABAVNE IN NARODNOZABAVNE GLASBE 38.GO«NJSK'S|«M KRANJ. 12. Vroče in zares dolgo poletje, suša pa tudi raznovrstna... Foto: G. Si-nik mlekarstva usodno povezani. Večina mlekarn že dolgo sovlaga v razvoj odkupne mreže in v proizvodnjo. Tudi zaradi tega v Sloveniji namolzemo četrtino jugoslovanskega mleka. Med mlekarji in kmeti 80 stkane trdne vezi, ki jih ne kaže pretrgati. Rešitev je izplačilo razlike do cene 604 dinarjev, vendar za vse mleko, ne le za tistega, ki je prodano v Sloveniji. Kompenzacija je namenjena proizvajalcem, ne glede, kje je mleko prodano. Nesmiseln je sum, da mlekarne zavestno znižujejo odkupno ceno z zniževanjem odstotka tolšče. Tolšča in vse leto enaka, kmetje imajo pravico nadzirati merjenje tolšče, vedno bolj pa to počno nevtralne strokovne organizacije. Pritiski na višjo ceno niso dolgoročno koristni, ne za pridelovalca, ne za mlekarne. Trg v drugih delih države lahko zgubimo, zato proizvodnja lahko upade, s tem pa bi bil ogrožen razvoj govedoreje in vse panoge. Samo pritiskanje na mlekarne ni dolgoročna rešitev, pravijo mlekarji. Konkurenčna sposobnost slovenskega mlekarstva ni v višjih cenah. Mlekarji zato predlagajo omejevanje uvoza tistih mlečnih izdelkov, ki ne zboljšujeio pestrosti ponudbe, saj so marsikaj boljšega sposobni narediti sami, sprejetje ekonomsko upravičene cene za za pasterizirano mleko, zagotovitev regresa, sprostitev cen steriliziranega mleka ter zagotovitev začasnih republiških nadomestil proizvajalcem mleka za ohranjanje proizvodnje, ne glede, kje je mleko prodano in toliko časa, dokler v Jugoslaviji ne bodo boljše splošne odkupne razmere. „ . , _ J. Košnjek DAN ODPRTIH VRAT - DAN ODPRTIH VRAT - DAN OBIŠČITE PEKO v jubilejnem letu - pričakujemo vas v soboto, dne 20. avgusta 1988, od 9. do 12. ure. Pokazali in povedali vam bomo, kako se izdeluje modna in kvalitetna obutev. DAN ODPRTIH VRAT - DAN ODPRTIH VRAT - DAN 9 :glas 2. STRAN Petek, 19. avgusta 19 JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Poletno zatišje Sorazmerno mirne družbenopolitične vode v teh vročih avgustovskih dneh so le navidezne. Nimamo sicer konferenc in sestankov na najvišji ravni, vendar se v državi marsikaj dogaja, marsikaj tli, kar utegne kmalu priti na dan v ostrejši obliki. Tudi splošne gospodarske razmere niso pretirano naklonjene učinkovitejšemu reševanju političnih problemov. Statistični podatki (večina jih je, gledano z gospodarskimi očmi, pozitivnih), sicer mirijo in obetajo boljše čase, vendar jih prav kmalu ne pričakujemo. Gibanja v svetovnem monetarnem sistemu nam niso naklonjena. Dolar dosega visoke vrednosti, mi pa dolgujemo večinoma prav to valuto, razen tega pa moramo z dolarji in drugimi dobro stoječimi valutami plačevati tuje uvoženo blago. V Jugoslaviji očitno sploh ne moremo mimo posplošenih ocen, napadov, iskanj sovražnikov najrazličnejših vrst in tekmovanja, kdo bo komu prilepil več takšnih ali drugačnih etiket. V kosovskem kotlu vre. Dodajmo mu nove in nove začimbe, obenem pa kopičimo komisijo na komisijo, ki naj bi pomagale kosovski problem razrešiti. Za poslabšan položaj krivimo zdaj enega, potem drugega. Puščice kritike letijo na najodgovornejše politike Vojvodine, ki naj bi zakuhali probleme pri urejevanju razmer v Srbiji in oblikovanju njenega ustavnega položaja, seznamu obtoženih pa je bil pred kratkim dodan še hrvaški član zveznega predsedstva Josip Vrhovec. S takim načinom ne bomo prišli daleč. Kosovski problem je preveč zapleten, globok in vsestranski, da se človeku, ki vsaj malo ve o tej problematiki, ob takšnem načinu reševanja naježijo lasje. Tudi napredek pri usklajevanju stališč do predloga sprememb zvezne ustave nas ne sme uspavati, zavajati. Šele na pol poti smo. Sploh ni res, kar je govoril visok predstavnik Jugoslovanske ljudske armade na eni od proslav ob dnevu graničarjev, da smo se v Jugoslaviji pri bistvenih vprašanjih spremembe ustave »uglasili«, tudi pri financiranju naših oboroženih šil. te ui morala slQV?V.~tk.a skupščina v tem trenutku dati soglasje k predlogu sprememb, ga, upoštevajoč stališča skupščine in naše ustavne komisije, ne more. Zato so trditve, da je z ustavo vse v redu, zelo poslošene in neresnične. Res je, da smo se o vseh rešitvah, ki jih sedaj odklanjamo, pripravljeni pogovarjati, vendar smo v sedanji fazi le rekli »ne«. Ta »ne« utegne v Sloveniji in Jugoslaviji povzročiti tudi vročo politično jesen. Pri nas doma se lahko zgodi, da bo uresničena že v fazi osnutka sprememb ustave predlagana ideja o ustavnem referendumu. Vabljivo letenje Lesce, 15. avgusta — V Alpskem letalskem centru v Lescah ugotavljajo, da se je število turističnih panoramskih poletov z njihovimi letali v primerjavi z letom 1981 razpolovilo, vendar predvsem na račun tujih gostov, čeprav se zanje letenje v teh letih ni bistveno podražilo, saj je cena 15 minutnega letenja že vsa leta med 35 in 40 zahodnonemškimi markami, vendar očitno dvakrat obrnejo denar, preden ga potrošijo. Zato pa so domači obiskovalci letališča še naprej najzvestejši ljubitelji panoramskih poletov. Za petnajstminutni polet nad Bledom in okolico je treba odšteti 75.000 dinarjev, za še enkrat daljšega do Bohinja 144.000 dinarjev in za 45 do 50 minutni polet nad Triglav pa 210.000 dinarjev. Za jadranje pri nas se zanima precej tujih jadralnih pilotov. Vendar so možnosti leškega letališča pri tem omejene, saj letališče vedno nima dovolj vlečnih letal, pa tudi pilotov, tako za vleko kot za inštruktažo. K nam prihajajo namreč jadralni piloti z različnim znanjem, vsi ne poznajo vremenskih razmer in je zato treba z vsakim tujim pilotom opraviti po en kontrolnoinformacijski polet. Kljub temu prinašajo panoramski turistični polet in usluge tujim letalcem okrog 22 odstotkov prihodka letališča. j Skupna akcija novinarjev in UNZ Kranj Čipkarski dan Železniki, 19. avgusta — S sektorsko gasilsko vajo na Kresu danes ob 16. uri in sektorsko gasilsko vajo pred Tehtnico ob 18. uri se bo ta konec tedna začelo praznovanje gasilcev ob 90-letnici gasilskega društva Železniki. Hkrati pa to soboto in nedeljo pripravilo tudi XXVI. čipkarski dan, ki se bo začel jutri, 20. avgusta, ob 19. uri, z otvoritvijo razstave čipk in kulturnim programom. Ob 18. uri bo otvoritev slikarske razstave likovne skupine Iskra Železniki v Kulturnem domu, zvečer pa bo gasilska veselica z ansamblom Pop Design. V nedeljo ob 13. uri bo sprejem gasilskih enot na Trnju, kasneje pa bo še velika gasilska parada s slavnostnim zborovanjem gasilcev, podelitvijo priznanj, kulturni program, tekmovanje klekljane, in nastop folklorne skupine TD Selca. Praznovanje bodo zaključili z veliko gasilsko veselico, v. S. Srečanje borcev v Goriških brdih V soboto, 3. septembra, bo v KS Vipolže v Goriških brdih srečanje borcev II. brigade Vojske državne varnosti. Že ob 11. uri dopoldne bo slovesnost na Humu, kjer bo govoril predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, ob 14. uri pa bo v Vipolžah volilno programski zbor, nato pa še tovariško srečanje. Zagotovili so avtobusni prevoz z železniške in avtobusne postaje v Novi Gorici in Solkanu. jr Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naši počitniški sodelavci so Matjaž Gregorič, Miriam Možgan in Petra Ško-fic. Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Razprodaja družbenega premoženja Te d L Kranj, 11. avgusta — Kakšen je odnos posameznih delovnih organizacij v Kranju do družbene imovine? Kako so zavarovana posamezna gradbišča, poznajo varnostniki svoje delo? Odgovore na zastavljena vprašanja smo iskali skupaj z Janezom Ruparjem, namestnikom komandirja Postaje milice Kranj in Vaskom Kosirnikom, kriminalistom UNZ Kranj v posebni akciji, izvedeni v četrtkovi noči. Na kaj vse smo naleteli? Obilico izgovorjenih besed, ki so vse izpričevale tako slabo varovanje kot samo ravnanje z družbenim premoženjem, smo želeli preveriti na lastne oči. Odtod je tudi prišlo do ideje, ki je ob razumevanju komandirja kranjske postaje milice Staneta Ficka našla svojo končno podobo v pričujočem zapisu, kjer skušamo skozi naše vtise nazorno pokazati na tisto, kar naj bi bilo last nas vseh, pa — po vsem sodeč — očitno ni last nikogar. 19.52 Iz stavbe postaje milice Kranj, kjer smo se predhodno informirali o aktualni problematiki, ki se tiče varstva in ravnanja z družbenim premoženjem, se najprej odpeljemo na ulico Jake Platiše (bivše gradbišče Planina III). Ob cesti leži pod znamko Gradiš povsem nezavarovan še cel kup uporabnega gradbenega materiala. V starem delu mesta na Tavčarjevi 22, kjer preberemo, da je izvajalec del SGP Gradbinec, nadzor pa opravlja Domplan Kranj, je prenavljajoča se stavba na stežaj odprta in vsakomur so dostopni kabli, mešalec, napeljava, mreže... Podobno je tudi Kako gospodarijo v jeseniški Železarni? Izvoz dober, breme so dolgovi Jesenice, 18. avgusta — V jeseniški Železarni imajo po šestih mesecih za 19 novih milijard dinarjev izgube. Huda obremenitev so dolgovi za novo jeklarno, zaradi katerih v prihodnjih letih ne bo nobenih drugih, nujnih naložb. Ko so minulo sredo na seji delavskega sveta jeseniške Železarne ocenjevali gospodarske rezultate v šestih mesecih letošnjega leta, so ugotovili, da so s 182.000 tonami prodanih proizvodov presegli plan proizvodnje, razveseljivo pa je, da se jim je tudi povprečna cena na tono proizvoda zaradi večje kvalitete za 5 odstotkov povečala. Železarji so na tujem trgu prodajali proizvode po 15 odstotkov višji ceni kot doma in tako povsem uresničili izvozna pričakovanja. Resnici naHjubo je treba povedati, da je železarskim proizvodom zvezna tečajna politika izvoza in uvoza naklonjena, vsaj od maja letos. Če ne bi imeli za skoraj 10 milijonov dolarjev raznih letnih obveznosti, potem danes železarji ne bi bili v tako hudi izgubi. V šestih mesecih so na konvertibilno tržišče izvozili za 19 milijonov dolarjev in 8 milijonov na kliring; iz zahoda pa uvozili za 18 milijonov dolarjev in s klirinškega za 16 milijonov dolarjev. Prodor na zahod si upravičeno štejejo za velik uspeh, vse drugače pa je, ko se začne delitev prihodka. Stroški in obveznosti iz dohodka še vedno hitreje naraščajo kot prihodek. V prvem polletju so namenili za obveznosti iz dohodka (sise, obresti, delovno skupnost) kar za 144 odstotkov več kot lani. Čisti dohodek je tako znašal 11 milijard, »zmanjkalo« ga je za nadaljnjih 19 milijard, kar je današnja železarska izguba. Poleg problemov, s katerimi se srečujejo, so težave tudi v tem, da jih domači kupci neredno plačujejo. Zaradi nerednega plačevanja morajo najemati drage kratkoročne kredite za proizvodnjo, kot jih morajo najemati tudi za izplačilo osebnih dohodkov. Plačujejo sicer nekoliko manjše bančne obresti kot ostalo gospodarstvo, a vendar so iz meseca v mesec v stiski, ko se bliža plačilni dan. Zaradi nove jeklarne jih bremenijo visoke obveznosti: dolgujejo slovenskim železarnam, 12 milijard dinarjev sovlagateljem v jeklarno, za 64 milijard imajo bančnih kreditov za osnovna sredstva in kar za 193 milijard je inozemskih kreditov. Politika realnih obrestnih mer in visoki tuji krediti jih tako obremenjujejo, da še naslednjih nekal let ne morejo računati z nobeno večjo naložbo, kar bo seveda tako industrijo, kot je črna metalurgija, dolgoročno razvojno precej prizadelo. D. Sedej 'as ozimnice Najsibo sindikatu naslovljenih še toliko posmehljivih pripomb na račun njihovih vsakoletnih ozim-niških prizadevanj, mu je vendarle treba priznati, da ga delavci v tem oziru sprejemajo najbolj za svojega. Slabši gmotni položaj delavcev in njihova vsako leto bolj aktualna zahteva za cenejši nakup ozimnice sta razloga, da se sindikati že sredi poletja mrzlično pripravljajo na ozimnico. Gorenjski sindikalni vrh se je te dni sestal z bančniki, kasneje se bo z delovnimi organizacijami, ki oskrbujejo z ozimniškimi artikli. Od slednjih terjajo takojšnje prodajne pogoje, količine in cene, ki naj bi se do časa dobave ne spreminjale. Ozimniška košarica, če jo lahko tako imenujemo, že dolgo ne vsebuje zgolj krompirja, jabolk in čebule. Pred leti, ko si dragega mesa za zalogo v skrinji ni mogel privoščiti prav vsak, so se na listi ozimnice znašle tudi svinjske polovice, letos proizvajalci živilskih proizvodov ponujajo tudi olje, sladkor in moko, pač vse malo trajnejše blago. Tisti s plitvejšimi žepi so namreč izračunali, da se jim splača kupiti naenkrat nekoliko večjo količino, kot pa se ob sprotnem nakupu jeziti nad povišanjem cen, zlasti če imajo ob ozimniškem nakupu kake ugodnosti. Banke denimo ta čas ponujajo kredite, vendar so zdaj vse prej kot ugodni. Že lani so v sindikatih pritiskali, da bi znižali obrestno mero za kreditiranje ozimnice, vendar ni bilo odmeva. Kot vedo pri kranjskem sindikatu, je ob zdajšnjih pogojih pri Temeljni banki Gorenjske v Kranju višina kredita za ozimnico neomejena, veljajo 4-odstotne realne obresti z revalorizacijo, ki se spreminja mesečno in velja avgusta 138,62 odstotka. Druga pot za kreditiranje pa je delovna organizacija, tod se uveljavlja tudi praksa socialnih pomoči ob gmotnem šoku, imenovanem nakup ozimnice. Teh kajpada nikjer več ne morejo deliti vsevprek, zato imajo nekaj več dela socialni delavci in tozadevne komisije, ko ocenjujejo, kje je socialna stiska večja in kje manjša. Kot farsa namreč zveni primer tovarniške delavke, ki je prek sindikata uveljavljala pravico do ozimnice, čeravno je doma z velike kmetije, ki s krompirjem oskrbuje vso Gorenjsko. D. Z. Žlebir smo se vračali, je bilo na 0r<* &ted,, ku na levi strani ceste opaziti Cj ^opt kup vodovodnih cevi. Naši obfl »slov zi so se prvič razjasnili, ko sffl gOvih se peljali mimo zavarovanj Jfc Pr Dinosovega skladišča v SavS" £«i g loki. • k< 1 Ob vhodu v prostor kranjsjjj pj. čistilne naprave Savska smo se morali sicer za trenu' 10*? 10 se 2 na Tomšičevi 30 (bivši Mladi rod), kjer bi se brez težav oskrbeli z žabicami, plohi, nosilnimi cevmi... 20.59 V prostore gimnazije smo prišli ravno tako brez posebnih težav, samo nezaklenjena vrata je bilo potrebno odpreti, luč je bila znotraj tako prižgana, kljub glasnim pozivom nismo srečali nikogar. Podobno kot ob sarni stavbi, kjer je še kup nezavarovanega različnega materiala. Gradbena operativa Gradbinca gradi nov poštni center ob Oldhamski cesti. Tudi tukaj nimajo ustreznega zavarovanja, tako da bi cel kup povsem uporabnega materiala zlahka zamenjal lastnika. Na Savski loki 2 nastaja zanimiv stanovanjski objekt (Gradbinec), kjer je del delovnega orodja (bolj simbolično), sicer pod ključem, vse drugo pa je kot na razprodaji... 21.47 Delovišče prostornih stanovanjskih vrstnih hišic na Dru-lovki je sicer ograjeno, a smo našli vhodna vrata na stežaj odprta. Povsem drugače je bilo v hidroelektrarni Mavčiče, kjer se je naša pot končala že pred visokimi vhodnimi rešetkami. Ko v «Vin ti, ravi lena za ustaviti, ko pa smo ugotovili. £ Use o velika vhodna vrata niso zak|* Predv njena, smo se brez ovir Pr*Pe^J ^ dež li pred glavno stavbo. Tam sUf 1 fo^, naleteli na 79-letnega varnosti"' %^ ka, ki še vedno kdaj pa kdaj W norarno prisluži kakšen dinjj pri Varnosti (mimogrede, za ur nočnega dela je menda dol okoli pet starih milijonov!). 22.30 V Exotermu imajo dva ^ nostnika, eden je bil ob naše1?^u obisku redno na plačilnem sku Varnosti, drugi je bil ta^v__ preko mladinskega servisa. ™ ^ vprašanje, ali je narejen na^e^. ren ažuriran seznam, koga $ klicati, če do česa pride vrtova1"up niških prostorih, je bil odgovO'u kratek, a zelo jasen »ne«. ojze Ko smo se pripeljali v asfalti* ^ bazo, smo za trenutek počakaj [Qt ' kajti varnostnik (Varnost) je tjj l0v^ po njegovih besedah ravno * obhodu, sicer kakšnih posebn* {0lft sti tam ni bilo, tako kot na Oktf i& ^( glem (glavna razdelilna trafo V° eain staja za Gorenjsko), kjer nam J1 ^ službujoči svetoval, naj se, v k° \\ g( likor želimo pregledati notr*nent njost, predhodno dopoldan zgl* ke p simo pri direktorju... Uris-t 0.05 |ese' Akcija je.šla počasi h kondj orj , Kot predzadnje mesto smo ob1' j ^ skali Merkur v Naklem, kjer Jc ^ bilo ugotovljeno, da so vse stva11 \\^ takšne, kot morajo biti. Tudiv bližnji pekarni je bilo podobnO' ^ Pot nazaj v Kranj je minilav urejanju doživetega, ob dejstvi ^ da so varnostniki kaj kma^ tjer ugotovili, da smo na poti in solr \ ^ darnost seveda ni odpovedala.- »1^ Vine Bešte' grig Foto: Gorazd Sini* etos Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana Suša ogroža pridelke krme Sončno in nadpovprečno toplo vreme traja z manjšimi prekinitvami že od začetka julija. Izdatnih padavim je bilo v tem času in posebej na Primorskem malo. Pridelek poljščin in travinja je zlasti na plitvih in peščenih tleh ogrožen, zato grozi pomanjkanje krme za živino. Kako lahko vsaj delno omilimo posledice suše in pomanjkanje krme? Priporočilo za pridobivanje krme • Mnogo posevkov silažne koruze je suša že močno poškodovala. Koruzni posevki so večinoma dosegli komaj mlečno zrelost. V tej fazi koruzo sicer lahko siliramo, vendar ima taka silaža zelo nizko hranilno vrednost, je močno kisla in je živali malo pojedo. Taka silaža je samo zasilna krma, ki mora biti dopolnjena z zadostno količino druge voluminozne krme in z več močne krme kot pri običajni silaži. Koruzo naj bi predčasno silirali samo v skrajnem primeru, če so od suše poškodovani tudi zgornji listi in ni upanja, da bi se rastlina po izdatnem dežju opomogla. Pri oceni poškodo-vanosti upoštevajmo, da je posevek lahko zelo različno prizadet. Pri siliranju v stolpnih silosih upoštevajmo, da se pri koruzi prizadeti od suše bolj kot običajno razvijajo škodljivi plini, zato je potrebno temeljito zračenje pri vstopanju v silos. Ob pomanjkanju druge zelene krme ponekod pokladajo koruzo. S količino zelene koruze v obroku iz več razlogov ne kaže pretiravati! Potrebno je predvsem postopno privajanje na to krmo. V obroku mora biti dovolj sena ali druge voluminozne krme, da je zagotovljeno dobro delovanje vampa ter nekaj močne krme ali žita, da se zmanjša nevarnost morebitne previsoke vsebnosti nitratov v krmi. Upoštevati moramo, da je posebno obrok za proizvodnejše živali izravnan v beljakovinah in rudninskih snoveh. • Na travinju so možni prvi ukrepi po tem, ko bo dež izdatneje namočil zemljo. Šele takrat boste pokošene travnike takoj dognojili z dušikom in sicer 150 do 200 kg KAN-a na hektar. Priporočamo, da so jesensko rast na naravnih in sejanih travnikih porabite za zeleno krmo, pašo ali za siliranje. • Pomemben vir krme so dosevki. Zaradi pomanjkanja vlage v tleh je bil vznik strniščnih dosevkov zelo slab, mnogi posevki so povsem propadli. Takoj, ko bo prvi močnejši dež primerno namočil tla svetujemo ponovljeno setev dosevkov. Prednost je treba dati hitro rastočim vrstam in sortam iz družine križnic in trav. Za setev priporočamo: — krmna ogrščica sorta starška in krmna repica sorte perko, ki ju lahko sejemo le do konca avgusta in krmimo za klajo do začetka zime: brez škode preneseta tudi hujši mraz. — mnogocvetna ljuljka sorti draga in tetraflorum, zahteva sicer ranejšo setev, vendar daje zadovoljive pridelke krme v jeseni tudi pri setvi do konca avgusta. Primerna je predvsem za siliranje in zeleno krmo. Spomladi dasta mnogocvetna ljuljka in krmna repica ob dognojevanju z dušikom še en izdaten odkos zelinja. V septembru lahko sejemo ozimno krmo grašico v mešanici z ržjo, inkarnatko in rž. Čisti posevek inkarnatke, ki je pri nas precej razširjen prezimni dosevek, bi kazalo zaradi slabše zanesljivosti in pozne tehnološke zrelosti z grašljinko, to je mešanico inkarnantke, mnogocvetne ljuljke in ozimne grašice, ali pa z enostavnejšo mešanico inkarnatke in mnogocvetne ljuljke. čeprav je tečko predvidevati, kakšne bodo vse posledice suše v Sloveniji in Jugoslaviji, pa lahko že zdaj priporočamo rejcem, da si v okviru možnosti in gospodarnosti prireje zagotovijo dodatne vire krme. J S n T %\ *\ Me *\ *tv, N Si it! jjj^S. avgusta 1988 k dni aLepo vreme rešuje turizem NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN @®ISSS8^©IEnCaA» so naši počitniški kraji dobro obiskani ^onmJ» Kranjska gora, 17. avgusta — Težko bi rekli, da smo letos pripravljeni in z veli-ikj ^Ptimizma čakali poletno turistično sezono. Na Gorenjskem (kot tudi po večini drugih ju-n .°Vansk»h turističnih krajih) je bilo od lanske do letošnje poletne sezone urejenih le malo 'ežišč, le redki so imeli denar za večjo obnovo ali vlaganje v izvenpenzionsko ponud-itie' utpBv nič se niso izboljšale pomanjkljivosti, na katere v anketah že nekaj let opozarjajo a Z;1 8°stje. Slabe ceste, pomanjkljiva ponudba v trgovinah, slabe telefonske zveze, ostajajo Pe pike naše turistične ponudbe. lo), na izletih in seveda na kopanju v toplem blejskem jezeru. Za razliko od Kranjske gore, kjer kulturnih, folklornih, etnografskih in drugih turističnih prireditev skoraj ni, pa je na Bledu te dni vedno živahno. Živahno pa je tudi v Bohinju, kjer se je še najbolj pokazalo, kako je za uspešno turistično sezono pomembno vreme. V tamkajšnjih hotelih je zadnja dva, tri tedne dobro zasedenih približno 900 hotelskih ležišč, prav tako pa so dobro izkoriščene tudi zasebne sobe. Pretekli konec tedna tako proste postelje skoraj ni bilo mogoče dobiti, kot pravi tajnik Turističnega društva Bohinj-je-zero, Cene Resman, pa te dni že za vsakega lahko najdejo posteljo. Če ne v hotelu, pa v zasebni sobi. Zaseden je tudi avtokamp Zlatorog, polni so počitniški domovi, počitniški tabori, pa tudi v okoli dvesto vikendih preživlja prosti čas okoli tisoč ljudi. Kljub dobremu obisku in celo rekordnih obiskih zadnje julijske in vse avgustovske dni, pa turistični delavci ugotavljajo, da bo letošnja sezona povprečna. Slabega obiska ob začetku počitnic tudi z rekordi te dni ni moč nadomestiti. "jol i ^Prave za letošnjo turistično sezono u J* začele že ob koncu lanske. Gostje so ~]. j pjali in s seboj odnesli bolj ali manj lepe raki na^m krajih. Ker vemo, da je pri nas ' cli Ih \Sem v primerjavi z drugimi turistični-p t °eželami) zelo malo denarja za reklamo, sti iJv^no' ^a s0 raziskave v gorenjskih turili ^raJih pokazale, da največji delež dirtto^v prihaja k nam po nasvetih prijate-j r. in znancev. In to, s čimer se gorenjski dot i ^m kraji še vedno lahko pohvalijo, so *ftvne lepote, marsikje še precej neokr-narava, številne možnosti za spreho-vj ^obiske gora, kopanje in vodne športe. SM neobetavnemu začetku sezone re-t* 5Lm obiski t. -- n&4ri ■ kranjsko goro lahko zapišemo, da je "fli dobro obiskana. V okoli 2 tisoč poste-j> od Gozda Martuljka do Kranjske gore toV< '^pdkorena Je nekaj prostora le še v hote-•. itranc in zasebnih sobah. Kot je povedal Jze Ferjančič iz kranjskogorskega turistima društva, so te dni polni tako hoteli, 1 tudi počitniški domovi, počitniška stali "|[anja in vikendi. Letna sezona bo tako »bi* lansKi, kot ugotavlja direktor j^ji ^pasovega hotela Janez Perovšek, pa bo oP , Jse finančne rezultate vplival zlasti a'ftejši tečaj dinarja nasproti tujim valu-v ](i 3- Pravi tudi, da so gostje te dni v Kranj-'l8ori zadovoljni, saj imajo ob lepem vre-veliko možnosti za sprehode in obi-e gora, kopajo se v delno sanirani Jasni, 'stični delavci jim pripravljajo piknike in >nCVe na terasah. Močnđ pa tudi v Kranjski Jri občutijo pomanjkanje domačih gostov, r ji t V h°teun te dni skoraj ni. I Lahko bi rekli, da je podobno tudi na *du, ki za večino domačih gostov postaja j°Segljiv. Tako so na primer v nedeljo skoraj dva tisoč tristo hotelskimi gosti otr idi >n0ied ila !tv> ^ea" le nekaj več kot sto Jugoslovanov, rial j °|)no pa je bilo tudi v zasebnih sobah, tujcem ni všeč, ker mirni in kolikor toliko čisti Bled in Bohinj naenkrat prav v središču napolnijo kolone avtomobilov. Pa vendar se načrti o blejski obvoznici kar oddaljujejo. »Zavedamo se, da cesta skozi Bled ne bi smela biti tranzitna, temveč predvsem namenjena pešcem. Vendar pa zaenkrat še nič ne kaže, da bi v kratkem začeli graditi obvoznico. Cela zadeva je še na ustavnem sodišču, tako da zaenkrat ni ne ambicij, ne denarja in seveda zato ne upanja, da se bo dalo v kratkem kaj spremeniti. Lahko rečem, da gradnje ne bo vsaj še letos in drugo leto. Poskušali bomo z Betinskim klancem, najpotrebnejšimi odseki, skušali pa bomo urediti tudi nekaj več parkirišč. Plačevanje parkirišča bomo uredili tako, da bo parkiranje v centru občutno dražje od parkiranja malo dlje. Tudi poskušamo zagotoviti več miličnikov, ki pa kaj drugega kot najnujnejših intervencij ne zmorejo. Moram pa reči, da je za nered večkrat kriva tudi nediscipliniranost voznikov, ki mnogokrat parkirajo kar na sredi cestišča,« je povedal Pavel Zerovnik, predsednik radovljiškega izvršnega sveta. Črne pike ostajajo ;0i|^ je v 1214 zasedenih prenočiščih spalo le ja ' ^omačih gostov. Med gosti je največ An-' *?ev in Italijanov, ki se lahko sprostijo na sv Jišču za gojff na teniških igriščih (ki jih je iinifOs nekaj več, pa še vseeno veliko prema- že nekaj časa ugotavljamo (to nam očitajo tudi gostje), da so ceste slabe, resnično preslabe. Saj ne, da po drugih turističnih deželah ne bi bilo kolon, da bi bile razmere idealne, toda takšne ceste, kot so naše, ne zdržijo niti lokalnega prometa, kaj šele na tisoče gostov, ki med počitnicami prihajajo k nam. Kot največji cestni zamašek se je zadnje tedne (zlasti ob sobotah in nedeljah) izkazala cesta od odcepa proti Bledu do Bohinja. Seveda jo niso napolnili turisti, ampak predvsem nedeljski obiskovalci, ki si te dni skušajo počitnice nadomestiti vsaj z osvežitvijo v blejskem ali bohinjskem jezeru. Za oba moramo z veseljem zapisati, da sta daleč bolj čista od cvetočega morja in prav prijetna za kopanje ter osvežitev v teh vročih dneh. Seveda pa razen vzdihov in slabe volje domačinov, ki se vozijo po teh cestah, tudi Velika gneča na naših cestah, kjer tudi Gorenjska ni izjema, je ena največjih črnih pik letošnje turistične sezone. Foto: G. Si-nik Poleg ceste je še vedno veliko pritožb na račun preskrbe. Pa ne, da najnujnejših izdelkov ne bi bilo mogoče kupiti. Toda izbira je tako skromna, ničkaj raznovrstna, marsikje tujci (pa tudi domači gostje) podvomijo v kvaliteto. Zgodbo o slabih telefonskih zvezah (ki jo vsak dan občutimo tudi sami, ne le turisti) tudi predobro poznamo. K sreči, pravi mnogo turističnih delavcev, nam pomaga vsaj vreme... V. Stanovnik " ^lovski sejem je za mesto in deželo »zlata« jama Jugoslovani pa raje počivamo *'ovec, 15. avgusta — V jugoslovanskem, dokaj razkošno grajenem 12. paviljonu na 55. Celovškem sejmu, ki bo zaprt v nedeljo, ni Jugoslo-r*ov. Mi smo pač na dopustu in se ne damo motiti z delom! Pozivi celovških sejmarjev naši zbornici, ki ima v Celovcu tudi svoje zastop-konzulatu in verjetno še marsikomu, da bi Jugoslovani, ali pa vsaj Slovenci napolnili leta 1957 zgrajeni paviljon, so bili zaman. V na-r1*1 paviljonu tako razstavlja, z našim soglasjem, država Avstrija svoje izdelke, nagrajene z znakom vrhunske kakovosti, pa Zvezna Publika Nemčija. Zadovoljili smo se z razstavo čipk in spominkov iz lesa v organizaciji Doma iz Ljubljane, na eni od stojnic pa je mogoče biti manj kakovostna jugoslovanska vina. ^ako je skupini slovenskih ,Vlnarjev, ki je v organizaciji .slovnoprireditvenega središ-. Gorenjski sejem iz Kranja in ,egovega direktorja Francija jjrja obiskala 55. Celovški se-jp zatrdil pomočnik direktorja reškega sejma ^ I" ^ Kil 11U O^JlllU 1 UU1 11111=11, J^aš cilj ni le spogledovanje z °psko gospodarsko skup-( tjo, ampak tudi s Slovenijo Jugoslavijo, še posebno, če bo zmenjena jugoslovanska ^va dala več poslovne svobo->n prožnosti ter manj biroja skih ovir pri takšnem sode-^?nju. Sodelovanje kranjske-lo'h celovškega sejma je dobro, škega sejma dr. Gerhard l'ner. Jugoslovansko zastop-pa bi na sejmu radi imeli, sko gospodarsko skupnost, zato je vsestranski, izjemno lepo in poslovno urejen, bogat z razstavljala iz 25 držav, pa tudi obogaten z novimi paviljonu ter posebnimi, poslovnimi prireditvami, med katerimi je najpomembnejše strokovno posvetovanje Kmet in Evropska gospodarska skupnost. Jugoslovanska skromna udeležba, izjema je ljubljanski DOM s čipkami, kjer ima glavno besedo znana klekljarica Julka Fortuna, rojena na Malen-, skem vrhu, vedno vesela in prijazna, stalna sodelavka Doma na sejmih, in nekaterimi lesnimi spominki in izdelki, grenko Sejem je denar Ker je Avstrija v gospodarskem vzponu, izvoz se je povečal za 16 odstotkov, gospodarska rast je 2,5 odstotna, inflacija je minimalna, lažje pa je tudi breme brezposelnosti, nasploh vladajo zdrave gospodarske razmere, je primerjava z nami in z našimi sejemskimi organizacijami težja. Tam čez dobro vedo, kaj je sejem in kaj lahko narodnemu bogastvu da. V sejemski družbi, ki organizira celovške sejme, so sejmarji, trgovinska zbornica, dežela in država. Skupaj so v do- ^enska in jugoslovanska ^°rnica pa bosta morali udelež-Iim? °srednjem celovškem sej-bolj spodbujati, je dodal dr. ij^er imamo na sejmu svoj pa-zasedemo ga le na les-fQ in na gostinskem sejmu, je ^ 'ežba za nas cenejša, vendar H0 n° raje rečemo ne, prepusti-lp Paviljon celovški sejemski j ayi, ki ga seveda zadovoljna £°lni z drugimi razstavljala, ijj*. novinarje, ki smo bili so-s to resnico, je bilo to ne-$kmlJivo. Saj gre vendar za e J*1, ki ga v devetih dneh obiš-6 5*ad. 200.000 ljudi (vstopnina Jlj " šilingov, vstop na zabaviš-Prostor je od 18. ure dalje do lt0 e zjutraj prost, pogosti obi-li ]e^i sejma pa so tudi turisti, uJejo na Koroškem), ki je J^, Najpomembnejšimi gospo H *imi dogodki in Koroškem C >d v, fatne k Porazen jugoslovanski obraz na sejmu: čipke in nekaj izdelkov iz lesa. - Foto: M. Kunšič °kr"u ve^Jimi sejmi v Avstriji. :^ a^nega je odprl zvezni 4e ^ranitzky, kar dodatno aa pomen, ki ga avstrijska Hi v.a daje temu sejmu. Tokra-'%?kSe razteza na 90.000 kva-Vkln metrih je ponudil fcg^J. 1000 razstavljalcem, od ^ c.y? direktnim, ima še pose-"^Iji »uglašen« je s prizadevna vstop Avstrije v Evrop- potrjuje, da so naše besede o odpiranju v svet, o gospodarskem sodelovanju s sosedi in spogledovanju s svetom in o sodelovanju na območju Alpe Jadran, o pomenu mešanih podjetij, večinoma prazne. Nekje smo tudi staknili restavracijo, ki je ponujala nekatera naša (slabši) vina, vendar je to v primerjavi / drugimi državami, ki učinkovto ponujajo svoje adute, komaj omembe vredno. brem in slabem, vendar zadnja leta večinoma v dobrem. Kako tudi ne, če vsak sejem prinese družbi, koroški trgovini, turizmu, gostinstvu, skratka infrastrukturi, 400 milijonov šilingov, če na vsakem sejmu razen 35 redno zaposlenih najde delo še najmanj 150 ljudi. Pri nas, to so izkušnje tudi kranjskega sejma, moramo znova in znova dokazo vati, da na sejmih n-i žanje le sejem, ampak mesto, Gorenjska, trgovec, gostinec in njim podobni. Da bi prišlo na Celovški sejem čim več ljudi, upravi ni žal denarja za reklame, nagradne kupone doma in tudi pri nas (na celovški sejem pride kar precej Slovencev) in za stotisoče letakov, ki jih delijo gostom ob koroških jezerih. Cenjeni obiskovalci so, pri nas pa zanesljivo le redki turisti vedo, da je v Kranju prav tako sejem. Pa še ena primerjava med kranjskim in celovškim sejmom. V Kranju je stalni špetir, kdo bo pokril izgubo drsališča, v Celovcu pa tega ni. Nobeno drsališče, tudi celovško, čeprav je izkoriščeno 12 ur dnevno in je po tem v evropski špici, samo ne krije sebe. Od dveh do treh milijonov šilingov je vsakoletna izguba, vendar jo mesto in dežela pokrijeta, zraven tega pa sta bila pripravljena za modernizacijo dati še 15 milijonov šilingov. To je javni interes, trdijo Korošci. Za vsakogar nekaj Marsikaj bi se vsi skupaj, še posebej pa naši sejmarji, lahko naučili v Celovcu. Za vsakogar nekaj je geslo tokratnega sejma, ki velja tudi v zabavnem delu, v luna parku. Nič nenavadnega ni, če se opolnoči odrasli zabavajo na vrtiljakih in na drugih napravah, v vratolomnih vožnjah, v labirintih in podobno, mladež pa v njim primernih igrah. 15 milijonov šilingov je stal vrtiljak, eden najhitrejših v Evropi, ki se v minuti zavrti sedemnajstkrat ali v treh sekundah enkrat in človeka zraven še prevrača kot za stavo. Posel cvete, vendar na solidni ravni, urejeno, varovano (po 18. uri je sejmišče zavarovano, da samo zijaš). Naj nas ne bo sram priznati: našemu splošnemu sejmarske-mu znanju še marsikaj manjka. Sivina mesta pod gradom Gotovo vsi poznate tisti običaj, da gostitelj obiskovalca sprejme s koščkom kruha s soljo. Danes smo se tega posebno po mestih že malo odvadili, toda marsikatera kmečka gospodinja noče opustiti te navade. Tudi na prireditvah s prikazom starih šeg in navad se je navadno spomnimo. Saj ni nič posebnega tisti košček kruha in malo soli, pa vendar pomeni del naše tradicije, vzbuja nam včasih že preveč pozabljeno prisrčnost, pozornost in veselje ob srečanju. Tako nekako smo Škofjeločani navezani na svoj grad. Že od daleč, ko se pripeljemo s poti, morda s počitnic, bolnišnice ali še od kod dlje, nas vedno čaka in pozdravlja. Simbol našega doma je vez z našim krajem, z našim mestom. Tudi stari del Škofje Loke je nekaj posebnega. Več kot tisočletne zidove smo zadnja leta obnovili in jim vzdihnili svežino. Pa vendar iz njih ne čutimo prave domačnosti. Mesto je mrtvo. Če se po njem sprehodiš sredi nedeljskega popoldneva, je tako pusto, da te kljub vročini zazebe. Ničesar se ne dogaja, kot bi vsi zaspali, kot da bi vsi hoteli zapreti v svoje hiše ali pobegniti od doma. Mesto je pusto in dolgočasno in tudi tiste prireditve ob srečanju v moji deželi ne morejo popraviti slabega vtisa. Poznamo primer Ljubljane, ko se je zbrala skupina navdušencev in se poimenovala društvo za oživljanje stare Ljubljane. Saj ne gre le za velike kulturne prireditve. Tudi harmonikar, malčki iz vrtca, pa mladi literati, plesna skupina in še kdo lahko poživijo vsakdanje mestno življenje. Kako hitro postane mesto domače, prijazno, kako hitro oživi. Dolgi poletni večeri postanejo zanimivi, iz hiš pridejo ljudje, mesto tišine se spremeni v prijeten živ žav. Toda kakor ne bi bilo nikogar, ki mu ni vseeno, kakšno je življenje v starem mestu. Turistično društvo v središču mesta, kot da bi spalo dolgo poletno spanje, kulturni delavci, kot da bi pozabili, da tudi med počitnicami v mestu živijo ljudje. In grad, kot da bi pozabil, kako radi ga pogledamo, ko se vračamo domov. Nikogar ni, ki bi prižgal vsaj luči, da bi ga lahko pozdravili! V. Stanovnik H GOSPODARSKEGA SVETA Kmetijski sejem v Gornji Radgoni Gospodarsko razstavišče — Poslovna enota Pomurski sejem, letos prireja že 26. tradicionalni mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Sejem bo na sejmišču v Gornji Radgoni od 20. do 28. avgusta. Tudi letos se ga bo udeležilo prek 1200 razstavljalcev iz Jugoslavije in enajst tujih držav. Program je zelo pester. Živinorejci bodo predstavili plemensko živino, ocenjevalci pa bodo pregledali in ocenili meso, mesne izdelke, sire in vina zasebnih proizvajalcev. V času sejma so predvideni tudi številni poslovni dnevi in prireditve. Po radgonskih ulicah bodo prvo sejemsko nedeljo pripravili tradicionalno parado kmečkih običajev in navad. Seveda pa bo na sejmu tudi mogoče kupiti kmetijsko mehanizacijo in reprodukcijski material, ter izdelke živilsko industrijske predelave. V sklopu dopolnilnega sejemskega programa so pripravili turistične razstave in prireditve, tekmovanja, prodajo blaga široke potrošnje, ob večerih pa zabavnoglasbeni program. Industrijska proizvodnja se še zmanjšuje Industrijska proizvodnja, ki se zmanjšuje že od lanskega aprila, še ne kaže znamenj okrevanja. Najbolj upada proizvodnja v pridelavi in predelavi tobaka (zmanjšanje za 13,9 odstotka), sledi proizvodnja živinske krme, usnja, krzna, prediva, tekstila, usnjene obutve in galanterije. Po zadnjih podatkih zavoda za statistiko je bila proizvodnja od januarja do julija za 1,8 odstotkov manjša kot lani v enakem obdobju, v primerjavi z lanskim julijem pa se je zmanjšala za 2,8 odstotka. y g V DELOVNI HflLJI Zdravje sem pustil v premogu Kranj, 16. avgusta — 16-leten je Osman Durič prišel v Slovenijo in si od tedaj služil kruh pri gradbenikih, od leta 1962 pri nekdanjem kranjskem Projektu. Med dolgoletnim delom na gradbiščih je obolel na hrbtenici, zato so mu pred dvema desetletjema na Gradbincu dali lažje delo. V Gradbinčevem samskem domu je zdaj hišnik in kurjač. Prvo še nekako gre, čeravno je dela pri 300 samcih čez glavo. Stanovalce »zadolžuje« in »raz-dolžuje« za posteljnino, odpravlja škodo, od razbitih stekel, stikal in luči, do polomljenih omar in zamašenih stranišč. Med stanovalci doma so namreč vse vrste ljudi, Jugoslavija v malem so, vsak pa ima drugačen odnos do stvari v domu. Tu so starejši, ki pogrešajo družine daleč na jugu, mlajši, ki jim po osemurnem »ših-tu« utrujenim minevajo dnevi med štirimi stenami, večina, ki se v samskem domu ne more počutiti kot doma. Samec je velik revež, sodi Osman, ki je v preteklosti sam skusil delček takega življenja. »Kot hišnik sem samskemu domu vselej na voljo,« pripoveduje Osman. »V njem imam stanovanje, takoj sem pri roki, če je treba kaj postoriti. Danes je moj delavnik od šeste zjutraj do devete zvečer, ker kurim, da bodo imeli fantje toplo vodo za kopanje. Pozimi pa sem sploh non-stop na delu, ko nad hišniškimi prevladujejo kurjaška opravila. Ko so mi zaradi boleče hrbtenice dali nova dela, niso pomislili, da ob premogu in peči utegne hrbet še bolj trpeti kot z zidarsko kelo. Na dan premečem okoli dve toni premoga, 150 do 160 ton vse leto. Svoje zdravje sem pustil v njem. Plače sem dobil največ 500 tisočakov, niti pred pokojem mi je niso izboljšali. No, svoje sem pretrpel, marca pojdem v zaslužen pokoj. Saj sem l.«U zadovoljen, le včasih me je obšlo, da K lahko bolje poskrbeli zame. Ko se-n, denimo, delal kot kurjač v oi.nskem kopališču, so mi dajali pel ».ura mleka na dan, pa delo ni lilo tako peklensko kot tukaj. Dele hišnika in kurjača sem, mislim, vestno opravljal, toda terjalo bi dva človeka. Če se bom. v pokoju še kaj ukvarjal s honorarnim delom, potem bi bil rad pri Gradbii iCU, vendar samo — hišnik.« D. Z. Žlebir @@IMgRyWH*rv znan. fant. film NAVIGATOR ob 15. in 17. uri, amer. erot. ^ed. PRIROČNIK ZA SEKS ob „, uri, premiera amer. barv. J!8«b. f. MODERNA DEKLETA J? «1- uri, 22. avgusta: amer. ak-|J- "'m VETERANI V AKCIJI ob 'n 18. uri, PULA PO PULI 88: o^ibarv. film HIŠA OB PROGI J! «0. uri, 23. avgusta: amer. ak-;iJ- .f|'m VETERANI V AKCIJI ob 1 0 ,n 18. uri. PULA PO PULI 88: jug. film POST SCRIPTUM, 24. avgusta: amer. akcij, film VETERANI V AKCIJI ob 16. in 18. uri, PULA PO PULI 88: jug. film PRAZNIK KURB-HALOA, 25. avgusta: amer. glasb, film MODERNA DEKLETA ob 16. in 18. uri, PULA PO PULI 88: jug. barv. f. SKRIVNOST SAMOSTAN SKEGA ŽGANJA ob 20. uri KRANJ STORŽIĆ 19. avgusta: amer. pust. film LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM ob 18. in 20. uri, 20. avgusta: amer. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 16., 18. in 20. uri, 21. avgusta: hongkon. akcij, film KUNG FU DEKLE ob 16. in 18. uri, premiera ital. znanst. fant. srhljivke ob 20. uri, 22. avgusta: Ni kinopredstavl, 23. avgusta: ital. fant. srhljivka POŠASTI SO V NAS (DEMONI II) ob 18. in 20. uri, 24. avgusta: ital. fant. srhljivka POŠASTI SO V NAS (DEMONI II) ob 18. in 20. uri, 25. avgusta: amer. thriller film FX -UMOR S TRIKOM ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 19. avgusta: amer. akcij, film SMRTONOSNI PLEN ob 18. uri, franc. erot. film NOVA EMA NUELA ob 20. uri, 20. avgusta: amer. ital. krim. film GLASNIK SMRTI ob 17. in 19. uri, premiera amer. glasb. f. MODERNA DE K_ETA ob 21. uri, 21. avgusta: amer. ital. krim. film GLASNIK SMRTI ob 17. in 19. uri, premiera špan. erot filma DEKOLTE ob 21. uri, film ni primeren za otroke, 22. avgusta: špan. erot. film DEKOLTE ob 18. in 20. uri, 23. avgusta: amer akcij film KARATE KID II ob 18. in 20. uri, 24. avgusta: Ni kinopredstavl, 25. avgusta: ital. fant. srhljivka POŠASTI SO V NAS (DEMONI II) ob 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 19. avgusta: amer. komed. DUH PORNO ZVEZDE ob 18. uri, premiera ital. vvestern film SODNI DAN ob 20. uri, 20. avgusta: amer. komed. DUH PORNO ZVEZDE ob 16. in 18. uri, premiera ital. erot. drame PREPAD STRASTI ob 20. uri, 21. avgusta: ital. vvestern film SODNI DAN ob 16. in 18. uri, ital. erot. drama PREPAD STRASTI ob 20. uri, film ni primeren za otroke, 22. avgusta: ital. vvestern film SODNI DAN ob 18. uri, PULA PO PULI 88: jug. film POZABUENI ob 20. uri, 23. avgusta: amer. thriller film FX - UMOR S TRIKOM ob 18. uri, PULA PO PULI 88: jug. film HIŠA OB PROGI ob 20. uri, 24. avgusta: amer. akcij, film KARATE KID II ob 18. uri, PULA PO PULI 88: jug. film POST SCRIPTUM ob 20. uri, 25. avgusta: amer. akcij, film SMRTONOSNI PLEN ob 18. uri, PULA PO PULI 88: jug. film PRAZNIK KURB HALOA ob 20. uri _TRŽIČ_ 19. avgusta: amer. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 18. in 20. uri, 20. avgusta: amer. akcij, film SMRTONOSNI PLEN ob 18. in 20. uri, premiera špan. erot. film DEKOLTE ob 22. uri, 21. avgusta: amer. akcij, film SMRTONOSNI PLEN ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij. f. VETERANI V AKCIJI ob 21. uri, 22. avgusta: hongkon. akcij, film KUNG FU DEKLE ob 18. in 20. uri, 23. avgusta: špan. erot. film DEKOLTE ob 18. in 20. uri, 24. avgusta: Ni kinopredstavl, 25. avgusta: amer. komed. DUH PORNO ZVEZDE ob 18. in 20. uri ČEŠNJICA 19. avgusta: amer. akcij, film VETERANI V AKCIJI ob 20. uri KOMENDA 19. avgusta: amer. glasb, film MODERNA DEKLETA ob 20. uri, 20. avgusta: ital. fant. srhljivka POŠASTI SO V NAS (DEMONI II) ob 20. uri DUPLICA 20. avgusta: hongkon. film KUNG FU DEKLE ob 20. uri, 21. avgusta: amer. komed. DUH PORNO ZVEZDE ob 18. in 20. uri, 24. avgusta: ital. vvestern film SODNI DAN ob 20. uri, 25. avgusta: amer. akcij, film VETERANI V AKCIJI ob 20. uri RADOVLJICA 19. avgusta: amer. film KROKODIL DANDI ob 18. uri, amer. vvestern film TRINITA ob 20. uri, 20. avgusta: amer. vvestern film TRINITA ob 18. uri, amer. film KROKODIL DANDI ob 20. uri, 21. avgusta: amer. akcij, film NEDOTAKLJIVI ob 18. uri, amer. film KROKODIL DANDI ob 20. uri, 22. avgusta: amer. vvestern film TRINITA ob 20. uri, 23. avgusta: amer. akcij, film NEDO- TAKLJIVI ob 20. uri, 24. avgusta: amer. vvestern film TRINITA ob 20. uri, 25. avgusta: amer. film NEDOTAKLJIVI ob 20. uri BLED 19. avgusta: franc. film AVANTURE GVVEDULINE ob 20. uri, 20. avgusta: amer. film PADLI ANGEL ob 18. in 20. uri, 21. avgusta: angl. film LINK ob 18. uri, kanad. film SREČEN Ml ROJSTNI DAN ob 20. uri, 22. avgusta: amer. film KROKODIL DANDI ob 20. uri, 23. avgusta: amer. film KROKODIL DANDI ob 20. uri, 24. avgusta: amer. akcij, film NEDOTAKLJIVI ob 20. uri, 25. avgusta: amer. vvestern film TRINITA ob 20. uri BOHINJ BOH. BISTRICA 20. avgusta: kanad. film SREČEN Ml ROJSTNI DAN ob 20. uri, 21. avgusta: amer. film PADLI ANGEL ob 18. uri, franc. film AVANTURE GVVENDULINE ob 20. uri, 25. avgusta: amer. film KROKODIL DANDI ob 20. uri @@ISIgSSJJgIEnGLAS6. STRAN PISMA, ZANIMIVOSTI. Petek, 19. avgustajj jjtej PRAVICA ZA VSE NARODE! Nedavno je Jože Smole javno podvomil, če bo Slovenija mogla prodreti s svojimi stališči pri vseh 14 amandmajih, ki za nas niso sprejemljivi, in predstavnike drugih republik prepričati v svoj prav! Teh 14 amandmajev vsem republikam krati pravico odločati in sklepati o lastnih zadevah, zato bi bilo z zavrnitvijo teh amandmajev vsem enako ustreženo. Ker pa so vse republike v svojih nazorih in željah identične in soglasne, sankcionirajo in bremenijo samo Slovenijo, zato se prostovoljno odrekajo tej nesvobodi samo zato, da vežejo Slovenijo! Temeljni vzrok za njihovo soglasje in naše nasprotovanje je v tem, da imajo oni skupni jezik, da razpolagajo z zaslužkom svojih rok, kar jim zmanjka pa čakajo na denar iz sklada federacije za nerazvite, mi pa z zaslužkom svojih rok ne razpolagamo, ampak moramo vzdrževati sklad za nerazvite z vsoto, ki jo določajo oni sami. Z enako civilizacijsko stopnjo nimajo ambicij primerjati se in tekmovati v kulturi, produktivnosti, inovativnih, postmoderni-stičnih, splošno civilizacijskih in narodnih prvinah z modernimi narodi in družbami. Za zadovoljevanje svojih potreb se nočejo potruditi in disciplinirati, ker v komoditeti ne hlepijo za nečem boljšim za ceno večjega naprezanja, ampak se jim dinamika moderne družbe le vsiljuje! Nemirni in stremuški gon jih pravzaprav nadleguje in vznemirja, zato do njega čutijo odpor. Privzgojiti čut za stremu-štvo-delo, mehanizacijo, tehniko, zaslužek, red in disciplino, pomeni žrtvovati komodno in ležerno čakanje na denar - darila, posojila, prisvajanje in ceho od koderkoli pod mišljenjsko parolo: denar ne smrdi! Za komodno življenje ni treba veliko delati, ne rabi tudi miselnega napora! Čim se človek hoče postaviti v vrsto med moderne ljudi, mu ni vseeno kaj zna, kako je oblečen, sram gaje, če je zdrav, vzeti darila in živeti na tujih žuljih. Zagnanost in ambicioznost ljudem ne da miru. V delo se vrže s tako silo, da preseže z zaslužkom svoje potrebe. Tisti presežek pa je ponavadi denar za reveže, ki jih je prikrajšala narava pri zdravju in pri naravnih ujmah! Žal pa tudi za tiste, ki se jim za svojo eksistenco kljub dobremu zdravju ne ljubi migniti s prstom! Prav to pa je v Jugoslaviji problem št. 1. Narava nas je obdarila z dobrinami, da ne rečem idealnimi razmerami. Obsežne rodovitne ravnine, gozdnato hribovje, bogato in ne preveč onesnaženo morje. Tudi rudnine in premog, pa številne reke nam nudijo obilo naravne energije! Kaj nam vse to pomaga, ko nam država veže roke, da ljudje po svoji najboljši presoji in možnosti tega ne smejo uporabiti in rabiti! Kdor ima denar in znanje si ne upa tvegati, da bi mu ob bolezni ali nesreči celotno obratovalnico zaplenili. Državna podjetja pa večinoma upravljajo nezmožni in nepod-jetni ljudje! Ker država eksistira danes -ob koncu 20. stoletja,obdana večinoma z modernejšimi gospodarstvi, se mora okolju primerno obnašati tudi Jugoslavija. Klub vsem naravnim danostim imamo najrevnejšo državo Evrope! Te nesrečne zaostalosti je krivo nezmožno vodstvo in miselno zaostali ljudje, ki pri vsakem modernejšem in demokratičnem predlogu preglasujejo tiste, ki stremijo s časom naprej. Nerazviti nam diktirajo svobodo, demokracijo in prodor modernih prijemov v državi. S celotno državo razpolagajo samo polprisebni in sfanatizirani ljudje. Če slučajno zaide v vladne vrste zmožnejši človek, ga onemogoči večina. Nerazvita večina odloča tudi o količini denarja za razvite. Za presežek svojega dela se vselej obrišemo pod nosom. S preglasovanjem držijo v zaostalosti vso državo! Pri vsej tej nuji za denar nas ni sram prositi denar vsepovsod, ni nas sram tako slabega gospodarjenja kljub naravnim danostim. Povod, ali vsaj izgovor za spremembo ustave je bilo porazno gospodarsko stanje države, toda če pogledamo predlog, ki ga je naredilo predsedstvo države, vidimo, da so gospodarski členi, ki onemogočajo razcvet gospodarstva komajda omenjeni. Noben od gospodarskih amandmajev ni povsem sproščen: ne lastnina, ne velikost kmetij, ne tuja vlaganja, ne razpolaganje z denarjem! Pač pa so iskali luknje in vzroke, da bi prigrabili čim več oblasti v državi pod neposredno oblastjo nerazvitih. Ni važno, če s svojimi zaostalimi nazori državo držijo v srednjem veku, važno je, da imajo oblast, moč in vojsko. Z močjo preglasovanja si lastijo tudi osla, ki jim riga denar. S pomočjo teh 14 amandmajev, ki za nas niso sprejemljivi, jim kot osel ne moremo pokazati rogov, če svoj narod lastni odposlanci vselej izdajo. Tovarišema Smoletu in C. Ribičiču, ki menita, »da bo moral vsak malo popustiti«, bi rad svetoval, naj povesta s čim bodo oni odtehtali našo žrtev - narodnih pravic, če bi bili mi tako neprevidni, da ne bi vztrajali pri zahtevi za opustitev in črtanje vseh omenjenih 14 amandmajev! Vsak teh amandmajev posega v pravice vsakega posameznika in naroda, vendar njim, ob enakih željah v preglasovanju nič ne pomenijo, nas, ki te svoboščine rabimo za varovanje eksistence in normalno narodno življenje, pa onemogočajo in podjarmljajo. Že do zdaj, ko smo te svoboščine že imeli zapisane, so nas s pomočjo drugih členov nenehno držali v šahu, kar nam dokazuje vojaška afera Janša! Ne le teh 14 amandmajev, zahtevati moramo odpravo vseh ustavnih členov, ki nas držijo v okupacijskem stanju! Stremeti moramo, da dobi republika v oblast, kot ustanovitelj države, vse vojaško in policijsko delovanje v Sloveniji! Tembolj, ker oblastniki trdijo, da je to tudi naša vojska. Da je tudi res naša, naj dokažejo z upoštevanjem slovenskega jezika v vojski! Ne le, da ga povsem ignorirajo, ampak se pogovarjajo in korespondiraj o tu v Sloveniji v tujem jeziku! Obramba naj bo skrb naroda in ne njegov tujek! Nemogoče je tudi, da bi za vse narode merili narodove potrebe po istem kopitu, ko imajo vendar v različnih delih države tudi različna merila za delo, pravice, poštenost in različne ideale! Kar nekje obožujejo, drugje prezirajo; kar nekje cenijo, drugje ne upoštevajo! Smo v skupnosti z narodi, ki imajo diametralno nasprotne nazore. Te nazore imenujemo mentaliteta, ta pa se ne da sleči kakor srajca, saj je nastajala in se vraščala v narod stoletja v določenih okoljih in se spreminjala, spet pod vplivom okoliščin, le zelo počasi. Na silo in mahoma se to ne da! Pri ljudeh vzbudi le odpor, ker mentaliteta bazira v navadah, šegah in veri. Glede na različne ideale, ki jih eni hočejo, drugi oporekajo, naj se ustavna komisija dogovori, da bodo za vse republike veljali le amandamji, ki so soglasno sprejeti. Vsem drugim dajo veljavnost soglasje določene re- publike! V republiki, kjer do* čen amandma ne dobi sog- , ta ne bi bil veljaven in je ne"5 vezuje! Slovenskim pogajalcem odrekam pooblastila barant*& narodnimi svoboščinami! V r hodu v enaindvajseto stoletje' že čas, da nobenemu narodu" lastnem ozemlju ne odreka^ pravice odločati in razpolaga*1 lastnimi, moralnimi in matefl"1 nimi dobrinami! Za funkcioniranje države $ ramo predvsem formulirati Ofl ustavo; tako, ki bo državo vodi" v blaginjo s pravico do imetja zaslužka vsem, ki to želijo in za to prizadevajo! Pomnimo, da pomenijo bo državljani tudi bogato državo! Jože Kalan, *m IZ ZGODOVINE. _ (26) Prvi partizanski vzpon na Triglav avgusta 1942 1*1 NOB Ivan Ja% 4 hžič "»ar, iem i i Simbol upora slovenskega ljudstva je bil že od vsega začetka Triglav, ki ni le najvišji slovenski, temveč tudi najvišji jugoslovanski vrh. In vsa medvojna leta so številni slovenski, predvsem gorenjski partizani sanjali, kako bi se kljub hudim bojem ali pa prav zaradi njih, vsaj nekateri čimprej povzpeli nanj. Ne le povzpeli, temveč da bi na njegovem vrhu, na Aljaževem stolpu izobesili slovensko zastavo. Poznamo štiri partizanske odprave, ki so hotele doseči ta namen. Tri so dosegle cilj, četrta, ki pa je bila prva, tega ni mogla udejaniti, kajti močni okupatorjevi oddelki so prav tedaj križarili po triglavskem pogorju in pod njim. Tri patrulje so dosegle vrh Triglava 1944. Prva, ki je bila iz Pokljuškega bataljona Gorenjskega odreda, pa avgusta 1942 še ni uspela. Tako je slovenska zastava vrh Aljaževega stolpa med vojno prvič zavihrala 30. maja 1944 in sicer v čast razbitja nemškega desanta na Drvar in zaradi veselja nad rešitvijo maršala Tita. To je uspelo skupini borcev Gradnikove brigade, ki so na goro odšli z Uskovnice. Dvema drugima skupinama partizanov je to uspelo še 2. avgusta ter 20. oktobra 1944. A kako je bilo s skupino partizanov Pokljuškega bataljona, ki se je na Triglav odpravila prva izmed vseh, in sicer 5. avgusta 1942? V teh hudih dneh, ko je šlo za goli življenjski obstoj partizanov, kajti močni okupatorjevi policijski oddelki so tedaj pogosto prirejali hajke, se je Pokljuški bataljon zadrževal na območju Lipance in Rudnega polja. Bataljon je tedaj premogel šele okoli 50 bor- cev. Kljub maloštevilnosti in kljub nevarnosti!* ki so mu pretile s strani policistov, je marsikate^ ga partizana mikala bližina Triglava. To še posfl no tiste, ki so planinarili že pred vojno, a mamil* tudi tiste partizane, ki so pred slabima dvema n1' secema prišli iz Ljubljanske pokrajine. Prvič so^ deli Triglav tako blizu. Imeli pa so tudi veliko I vensko zastavo, ki so jo pred tremi dnevi do^ med prehranjevalno akcijo v Gorjah, v EmavsU. to zastavo se je na pot prek Vodnikovega doP1 proti strminam Triglava odpravilo kar 16 borce' Hkrati z izobešanjem zastave bi v koči na Kredaf ci poskušali dobiti tudi kaj hrane in odej. Skupin1 slabo opremljena in z malo hrane, je v miru pri'j zla do Kredarice. Tam jih je ostalo 10 in le 6 se j* je začelo vzpenjati proti vrhu Triglava. A ko so bi1 tik pod vrhom, so na Trentarski strani opazili ital1 janske karabinjerje, ki so tudi lezli k vrhu. Tak" za tem pa so opazili tudi nemško patruljo, ki je'< zla proti kredarici. Zdaj ni kazalo drugega, kot fl" glo se spustiti navzdol. Nevarnost je bila velika. A kako se je vse to izteklo in da je v zvezi s te' padlo več žrtev, je že druga, malce daljša prip" ved. Prihodnjič: Raztrganci, dodatni okupatorjevi pomočniki P. S.: »V prispevku Iz zgodovine NOB, je v zadrt številki (12. 8.) prišlo do neljube napake v druge" odstavku, v tretji vrsti. Tam zdaj piše »po preve* jenih poročilih...«, pravilno pa je »po nepreverj* nih...«, kar seveda bistveno spremeni vsebino. I ■K V KŽK-jevem sadovnjaku Resje pri Podvinu Po bujnem cvetenju » podpovprečna letina Podvin, 16. avgusta — Ker je lani, zlasti v kmečkih sadovnjakih, sadje slabo obrodilo, je bilo letošnje spomladansko cvetenje precej bujno, predvsem na tistem drevju, ki je lani počivalo. Podobno je bilo tudi v KŽK-jevem sadovnjaku Resje pri Podvinu, kjer so po bujnem cvetenju pričakovali nadpovprečno letino, vendar pa sta zgodnji spomladanski mraz in sneg tudi na Gorenjskem tako kot na Štajerskem povzročila precejšnjo škodo. Pa ne le to: cvetje, ki je bilo tedaj prizadeto, se v kasnejšem obdobju slabega vremena ni več opomoglo, oprašitev je bila slaba in tudi cvetožerja je bilo več kot običajno. »Letina bo približno enaka lanski, torej podpovprečna. Računamo, da bomo nabrali 400 do 500 ton sadja, medtem ko je zmogljivost sadovnjaka v idealnih vremenskih razmerah in ob (prvi) polni rodnosti okrog tisoč ton. To je tudi razlog, da smo se v Resjah odločili za gradnjo oz. razširitev skladišča, v katerem bo ob zdajšnjem načinu skladiščenja prostora za petsto ton sadja, ob sodobnejšem pa še nekoliko več,« je dejal vodja sadovnjaka Tine Benedičič. V Resjah bodo stare nasade iz začetka šestdesetih let postopoma (da ne bi bilo prevelikih nihanj v količini) krčili in jih nadomestili z novimi, pri čemer bodo upoštevali predvsem dvoje — želje kupcev in gorenjske podnebne in vremenske razmere. Lani spomladi so dva hektarja zemljišča zasadili z drevjem, odpornim zoper škrlup in plesen, kar pomeni, da ga bo treba namesto 10 do 15-krat škropiti le 3 do 5-krat. Ker gre za zgodnejše sorte, je še toliko pomembneje, saj je možni čas za razgraditev škodljivih snovi pri teh krajši. Ce bo vreme dopuščalo, bodo jeseni na novo posadili sadno drevje še na dveh hektarih. Zemljišče je že pripravljeno. Zgodnje sorte sadja (gre za majhne količine) so že začeli obirati, poznih pa so se lani lotili 22. septembra, letos pa se jih bodo bržčas še kakšen dan prej. C. Zaplotnik V sadovnjaku Resje so že dlje časa opozarjali na neustrezno in pretesno skladišče, vendar se jim bodo želje izpolnile šele letos. Novo skladišče, ki so ga delavci jeseniškega Gradbinca začeli graditi junija, naj bi bilo končano še pred obiranjem poznih sort. — Foto: C. Z. Lovska družina Stara Fužina se je predstavila pod Skalco Če ni srne, je pa srnjakov golaž to, Vri, Ribčev laz, 14. avgusta — Za lovsko družino Stara Fužina v Bohinju je priprava vsakoletne lovske prireditve, ki jo preprosto imenujejo kar »lovska veselica«, poseben praznik. Na vrhuncu turistične sezone je njihovo srečanje prava popestritev turističnega dogajanja, med domačini in gosti pa se vname pravo tekmovalno vzdušje pri kegljanju za odstrel srne. »V naši lovski družini je 45 članov, dva sta pripravnika. Površina lovišča je nekaj več kot 3 tisoč hektarov. Lovimo srne, gamse, muflone, velike peteline, ruševce, gozdne jerebe, zajca, lisice in druge. Poleg obveznega dela na lovišču pripravljamo različne prireditve in se povsod vključujemo v družbena dogajanja. Uspešno smo zgradili novo kočo na Planini Suhi, lotili smo se popravila koče na Šeh, praznovali smo svojo 40 letnico in še bi lahko našteval. Za današnjo veselico Pod skalco pa lahko rečem, da smo veseli, ker je dobro obiskana. Navadno jo pripravimo na vrhuncu sezone, skušamo pa jo narediti čimbolj privlačno za obiskovalce. Letos nismo mogli, zaradi bolezni, pripraviti lovskega krsta, smo pa zato pripravili lovsko razstavo. Za obiskovalce smo skuhali srnjakov golaž, gamsovo juho, pripravili smo lovsko solato in lovske malice,« je povedal Martin Oder, starešina lovske družine Stara Fužina. Seveda so lovci pripravili tudi srečelov z »lovskimi« dobitki, zanimivo pa je bilo tudi streljanje z zračno puško. Najboljši strelec ima pravico za odstrel srne. Srno pa lahko ustreli tudi najboljši kegljač, ki se izkaže na lovski veselici. Novost letošnje prireditve je bila razstava trofej Slika: V. Stanovnik divjadi Bohinj* Ker je Bohinj z okoliškimi hribi in planinami znan po lepi naravi je posebno pohvalna odločitev lovcev, da denar zbran na prireditvi, prispevajo za ure janje narave in vzdrževanje lov skih koč. V. Stanovnik Enkratna popestritev za tujce Ob tradicionalni blejski kmečki ohceti, ki prikazuje šege in navade blejskega kota izpred 100 let in več, smo naključne gledalce vprašali, kaj oni mislijo o takih in podobnih prireditvah. Zanimalo nas je, ali jim je bila ohcet všeč in ali so se je že kdaj udeležili. ANASTAS TIROVIČ: »Moram pohvaliti odlično organizacijo ohceti. Sicer smo tu vedno in si tudi vedno ogledamo kmečko ohcet. Mislim, da je ta prireditev super za Bled.« MAJDA SOKLlC: »Tu sem vsako leto, letos še posebej, saj se ženi naš sosed. Za turiste je kmečka ohcet enkratna atrakcija. Tu sem bila tudi včeraj, mislim pa, da je letos enkrat več ljudi kot prejšnja leta.« ROMANA SKOČIR: »Prireditev je perfektna za turizem, saj je prava popestritev za tujce. Takih stvari bi moralo biti več, ne samo kmečka ohcet ter kavelj ci in korenine. Ljudje se ob takih prireditvah malo sprostijo. Že večkrat sem bila na blejski ohceti in se mi zdi letos bolje organizirano kot prejšnja leta, zato so tudi ljudje bolj uživali. JELKA CERNE: »Na ohceti s«Jj letos tretjič, mislim pa, da je r velika popestritev za tuje tu" ste. Ljudi je letos veliko več, W prejšnja leta. Na Bledu sem bJ' že prejšnje dni in mi kmečka o» cet zelo ugaja, danes pa mi je f la posebno všeč prav šranga.« M. Mozga" lili It ,19. avgusta 1988 RAZVEDRILO, 7. STRAN ('^^Kfcljgisioijis i v Tržiču se lekaj dogaja Dvojna »natega« Zdravstvo je v težkem finančnem položaju, zato imamo tudi višje participacije za obisk pri zdravniku. A zdravstveno osebje nima vselej primernega odnosa do bolnika. Kar uro in deset minut moraš čakati v čakalnici fiziote-rapevtskega oddelka Zdravstvenega doma Kranj (9. avgusta dopoldne). Kar pozabijo, da so ti vzeli kartonček za »natego« in da si bolnik! Če že nisi deležen fiziotera-pevtske »natege«, poskrbijo pač za ono drugo, z dolgim nosom in adijo... PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNO j ju. Ob letošnjem občinskem prazniku v Tržiču nam je ena izmed ' plčank vsa vesela sporočila program prireditev ob prazniku. Svoje jSanje je utemeljila s skromnim pojasnilom, da se v Tržiču v letoš-|e*tt poletju končno nekaj dogaja, potekajo prireditve, ki bodo pokrile poletno mrtvilo. a Navdušeni poročevalki in vsem ostalim Tržičanom (ki se v svo-Kjprišepetavanjih trudijo, da bi vsaj naš ježek popestril poletno tr-j^o mrtvilo) sporočamo, da bomo vsa poročila o prireditvah radi Javljali. Bojimo se le, da bo v časopisu na za to rezerviranem pro-*°rčku bela lisa... DOLGO, VROČE Počitnice so že za nami, morje tudi, pa smo se utaborili kar na vrtu našega vrtca! — Foto: F. Perdan HELENA VEHOVEC Ko smo listali po knjigi vtisov v kampu Dragočajna, smo lahko v nekaj svetovnih jezikov prebrali pohvalne besede o prijaznosti in ustre-žljivosti tukajšnjega osebja. Še posebej je to razveseljivo ob dejstvu, da je delo tega smledniškega kampa osnovano izključno na neprofesionalnih sodelavcih. Med njimi je tudi mlada Helena Veho-vec, domačinka, ki v sezoni že drugo leto dela kot recep-torka. Tja do srede oktobra, ko kamp zapro, bo njen nasmeh pozdravljal goste od blizu in daleč. »Najbolj prijazni obiskovalci so Nizozemci in Angleži, ki tudi večkrat prenočujejo, medtem ko so prehodni gostje, zlasti Nemci, zahtevnejši, pa tudi bolj nezadovoljni. Vendar moramo biti z vsem enaki. Veliko je rednih gostov, ki se leto za letom vračajo. Zlasti Italijanom je všeč naše lepo naravno okolje^ pripoveduje ustrežljiva receptorka. »Seveda pa imajo tudi pripombe. Tako imamo na primer ob vhodu še vedno ročno rampo, čeprav bi si v današ- njem času že lahko postavili električno. Kopalnice imamo žal le štiri, tako da s ključi ne moremo ustreči vsem naenkrat. Na naturistični plaži gostje pogrešajo stranišča, kajti zdaj morajo drugam, če hočejo obiskati sanitarije. Nekateri pogrešajo table, ki bi vodile k posameznim točkam v kampu: k tušem, igrišču in tako naprej.« Heleno veseli delo v turizmu, čeprav študira čisto nekaj drugega. Rada pa ima ljudi in s temi je v turizmu veliko opravka. Uči se angleščino in nemščino, počitniško delo s tujci pa je za utrditev jezika najboljša praksa. D. Ž. Čvek Nagradna križanka i,. Rešitev prejšnje križanke: makrela, aviatika, kartonar, aneks, ns, Otta, \rk, ga, kronologija, la, Pons, poledica, Ortega, edem, Ren, vdor, Otrin, leta, iv'cena, Enakit, Ivan, kan, 10, Cankar, pesem, ni, Tate, oni, Sjoeberg, k.i, An karan, aa. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Štefan Krt, Brezje 72, 2. nagrada Dora To-nejc, Finžgarjeva 10, Lesce, 3. nagrada Slavka Krajnik, Sp. Senica 1, Medvode, Ljubinka Simunac, Partizanska 33, Kranj in Zlatko Bogataj, Vrbnje 16, Radovljica. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev tri 3. nagrade po 3.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 24. avgusta, na naslov uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1 64000 Kranj (za nagradno križanko). IZOGNITE SE VRSTAM PRED BANČNIM OKENCEM • Sara Lindsay je rodila hčerko Iz Švice je letos marca prišla vest, da je na ledeniku izgubil življenje prijatelj in spremljevalec britanskega princa prestolonaslednika Charlesa Hugh Lindsav. Major je zapustil ženo Sarah, ki je pričakovala otroka. Mlada vdova je te dni rodila hčerkico, vendar še vedno ne želi, da se pojavlja v javnosti. Britanska javnost pa jo vsakodnevno naravnost zasipa z darili in s cvetjem in tudi princ Charles je izjavil, da bi bil otroku rad boter. • Nepokretni plesalci Na svetu je vrsta plesnih korakov in ritmov, vendar pa je le malce nenavadno, da se pri plesu stoji trdno na mestu. V neki ameriški vasi so priredili plesno tekmovanje in ko je začela igrati glasba, so vsi plesni pari trdno stali na parketu. Stvar je bila takoj pojasnjena: v vaški dvorani so sveže prepleskali parket... • Svetovni rekord: v treh letih 6.000 pisem Ljubezen — kaj je to? Prav gotovo jo ljubezen tudi v tem, da v treh letih pošlješ 0.000 ljubezenskih pisem. Ta zavidljivi rekord VIKTOR MOHORIČ Ni naključje, da smo tokrat za ta pogovor izbrali vaterpolista Viktorja Mohoriča. Devetintri-desetletnjf zasebni zlatar in oblikovalec, ki ima svoje delovno mesto na Jesenicah, je del zgodovine kranjskega plavanja in predvsem tudi vaterpola. Res je sicer, da je Kranj dal in še daje vrsto kvalitetinih vrhunskih športnikov v skoraj vseh športnih panogah. Da je kranjski šport gonilna sila v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji dokazuje že podatek, da so Kranjčani vedno v ospredju, seveda v tisti športni panogi, ki ima v Kranju svoje zaledje. To so atleti, smučarski skakalci, smučarski tekači, al-pinci, igralci namiznega tenisa, tenisa, alpinizma, nogometa, košarke, rokometa, kegljanja in seveda plavanja in vaterpola. »Svojo plavalno pot sem začel leta 1960-61. Začel sem pri plavalnem klubu Triglav. Takrat je bil trener Peter Čolnar, ki nas je veliko naučil. Moje discipline so bile mešani slog, posebna disciplina pa je bila delfin. Bil sem perspektiven plavalec in bil tudi na spisku kot kandidat za reprezentanco, ki naj bi nastopila na letnih olimpijskih igrah v Mon-trealu. Vedno sem bil v ospredju plavanja v Sloveniji in prav zato tudi na spisku kot kandidat iz Slovenije za Montreal. A na tej olimpijadi nisem sodeloval. V sezoni 1966-67 sem se priključil v vaterpolske vrste Triglava, ki jih je vodil in treniral Splitčan Peter Didić. V svoji vaterpolski karieri, vse do leta 1980, sem vedno igral branilca. Triglav je bil tudi prvoligaš, sam sem bil v tem moštvu, ko je Triglav prvič zaigral v prvi zvezni ligi. Bil sem tudi tretji strelec lige, čeprav smo iz li^e nato izpadli. Bil sem državni reprezen-tant v vseh selekcijah in nazadnje tudi kot član B mlade naše reprezentance. Plavanje in vaterpolo sta mi dala veliko. Prav tu sem se začel kaliti v svoji osebnosti in življenjski poti. Mladi, ki pridejo v katerokoli športno zvrst in ko se odločijo, kateri panogi se bodo posvetili, naj se sami odločijo, kateri šport jim bo dal življenjski moto. Prav tu si bodo nato sami zgradili tisto pot, ki so si jo zastavili. Celotni šport je garanje. Veliko je treba odrekanja, da si lahko tak športnik, ki ga družba od tebe želi. Samo športno garanje in odrekanje ti da zagotovilo za tvoj osebni in športni napredek. Sam nikoli ne bom nehal z rekreativnim športom. Še vedno vaterpolsko igro igram pri »starcih vaterpola v Kranju« Vodovodnem stolpu. To moštvo igra v slovenski članski vaterpolski ligi.« sta dosegla britanski pastor in njegova soproga Helen v drugi svetovni vojni. Danes je malo verjetno, da bi se sploh komu zdelo vredno, da ta rekord potolče, še posebej v obdobju telefonskih komunikacij. • Trdoživi stoletnik Vitalni Šved Fredi Nilson je v svojem 98. letu prava švedska medijska zvezda. Ze dneve in dneve se pojavlja na naslovnicah vseh švedskih časopisov, ko pripovedujejo, kako je onemogočil nekega roparja: »Videl sem nepridiprava,« pravi Fredi) »kako je lezel skozi okno kopalnice. Počakal sem ga in mu dal dva udarca po strogih boksarskih pravilih: levi krose in desni direkt. Potem je ropar padel na vrt, kjer so ga, nezavestnega, našli policaji.« NAGRADNA KRIŽANKA ureja DARINKA SEDEJ (mSSSS&SStS&BM 8. STRAN To se lahko dogaja (samo) pri nas Nered in sramota Državna članska plavalna reprezentanca, njen stalni in dolgoletni član je tudi Kranjčan Darjan Petrič, je zgrožena nad razmerami v našem plavanju in odnosu do tekmovalcev poslala odprto pismo predsedstvu Plavalne zveze Jugoslavije, ki menda še obstaja. Če bi namreč sodili po delu, je ni več. Plavalci so tokrat dvignili svoj glas zoper svojo osrednjo zvezo. Takšnih zvez pa je v Jugoslaviji kar nekaj, kar v pogovorih s športniki pogosto slišimo, zadnjič na primer ob odhodu naših padalcev na svetovno prvenstvo. Pustimo tokrat ob strani svež primer mariborskega plavalca Koželja, ki je izpolnil našo predpisano normo za udeležbo na olimpiadi v Seulu, pa zanj tam po naših dodatnih merilih ni prostora. Izjemnega talenta, pa, poudarjam, človeka, je to prizadelo. Odklonil je nastop za mladinsko reprezentanco in dodatno motiviran zaradi krivice, da se dokaže, odšel na vadbo v ZDA. Ko človek prebira pismo plavalcev, se zgrozi. Od leta 1981 dalje reprezentantje ne dobivajo opreme. Od časa do časa se jih usmili ZTKJ, da morajo opremo vrniti ali odkupiti. Če bi želel recimo Darjan Petrič obdržati trenirko z državnim grbom, bi moral po letih garanja za državo plačati 80.000 dinarjev. Komu je to podobno? Naši plavalci na kapicah in kopalkah nimajo državnega simbola. Nihče, razen plavalcev, ne ve, za koga sploh tekmujejo. Pogodbe in že sklenjeni dogovori s tujimi firmami ali njihovimi zastopniki pri nas propadajo zaradi nemarnosti in lenobe ljudi iz osrednje zveze, ki so za svoje delo plačani! Ne vem sicer, kako dobro. Toliko pa zanesljivo, da bi lahko naredili vsaj osnovne stvari. Vse se prelaga na pleča plavalcev, na breme klubov in organizatorjev tekmovanj. O skupnih pripravah plavalcev pa sploh ni vredno govoriti. Mar ni to nered, sramota. Sprašujemo: zakaj in zaradi koga takšne zveze sploh še imamo in plačujemo nedelo. To ni nič drugega, kot nemoralna in nečloveška igra na račun športnikov. J. Košnjek Februarja 1989 bo v Bistrici na Koroškem svetovno prvenstvo v biatlonu Računica igra tudi na Jugoslovane Kranj, 15. avgusta — Na Gorenjskem sejmu v Kranju je bila prva predstavitev 31. svetovnega prvenstva v biatlonu, ki bo med 5. in 12. februarjem v Bistrici na Koroškem. Korošci namreč ne računajo le na udeležbo naših biatloncev, ampak tudi na občinstvo z naše strani. Odgovorni možje organizacijskega komiteja, avstrijske biat-lonske organizacije in Bistrice so na novinarski konferenci, prvi v Jugoslaviji pred to prireditvijo, poudarjali, da je jugoslovansko sodelovanje na prireditvi zelo dobrodošlo, saj smo z organizatorji mejaši, razen tega pa so stkane trdne vezi med našimi in koroškimi smučarji in tudi biatlonci. Na prvenstvo je povabljena naša reprezentanca, čeprav v svetovnem biatlonu ne pomeni veliko, na prireditvi pa bi radi videli čim več naših obiskovalcev, ki naj bi prišli tja samo zaradi tekmovanja bi ogled biatlona izkoristili tudi za smučarijo na Koroškem ali obratno. Vse obrobne prireditve bodo uglašene na struno sodelovanja Koroške, Slovenije in Furlanije Julijske Krajine oziroma matičnih držav. Kot sta na novinarski konferenci zagotovila generalni sekretar Smučarske zveze Slovenije Janez Bukovnik in direktor naših nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc, Jugoslavija sedaj intenzivneje razvija biatlon in bo v Bistrici sodelovala s popolno ekipo. Sicer pa Avstrijci prednjačijo po organizacijah svetovnih biat-lonskih prvenstev. Kot prvi so prvega organizirali leta 1958, potem pa še štirikrat vključno z olimpijskimi igrami, ker v olimpijskem letu svetovnega prvenstva ni. Tudi sama Bistrica ob Dravi v smučanji ni neznana. Klub so formirali že leta 1947 in dosegli vrhunec s Franzem Klammerjem, od leta 1981 dalje, ko so začeli z biatlon-skim tekmovanjem gasilcev, pa se vedno bolj ogrevajo za ta šport in so med drugim že organizirali državna prvenstva in tekmo svetovnega pokala. V Bistrici bo nekaj novosti. Prvič bodo tekmovale ženske, novost bo moštveno tekmovanje za moške na 20 kilometrov (v moštvu so štirje tekmovalci in po vsaki rundi strelja eden, če pa zgreši, tečejo kazenski krog vsi), ekipno pa bodo prvič tekle tudi ženske. Prvič bo uporabljena popolnoma avtomatizirana, računalniško krmiljena tarča. Skratka, Korošci želijo narediti to panogo tudi za občinstvo atraktivnejšo. Računajo na udeležbo 25 držav, število obiskovalcev pa naj bi se približalo 10.000. Organizatorji poudarjajo izjemno lego tekmovališč ob turski avtocesti, med Beljakom in Spittalom, vsestransko turistično in še posebej smučarsko ponudbo Bistrice, skratka, lahko dostopnost. Vstopnic^g bodo prilagojene najrazličnejšim željam obiskovalcev. Biatlon, ki je naslednik lova na smučeh, najstarejše smučarske discipline, je olimpijski šport od leta 1960 dalje. J. Košnjek Pintarjeva peta zaporedna zmaga Kranj, 12. avgusta - V vzhodno-nemškem mestu Schlaizu so bile 55. jubilejne motociklisti-čne mednarodne dirke, na katerih je sodelovalo veliko tekmovalcev iz Nemške demokratične republike, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Jugoslavije. V kategoriji do 80 ccm je zmagal Madžar Juhasz, na drugo mesto pa se je uvrstil njegov sodržavljan Szabo, vodilni v tej kategoriji za prvenstvo Evrope. Na tretje mesto se je uvrstil Janez Pintar iz Kranja, sicer član AMD Domžale. Madžara sta vozila na motorjih Krauser, Janez Pintar pa na Eberhard-tu. Četrti je bil Pavlic iz Novega mesta, sedmi pa Sovič iz Slovenj Gradca. Dirkalo je 39 tekmovalcev. V kategoriji do 125 ccm pa je z odlično vožnjo že petič zapored zmagal Janez Pintar, na devet let starem motorju MBA. Postavil je katego-rijski rekord s povprečno hitrostjo 146,850 kilometrov na uro. S peto zmago je Janez izenačil dosežek že pokojnega Madžara Janosa Drapala, ki je v Schlaizu prav tako zmagal petič zapored. Proga je klasična in poteka tudi skozi nase- Janez Pintar v Schlaizu na zmagovalnem odru z lovor je-vi m vencem za peto zaporedno zmago. — Foto: M. Jenkole lje. Tekmovalni krog je dolg 7631 metrov. Dirko si vsako leto ogleda skoraj 200.000 gledalcev, ki so tudi tokrat navdušeno pozdravili Pintarjevo zmago. M. Jenkole Na Gorenji Savi Petek, 19. avgusta Lepotec med skakalnimi centri Kranj, 10. avgusta — Otvoritve obnovljenega skakalnega središča na Gorenji Savi s petimi skakalnicami, kar je brez primerjave pri nas, za letošnji občinski praznik ni bilo, zato pa je načrtovana, če bo le mogoče, v drugi polovici septembra, upajo graditelji s predsednico gradbenega odbora Marijo Simčičevo na čelu. Gradbena dela pri obnovi smučarskega skakalnega centra na Gorenji Savi prehajajo v zaključno fazo. Nedvomno eden najlepših objektov v Sloveniji dobiva iz dneva v dan lepšo podobo. Marljivi smučarski delavci, predvsem pa nekateri starši mladih tekmovalcev smučarskega skakalnega kluba Iskra-Delta-Triglav, so v teh dneh zaceli s polaganjem plastike na 65 in 40-metrski skakalnici, ki imata skupno doskočišče. Če bo šlo vse po načrtih, bodo na obeh skakalnicah opravili prve skoke že po 25. avgustu. Obe manjši skakalnici (K-8 in K-12 m) pa sta že pripravljeni za treninge. Z zemeljskimi deli pa so končali tudi na novi 25-metr-ski skakalnici. »Izredno pomembno delo pri obnovi skakalnega centra je bilo doslej uspešno opravljeno,« navdušeno pripoveduje v teh dneh predsednica gradbenega odbora Marija Simčič. »Gradbinec je prekoračil rok za izvršitev del za več kot mesec dni. Delno ga opravičuje zelo slabo vreme v maju in juniju. Vse to je zavleklo ostalal dela, ki jih sami opravljamo. Predvideno otvoritev ob občinskem prazniku smo morali zato preložiti na september. Upamo, da bo objekt usposobljen za svečano otvoritev vsaj v drugi polovici letošnjega septembra, sicer bo otvoritev šele prihodnje leto za 1. avgusta.« Koliko ur pa so vaši klubski delavci doslej opravili? »Načrtovali smo, da bo vsak član kluba Pri gradnji kranjskega skakalnega stadiona pomagajo tudi vojaki. — Slika: F. Perdan opravil povprečno najmanj 40 prostovoljnih delavnih ur. Toda to se ni zgodilo, ker odziv na delovne akcije s strani vseh članov ni bil stoodstoten. Pohvaliti pa velja vrsto staršev, saj so posamezniki opravili doslej tudi že več kot 300 ur tako, da znaša količina opravljenih prostovoljnih ur več kot 10.000. Pri tem ni upoštevano delo, ki ga vsak da" marljivo opravljajo pripadniki J™ kranjske garnizije. Lahko rečem, edini športniki v kranjski občini, ki * ramo sami zgraditi osnovne objekte & bo in tekmovanja. Glede na to, da s( skupini vrhunskega športa in da smo* njih dveh letih dosegli največje uspeh« vsemi kranjskimi športi, bi pričakoval družbene pomoči iz kranjske občine-1 pa nam je levji delež v denarnih sre* prispeval Organizacijski komite Pl*j Tudi posamezni člani gradbenega od so veliko prispevali, da so pridobili rw material brezplačno ali po minimalni' sicer še zdaleč ne bi mogli zgraditi na Gorenji Savi.« Kaj bo predstavljal skakalni cenW Gorenji Savi? »Vsi, ki sedaj prihajajo na Gorenjo8 v naš obnovljeni skakalni center, se ne rejo načuditi popolni spremembi objel1' samo občudujejo doslej opravljeno d$ smo ga opravili samo v letošnjem 1 Praktično bo vse novo, predvsem pa j' membno, da bomo vse skakalnice poso« li glede na sedanje zahteve razvoja srt^ skih skokov v svetu. Inženir Janez Gofl ki je konstruktor obnovitvenih del, 9 pred dnevi zelo pohvalo izrazil o I opravljenem delu in še sam ni pričah11 da bo na Gorenji Savi zgrajen v tako" kem času najlepši smučarski skakaln' dion v Jugoslaviji s sistemom petih sk' nic« J. JavO Slika: F. Pe> NK Triglav pred tekmovanjem Smučarski skoki Veliko še nejasnega Melin tretji v ZRN Kranj, 17. avgusta — V drugi republiški nogometni ligi je do začetka 28. avgusta še deset dni. V tej ligi igrajo v letošnji sezoni štiri gorenjska moštva. To so Triglav, Sava, Naklo in Jesenice. Pri nogometnem moštvu Triglav je še veliko nejasnega. Novi trener Veselinovič ima na voljo petindvajset igralcev. Veliko je bilo razprav, kdo je Triglav pripeljal do tega, da po petintridesetih letih spet igra v drugi slovenski ligi in ne v prvi. Prvenstvo se začne 28. avgusta. Kranjski Triglav v prvem kolu gosti na stadionu Stanka Mlakarja moštvo Postojne. Pred startom so slovenska moštva odigrala že tri kola za pokal NZ Slovenije. Triglav je v Stra-žišču z 1 : 0 premagal Savo, v nedeljo pa doma Jesenice z 2 : 0. To še ni ekipa, ki bi bila že dobro igrana. Treba bo še veliko naporov, da bo novi trener Veselinovič iz petindvajsetih igralcev sestavil dobro moštvo. Kje so vzroki, da je Triglav po petintridesetih letih izpadel iz prve republiške lige. Veliko je bilo debat, kdo je kriv za izpad iz lige. Precej je bilo podtikanja Rudiju Grosu, ki je že trideset let prizadevni delavec kluba. Mnogi, ki za nogomet ne naredijo nič, so tisti, ki celotnemu klubu in seveda Grosu mečejo polena pod noge. Sestalo se je tudi predsedstvo kluba in analiziral neuspehe celotnega kluba in neuspehe članskega moštva. Sklenili so, da je treba v klub pripeljati bivše nogometaše Triglava, ki bi bili voljni delati, s čimer bi v klub prišle sveže moči. Zavedali so se tudi, da so potrebni za vsa moštva novi trenerji in novo tehnično vodstvo. Storjenega je bilo že nekaj. Prišel je novi trener za člane. Bivšemu trenerju prvega moštva Hasanu Ibrašimoviču je bilo ponujeno trenerstvo enega od mladih moštev. Načrtujejo, da bodo še enkrat poklicali na razgovor bivše starejše igralce nogometa. Za novo sezono se Triglav pripravlja štirikrat tedensko. Iz kluba so odšli Perhavec, Hočevar, Stenovec, Vodon, Klemenčič, Zupančič, ki je odšel igrat v Avstrijo, Juršič, Mirtič, Logar, Lotrič, Gosič, Bricelj in Ta-neski. Trener Veselinovič ima od mladincev v moštvu Goloba, R. Kondi-ča, Anušiča in Štimaca. V JLA so Marš, Špilar, Blagojevič, Albreht in B. Kondič. Tu so še Nonkovič, Jakara, Hercegonja, Doljak, Atlija, Radosa-vljevič, Nekovič, B. Gros, Pihler, Borenovič, Eržen, Katanac, Kovaeevič in Čampa, iz LTH je prišel Rant in iz Ljubljane vratar Ptičak. To moštvo bo treniralo s polno paro naprej in odigralo pred prvenstvom še nekaj prijateljskih tekem za trening. Steber kluba bo še vedno Rudi Gros. Brez njega bi Triglav tonil v občinsko ligo. d. Humer Reit im Winkel — Na tradicionalnem mednarodnem tektfj nju v smučarskih skokih na 55-metrski plastični skakalnici v znanem turistično-športnem središču Bavarske je med 80 ska" iz Avstrije in ZRN nastopila tudi osemčlanska ekipa kranjskega ba ID Triglav. Melin je bil med člani zelo dober, saj je zasedel' čno tretje mesto. Česen je bil sedmi, Kešar pa osmi. Med mla* pa je bil od naših najboljši Knafelj, ki je bil peti. Jagodic je bil mi, medtem ko je bil Zupan deseti. V konkurenci najmlajših skakalcev se je zelo dobro iz^ Franc, ki je bil četrti. Ce bi izvedel dva skoka približno enako, k' prvega, pa bi zasedel celo drugo mesto. Zelo soliden je bil tudi Z* tnik, ki je bil sedmi. Druga zvezna vaterpolska liga — zahod Triglav se je učvrstil na tretjem mestu Kranj, 17. avgusta — Štirinajsto kolo v drugi zvezni vaterpolski ligi — zahod je spet prineslo uspeh moštvu Triglava na gostovanju v Banjaluki, kjer so premagali domači Incel in se s tem še bolj učvrstili na tretjem mestu. Prva tri mesta vodijo v prvo zvezno ligo B. Da so Triglavani brez skrbi in težav odpotovali v Banjalu-ko, je omogočila Iskra Delta. Vaterpolski klub Triglav se zahvaljuje tej delovni organizaciji za pomoč. Izid srečanja: Incel : Triglav 6 : 9 (1:2, 0:3, 2:2, 3:2). Strelci za Triglav: Brinovec 3, Jerman, R. Hajdinjak, Marinič, Štirn, Richter, ŠtrOT po 1. Že od ponedeljka je na pripr^ Kranju prvoligaško moštvo Jadt! Splita, ki vsak dan trenira in * glavom igra tudi prijateljske tir tekme. To bo Triglavu koristil? bo v nedeljo ob 20. uri v letnem' nu v Kranju gostoval Medveš# Zagreba, ki je Triglavu v Za<| prizadel poraz. Upamo, da Kranjčani zagrebško ekipo P1 gali in se ji s tem oddolžili za I Primorje in Medveščak imata P točk, Triglav 20 in Opatija 18. I). Alpsko smučanje V Argentino in na Novo Zelandijo Kranj, 17. avgusta — Nova smučarska sezona v alpskem smučanju se začenja že novembra, ko naj bi startali na uvodni tekmi za Pokal narodov. Alpski smučarji in smučarke se pripravljajo za novo sezono in iščejo ugodne pogoje za trening na snegu na ledenikih po Evropi. Naši smučarji so ob individualni vadbi imeli tudi skupne treninge za nabiranje telesne moči in teste. Trenirali so tudi na ledenikih, kjer pa niso imeli vedno sreče. Dober trening so dekleta opravila na švicarskem ledeniku Saas Fee, kjer so bili skoraj idealni pogoji za trening. Po petdnevni vadbi na snegu je zvezni trener Jože Drob-nič odpeljal ženski del reprezentance na skupno kondicijsko vadbo na Bled. Po tem treningu jih čaka še trening v Poreču, nato pa bodo odšle na sneg na Novo Zelandijo. Po besedah Jožeta Drobnica je spet v prednosti Mateja Svet, ki je na ledeniku pokazala največ. Veliko je pokazala tudi Katjuša Pušnik ter mladinka Narcisa Šehovič, medtem ko Katra Zaje še vedno zdravi težjo poškodbo. Za moške in ženske je odpadel prvi trening v Argentini, kjer je bilo premalo snega. Kaže pa, da sp se tam izboljšale snežne razmere. Prav zato moški del reprezentance ni odšel na trening v Saas Fee, temveč bodo odšli v Argentino. Sedaj čakajo le dovoljenje vojaških oblasti za odhod vojakov, re-prezentantov na trening. Upajo, da bodo vojaške oblasti imele razumevanje. D. Humer Por, Stare in Mulejeva le do drugega kola Ljubljana, 18. avgusta — Na prvenstvu v tenisu nastopajo tudi tenisači kranjskega Triglava. V prvem kolu je Marko Por premagal B. Brezarja, v drugem kolu pa je izgubil z lanskim prvakom Šari-čem. Stare je v prvem kolu premagal Zovka, Janez Mulej pa je izpadel v prvem kolu. Premagal ga je Schmindt, Janškovca pa Sevčenko. V drugem kolu pa je Stare izgubil z Vehovcem. Med ženskami je Triglavanka Barbara Mulej v prvem kolu dobila z Dubrovčičevo, v drugem kolu pa je izgubila z Mirkovičevo. Finala bodo v nedeljo. j) pj Republiško prvenstvo v vaterpolu Kranj, 18. avgusta — Vaterpolski klub Triglav iz Kranja bo v soboto in nedeljo priredil turnir za republiško vaterpolsko prvenstvo. Igrali bodo Žusterna iz Kopra, Triglav II, Vodovodni stolp, Kokra, Renče, Koper II in Kamnik. Turnir bo v soboto in nedeljo dopoldne in zvečer. ^ Vabila, obvestila Večno mladi fantje gredo spet na Stol — Rekreacij& klub večno mladih fantov iz Radovljice prireja tudi letos trj dicionalni rekreacijski pohod na Stol. Pohod bo v soboto, 2" avgusta. Zbirališče bo ob šestih zjutraj na parkirišču pri radcl vljiški avtobusni postaji, od koder bodo pohodniki odšli jelj' ičef ;ter- PO" n od efc )di' jaj« P* i, j iO jd* rt? i spf le? m, K0'1 k«' DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA bo organizirala RAČUNALNIŠKO USPOSABLJANJE IN IZDELOVANJE V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 1988. TEČAJ_ UVODNI - 8 ur — dopoldan -1 dan — popoldan - 2 dni INFORMATIVNI - 8 ur — dopoldan -1 dan MS-DOS -16 ur I« dopoldan - 2 dni — popoldan - 3 dđi WORDSTAR - 24 ur — dopoldan - 3 dni — popoldan - 5 dni dBASE - 24 ur — dopoldan - 3 dni — popoldan CLIPPER - 24 ur — dopoldan - 3 dni — popoldan - 5 dni LOTUS - 24 ur — dopoldan - 3 dni — popoldan ANALIZA ODLOČITEV -16 ur — dopoldan - 2 dni Cene veljajo za prijave in vplačila do 30.8.1988. Pri izobraževanju uporabljamo moderne metode dela. Predavanje Je dopolnjeno s projekcijo ekranske slike na platno. Praktično delo poteka na IBM-PC/XT/AT/ združljivih računalnikih. Vsak udeleženec tečaja prejme priročnik v slovenskem jeziku in disketo. Na enem računalniku se usposabljata največ dva udeleženca hkrati. Tečaji bodo potekali v Škof-ji Loki, šolski center Boris Ziherl. Podrobnejše informacije in prijave dobite na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik 1/a, telefon direct 60-888 ali 61-865, nc. 62-761 od 7.30 do 14.00 ure. TERMINI CENA 20.9. in 10.10, 140.000 19. in 20.9., 100.000 21.9. in 11.10, 150.000 22. in 23.9., 29. in 30.9., 17. in 18.10, 220.000 21. in 23.9. 150.000 26. do 28.9., 320.000 3. do 7.10., 230.000 3. do 5.10., 19. do 21.10, 320.000 26. do 30.9., 10. do 14.10 230.000 24. do 26.10, 350.000 17. do 21.10, 250.000 12. do 14.10, 320.000 24. do 28.10, 230.000 6. in 7.10, 27. in 28.10, 250.000 ALPETOUR TURISTIČNA AGENCIJA PORTOROŽ, PULA, MEDULIN ITN LETUJTE Z NAMI V POSEZONI, LETUJTE CENEJE RABAC - UPOKOJENCEM SMO DO 21.9. NAPREJ PRIPRAVILI BIVANJE PO UGODNIH CENAH (7 DNI V SEPTEMBRU DIN 135.000, V OKTOBRU PA SAMO 102.000) PRIJAVITE SE PRAVOČASNO. VIS, 3 DNI, ODH. 7.10. NAŠI IN VAŠI IZLETI PO DOMOVINI IN TUJINI ZA SKUPINE SMO PRIPRAVILI IZBOR ENO-, DVO- IN TRODNEVNIH IZLETOV PO (SEVEDA) UGODNIH CENAH. PROGRAME DOBITE V NAJBLIŽJI ALPETOUROVI POSLOVALNICI ALI JIH ZAHTEVAJTE PO TEL.: 064/61-660 SALZBURG, 1 DAN, AVTOBUS, ODH. 17.9. BRNO - OLOMOUC, 3 DNI, AVTOBUS, ODH. 22.9. ČEŠKI GRADOVI, 7 DNI, AVTOBUS, ODH. 26.9. (UGODNO) DUNAJ, 2 ALI 3 DNI, AVTOBUS, ODH. 30.9. GRČIJA, KLASIČNA TURA, LETALO-AVTOBUS-VLAK, ODH. 4.10 CARIGRAD, AVTOBUS-LETALO, ODH. 5. IN 8.10. BUDIMPEŠTA, VIKEND, AVTOBUS, ODH. 7.10. DUNAJ, JUVVELIJA, SEJEM URARSTVA, ZLATARSTVA IN DRAGULJARSTVA, 3 DNI, AVTOBUS, ODH. 9.9. INFORMACIJE IN PRIJAVE ČNIH POSLOVALNICAH. V ALPETOUROVIH TURISTI- HOTEL ŠMARJETNA KRANJ, Šmarjetna gora 6 Objavlja: 1. PROSTA DELA IN NALOGE ZA REDNO ZAPOSLITEV: a) NATAKAR (-ica) - tri delovna mesta b) KUHAR (-ica) - eno delovno mesto Pogoji: ustrezna poklicna šola, zaželena srednješolska izobrazba in nekajletne delovne izkušnje, obvezno znanje slovenskega jezika in pasivno znanje enega naslednjih jezikov: nemščine, angleščine ali italijanščine. 2. PROSTA DELA IN NALOGE ZA HONORARNO ZAPOSLITEV: a) štiri NATAKAR-ice dve KUHAR-ice c) dva MIZARJA za mizarsko hišniška dela d) dva KLJUČAVNIČARJA oz. INSTALATERJA za strojna hišniška dela e) dve SOBARICI - ČISTILKI f) dve KUHINJSKI POMOČNICI Pogoji: zaželena ustrezna izobrazba obvezno znanje slovenskega jezika Splošni pogoji: delovni čas po dogovoru prevoz Kranj - Šmarjetna gora je zagotovljen nudimo primerne osebne dohodke. Pisne prošnje pošljite na naslov HOTEL ŠMARJETNA, Koroška 20, Kranj. Rok prijave 15 dni po objavi. -JiMw STUDIO LIHNIDA Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) tel.:34-523 KITAJSKA AKUPRESURA ZANESLJIVA METODA ZA ODPRAVO KAJENJA, PREKOMERNE TEŽE IN SLABEGA POČUTJA PON,. SREDA, PETEK OD 16. DO 20. URE MARIJA PRIMC vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini Blažuna) Na letošnjem Gorenjskem sejmu je med gostinci prijetno presenetita »gostilna Sejem«. V improvizirani pivnici, ki so jo v sodelovanju s pivovarno Laško postavili na sejemskem gostinskem prostoru, prav nasproti tribune za nastopajoče, ima najnižje cene pijače in hrane na sejmu. Veliko točeno pivo stane 2.300, malo pa 1.800. Za prigrizniti nudijo tudi pleskavice in pivske klobase, oboje po 3.000 din. Postrežnine ne zaračunavajo. V prijetno urejeni »sejemski pivnici« seveda obiskovalcev ne manjka, prav tako pa gostilna Sejem ne bo samevala po zaključeni prireditvi, saj si je zaradi izborne kuhinje in odlične ponudbe vin, s posebnim poudarkom na vina zasebnih vinogradnikov, ki so bila nagrajena na vinskem sejmu, pridobil lepo število rednih gostov. Ob četrtkih ponujajo tudi školjke, občasno pa dobijo tudi ostale morske dobrote: zobatce, orade, liste. Gostilna Sejem s prijetnim, senčnim vrtom in prostranim parkiriščem vas pričakuje vsak dan od 11.30 do 23. ure, ob sobotah od 18. do 23. ure, ob nedeljah pa imajo zaprto. Tel.: 21-890 NOVO - NOVO PRODAJALNA alkoholnih in brezalkoholnih pijač M — znak Mercator KZ METLIKA CERKLJE, Ulica 4. oktobra 22 tel. 42-700 odprto vsak dan od 12. do 19. ure sobota od 8. do 19. ure nedelja in prazniki od 8. do 19. ure SE PRIPOROČAMO DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA v šolskem letu 1988/89 vpisuje v programe studija ob delu za pridobitev poklicev: — višji upravni delavec: VI. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 4 leta — ekonomski komercialni tehnik: V. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 4 leta — administrator: IV. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 3 leta Vpisne obrazce in podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Škofja Loka ali po telefonu: 064-60-888 in 61-865. 4? PRODAJNI PROGRAM: Izdelki bele tehnike, barvni televizorji, EMO posoda v garniturah, električno ročno orodje ISKRA in BLACK & DECKER, varilni aparati VARSTROJ, šivalni stroji BAGAT, stiskalnice in mlini za sadje, električni pastirji in polnilci akumulatorjev, baterijske svetilke, sekire JEKLO, kosilnice za travo, betonski mešalci in samokolnice, gradbeni, izolacijski in vodoinstalacijski material, peči in radiatorji za centralno ogrevanje, solarna tehnika. 15°/ o POPUSTA ob gotovinskem plačilu blaga skupne vrednosti nad 50.000 din. Možnost plačila v 6 brezobrestnih obrokih, s tem, da se prvi obrok plača ob nakupu. KONSIGNACIJSKA PRODAJA: motorne žage ALPINA, ročne, električne in motorne kosilnice za travo ALKO, ročno orodje BELZER in SANDVIK, ročno in strojno orodje za vrezovanje navojev REMS, oljni gorilci KLOCKNER, izdelki zabavne elektronike. DEMONSTRACIJE : ISKRA IN BLACK & DECKER (vsak dan) INFORMACIJE: SIPOREX, Zagorje (vsak dan) (MM<@E3OT£nGLAS 10. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 19. avgusta 19jj «tok MAH OGLASI tel.:27 960 certa J1AI6 APARATI STROJI Ugodno prodam STOLP BENIT0N. Martin Rozman, Podlubnik 154, škofja Loka_12227 Prodam S0RTIRNIK KROMPIRJA, do-bro ohranjen. Zalog 49, Cerklje 12253 Prodam 6 let star pralni stroj za 55 SM. Tel: 36-722_12307 Prodam avtomatski NAVIJALNI STROJ Aumann. Tel: 41-011 12310 Prodam rabljen pralni STROJ gorenje. Tel.: 80-171_12314 Dva starejša pralna STROJA Gorenje, poceni prodam. Tel.: 42-774 12315 Ugodno prodam nov šivalni STROJ ruža step. Tel: 78-728 12324 Prodam CIRKULAR z mizo in koritom. Golniška 15, Kokrica_12335 Prodam sipovo KOSILNICO bucher z obračalnikom, primerna za hribovit teren. Tel.: 68-010, Filipič, Žirovski vrh 3, Gor, vas_12336 Prodam nov mizarski ponk. Kosmač, Jazne21, Sovodenj 12341 Prodam RAČUNALNIK COMMODORE 128, disketno enoto 1571, kasetofon... Tel.: 70-568_12353 Ugodno prodam barvni TV gorenje, štedilnik z ravno ploščo, 4 gume za Z 101 in šivalni stroj Bagat. Tel.: 80-116 _12376 Prodam COMMODORE 64 II. komplet in HARMONIKO 120 basov VVeltmei-ster. Tel.: 27-568_12379 _12386 Prodam RECEIVER HI-FI 160 El NIŠ, kasetofon Sharp RT-10. Tel.: 28-541 _12387 Prodam KOSILNICO reform 110 z obračalnikom in 7 prost, m suhih mešanih drv. Zalog 10, Golnik, tel.: 46-138 12390 KOM PAS JUGOSLAVIJA POČITNICE 88 - DOMOVINA • KOMPASOVO MALO MISTO - SUTIVAN/Brač vas pričakuje! Prostor še za odhod 19. avgusta in za septembrske odhode. CENA za 7 dni v avgustu 182.000 din, v septembru pa le 163.000 din! ODPLAČILO NA OBROKE! • KOMPASOVO VELO MISTO - VIS in KOMIŽA, še prostor v zasebnih sobah v Visu in Komiži v septembru. Cena za 7 dni le 142.000 din! ODPLAČILO NA 4 OBROKE! • POLETJE V KRANJSKI GORI, Porentov dom, 7-dnevni aranžmaji 193.000 din, vikendi od petka do nedelje 59.000 din. Polpenzioni! POČITNICE 88 - TUJINA KONKURENČNE CENE - BOGATA IZBIRA. • ŠPANIJA, Palma de Mallorca, Ibiza, odhodi vsak torek. Plačljivo v 4 obrokih! • GRČIJA, Kreta, Santorini, odhodi vsak torek. Plačljivo v 4 obrokih! KOMPASOVI JESENSKI IZLETI PO DOMOVINI in k sosedom v septembru in oktobru! PRIPOROČAMO ZA SKUPINE! — LETALSKI IZLETI: Vis, Hvar, Črna gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Vojvodina; — AVTOBUSNI IZLETI: Rogla, Prekmurje, Brioni in Rovinj, Komati, Sirogojno, Kopački rit... KOMPASOVI IZLETI V TUJINI • NIZOZEMSKA EKSPRES, 8 dni, 24.9. • SVETA DEŽELA JERUZALEM, 8 dni, 24.8., 7.9. • RIM SKOZI STOLETJA, 5 dni, 14.9., 19.10 • AMSTERDAM, 4 dni, 29.9., 6. in 13. 10. • MADRID, 4 dni, 7., 14. in 21.10. • EGIPT, 9 dni, 17.9. in 24.9. • MOSKVA-LENINGRAD-KIJEV, 19.8., 16.9., 30.9. • SINGAPUR, 10 dni, 29.9., 20.10 • NEW YORK-LOS ANGELES-SAN FRANCISCO 11 dni, 12.9., 10.10 • KENIJA-SEJŠELI, 13 dni, 21.11., 28.12. • TUNIZIJA in njene oaze, 8 dni, 24.9., 8. in 22.10. • AVSTRALIJA, 16 dni, 24.10., 20.11., 26.12. PRIPOROČAMO: • RIM in NEAPELJ v septembru • GRČIJA v oktobru • PRAGA, Svetovna filatelistična razstava, 4 dni. 1.9., avtobus • AVTOKARAVNA V SOVJETSKO ZVEZO, 10. dni, odhod 16.9., Budimpešta-Lvov-Kijev-Harkov-Jalta-Odesa-Bukarešta • CARIGRAD v oktobru S KOMPASOM NA KONCERT • MUNCHEN, skupina BLACK UHURU (dvorana THEA-TERFABRIK), 11.9., 1 dan, avtobus, 83.000 din STROKOVNA POTOVANJA • PADOVA, FLOR MART - cvetlična razstava, 2.9., 1 dan • LONDON, moška in otroška moda, 4 dni, 16.9.; • MILANO, VENDE MODA in MODIT, 3 dni, 29.9.; • FRANKFURT, avtomehanika, 4 DNI, LETALO, 12.9. • STUTTGART, obdelava kovin, 3 dni, letalo, 13.9.; • DUNAJ, mednarodni sejem orodjarstva INTERTOOL, 3 dni, avtobus, 27.9.; • DUSELDOFR, Svetovno prvenstvo frizerjev, letalo, 4 dni, 1.10.; • MILANO, BI-MU, sejem orodjarstva, 3 dni, 15.10. • BOLOGNA, SAIE - gradbeni stroji, 2 dni, 28.10.; novo! novo! novo! novo! • SMUČANJE NA LEDENIKU NAD FLATTACHOM V AVSTRIJI in spust po gorski reki ISEL z gumijastimi čolni v septembru; • MOSKVA-VILNA-KIJEV, 7 dni, 9.9. Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama - tel.: 61-957, Kranj, - tel.: 28-473, Jesenice - tel.: 81-768, Bled - tel.: 77-245, Kranjska gora -tel.: 88-162 Prodam črno-beli TV, star tri leta. Tel.: 70-410, od 15. do 20. ure_12400 Prodam komplet hišni RAČUNALNIK commodore 6 in ROLKO, vel. 75x 25 cm. Tel: 51-535_12429 STEREO VIDEO REKORDER TOSHIBA deklariran ter klavir, letnik 1830, ohranjen, uporaben, prodam. Tel.: 37-217_12512 Prodam VILIČARJA, 1,5 tone Indos in TRAKTOR zetor 5211. Strahinj 7 12520 Ugodno prodam dobro ohranjen 7 let star pralni STROJ. Tel.: 82-534 12541 Prodam SORTIRNIK za krompir, dobro ohranjen. Sp. Brnik 87, Cerklje _12550 Prodam nov črno-beli TV gorenje 108 ET (daljinsko upravljanje), 10 odstotkov ceneje. Ravnik, Boh. Bela 140 _12561 Ruža B in črno-beli TV prenosni, prodam. Jaklin, Jaka Platiša 5, Kranj _12573 Prodam VITLO s kardanom za traktor Tomo Vinkovič od 18 do 30 KM, dolžina jeklene vrvi 100 m, debelina 10 mm. Kalteneker, Planica 3, Kranj 12585 Prodam TRAKTOR, manjši. Moše 30/a _12591 Prodam barvni TV gorenje, star 9 let in nov VIDEOREKORDER.Tel.:61-913 12610 GRADBENI MATERIAL Prodam strešno OPEKO »kikinda«. Ka-stelic, Čirče 41, Kranja, tel.: 33-379 Ugodno prodam 100 kvad. m plošč za oblaganje hiše-rehlit ali izolacijo tal. Dolenc Franc, Kuraltova 4, Šenčur __12232 Prodam smrekov opaž in smrekove plohe. Kristan, Reteče 27, Škofja Loka ___12254 Prodam GARAŽNA VRATA 222x270. Tel.: 67-081, sobota, nedelja od 12. do 14. ure__12312 Prodam mleto OPEKO. Češnjevek 24 _12385 Prodam gradbene PUNTE. Tel.: 25-710 _12389 Ugodno prodam cca 100 kosov VO-GALNIKOV 30 x 40, novo peč za centralno ogrevanje z bojlerjem 32000 cal. Tel.: 24-561, int. 566 Čeferin 12412 Prodam 360 kosov ZIDAKOV modela-rec BH 6. Tel: 40-632_12419 Prodam nekaj vreč APNA in CEMENTA. Zg. Brnik 28_12441 Prodam suhe hrastove plohe. Tel.: 34-590_12444 150 kvad. m OPAŽA prodam. Tel.: 70-211_12451 Prodam 10 plošč bakra, tel.: 42-399 _12466 Prodam 30 kvad. m odpadnega mar-morja-za balkon. Sp. Gorje 48/a 12487 TERMOTON okna Jelovica 140 x 100, prodam 25 odstotkov ceneje. Tel.: 57-636, Križe_ 12498 Prodam 100 kvad. m OPAŽA, šir. 10 cm. Vreček, Rožna ul. 11, Šenčur _12503 Ugodno prodam 100 m bakrenega KABLA 7x2 (trdi). Tel.: 37-164, dopoldan _12507 Belo MIVKO v vrečah, SIPOREX 7 cm, prodam. Tel.: 24-122, popoldan 12532 Prodam suhe smrekove DESKE 2,5 cm colarice. Voglje 52/a 12559 Prodam balkonsko železno ograjo 4m, vrtna vrata 3,5 m-okrogli profil, 2 kosa traverze I profil 16 4 m, 40 kosov salonit 5 val., vse rabljeno. Kalan, Sr. vas 67, Šenčur_12562 Prodam LES za streho raznih dimenzij in suhe smrekove PLOHE. Tel.: 21-601 _12563 Prodam rabljena trodelna OKNA z roletami. Tel.: 40-643 12569 Prodam modelarno OPEKO - Ormož, cca 600 kosov. Tel: 25-358 12592 Prodam PLOHE in DESKE (colarice). C. na Belo 19, Kokrica_12599 Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE za "šolngo" ter rabljene in nove ŠPI-ROVCE. Strahinj 65_12606 Prodam 500 kosov strešne OPEKE (špičak), dim. 36 x 46 cm in KMEČKO PEČ. Zupan, Podhom 44, Zg. Gorje 12607 RAZNO PRODAM SURF Hi-Fly 500CS in dirkalno kolo vvander št. 62, prodam. Telefon 62-165, 62-833_ Prodam čisto nov otroški športni voziček CHICCO. Tel.: 39-234 Prodam dolgo belo poročno obleko, št. 40, izdelano v butiqu. Hafner, Rupa 38, Kranj, tel: 21-325_12230 Prodam nov globok otroški voziček Tribuno in nov ŠTEDILNIK Iskra (2 + 2), 10 odstotkov ceneje. Justin, Partizanska 40, škofja Loka 12308 Ugodno prodam HARMONIKO. Tel.: 34-840, Ažbe, T. Dežmana 8, Kranj _12333 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Brezar, Mlaška c. 75, Kranj 12344 Prodam nekaj OVSA za krmo. Begelj, II. grupe odr. 3, Cerklje, tel.: 42-811 __12354 Prodam cement in suha DRVA, lahko razžagam in dostavim. Velesovo 24 _12360 KOLO MARATON LUXUS, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 27-803 12404 Prodam ATX 50 ali zamenjam za BT 50. Tel.: 79-705 od 18. do 19. ure 12406 TOSCHIBA dvojni prenosni kasetofon, z radiom, star tri mesece, v garanciji, z deklaracijo in ŠOTOR za 4 osebe, zelo ugodno prodam. Peternelj, tel.: zjutraj 50-260, int. 531, popoldan 51-812 12409 Prodam švedske rolke za suhi trening. Britof 350 _ 12416 Prodam globok otroški VOZIČEK peg. Jure Frelih, Jaka Platiše 3, Kranj 12422 Prodam suhe hrastove in bukove DRVA. Dostava na dom. Tel.: 42-471 __12447 Prodam suha bukova in hrastova DR-VA. Tel.: 69-109_12464 Prodam zobno ZLATO. Tel.: 33-226 ____12465 Prodam avtomobilsko prikolico. Janez Demšar, Vincarje 15, Škofja Loka, tel.: 60-986 _12478 Prodam etažno centralno PEČ in otro-ško kolo BMX 12. Tel.: 61-061,int. 408 _12481 Prodam 6 m suhih DRV. Tel.: 70-213 _12494 Prodam samsko posteljo z jogijem, šotor za 6 oseb, rabljena okna(krila) itison 4x4, topli pot. Tel.: 22-015, petek popoldan 12509 Ugodno prodam hojico, stajico in športni voziček. Tel: 28-528 12511 Otroški športni VOZIČEK peg, prodam. Tel.: 78-112_12522 Prodam lovsko športni compound Lok in in klasični tekmovalni lok z litim je-drom. Tomše, tel.: 40-589_12525 Prodam JADRALNO DESKO. Tel.: 37-710_12547 Prodam 72-basno klavirsko HARMONIKO, 2 rabljena KAVČA in 3 FOTELJE ter 200 kvad. m. borovega OPAŽA. Tel: 36-261 12593 STAN. OPREMA Prodam pol leta star HLADILNIK Rade Končar, 250 I z zmrzovalnikom. Justin,* Planina 71, stan. 10, Kranj od 19h — 20h. Poceni prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK Gorenje. Tel.: 48-656 _12279 Ugodno prodam dve 4 KW termoaku-mulacijski PEČI in kombinirano PEČ na drva in elektriko boschetti za kopalnico. Tel.: 73-047_12327 Prodam kuhinjsko mizo, štiri stole in starejši pralni stroj Candv-uporaben ali za dele. Tel.: 51-962_12329 Prodam sedežno garnituro. Tel: 37-609 _12340 Prodam novo nerabljeno SEDEŽNO GARNITURO Kofce-Zlit, 20 odstotkov ceneje. Kržišnik, Drulovka 37/a, Kranj _12345 Prodam nov RADIATOR jugoterm 650 x 1800. Jernej Košir, Breznica 23, Žirovnica, tel.: 80-601_12357 Dnevno sobo, kuppersbusch, bojler 10 litrski, vse rabljeno, prodam. Pucelj, Jake Platiše 17, Kranj, od 15. do 20. ure_12370 Dobro ohranjeno sedežno garnituro (trosed.dva fotelja) in STREŠNIKE (6 valna salonitka), ugodno prodam. Cve-tanovič, Seljakovo nas. 28, Kranj Stra-žišče_12417 Poceni prodam mizo 140 x 90 in 6 stolov (natur les), novo trajnožarečo peč Gorenje, kombiniran štedilnik (dva plin, dva elek) in črno-bel TV Gorenje. Ogled v večernih urah. Klemenčič, Ce- sta na Klanec 20, Kranj_12423 Prodam rabljen obnovljen pralni STROJ Gorenje in kuhinjsko mizo. Andrej Rogelj, Ul. Franca Rozmana Staneta 7, Zlato polje 12474 Prodam otroško omaro, otroški avto, posteljo in trosed dva fotelja. Tel.: 36-122 _ 12495 Zaradi selitve ugodno prodam kuhinjo Orhideja, pralni STROJ in sedežno garnituro. Tel.: 38-677, po 19. uri 12517 Za 40 odstotkov ceneje prodam nov kompletni JEDILNI KOT. Franc Šve- gelj, Križe 178_ 12548 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektri-ka). Ambrožič, Ljubno 78, Podnart, tel.: 70-255_12555 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. Tel.: 39-981_12575 Prodam dve dobro ohranjeni otroški POSTELJI z jogijem, dim. 1900 x 800. Bohinec, Pipanova 74, Šenčur 12576 KUPIM Kupimo HIŠO v bližini Kranja. Tel.: 37-261_12505 Igrače vseh vrst pa tudi druge predmete starejšega izvora, kupim. Tel.: 80 -186 12543 VOZILA Prodam R-4, letnik 1988. Tel.: 68-482 Poceni prodam VVARTBURGA, letnik 1974. Zalog 99, Cerklje_ Prodam VVALTBURG limuzino, dobro ohranjen. Silvo Palovšnik, Cankarjeva 23, Radovljica_12216 Prodam R 4 GTL, letnik dec. 1985 in gumijasti ČOLN z motorjem 4,5 KM. Velesovo 74_12300 Ugodno prodam DIANO 6, letnik 1978 in nov ATX. Marjan Medja, Nemški rovt 1, Boh. Bistrica 12311 Prodam GOLF, letnik 1985, S paket, 41500 km, bordo barve, cena 1 mil. 700 milijonov. Tel.: 38-328_12313 Prodam karambolirano LADO SAMA-RO in ŠOTOR, štular, Srakovlje 4, Kranj_12316 Poceni in nujno prodam R 5, letnik 1974, dobro ohranjen. Tel.: 83-976, od 16. do 19. ure 12317 VA Si t!8" i8en Wn< «09; totri NA ODDELKU POSEBNE PRODAJE V 1. NADSTROPJU VELIKA IZBIRA ŠOLSKIH POTREBŠČIN — šolske torbe — peresnice, pisala — zvezki, barvice — telovadni copati NA ODDELKU S KONFEKCIJO PA OBLAČILA ZA ŠOLARJE VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA .J [čemi !«Mi 'ceni Httri Id JSTr, Mar 'reji "no, ■ ; *ni, *19 *3a~r ^1 '»oh Prodam motorno KOLO MZ 250 ETZ, letnik 1984 in FIAT 126 P, letnik 1978. Tel.: 65-177 12318 Prodam JUGO 45, star 4 leta, dobro ohranjen. Rudi Močnik, Dvorje 42, Cerklje_12319 JAVVO 350, staro 7 mesecev, prodam. Tel.: 82-489_12321 Prodam JUGO 45, v nevoznem stanju, letnik 1981. Tel.: 77-225, po 15. uri _12322 Prodam R 4 TL, letnik 1980, 55.000 km za 400 SM. Ropret, Ravne 17/a, Tržič _12323 Prodam Z 101, karamboliran, letnik 1976, karoserija zamenjana. Markun, Tupaliče 22/a, tel.: 45-422_12326 PEUGEOT 205 GL, september 1986, prodam. Tel.: 21-327 in 28-823 12328 Prodam Z 101 GTL 55/5, bele barve, 29.000 km, letnik 1986/6, cena 9 Mio. Meglic, Cankarjeva 22, Tržič, tel.: 51-962_12330 Z 750, december 1985, nujno prodam. Tel.: 35-516, po 15. uri_12332 Prodam GOLF JL, letnik 1979, cena 840 SM. Debelak, Hrastje 184, Kranj _12334 Z 750 LC, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Porenta, Sr. Bitnje 89, žabni- ca_12338 Prodam R 4, letnik 1977. Tel.: 67-159 _12339 Prodam VW 1200, letnik 1975. Hoblaj, Podlubnik 152, Škofja Loka, od 15. do 17. ure_12346 Za 126 P prodam motor in menjalnik. Tel.: 67-144_12347 Prodam BMW 318, letnik 1977, regi-striran do julija 1989, cena 14 Mio. Tel.: 75-740, Radovljica, od 15. do 17. ure, vsak dan, ogled Cankarjeva 4, Ra- dovljica (Strnad)_12348 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1979. Tel.: 66-418_12351 Prodam FIAT 126 P, letnik marec 1981. Tel.: 82-222, vsak dan od 9. do 10. ure __12356 Prodam R 4, letnik 1976, karamboliran desni blatnik za 120 SM z rezervnimi deli. Tel.: 68-306_12358 Prodam KOMBI Z 900 AK 7 + 1, letnik 1987, možna menjava za gradbeni ma-terial. Žepič, Retnje 45, Tržič 12361 126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Tel.: 78-441_12362 Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1977 in dva nova štedilnika, en električni, drugi plinski, po nizki ceni. Šušter-šič, Podreča 36, tel.: 40-233 12363 Prodam Z 750, letnik december 1982, dobro ohranjeno. Zg. Besnica 31 12364 Z 750, letnik 1984, 15.000 km, garažira-na, zelo ohranjena, prodam. Tel.: 25-690_12365 Letne in zimske gume za FIČKA, pro- dam. Tel.: 38-533_12366 Prodam Z 750, letnik 1981. Tel.: 49-029, po 19. uri_12367 Prodam lepo ohranjen AUDI 50 LS, prva barva. Josipovič, Benedikova 22, Stražišče Kranj_12369 Prodam GOLF diesel, letnik 1985, S paket. Gluhar, Koritno 46, Bled 12371 Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. Brane Kos, Frankovo nas. 69, škofja Loka_12373 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. Tel.: 27-568_12378 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1979, registriran do marca 1989. Pajič, Župančičeva 15, Kranj_ 12381 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978. Tel: 47-388_ 12382 Prodam ali zamenjam za osebni avto Magirus deutz kiper, dobro ohranjen, dva pogona, registriran. Tel.: 39-594 ■ ,_12393 Prodam VISO 11 RE, letnik 1985. Damjana Snedic, Križe 151, tel.: 51-332 _12394 125 P, december 1979, prevoženih 52.500 km, prodam za 2,4 M. Tel.: 24-920_ 12395 Prodam GOLF bencin, letnik 1981. Tel.: 23-834, vsakdan po 18. uri 12396 Prodam FIAT 132, prva reg. februar 1979. Tel.: 50-040, od 22. avgusta dalje popoldan. Brumen, Retnje 39, Tržič _12397 Poceni prodam Z 101, letnik 1974 v voznem stanju. Tel.: 66-036 12407 r°dai Nr _,__- ^3og Ugodno prodam Z 101, letnik maj, 26.000 km. Tel.: (065) 75-189, vsa* riran dan od 20. ure dalje_^23j9^3i3 Prodam MOPED AVTO MATI K, star leto dni in kovčke za motorno kol* BMVV. Tel.: 79-086_1240], šn JUGO 45, letnik 1984. Jago-•^[gbačevo21, Kranj_12470 »m8!" osebni avt0 0PEL KARAVAN, J8!*' letnik, dobro ohranjen z do-0 opremo, registriran do konca le- •nice 12471 _,*a 320 SM. Kejžar, Verdnikova 17, liP dobro ohranjeno Z 101 lux, le- Cjg_7. Tel: 38-029_12472 JJfm FORD TAUNUS 1.6. Tel. g*_lifZ? Mam VVARBURG, letnik 1979, do-°hranjen in obnovljen. Tel.: 34-207 12475 fodam 126 P, letnik 1984. Tel.: 50-856 :___12476 prodam ŠKODO 100. Tel. 85?1____12477 :akt°,d,am z 101 GTL 55-letnik 1985> re9' do 8. avgusta 1989. Tel.: ___12479 M^rnDIANO, letnik 1980. Hafnerje--4/o. Siražišče 12483 iih|}d?-m : m .ol _, .etnik 1977, prevože-* '2.000, registrirana. Jože Eržen, Signal 2, Poljane_12484 no ij^Z 750 LC' letnik 1980 in Plasti . Zbilje 1/a (Jeperca) i jj^m MINI 1000 Ifj5 36 J°,^no prodam Z 750, letnik 1976, ob-.08 ln Tel i voznem stanju, neregistn-51-725, od 15. do 19. ure __12490 l^am GOLF J, letnik 1977. Horvat, P Gorje 207 <. 19. avgusta 1988 11. stran (mmimmmaLAs 12485 Tel. 81-740, int. 12486 am TOMOS 15 SLC.Tel. 34-861 12488 12491 M -m Z 101, letnik 1979 oktober. t, ■'• 51 -465, v soboto od 15. do 19. ure 11 ^__ _ 12493 •n- _jjam osebni avto Z 101 .letnik 1978. rJ'Pnik, Dobro polje 13/a, tel.: 13 J^3fj__ 12496 A S°dno prodam GOLF JGL, letnik 14 P. prevoženih 59.000 km, lepo ohra- - JMel.: 35-870_12497 % 'ANO letnik 1978, prodam za 20 SM ■ l^ezervne dele. Tel.: 69-746 12499 '"dam JUGO 45, letnik 1983. Milje 26 ___ 12501 J^am obnovljenega SPAČKA, regi-'ranega do avgusta 1989. Ogled ii Pi t)Gr 12502 do avgusta 1989 J| v popoldanskem času l^_ta Žagarja 29, Radovljica ^ 250 "friziran", ojačan, Michelin, H. -50, poceni, menjam. AMI 8 prav- fc/«"1. Marzocci, Mikuni, prodam. JA-J 350.. i» _e9istriran, prodam. Grandovec, C. r %0 40, Kranj _?£eni prodam MOPED ^?vče 22 n V 14. 12504 Zavrl, 12508 J*fam Z 750, letnik 1982. Muren Joži-n,Tenetiše 64, Golnik, tel.: 46-187 i___12510 ll0dno prodam avto VVARTBURG, le-r '*1978. Tel.: 61 -644, od 15. ure dalje i___12514 t,°dam SIMCO 1000 in KATRCO. Sta- £J9, Kranj_12515 iJ^am R 4 TL, letnik 1986. Kavčič, Ko- jftleL: 24-335_12516 r*OS APN 6 S (štiri prestave) nov >darn 15 odstotkov ceneje. Tel.: ^_12519 °dam Z 101, letnik 1986. Tel.: 26-550 __12523 iclam G0LF diesel, letnik 1984. Tel.: "^popoldan_12524 jJf»ED AVTOMATIK MS 3, star pol ^Prodam. Tel.: 35-911' 12528 >°dam APN 6, letnik 1986. Tel.: •On 12530 no prodam z 101, letnik 1978, rezano do maja 1989. Tel.: 42-916, SPjdjan_12531 ll &£rz 250, letnik 1984, APN 6, letnik e' 'H,'n štedilnik (2 + 2), prodam. Tel.: 26 5^20 12533 v. m~ 27 j:v JGL 1981, 62.000 km, prodam. r,anc, Sitarska 12, Stražišče Kranj 12534 bftfe"1 Z 101 - 55/5 vrat. 1985 februar, ,jJ*J km. Vreček, Planina 37 ^4 Ti--- '»oiJ ■ ■ letnik 1978- odlično ohranjen, tel.: 12535 l$itriran do aprila 1989, prodam za ^M. Gorazd Vari, Poljšica 23, Pod- ____12538 %t Comfort, letnik november 1979, ttih° 0nranjeno, 67.000 km, prodam. ^pjaUjncovo 63, Radovljica 12540 Cv"9odno prodam TOMOS AVTO-|V"__nov. Bled, tel.: 78-915 12542 teti 'etnik 1976, prodam. Tel.: (064) ^55___'_12544 8^2 750, letnik 1979. Tel. joto ves dan 66-132, 12545 w\P AUDI 80, letnik november ^Igj: 34-046 12546 motor SUZUKI GŠX 1100, le-E^g^Tel.: 51-018_12554 60?^ICKA. Ietnik 1975> obnovljen. tel: 78-002, od ponedeljka dalje I__12556 JUGO 55, letnik 1985. Miro 12557 m ^SJlPjča 2p; Poljane o- liih ?i JuQ0 55 L Prevo" \$ N<^000 km. Voglje 52/a 12558 Prodam GOLF C iz konsignacije, letnik 1986, z dodatno opremo. Tel: 78-188, med 9. in 12. uro ter 17. in 20. uro _12549 Prodam Z 128, ogled popoldan. Ivan Novak, Golniška 62, Kranj_12551 Prodam R 4 GTL, letnik 1984. Čebulj, Breg 7, Komenda 12552 GOLF diesel, letnik 1983, odlično ohra-njen, prodam za 13 Mio. Stražiška 16/a, Stražišče_12553 LADA RIVA 1300, letnik 1986, prodam. Mišače 4, Kamna gorica 12560 Prodam Z 750, letnik 1979. Kropar, tel.: 35-073_12565 GOLF JGL bencin, letnik 1980/12, prodam. Prezelj, Podlubnik 163, Škofja Loka_12568 Prodam Z 750, letnik 1973. Kozjek, Milje 65, Šenčur_12571 Prodam Z 101, letnik 1984, dobro ohranjeno. Jesimič, Blejska 13, Tržič 12572 Prodam GOLF J, letnik 1978. Marle, Nasovče 13, Komenda 12574 Prodam R 4 GTL, letnik 1984 Ovsiše 21, Podnart_12577 JUGO 45, letnik 1985, prodam. Tel.: 61-704, popoldan 12580 Prodam Z 750, letnik 1979. Tel.: 77-505 _12582 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, stara 4 leta. Tel: 38-025 _12583 Prodam Z 101, letnik 1984. Blagojevič Gospova, Valjavčeva 14, Kranj 12584 Prodam ŠKODO 110 L, neregistrirana, potrebna popravila. Tel.: 34-325 12587 Prodam Z 750, letnik december 1983. Prešeren Bojan, Pristava 43, Tržič _12588 Prodam APN 4. Tel: 61-612 12589 Zelo ugodno prodam SPAČKA. Tel.: 23-727, dopoldne in 22-991, popoldne _12590 Z 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, ugodno prodam, registrirana do aprila 1989. Rovtar Lado, Cankarjeva 20, Tr-žič, tel.:51-645__12597 Prodam PEUGEOT 204 za 120 SM. Kranjska 29, Šenčur 12602 Ugodno prodam R 5 GTL 1400, s petimi brzinami, star 16 mesecev. Tel.: 50-702_12603 ALFO giulietto, letnik 1980, prodam 15 mio in AVTORADIO pioneer - kompo-nento. Tel.: 28-647_12604 Prodam Z 101, letnik 1982, registrirano do 8. 9. 1989, zelo dobro ohranjeno, cena 680 SM. Mujkič, Razgledna 15, Bled__12605 Prodam AUDI 80, letnik 1977. Jugovic, Žabnica 61_12608 Prodam Z 101, letnik 1977, neregistira-na. Markovič, Žabnica 26 12609 Prodam R 14, letnik 1979, registriran do avgusta 1989. Tel: 67-016 12611 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Tel.: 89-096_12612 ugodno prodam karamboliran CITROEN GS 1,3 super. Brane Šimenc, Pre doslje 140 12614 ŽIVALI Prodam črno-belega TELIČKA, star 6 tednov. Tel: (061)627-161 12305 Prodam JAGNJETA in KOKOŠI v 10 mesecu nesnosti. Tel: 64-226 12331 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, tre-tje tele. Mavčiče 82, tel.: 40-172 12337 Prodam dva TELETA, stara 6 tednov in 3 tedne. Zg. Brnik 73, Cerklje 12343 Zamenjam mlado jalovo kravo za brejo. C. 26. julija 5, Naklo 12359 JARČKE rjave, zadnje v tej sezoni, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik _12391 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom. Selo 32, Žirovnica, tel : 80-590 _12418 Prodam KRAVO frizijko, 5 mesecev brejo. Podbrezje 130, tel : 70-096 12457 Prodam 10 dni starega BIKCA. Petrič, Trata 1, tel: 42-431_12458 Prodam BIKCA simentalca, kontrola A. Tel: 64-011_12461 Prodam mlado KOZO z mlekom. C. 26. julija 1, Naklo_12480 Prodam KOZLIČKA, projektor in kamero. Poljanska 30, škofja Loka 12492 KOKOŠI stare 4 mesece, prodajamo. Beleharjeva 49, Šenčur 12513 Prodam BIKA 300 kg težkega, plemen-ski.Tel.: 73-449_12521 Prodam BIKCA simentalca, starega dobra dva meseca, cena 7000 din. Tel.: 51-014_12537 Prodam 6 tednov starega TELETA. Sr. Bitnje 27, Žabnica 12566 Prodam 14 dni starega BIKCA simen-talca. Struževo 15_12570 Prodam BIKCA simentalca, starega tri mesece. Sr. Bela 29, Preddvor 12581 Prodam maldo jalovo KRAVO ali zamenjam za teličko simentalko. Zg. Besnica 16_12586 Prodam TELIČKO rjavo za pleme. Se-lan, Trata 5 pri Velesovem 12613 STANOVANJA Ženska srednjih let nujno išče v bližini Tržiča sobo pri starejši ženski. Šifra: NUJNO_12325 Najameno stanovanje ali hišo na Go renjskem. Tel.: (061) 265-755 12342 Mlada družina z dvema otrokoma išče stanovanje. Enoletno predplačilo. Izet Suljanovič, M. Pijade 4, stan. 17, dopoldan_12388 Mlad fan, Slovenec, išče sobo s oupo-rabo kopalnice. Šifra: PREDPLAČILO _12392 Oddam v najem STANOVANJE v Zg. Bitnjah Kranj. Naslov v oglasnem od-delku._12431 Lastniško dvosobno STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za Kranj ali bivalni vikend. Tel: 23-885_12454 Najamem stanovanje ali hišo v Kranju ali okolici. Tel.: 24-733 zvečer 12467 V najem vzamem manjšo garsonjero v okolici Kranja. Šifra: OBUPANA 12529 Menjam dvosobno STANOVANJE lastniško, za enosobno in prodam TV grunding, na daljinsko vodenje, star 5 let. Tel: 51-832 12567 ZAPOSLITVE Če želiš postati zastopnik za artikel, ki sodi v vsako slovensko družino, pokliči tel.. (064) 23-108, med 13. in 18. uro _12172 Honorarno zaposlim mlajšo upokojenko za 4 krat tedensko pospravljanje. Javite se v Gostišču Draga v Begunjah ali tel.: 73-870_12274 V okolici Škofje Loke in Kranja iščem delo za pomoč v kuhinji. Veselje do kuhanja. Naslov v oglasnem oddelku. _12309 Prišel je pravi čas, da se odločite pri kateri založbi boste nastopili delo pro-dajalca-ke. Izplačujemo vaških 14 dni, pohitite s pisnimi prijavami. Šifra: FENIKS_12349 Za priučitev in opravljanje ostalih del v mesarsko predelovalni stroki sprejmem dva mlajša delavca (vojaščine prosta), ki imata veselje do takega dela. Prehrana zagotovljena, OD po dogovoru. Pisne ponudbe na naslov: Franc kalan, Gasilska 3, Kranj 12352 Polagam keramične ploščice za družbeni in privatni sektor. Šifra: HITRO SOLIDNO_12368 Če bi radi dobro zaslužili in imate pro ste vikende, pokličite tel.: 27-019! _12448 Združite prijetno z odlično plačo pri posredovanju izrednega artikla in veliko lažje vam bo. Strokovno vpeljevanje. Pogoj: prevoz, marljivost! Tel.: (064) 51 -298, dopoldan ali večerne ure _12455 Sprejmem vsa zidarsko fasaderska dela. Tel.: 78-947_12462 Honorarno zaposlimo pridnega in komunikativnega potnika ali potnico. Delo ob vikendih, honorar odličen. Šifra: LASTEN PREVOZ_12468 Priden in vesten fant sprejme katerokoli delo za določen čas. Šifra: TAKOJ _12482 Iščem dekle za pomoč v strežbi. Informacije Gostilna Mošnje pri Podvinu, od 14. ure dalje 12518 Sprejmem delo na dom serijsko šiva-nje-možno daljše sodelovanje. Tel.: 38 880, popoldan 12526 Če imate proste vikende, lasten pre-voz, se pridružite skupini pri prodaji naše največje slovenske uspešnice. Pokličite tel: 82-586, vsak dan, razen srede in vikendov, od 20. do 22. ure __12536 Začasno sprejmem delavca v kovinski delavnici. Zupane, Gregoričeva 8, Kranj Čirče 12579 K sodelovanju vabim zastopnike ce za prodajo okrasnih ženskih izdelkov, ši-fra: PLAČILO TAKOJ_12375 Iščemo mlajšo upokojenko, za 2xte-densko pomoč pri vzdrževanju stanovanja, od 8. do 12. ure. Kranj, Planina, tel.:34-932 12424 POSESTI V Selški dolini prodam zazidljivo PAR CELO. Šifra: 1000 kvad. m 12374 Prodam HIŠO z lokalom v Radovljici, vseljiva takoj. Naslov v oglasnem oddelku^_12398 Prodam GARAŽO za pekarijo. Šifra: NAVEDITE CENO_12425 Novo BRUNARICO ugodno prodam, še ne sestavljeno, dobite jo takojl Naslov v oglasnem oddelku. 12433 Oddam neizdelano leseno podstreho za mirno obrt. Možnost ureditve, nudim tudi pomoč pri delu. Šifra: OKO-LICA TRŽIČA_12463 Prodam PARCELO primerno za brunarico na lepi legi. Šifra: ZEMLJA 12506 Prodam starejšo HIŠO v okolici Brezij. Šifra: 59_12527 Poslovne prostore v centru Kranja ta-koj oddam. Tel: 23-554_12564 V najemn vzamem PROSTOR za obrt v Kranju. Tel.: 36-711 od 18. do 20. ure _12594 Prodam zazidljivo PARCELO v Poljanah nad Šk. Loko (725 kvad. m). Tel.: 061/551-180 12596 PRIREDITVE Gostišče DRAGA v Bsgunjsh erirsia VESELO VRTNO VESELICO, dne 20 8 ob 19. uri. Zabaval vas bo ansambel FONTANA. VABLJENI!_12275 Aktiv mladih zadružnikov, prireja v soboto, 20. 8. I988 ob 19. uri v Poljanah nad Škofjo Loko KROMPIRJEV BAL. Za jedačo in pojačo bo poskrbljeno. Igra ansambel ZARJA. VABLJENI! 12380 OBVESTILA ROLETE IN ŽALUZIJE, večja popravila za družbeni in privatni sektor naročite ŠPILER-jevim, Gradnikova 9, Radovlji- ca, tel.: (064) 75-610_12141 Montiram harmonika vrata, lesene obloge in stanovanjsko opremo. Me-stek, tel.:46-032, po 20. uri 12219 Prodamo kvalitetno BUKOVO OGLJE 4000 kg. Turistično društvo Stari vrh, tel.: 65-032_12290 Izdelujem cementno strešno OPEKO format kikinda (15 na kvad. m). Izdelana je z dodatkom uvoženih plastifika-torjev. Izdobava v nekaj dneh. Tel.: (061)831-006__12306 Izdelujem INSTALACIJE centralne kurjave in CISTERNE za kurilno olje. Tel.: 79-820, zvečer_12355 Moško športno KOLO ROG, rdeče barve, odpeljano iz stadiona 13. avgu-sta! Obvestite PM ali tel.: 21-848 12372 Betonska okna, vel. do 150x200 cm IZDELUJEMO. Cementarstvo Kavčič, Polica pri Naklem, tel.: 48-268 12383 Za hitro in solidno popravilo vašega pralnega stroja, štedilnika, bojlerja in drugih gospodinjskih aparatov - pokličite SERVIS Žepič Andrej, tel.: 57-727 _12384 ŽAGAM DRVA. Jereb Stane, Partizanska 45, Škofja Loka_12442 Izdelujem VETROLOVE in balkonske OGRAJE iz aluminija. Zastekljujem tudi balkone, hitro in kakovostno. Tel.: (064) 28-202_12500 ŽAGAM drva v Kranju in okolici. Tel.: 37-213 12539 OSTALO Instruiram matematiko za popravne iz-pite. Tel: 24-607_12377 Prodam knjige za II. in III. letnik Strojne tehnične šole. Tel: 79 034 12469 Prodam suha bukova DRVA. Tel.: 68-130, Inglič_12595 Prodam 3 t OVSA. Vidmar, Pipanova 36, Šenčur 12598 Registrsko BLAGAJNO z garancijo prodam. Šifra: NOVA _12600 Prodam semensko PŠENICO in RŽ. Žabnica 1 12601 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila MARIJA ZUPAN Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebna hvala zdravstvenemu osebju iz Cerkelj, patronažni službi iz Kranja ter zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta POP oddelka Ljubljana za nesebično pomoč. Lepa hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob prerani in nenadni boleči izgubi naše drage mame, žene, sestre, stare mame in tete FRANČIŠKE ZUPAN roj. Novak se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali mnogo prekrasnega cvetja. Posebna hvala dr. Stenškovi, vokalnemu kvintetu Gorenci iz Nakla, g. župniku in spremstvu za lep pogrebni obred. Hvala tudi DO Merkur, DO Tekstilindus, DE Cvetličarna Škofja Loka za cvetje in izrečena sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, tete in sestrične ANE BREZAR roj. Hudobivnik, p. d. Klensarjeve mame iz Sr. vasi pri Šenčurju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom, znancem in prijateljem, ki so n«m karkoli pomagali, darovali cvetje izrekli sožalja in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju Kliničnega centra v Ljubljani, sodelavcem iz Iskre tozd Orodjarna, podružnici Ljubljanskega Dnevnika v Kranju, g. župniku za lep pogrebni obred ter upokojencem. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Sr. vas, 5. avgusta 1988 ZAHVALA Tisti, ki smo jih imeli radi, bodo večno živeli z nami! Ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubega moža in najinega očka IGNACA GABRIELA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in vsem, ki so izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in medicinskemu osebju Inštituta Golnik za trud, da bi ga ohranili pri življenju. Iskrena zahvala velja tudi sodelavcem Železarne Jesenice — Prodaja. Hvala pevcem iz Nakla ter g. župniku za pogrebni obred ob uri slovesa. V globoki žalosti: žena Velena, hčerka Marica in Meta z družino Jesenice, 5. avgusta 1988 ZAHVALA V visoki starosti je prenehalo biti zlato srce naše ljubljene žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete NEŽKE PLAVC roj. Štirn Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Hvala tudi Termiki Mizarstvo in tapetništvo Ig in pevcem DU Kranj. Posebna zahvala g. župniku Slapšaku za opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala vsem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. 20. avgusta mineva žalostno leto dni, odkar nas je zapustila naša draga FRANCKA ROBIDA Odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, a v naših srcih ostala je praznina, ker tebe več med nami ni. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob. VSI NJENI mali oglasi tet 27960 / NOVICE IN DOCObio" Drugi Glasov izlet v hribe Z Vršiča v Kranjsko goro Drugi Glasov izlet v hribe bo jutri, v soboto, 20. avgusta in sicer si bomo ogledali izredno lepe točke od Vršiča do kranjske gore. Z rednim avtobusom se bomo ob 7.10 odpeljali z avtobusne postaje v Kranju (na postaji bodite vsaj četrt ure prej) z rednim avtobusom Ljubljana-Vršič. Ob 7.28 bo v Podvinu, ob 7.35 v Radovljici, ob 7.37 v Lescah, ob 7.39 na železniški postaji v Lescah, ob 7.49 na avtobusni postaji na Bledu, ob 7.57 v Vrbi, ob 8. uri v Mostah, ob 8.02 v Potokih, ob 8.05 na Koroški Beli, ob 8.07 na Javorniku, ob 8.10 pri železarni, ob 8.12 na železniški postaji Jesenice, ob 8.46 v Kranjski gori, ob 9.35 pa na Vršiču. Z Vršiča (1611 m), kjer bomo izstopili, se bomo najprej vzpeli na Vratca (1799 m) in premagali višinsko razliko 190 m. Od tod bomo nadaljevali pod severno steno Mojstrovke po zložni poti do Slemena in Slemenove špice (1911 m), to je še za 110 m višje od Vratic. Ob prelepih in slikovitih razgledih na vse strani bomo do Slemenove špice potrebovali nekaj več kot uro in pol. Uživali bomo ob pogledih na Jalovec in Ponce, Karavanke in v dolino Tamarja, Planice in male Pišni-ce. Potem ko se bomo odpočili in okrepčali iz lastne mavhe, se bomo spustili preko Grla v dolino Male Pišnice. V začetku bo pot malo bolj strma, nato pa zložna vse do lovske koče in dalje proti Kranjski gori. Neokrnjena narava Male Pišnice nas bo presenetila in navdušila. Pri lovski koči bomo napravili kratek počitek. Za pot od Slemena do Kranjske gore bomo potrebovali dobre tri ure. Skupaj bo hoje za nekaj več kot 5 ali približno s počitki vred od 7 do 8 ur. Obleka naj bo vremenskim razmeram primerna, obutev naj bo obvezno planinska, superg ne priporočamo. Za oporo bo primerna palica, v nahrbtniku pa za vsak primer dežnik, popotnica (to ni običajni izlet za Glasove naročnike, ko Glas pripravi tudi malico!), pa obilo dobre vo-lje. Izlet ni primeren za otroke, mlajše od 6 let. Tura ne spada med zahtevne, glede na dolžino hoje pa je srednje naporna, primerna za vse, ki so količkaj vajeni planinske hoje. Izlet bosta vodila planinska vodnika Miro Feldin in Edo Er-zetič. Miro Feldin Živeti brez vode Pipe ne presahnejo le poleti Smlednik, 16. avgusta — Konjarjevi in Ženerjevi iz Smlednika so se že naveličali jeziti na vodarje, ki so po njihovem krivi suhih pip v južnem delu Gorenjske. Vse leto jim pipe presihajo, avgusta pa so brez vode tudi po 12, celo 14 ur. Kot v posmeh se jim tik nad domačijo boči smledniški vodni zbiralnik... Ti dve družini nista edini, ki jih žeja. V kakih 50 više ležečih hiš v Smledniku iz dotrajanega kranjskega vodovoda izpred 25 let voda ne priteče. Vse leto se jezijo, opozarjajo, grozijo, pa nič. V sušnih poletnih mesecih, ko žejo trpijo tudi drugod, pa so raje utihnili. »Hudo je brez vode. Čez dan je ni, zato jo ponoči lovimo v kangle in ročke, da je vsaj za osnovno higieno,« pravijo Konjarjevi, kjer jim je voda potrebna zgolj za gospodinjstvo. »Umivamo se opolnoči, ko le priteče milosten curek, za pitje jo lovimo po kapljicah. V staro 'šterno' ni-čkaj ne zaupamo, zavoljo otrok se nam uporaba tiste vode ne zdi ravno higienska. Tako je nam, kako pa je šele kmetom, ki ne morejo napajati živine! Nekateri kmetje tod okoli so bili sicer Lovski praznik na Meji Kranj, 19. avgusta — Jutri, 20. avgusta, popoldne bodo imeli člani Lovske družine Sorsko polje na Meji številka 10 v kranjski občini pravi lovski praznik. Najprej bodo ob 16. uri svečano odprli novo lovsko kočo. Na svečanosti bodo nastopili škofjeloški oktet Tomaž Tozon pod vodstvom umetniškega vodja Tomaža Tozona, skupina rogistov iz Kranja in Škofje Loke in kranjski pihalni orkester. Program pa bo povezoval Borut Mencinger. V nadaljevanju veselega popoldneva bo igral ansambel Obzorje, lovci pa bodo poskrbeli za lovske specialitete, za jedi na žaru in dobro kapljico. Pripravljajo tudi nagrado streljanje z zračno puško, kegljanje za koštruna, srečelov in še nekaj drugih presenečenj. Poleg članov vabijo na svečanost tudi lovce sosednjih in drugih lovskih družin ter vse prijatelje zelene bratovščine. Na svidenje jutri na Meji. Z vozičkom po vodo dovolj pametni, da z napeljavo vodovoda pred desetletji niso opustili lastnih zajetij. Tako je denimo pri naših sosedih Jeraje-vih, kamor gremo včasih po vodo z ročnim vozičkom, polnim posodja. Oh, koliko vode smo že zvozili! Zaradi pomanjkanja moramo biti varčni, hudo pa nam je, ko drugje vidimo pravo vodno izobilje, celo potrato. Ljudje zalivajo vrtove, perejo avtomobile, traktorje. Da, celo v našem koncu, kjer dobro vedo, da nekateri tako rekoč trpimo žejo. Po 12 ur čakamo, da iz pipe priteče voda. Posodo od nedelje pomivamo ob torkih. Pralni stroj se nam nenehno kvari, ker je bogvedi kolikokrat že tekel 'na suho'. Ko smo imeli pred šestimi leti dojenčka pri hiši, smo plenice prali spodaj pri izviru in z banjico hodili k Jeraju po vodo. Bojimo se, da se bo zgodba letos novembra, ko spet pričakujemo naraščaj, žalostno ponovila.« V Smledniku torej ne gre za primer poletne suše, temveč jih ta nadloga tepe že kar kronično. Gre za značilen primer kraja na robu občine (Ljubljana Šiška v tem primeru) in na pragu druge, od koder dobijo vodo in elektriko. Smlednik se namreč napaja iz kranjskega vodovoda. Da bi ga, starega in dotrajanega toliko usposobili, da bi rešili tudi više ležeče smledniške domačije, do koder voda zdaj ob večji porabi ne priteče, bi morali biti najbolj zainteresirani v krajevni skupnosti. Kako da niso, pri Ženerje-vih in Konjarjevih nismo izvedeli, čeravno šegavo namigujejo, da veljakom na ravnini najbrž ni treba trpeti žeje. D. Z. Zlebir Zakon bo privil grešnike Dopolnjeni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki ga je zvezna skupščina sprejela konec julija, začne veljati čez kaka dva meseca. Poleg skoraj desetkrat večjih denarnih kazni, kot so veljale doslej, predvideva tudi nekaj novosti v cestno-prometnem vedenju. Če začnemo kar z denarno represijo za posamezne prekrške, ki je bila do sedaj (milo rečeno) smešno nizka, potem bodo najnižje kazni za protipredpisno ravnanje v prometu 5.000 dinarjev, in sicer za kršitve pešcev. Prehitri vozniki, tisti, ki bodo napak prehitevali ali delali podobne nevarne prekrške, bodo miličnikom odšteli 25.000 dinarjev. Prav toliko bodo plačali vozniki tovornjakov ali avtobusov, kjer bo tahograf pokazal, da so vozili predolgo brez vmesnega počitka. Vinjenost za volanom bo pri sodniku za prekrške poslej »vredna« od 40.000 do 250.000 dinarjev, voznike pa bo za nekaj mesecev stala tudi vozniškega dovoljenja. Sodnik za prekrške lahko z višjo kaznijo (do enega milijona) kaznuje tudi odgovorno osebo v delovni organizaciji za gospodarski prekršek. Tudi zasebni avtoprevozniki s pretežko naloženimi tovornjaki bodo tam strože obravnavani, od 250.000 dinarjev do treh milijonov. Denarnim kaznim, ki se zdaj še slišijo grozljivo višje v primerjavi z dosedanjimi, bo čez čas inflacija odvzela današnjo ostrino. Kaj pa novosti, ki jih prejšnji zakon ni imel? Predlagateljem je vanj uspelo zriniti določilo glede obvezne nošnje varnostne čelade pri vožnji s kolesi z motorjem, kar je pri poplavi rao-pedistov seveda nujnost. Razen tega je strožje določena tudi odgovornost staršev in skrbnikov za prekrške, ki jih v prometu store njihovi otroci. Za prometne grehe nade-budnežev bodo namreč plačevali starši. Posebno določilo je v novem zakonu glede večkratnih kršiteljev, saj je znano, da nam ravno »povratniki« grdo kazijo sliko prometne varnosti. Tisti, ki bodo v dveh letih storili več prekrškov zapored, bodo morali bodisi na ponovni prometni test bodisi na nadzirano vožnjo, hujšim povratnikom pa grozijo s ponovnim opravljanjem šoferskega izpita. Sodniki za prekrške bodo grobim kršiteljem dosledneje izrekali tudi zaporne kazni, od 15 do 60 dni. To so le najočitnejše novosti, kaj več pa o zakonu potlej, ko bo uradno ugledal beli dan in ko ga bomo občutili tudi na svoji koži. Tedaj bomo tudi videli, ali bodo ta določila vzgojno kaj zalegla našemu balkanskemu prometnemu kaosu, ali pa bomo še kar najslabši v Evropi, kar se tiče prometne varnosti. D. Z. Žlebir GLASOVA ANKETA S sejmom zadovoljni, z vročino ji Gorenjski sejem poteka letos v znamenju hude vročine, ki hromi tako obiskovalce, kot prodajalce. Razstavi j alcev je veliko, ponudba je pestra in lahko rečemo, da je sejem tokrat založen kot zares velika trgovina. V še vedno dopustniškem času so z obiskom zadovoljni, le kupna moč se je zmanjšala. Zanimalo nas je, kako so s sejmom zadovoljni prodajalci in obiskovalci. MAJDA FAJFAR, Al-plesova prodajalka: »Zaradi praznika je danes in včeraj obisk večji. V Alplesu kupcem dajemo šestmesečne brezobrestne kredite, s prvim 25 odstotnim obrokom ob plačilu. Zanimanje za AJplesovo pohištvo je veliko, prodaja pa je večja šele proti koncu sejma. Ob hudi vročini tu cel dan komaj zdržimo.« STANE ZUPAN. Merkur jev prodajalec: »Letos je obisk dober, tudi prodaja je dobra, ker popusti pritegnejo stranke. Dajemo 15 odstotni popust na gotovinsko prodajo, najbolje pa se prodaja bela tehnika, gospodinjski aparati in ročni strojčki. Na sejmu, sem ves teden, zdeluje me samo vroči- BOJAN GRIL, Agron* hanika Kranj: »Vsa* leto razstavljamo na 50» kvadratnih metrih stre je lastne proizvodnje t# proizvodnjo Toma jfl kovica in IMT-ja iz Be* grada. Cene so letos bile razmah, mi smo f sreči šli v nabavo pr^ zato so cene strojev st* re. Dejansko, bi rekel,r obisk enak kot lansK? leto, ker je zdaj prava sezona za nakup kmetij ske mehanizacije. Zelo težko prenašamo le vTOj čino, kajti tu smo cele dneve.« «tr, NI VI ki HELENA SMOLEJ j Martuljka: »Vsako 1«' je približno enak' ustrežljivost prodaj' cev je slaba, saj od M ne dobiš dosti inforifl' cij. Cene so nedoseglji1' in imaš občutek, da j vse bolj za gledat. Zai majo me kmetijski st' ji, hotela sem kufl obračalnik, pa ga nirnl jo. Ob tej vročini in h cenah nam erp hnii moi«---— S ---.i LIO. oillCll.« na, ker ni ventilacije.« JANEZ KOŠIR, s Sv. Tomaža nad Prapro-tnim: »Tu sem bil že v petek, razstavljeno mi je zelo všeč, le cene niso dosegljive. Najbolj me zanimajo kmetijski stroji, njihova ponudba je zeio bogata. Vročine tu niti ne občutimo, ker je povsod vroče in sme je že navajeni.« Kr Namesto nekrologa fedv nje le petourov natakar: »D? *Mei poldan je obisk slabš' k š< popoldan pa je bolje, W '^ic di vročina nam pri prff a- £ daji pomaga. KupnJ resti moč je padla gotovo \ ra' i 30 odstotkov, pa tu* b obisk je manjši. Promft 'ePrč se letos naredi le s kvMJbr liteto, kar lani ni bilo t« J?'sk \\ , ko. Mi smo začeli s pl* o stičnimi kozarci, a sfl|'.&so jih zamenjali za steklene, ker jih imajo gostj'.^Vf rajši. '°'oč Miriam Mozga* a Z ? ta Nc *>o < !»bl *bc Starost je utrnila semafor Dober teden smo že priča prizoru, ki ga vidimo na sliki: v križišču pri Dijaškem domu v Kranju stoji tale spomenik denarne nezmožnosti naših cestnih vzdrževalcev. Stari semafor, ki je doslej po posegih serviserjev iz Ljubljane vedno znova spet za-mežikal, vsaj dokler serviser ni bil prek Jeprce, je zdaj dokončno med pokojnimi. Zadnje leto so delavci z orodjem ob njem dežurali skoraj vsak dan. Star je bil že poldrugo desetletje, tovrstnim pripravam pa se celo pred to starostjo izteka življenjska doba. No, semafor pri Zavarovalnici v Kranju je še starejši, a se menda proti pričakovanju dobro drži. Kakorkoli, vzdrževalec (Cestno podjetje iz Kranja) je zdaj pred neizpodbitnim dejstvom, da »starček« pred Dijaškim domom ne bo več usmerjal prometa in da je čas za novega. Ker to pomeni 10 milijonov stroškov, se je kajpada zataknilo pri — denarju. Skupnosti za ceste tožijo, da so suhe. Tukajšnje kri- Družinski pohod na Jakoba Preddvor — Turistični in gostinski delavci v Preddvoru so že lani zelo uspešno organizirali prireditev Družinski pohod na Jakoba. Takrat so tudi sklenili, da bodo s to prireditvijo vsako leto popestrili turistični utrip. Tako bo drugi družinski pohod na Jakoba v nedeljo, 21. avgusta. Začetek celodnevne prireditve bo ob 7. uri, ko bo vsak udeleženec dobil karton in priponko, na Jakobu pa bodo kartone potem tudi žigosali. Sprejem po-hodnikov bo nato od 12. do 16. ure na zabaviščnem prostoru ob hotelu Bor pri jezeru Črnava. Ob 16.30 se bo začelo žrebanje za udeležence pohoda in srečelov, predstavila pa se bo tudi folklorna skupina iz Preddvora. Veselo rajanje bo trajalo do poznih večernih ur, igral pa bo ansambel Lipa. Prireditelji še posebej opozarjajo lanske udeležence pohoda, da prinesejo tokrat s seboj tudi kartone. žišče pa ima kar dva botra, republiško skupnost za ceste in občinsko, kajti tukaj se sekata mestna in magistralna cesta. Kako si bosta razdelili stroške, se morata dogovoriti, še prej pa, ali bosta sploh vlagali v nov semafor. Vzdrževalec o usodi križišča zdaj še ne ve ničesar. Le tO I poroča voznikom, naj se drže] stoječe prometne signalizac« Morebiti bo kdo rekel, d* sam semafor ni vreden besedi, toda enaka usoda kmalu lahko doleti še kater1 od petih kranjskih semafor^ nih križišč. Prava ironija je,' razvitem Kranju, ki je na! membnem cestnem križiščUrj moremo spodobno urediti metne signalizacije. MedteiHj je svet že davno uredil križiš podvozi, nadvozi, zankami, dfj ljicami in jih upravlja zanesli elektronika, se mi vračaifl_| prednostnim cestam, prof tnim znakom in desnemu p$ lu. Ko bi vendar morali v nju, ki ima elektro gig* Iskro, na vsakem pomembflj cestnem stičišču stati semafj z brezhibno avtomatiko, m pa je za domačega proizvaja urejenost domačih semafori^ f nih križišč slaba reklama, ki' > očitneje bode v oči. D Z. Žle' __J Agropop in Zoisove igre Bohinj, 19. avgusta — Konec tedna pripravljajo v Bohinju leg izleta s kanuji po bohinjskem jezeru in enodnevnih izletov tv nikom zanimive Zoisove igre, ki se bodo začele v nedeljo, 21. sta, ob 16. uri, ob bohinjskem jezeru« V tekmovalni obliki bodol kazana stara kmečka opravila: kovanje na star način, izdelov^j skodel, nošenje sena v rjuhah in kuhanje mleka. Že v soboto zV* pa Pod Skalco pripravljajo večer s skupino Agropop. Kolesarka skozi rdečo luč Kranj, 17. avgusta — V sema-foriziranem križišču pri Mlekarni v Čirčah se je huje ponesrečila kolesarka Stanislava Grašič, stara 37 let, doma iz Čirč. Peljala je namreč skozi rdečo luč, ko je iz škofjeloške smeri v križišče pripeljal tovornjak, vozil ga je 23-letni Franc Zobec iz Šmarij pri Jelšah, in jo podrl. Ranjeno kolesarko so odpeljali v Klinični center. Ukradel tovornjak in se zaletaval v ograje i Jesenice, 17. avgusta —; njen, povrh pa še brez vozni' ga dovoljenja, je 30-letni ™ Akilov z Jesenic, vzel tovorni, last Mustafe Tufaka, in se v