f m Najrečji ilorentki dnevnik v Združenih državah Volja za ne leto . $6.00 - $3.00 m II— •'WW m. mm awv.v — ^ m * w Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA iJst: slovefistuhidelayeev'TAineriki. i^TTie largest Slovenian Dally In the United States. p Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 1 75.000 R^iUi. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 28. — ŠTEV 28. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 3, 1933 PETEK, 3. FEBRUARJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XIX DELAVSKI NEMIRI PRED BRIGGSOVO TOIIARNO Malo upanja za pomoč farmerjem VODSTVO DRUŽBE NAZNANJA, DA SE JE VČERAJ VRNILO 4000 DELAVCEV NA DELO Stavkarji so napadli trucke ter razmetali ogrodja po ulici, -i- Tristo stavkarjev se je udeležilo napada. — Policija je imela polne roke dela. — Oblast! skušajo dognati, če nima stavka komunističnega ozadja. — Izdelovanje bo kmalu normalno. DETROIT, Mich., 2. februarja. — Uradniki Briggs Manufacturing Company, koje tovarne so bile vsled štrai ka deset dni zaprte, so naznani li, da je produkcija skoro normalna, kajti včeraj se je vrnilo na delo nad štiristo tisoč delavcev. Ko so zastavkali delavci v Briggsovi tovarni, ki izdeluje avtomobilska ogrodja za Fordove avtomobile, so tudi Fordove tovarne zaprle svoja vrata. Ford je bil tedaj izjavil, da ima nove modele gotove, edinole ogrodij za avtomobile mu manjka. Splošno prevladuje po Detroitu in okolici mnenje, da je bila stavka slednjič zlomljena. Voditelji stavkarjev pravijo, da vodstvo tovarne močno pretirava, ko govori, da se je štiri tisoč delavcev vrnilo na delo. Danes so se završili po raznih delih Detroita precejšnji nemiri, ki pa niso imeli posebno resnih posledic. Delavski voditelji so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi jih preprečili. Par delavcev je bilo aretiranih, ker so zadrževali stavkokaze, da niso mogli v tovarno. Pošiljanje avtomobilskih ogrodij v Fordovo in Chryslerjevo tovarno se vrši pod policijskim nadzorstvom. Fordovi uradniki napeto slede vsem razvojem, toda zaenkrat še ne morejo povedati, kdai se bo vrnilo 45,000 Fordovih delavcev na delo. DETROIT. Mich., 2. februarja. — Stavkarji Briggs Manufacturing Company so napadli trucke Briggs Co., ki so vozili ogrodja in razne druge dele za avtomobile v Ford Motor Company. Ko sta prišla dva trucka iz Briggsove tovarne, naložena z ogrodji, je je takoj napadlo okoli 300 stavkarjev. En truck so preobrnili in ogrodja razmetali po ulici, predno je policija posegla vmes. Na drugem kraju pa so ustavili truck in potegnili šoferja s sedeža. Policija pa je napadalce prej raz-gnala, kot so mogli napraviti kako škodo. Briggs Company naznanja, da je sedaj tovarna po enotedenski stavki vsled katere je bila Ford Co. prisiljena zapreti vse svoje tovarne, v stanu izdelati polno množino avtomobilskih ogrodij. Ford je rekel, da pričakuje od Briggs Company zanesljivo poročilo, koliko dela more izvršiti, predno bo odprl svoje tovarne po Združenih državah. Stavkarji vedno v manjšem številu piketirajo tovarno Briggs Man ufacturing Company v Highland Parku in M. L. Briggs, ki je podpredsednik podjetja, pravi, da se je vrnilo na delo nad 2500 delavcev, kar je več, ko^ pa je potrebno za popolno produkcijo. Briggs pravi, da so sedaj večinoma zaposleni prejšnji delavci in mnogo brezposelnih vlaga prošnje za delo. Ko je Briggs Company naznanila, da je zopet pričela z delom, je pričela policija s pomočjo zveznih detektivov preiskovati, ako nima stavka komunističnega ozadja. Odkar se je pričela stavka, je bilo nad dvajset oseb aretiranih. Med aretiranimi je tudi Philip Raymond, ki je nekoč kandidiral za župana v Detroitu in ki ga je naglo sestavljeni odbor stavkarjev najel, da jim pomaga organizirati delavce Stavkarji zanikujejo, da bi imeli, pri tej stavki komunisti kako opravilo in pravijo, da so Raymon-da samo najeli kot posameznika. Raymond je bil pod varščino popoldne izpuščen iz zapora. HOOVER BO TO LETO POČIVAL Hoover bo letos počival na svojem domu. — O javnih zadevah ne bo podal nobene izjave. — Njegov tajnik bo opazoval v Washingtonu. Washington D. C., 2. febr. — Predsednik Herbert Hoover .se bo p« 4<>. marčni za devet mesecev u-ma'knil oceni javnosti, toda v Washingtonu bo pustil svojega opazovalca. Predsednik je svoj in. ožjim prijateljem zaupal, da ne bo razmišljal <> svojem hodoeem delu do januarja 15*34 in da bo šel na počitnice na svoj doni v Palo Alto, Cal. Rekel je. da; ves ta čas ne bo podal nikake izjave .»lede javnih zadev. Toda opazoval bo vrtenje koles 'vladnega voza pod njejrovim naslonikom skozi oči svoj eg;* tajnika Lawrence lli-ehev, ki b«> ostal v Washington*! Ln si je že najel svoje uradne prostore. I Too ver j e v i p ri jatel j i za t r j u j c-jo. da je bilo Hooverju ponude-nih že več zelo privlačnih mest. med njimi vee takih, v katerih bo mogel porabiti svoj poklie kot in-žinir. Katero mesto, ako sploh katero. bo sprejel, bo deloma odvisno od dogodkov tekom letošnjega leta. Richev bo spremil Ilooverja na njegov dom, kjer bo ostal nekaj časa, predno .se -vrne v Washington. Hoover se bo takoj po Roose-veltovi inavguraeiji odpeljal na železniško postajo in se bo odpeljal v iXe\v York. T z New York a se bo Hoover najbrže peljal s parni kom proti Panama kanalu ter bo nekaj easa lovil ribe. Mrs. Hoover pa se l;o iz New York a odpeljala naravnost v Palo Alto. Zvezni zakladničar Ogden Mills namerava spremiti Ilooverja v južno vode. Njima se bosta mo-goee tudi pridružila vojni tajnik Patrick .T. Hurley in notranji tajnik Rov J. Ifitrlev. STRAŠEN ZLOČIN HITLER GOVORI na LONG ISLANDU IN OBLJUBLJA Petnajstletno deklico, ki je v petek izginila, so našli umorjeno v goščavi. Nobenega sledu o storilcu. Zadnji ted-n je odšla z doma v j Iloekaway Park, Queens. pet-1 najest let na Mary Helen-O'Connor. : Rekla je. da gre obiskat neko svo-! jo prijateljico v Floral Park. L. J T., toda do včeraj ni bilo o nji no-j Lenega glasu. V r era j se je pa nenadoma zvedelo, da je postala mlada deklica žrtev zverinskega mori lea. V gošči pri Masapequa so našli njeno truplo. Morilec jo je najprej zlorabil, nato jo je pa udaril z nekim težkim preti metom po glavi, da ji je prebil lobanjo. Pri obdukciji se je dognalo, da je bila deklica mrtva šele dva dni, iz česar se da sklepati, da je bila par dni kje zaprta. Par ur predno so truplo našli, jo bil njen oče pismo, v katerem zahtevajo nežnanei od njega par tisoč dolarjev odkupnine za deklico. Policija niina do sedaj o odvajalen oziroma morilcu še nohtnega sledu. VELIKE BOLIVIJSKE IZGUBE Asuncion, Paragvaj, 2. febr. — Na bojnem polju v Gran Chaeo so Paragvajci našteli !)2!> mrtvih Bolivijcev in sicer okoli trdnjav Hcrrera, Corral es in Nana-wa. Polkovnik Jose Kstigaribia poroča : — Pri trdnjavi Ilerera smo našteli 216 ubitih bolivijskih vojakov in 14 častnikov. 200 trupel smo našteli pri Corrales in nad f>00 pri X'anawa. KOMUNISTIČNI NEMIRI NA DANSKEM Kodanj, Danska, 1. februarja. Danska policija je rabila bombe s solznimi plini, da je razgrnila 500 komunistov, ki so se zbrali preti poslansko zbornico. Komunisti so pograbili nekaj bomb, predno ko bile vržene ter 'so jih vrgli skozi okno v poslansko zbornico, vsled česar so poslanci solzni zbežali BITKA OB KITAJ.ZIDU Kitajci so dvakrat napadli Japonce. — Japonci so odbili napad z aeropla-ni in artilerijo. Peiping, Kitajska, 2. februarja. 1'radno poročilo pravi, da so kitajski prostovoljci napadli japonske čete, ki ■drže Suieeng in Cjumeiikov na južnovzh?dni meji provincije- Jehola. Poročilo, ki prihaja iz glavnega stana na severu Kitajske, pravi, da je armada prostovoljcev napadla Japonce ob štirih popoldne in tla je trajal boj štiri uro. Četudi so .Japonci z aeorplani in artilerijo odbili kitajski napad, so vendar Kitajci pozno pozno ponoči še enkrat napadli. Ti boji so se vršili pri Cjumenkov v kitajskem zidu. katero mesto so .Japonci zasedli v začetku januarja. Roji ponoči so bili bolj krvavi kot pa popoldne. Japonci so odbili že več prejšnjih napadov na CjuuuMikov tekom zadnjega tednaa. Kitajci so držali južni del kitajskega zidu. otlkar so Japonci zavzeli severni del, ki varuje 'prehod iz severne Kitajske v Jehol. Japonci pra-vijo. da kitajski armadi poveljuje general IIo Pu-kuo. odkar je bil pognati 3. januarja iz NanliaHuvana. Po kitajskih poročilih je na o-beli straneh mnogo izgub. Novi nemški kancler je rekel, da ga lahko križajo, če bodo njegovi na* pori brezuspešni. Berlin, Nemija, 3. februarja. — Danes je sprejel novi nemški kancler Adolf Hitler v avdijcuci tu-jezemske časnikarje ter jim rekel med drugim : — 1'pam. tla narodi po svetu vedo, kaj se dogaja v Nemčiji. Nobene srednje poti ni. Ali bo nad Nemčiji zavihralai zastava boljševizma, ali se bo pa Nemčija iz-pametovala. — Prosim vas presojajte novo nemško vlado po njenih delih, smatrajte ta dela za celoto, ne pa za posamezne slučaje. Po teh besedah je vsakemu osmih poročevalcev ostro pogledal v oči, kot da bi se hotel prepričati, če so ga razumeli. Nato je dvignil roko in nadaljeval: — Očitali so mi. tla sem imel krvoločne govore proti sosednjim državam, sedaj jr pa ves svet presenečen. kako se znam brzdati. — Jaz nisem nikdar imel krvoločnih govorov. paČ pa bas na-sprot no. — Vsak. ki tako pozna vojno, kakor jo na primer jaz poznam, ve. kako silne moči terja od posamez-i nika. Posledice bodočih vojn za-moremo slutiti. Nihče ne hrepeni' bolj po miru, kakor hrepenim jaz in — Nemčija. — Štiri 1 a čfisa naj nam dajo in po štirih letih naj narod presodi .naše delo. Lahko me križate ali karkoli storite z menoj, če po štirih letih ne homo uspešni! PO OSREDNJEM ZAPADU SE FARMERJI UPIRAJO PRODAJI WASHINGTON, D. C.f 2. feibniarja. — Med voditelji kongresa prevladuje mnenje, da sedanje zasedanje kongresa ne more izdelati načrta za pomoč farmerjem. Vsi se strinjajo v tem, da je Čas do 4. marca prekratek in da so kupi predlog, o katerih mora sklepati sedanji kongres, preveliki, da bi mogla biti sklenjena kaka farmerska postava, razun zasilna postava za odpomoč farmerjem glede odplačila dolgov. JAPONCI PRETE Z IZSTOPOM ZADNJI DAN PRED INAUGURACUO LEBRUN ŽELI VIDETI AMERIKO Pariz, Francija, 2. februarja. — Francoski predsednik Albert Le-■brun je rekel delegaciji ameriške trgovske zbornice v Elysee palači, da upa« da bo v . . - Bfisžtfjtia -v -V Washington, D. C., 2. febr. — Blesk zadnjega desetletja se o-življa, ko pripravljajo razkošno palačo Mrs. Towaisend, da bo no-j voizvoljeni predsednik Franklin D. Koosevelt s svojo družino v njej preživel zadnji dan pred svo-j jo inavgurafijo* j House vel t je bil povabljen, tla preživi zadnji dan s svojo družino v hiši Mrs. Towjiseml. V prejšnjih i-asih .so se zbirale v tej pa-! lači najodličnejse osebe svojega časa. O tretjem marcu je mnogo pripisovati o raznih predsednikih, ki so datn pred ina vguracijo stanovali v zasebni hiši naslednji dan pa so etje dijakov na Princenton vseučilišču. kjer je bil Wilson prej ravnatelj. Warren Harding se je udeležil banketa, katerega je priredil po- ■ '..... ft . - Japonska popusti v vseh točkah, razun glede priznanja Mančukuo. — Matsuoka je zagrozil z izstopom. Tokio, Japonska, .2. februarja. Kot je rekel zunanji minister grof 1'čida. bo Japonska vsled sedali joga ozračja v Ženevi prisiljena izstopiti iz Lige narodov. Japonski ministrski svet je imel dolgo sejo zaradi političnega položaja. Po seji je šel zunanji minister grof l*čida v palačo in poročal cesarju Hirohito o sklepu ministrskega sveta. Takoj nato so ■bila japonskim delegatom v Ženevi brzojavno poslala navodila, ki so velike važnosti. — Videli bomo, ako bo Liga mogla prenesti izstop Japonske, — je rekel grof Učida. — Ako bo to preživela, bo popolnoma drugačna organizacija. Japonski delegaciji je bilo naročeno, da popusti v mnogih točkah, ki ovirajo skupno sodelovanje. toda delegacija se ne sme podati v svoji zahtevi, da Liga narodov prizna Mančukuo. Ženeva, Švica, 2. februarja. — Prizadevanje Lige narodov, da dovede do poravnave kitajsko-ja-pon^kega spora, se bliža krizi, ker so japonski delegati prejeli "zadnjo besedo" svoje vlade. Ženeva, Švica, 2. februarja. — Japonski delegat Yusoke Matsuoka je po mnenju mnogih dela«ra-tov zadnjikrat poskušal doseči sporazum glede Mandžurije. Matsuoka je -generalnemu tajnike Lige narodov sporočil glavne točke navodil iz Tokio. Ako med delegati ne pride do sporazuma. bo Japonska izstopila iz Lige. Cherokee, Okla., 2. februarja. Zastopnika neke družbe, ki je po-sojevala denar nai farme, je skupina farmer jev spremila izven mesta. Pred sodnijskim poslopjem se je zbralo 130 farmerjev iz Alfofa okraja, da preprečijo prodajo farme neke vdove. Dražbi je bila odpovedana. Zastopnik Equitable Life Insurance Company, Ancel Greer, je prišel, da bi nadzoroval prejemke pri dražbi za svojo družbo. Ko je obljubil za farmo $8400. so pa farmerji spremili s sodišča izven mesta. Farma, ki je. bila določena, da se proda na javni dražbi, je last vdove Mrs. Julia Jobes, ki je bila tudi na sodniji. Anderson, S. C., 2. februar ji. Začelo se je veliko gibanje proti prodaji posestev in hiš zaradi neplačan ja dolga. Po hišnih zidovih in telefonskih drogi h so nalepili napise: "Preprečite prodajo zemlje s svojo prisotnostjo na trgu: protestirajte proti - prodaji zemljišč. Monticello, 111., 2. februarja. — Sosednji farmerji so prišli na pomoč farmer ju C. D. Brady in so preprečili, da ni bilo prodatno njegovo poljsko orodje in živina, ker ni mogel plačati dolga «v znesku $2750. Za vse je nekdo obljubil $4.90. Upnik W. A. Doss je hotel zapleniti poljsko 'orodje in živino, ker farmerji niso dovolili, da bi se vršila javna dražba. Doss je brzojavil governerju Ilorneru: — Ako bodo farmerji tako poravnali svoje dolgove, potem bomo gledali anarhiji v obraz. SOVJETI SO ZMANJŠALI SETEV Moskva, Rusija, 2. februarja. Pomladna setev v sovjetski Rusiji bo pokrivala 237.000,000 akrov zemlje, ali 2,500,000 akrov nianj kot lansko leto. 80 odstotkov zemlje bo pose-jasne v socijaliziranift* pokrajinah, 20 pa na zasebnih kmetijah. lit iem voditelj iz Olevelanda C*ar-mi Thompson. Herbert Hoover je imel s svojo ženo miren dan pred inavguraci-jo. Obiskala sta nekaj prijateljev na S St., nato pa sta sla k cerkvenim opravilom v Quaker Church. INDIJANCEM POŠILJAJO ŽIVEŽ Grand Canyon, Ariz., 2. febr. Oblasti dovažajo živeč 200 Indijancem, ki žrve v Havasupal re. servaciji. iXjihove koče se nahajajo pod snegom in že skoraj u-rnirajo gladu. STAVKATI NI DOVOLJENO Kodanj, Danska, 2. februarja. Gorenja abornica danskega parlamenta je sprejela postavo, ki prepoveduje vsako stavko za eno leto. Vsled tega bo os tad o na delu 100.000 delavcev. FILIPINSKI VODITELJ BO OD-POTOVAL V ZDE. DRŽAVE. Manila, Filipini, 2. februarja. Manuel Quezon, predsednik filipinskega senata in eden najuglednejših filipinskih voditeljev, se bo dne 25. februarja odpeljal proti Ameriki . V Washingtonu se bo na vplivnih mestih posvetovat glede neod-vianoati za Filjj^mvfV « *-.5>4 ' -- - v "01. A S HAlODr NSW YORK, TODAY, FEBRUARY 3, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda a □ Owned and Published by HXWKN1C roUiSBIMG COMPANY (A Gotporatloa) Pml^dt Lu Beoednt. Treat. Place of bosl VI« W. 1Mb of the corporation and addi af Manhattan. of above officers: New York Cilj, N. Y. -GLAS NARODA" (Voice el U» People) Every Day Except Sundays and Holidays ta celo lato velja aa Ascrlko In Za New York sa otto leto ... ... $7.0C i KllkidOl • • »JP #« •• {Hjl i*t* «•«««•• ao«oo#oo«»ooo# 00 Za pol leta................. ... $3.50 ..............^Tf.OO Za Inosemstro sa celo leto ... ... $7.00 Sa #etu leta .... •««•*•••••■•*• JX.50 Zt pol ... $3J50 Subscription Yearly W OO Advertisement on Agreement "ilias Naroda1* lthaja ritki dan UvsemAl nedelj In praznlko*. podpisa la oeebnoetl se ne prlobftijejo. Denar naj se blagovoli U po Mooey Or Vr. Pri sprnnenbl kraja naročnikov, prosimo, da se ttkil prejšnje blealldCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". Z1C W. 181 h Street. New Yerfc. N- CHelsea S—3878 NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO Sacramento, Cal. Popje na vrbah bo kmalu počilo. Predstraže ptic-pevk .so že dospele ter žgole o milijonih tava rišie. ki jim bodo v kratkem sledile. Črcšnje in breskve bodo km.Thi v cvetju in bodo naznanjale prihod pomladi. V tem naj-krasnejšem letnem času bodo pa ljudje žalostni in potrti. Ivani in prejšnji dve leti je bilo dosti pridelka. pa tudi letos se obilen o-beta na poljih in na »vrtovih. Ljudje po mestih in po farmah so pa v skrbeh za svojo bodočnost. Kakšna m"»ra je padla na vse člo-vešlvo? Niti suša uiti tornadi, pač pa preobilica vsega je prinesla to depresijo. Strašna ironija! Kako jasen dokaz krivde voditeljev sveta. Toda zgodovina dokazuje, da se je ta dežela izvlekla še iz večjih močvirij kot je sedanje. 1'spe-šno je prestala revolucijo, civilno vojno in mnogo "težkih časov". Tudi depresijo bo prebolela. Nihče naj pa ne misli, da jo revolucija edino sredstvo za izboljšanje razmer* 7.a evropsko vojne, katere seje t tuli Amerika udeležila, je treba drago pllača*i. In zdi se. kot da bi morala Amerika plačati vse račune. Evropa se zopet pripravlja na vojno, toda ta dežela se je ne bo nikdar udeležila. Zadnja izkušnja jo je izpametov;:Ia. Kmalu bo množica diplomatov in politikov zapustila "Washington. nastopil bo novi predsednik in nov kongres bo za če! poslovati. Meseca novembra je vsa dežela spregovorila z jasnim in odločnim glasom, vsled česar se je vsa politična slika predrugačila. To jo bila revolucija, to je bila potrebna sprememba in ta sprememba bo povedla deželo k nor-mabiosti. Kajzmere se ne bodo preko noči izboljšale, kajti premagati je treba dosti težkoč. Prepričan sem Prebivalstvo velike Ljubljane. Precej točno statistiko o prebivalstvu mesta Ljubljane zmore policijski zgLaševalni urad kjer se mora — po zakonih in predpisih — >zglasiti pae *vlitiku. ki je prttl par leti luckaj časa vodil stnn»ko radikalnih so-c>jaHstov, .m* jc» posreeilo |m» padcu Paul-Boncoura stvori ti nov francoski kaliinet. ki sc bo danes predstavil zbor. niči. To je seveda prehodno ministrstvo, ki se ho prej ali idej razbilo ob istih čereh kot ae je Panl-Bonernu-jevo in Herriotovo. To so čeri znane francoske skoposti, ki prav nič ne postaja za škotsko skoj>ostjo. ki je že prišla v pregovor Francoska vlada noče zadostiti svojim zunanjim de n&rnim obveznostim, istočasno pa nalaga svojim državljanom vedno večje davke. Ker poslanika zbom i ca ni hrJtela dovoliti vladi, da bi plačala dne 15. decembra Ameriki del vojnega dol^a, je moral pasti Herriot, dočim#je bil Paiil-Bonooiir zato str moglavljen, ker je njegov prx*Uo£ j»lede novili davkov naletel na splošen odpor. Položaj se ni popolnoma nič izprcmcnil. Primanjkljaj v državni blagajni se ni zmanjšal, ampak se je celo povečal. Kar se ni posrečilo finančnemu žeitiju CJheronu v prejšnjem kabinetu, se naj brž m* bo posrečilo novemu nc~|pa. odo socijalisti napram novemu kabinetu nevtralni, bo Dala^lier mogoče prodrl s svojimi predlo;?. Če "bodo glasovali proti njemu, so dnevi njegove vlade bilo samo v Ljubljani (i3.1»02. Med temi je bilo 31.5*51 moških in 31.651 žensk. V Ljubljani je torej 300 moških '>•> so ostali nepojasnjeni v začinjeni \ vseh teh občinah živi 42311 j „ 1.11 ; . , . tujih državljanov, ali pr.*.»l".7:no rani delomržneži. Stari so od 20 do 30 let. Doma pa vsi iz tržaške okolice, kjer so imeli dobro šolo med a paši. Priznali so skoro vse -vlome, ki žteti. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, hodiš* prošnje za povratna dovoljenja, potne listef vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prtdno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. METROPOLITAN TBAYILBUREAU (FRANK SAKBER) im at, jr«* h. y. WW eneni letu ali dveh bo depresija p<«zabljena. Vsi smo postali bolj revni, istočasno pa bolj pametni. Težka preizkušnja je bila. pa bo koristna ara nas. Zapomnite si, da je ta dežela najboljša in da je najbolje biti njen državljan, pa naj reče kdo karkoli hoče. Zadnji teden je po dolinah deževalo, dočim so se gore pokrile s snegom. Mati narava je pripravila potrebno močo za |>oletje. Kmcrlu bo zasijalo solnce. polja in drevesa bodo ozelenela, in pojavita se bo krasna pomlad. Waller Predovich. Priporoča ceneno domače zdravilo "V Evropi inio vedno smatrali Anchor PaiD-Kxpcllcr za naj bolj ie domače zdravilo. Nit ni boljšega zoper boleč hrbet, okorele sklepe, ohromele tniiice ali revmatične bolečine. Celo zoboboln, glavobolu, hripi in krčenj ae hitro od pom are • teta cenenim zdravilom." Bloomfield, N. J. T. P. PAIN-EXPELLER odstotkov Prijeti vlomilci so pokradli 300 tisoč dinarjev. Lepega dne jo Martin otvoril na Dvornem trgu svojo delavnico. Kot mizar pa ni samo oblal 111 stružil lesa. Iv njemu so jeli prihajati razni sumljivi, mladi ljudje. ki so ostajali v delavnici dalje časa in odluajali z najrazličnejšim orodjem v žepu. Z vitri-hi. dleti, kladivci... Tij-ko približno se je začelo. Martin Praček je postopal poprej brez debt in »zaslužka, zdehal doma in po kavarnah. Naenkrat pa je postal samostojen mojster, kupil si je več lepih oblek in se vozil domov na Glinee samo še s taksijem, redkeje s tramvajem. Pešačil ni več. razen — na svojih vlomilskih pohodih. Vemo mu je stal ob strani svak Stanko Semič, ki je stanoval pri njemu. Vlomi v najrazličnejše urade, hranilnice in v blagajne zasebnih podjetij so zadnje dve l»*ti vzbujali med prebivalstvom hudo kri. Najbolj neprijetno iznenadeni so bili .seveda oškodovanci. Xa policiji so se trudili, kolikor so le mogli. u. vlomilska družbe ni bilo mogročei K^lediti. Nepojasnjen jt? ostal »vlom v Obrtno banko na Kongresnem trgu. prav tako v prostore na GostiLničarske zadruge. v Bratovsko skiladnico, v Hranilnico dravske banovine, v Gospodarsko zvezo in še tu in tam. Po 'vsakem takem vlomu je zavladalo v razburjenje v mestu. Kje za vraga se skrivajo prebisani svedrovci? Detektivi so švigali sem in tja. prebrskali vse, pazili i.:: ismwHAfl^ftti^HKflfmaiii: iibuiimiBiitsu'^iimaiwH: innuaim^Bimnauciniuir r^ni času. a tudi t iste. ki so bili izvršeni lansko poletje. Tako zlasti onega v blagajno Stavbne družbe. kjer so odnesli IV7.000 Din. Vlom v K niet.sk i hranilni dom v Tavčarjevi ulici so jim ni obnesel in tam so pustili listek z napisom : '"Smola!'' Prav tako tudi ni uspel vlom v Vokovo trgovino v Tavčarjevi ulici, kjer jih je v veži presenetil neki hišni stanovalec, ki je grozil, dabo poklical psa. česar so se ustrašili in pobegnili. Strašno jih je tudi .jezilo, da se jim ni posrečilo odnesti ročne blagajne iz pisarne "Isis" v Ko-menskega ulici, po katero so prišli enostavno med opoldanskimi urami. Hlagajjio so že držali v rokah. a so se ustrašili nekih žensk, ki so jih ugledali aa daj na vrtu. pa so- zagnali blagajno v čeber poleg poslopja in jo jadrno od kuril i. Blagajno s f>000 Din gotovino so 'pozneje našli v čebru policijski organi. Vsoga plena so pobrali svedrovci iz raznih blagajn okrog *{00 tisoč Din. Denar so seveda hitro zafučkali. Popivali so po gostilnah v Ljubljani in okolici, a vozili so se tudi v tuja mesta. Poli-eija še vedno krivi in zaslišuje, nevarno s vedro vsko družbo, da do kraja dožene. kaj -vse so snovali in počenjaj i. Tragična smrt vrle gospodinje. V Jarenint v ' Slovenskih goricah je postala žrtev krute usode komaj 27-letna vzorna žena in mati Rozalija Šef ova. gospodinja na Pareninskem vrhu. Ko je mož peljal proti domu voz drv, je priskočila na pomoč, da se voz ne bi prevrnil strmi poti. Ko se je uprla ob voz, se je veliki tovor nagnil in pokopal pod seboj mlado gospodinjo, ki je kmalu podlegla težkim poškodbam. Samomor pred poroko. Te dni bi se imela v Gornjem Vakufu vršiti poroka dvajsetletnega Josipa Matijeviea. Dau pred poroko je ženin postal nekako potrt, po 11 oči pa si je prereza 1 vrat in je kmalu nato izdihnil. — Kaj je mladega ženina gnalo v smrt. ni znano. Lov na tihotapce tobaka. Ponoči je prišlo v okolici Ba-njaluke do spopada med organi finančne straže in tihotapci tobaka. Fiiumčmi straža je bila obveščena. da bo večje število tihotapcev tobaka ponoči prišlo mimo Kotorvaroša. Stražnika -Matevž Koželj in Milan Tomijenovič sta v zji.sedi pričakovala tihotapce. Proti jutru sta opazila 1!) tihotapcev. ki so nosili nabasane vreče. Ker se na poziv niso ustavili. sta stražnika začehi streljati. Nekateri so tiho vrgli vreče raz sebe in pobegnili. Nekega ti-hotapea pa je krogla zadela v nogo. Finančnim organom je prišlo v roke 71 kilogramov tobaka. Ka-njeni tihotapec Petar Miličevič je bil prepeljan v kotorvaško bolnico. Samomor mladega dijaka. V Bosanskem Brodu se je odigrala tragedija, katere žrtev je postal sedmošolec Leopold Golob, sin premožnega obrtnika. Dijak je bil v zadnjem času zelo potrt. Ko je bil s svojim 'bratom sam v sobi. g« je prijel za roko in od-vedel iz sobe rekoč: — Z Bogom, v smrt grem! — Potem je zaklenil vrata. V naslednjem hipu je počil strel. Ko so domači prihiteli v sobo. so našli mladega dijaka v mlaki krvi že mrtvega. Malverzacije pri duhovnem sodišču v Šabcu. Kakor poroča beograjski list "Pravda'', je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Šabcu te dni \za peča til blagajno pravoslavnega duhovnega sodišča » ' * - $lM8 *» " $15.00 »f » _HMQ » $^J$0 » "--$2100 M H H0JQ »t »» ,, |||H M »» OSOJNI •• » ^ Mi.y Pnloulk flobl t $>ir— kraju ispla5Uo ▼ ^Urjin. nrnlsm MkaaMa tavrtujMua «a CAH.« upTTa«! M »ri^ojblno ft. w*ntopow*A* Tjwtvjo. strnil? «1 vseh strani, tl.i hi slisali nj meje v današnji Italiji deklo, ki Pred določenim kipom, ki mu j je .-lovstvo »h ta način stalo je bilo rešil* po v*ej priliki > kak- «ra je pokazal duhovnik, je obi-j vplivom K ume je. dokler .se m au- ;ne potopljene ladji-. Njeno /.una- >kovalee pomolil in na glas izrabil tika razsula ]K>d napadi barbarskih ujo.it. njeni črni. divji la-je okrrg svojo željo. V večini primerov jH ljudstev v prah. Ostanki Kuiueje temnega obra/a. v katerem go zaslišal čez nekaj časa iz notranjost in njenega vel kastnega Apolono rele temne, fantastične oči. so zbu- kipa čudno tuj glas. ki mu je bolj | vega svetišča pa govore še danes o j al i začudenje in gio/o. a govorila ali manj jasno pokazal pot \ ho nekdanii slavi tega kraja. Arheo- je harba ki. gnturalni .jezik, ki ga dočno 4L. Seveda je obisko . alee I lopi so našli med razvalinami tudi je skušala zaman napraviti razum- pred tem dogodkom podčrtal »vojn Ijiv 'jiega s sv >jim; sunkovitimi prošn jo z večjim ali man jšim da-kretnjunii. ' roin in tudi |wm»eje, če se je ugod- Morala ie biti kakšna Arabke. je ;>iti 11 r i 1 w r\" j okoli Kunieie je polno poo|o-li marmorni stebri velikega Apolo- j v;pi. niawPnis|in ;n bridko. Sled n o vega svetišča. Doljro ča>a so b-li. nja ,<|aj tll4|j predvojni duhovni, ki -o t^krbovali to sve- mnnjiti ,|e| ntoka. nekdunio dežele" liVe. voditelji ljudstva, imeli >o Viljema. Leta 1927 na- ■ m V- ii a njim in lju.Ut\*> -e jim «uff|t>ki r«Kiti I lllII ki oskrbovali ili se Min iinlaiijalo. Ko pa se je začelo zatekati k arah*ki prerokinji, ko jo njih vpliv vedno lwdj manjšal tu li darovi, ki ao jih To in ono IZ VSEH DELOV SVETA položaju m* našli izhoda. Nekega j ^ kfvi troj(Uf natl 4,^)0 m v isoko «H*e >0 stopili k nji in so -loiiov hram. so XBali duhovniki ljudstvo prepričati, da je umrla le telesno, nje diiii in posebno nje pre r mik i dar pa je po lio/.jem sklepu <».>tal š«1 nadalje v svetišču. Nje m- govoril ^kozi usta majnmr. natih soli. ki so slale v širnem svetiš "-nem dvoru. Verpil govori V svoji Kneidi o ntotini teh govorečih in prerokujočih kipov v ku-inejskem svetiičii. V antičnem sve-tu so uživali tako rek«*- svet«fvni kIovom in nHkteti IjiHlJe. rovni in Ik>- •jorovj Raz« 11 tega bi bilo pottvh-no stalno varovati promet prod n;:-p;»li divjaških domačinov. Sfiloli je notranjost otoka slabo poznana in skriva nešteviltie nevarnosti. — Vsled t<^ga je sklenila britski namestnik na t 'tnHju poročil izvedencem*. da se In pasiužil letalstv.:. LASTOVKE IX J AST TIE III I'osadka angleške ladje ''ljai^s liay" pripoveduje zanimiv doživljaj s dvoje nedavne Tožnje skozi l{*leče morje proti Avstraliji. Med potoma so se zatekli na ladjo o-giomui tropi lastovk, ki so ilali i>o-sitdki in pot ji i k nn mnogo opravki. l*ti«.*o so zast-tllo ne .<%aiuo odprti krov, ampak so vdrle tudi v dvorano in kabino, kjer so sedale po predmetih in potnikom na rajne. Med lastovke pa so >e pomešali tudi nekateri jasti-ehi. ki s*> počenjali i:a ladji svojevrstne predrznosti. — 1'morili so ladijskega kanarčka v klet ki ter napadli vodilnega čast-1 nika Scotta v njegovi kabini. Po ti milijoni! Sliižbo m o-zueej se mu je posrečilo, da je cunjo izpljunil in klical na pomoč. To je tako prestrašilo ženo in sina. da je žena |>obegnila in se iz strahu utopila v vodnjaku, sina pa so prijeli orožniki. Szeibert se bori s wart jo. • Ž RTE 1' EKŠEK l C11E V bližini Velfkoveo na Koroškem se je te dni odigrala nenavadna tragedija. -S4-lttnemu ju*reslovi»u--keniu državlj In bil limiti clyoniiti .» vasi ča-ov na|K»vedano ^ksekucije je bi!\ iskrenosti, saj so bil«' vase oci eist.t , kakor l"rba.-. rodom L/. Kranjske, zbral morejo biti čiste samo alineiskr oč-i i Ah da. pri hiši 10 <1 • 15 kmetov, da bi za-| l jubil sem vas blazno.. . Vam je ]>a slo samo Kksekutor pa je /;1 vojVo(lski liadslov in knežje premoženje, j boste tajili i Diana jr vzkliknila obupano: j — Kaj.' — Nesreč-než! Mar bi bila /jI a j Hi, če bit — Da ste ji prav luTvilnŠtnio dvorili. So, bilo tako.' Brat mi je umrl. XorheiJt, zdaj zdaj zard Vato.. . uiiiiait" za kaj. Človek je sem prav tako bogata kakor vi in vendar j mlad, zaljubi ima ljubim, kaj je na tem sem ]>rišla... Obdolžiti me take podlosti, rudnega, mene!... I11 zakaj i Nedvomno zato, krr nisem hotela iti z vami. ko ste mi predlagali, naj pobegnem. Obmolknila je in od »roz* so ji izstopile oči. Vraita so se (»Iprla 1*11 vsto]»il je vojvod:, de Champdoee. mrmrajoč nerazumljive be- or^fa ui mn^el pre]iričati. tla se moti. sedti hi režeč* se kakor nore«-. J — Kieer si pa nimat-ct kaj oeilati. — je — Rjizumete zd'aj. zakaj se mi spomin na nadaljeval irrof. — < M»sji«idi«"ne J>iane £Oto-najino ljubezen fiiiusi {—ie nadaljeval Nor- Vn niste varali. Kaj je mogla upati, da po-bert. — Ali bi si drznili govorili o sreči, «'•* stane vaša ž«-na t Ni mogla, k«M-111 imela ni;i bi stal ta duh mojega oeeta neprestano med belica. Ali. zdaj. ko je njen brat mruv in ko N«n-bert je «Hlprl in vprašal: — Kdo pa je .' — Jaz sem. Noi-bert. jaz, Diana. Spoznal jo je in vzkliknil. Izrabila je tronutek in ker je bilo okno zelo nizko, zlezla v sobo. še preden jo je mogel Norbert zadržati. — Kaj hoeete l — je vprašal Norbert pre-sene«Vno. — ]k> kaj ste pa prišli .* — Vi se fioroeite z gospotličpo de l*ny-mandour? — je vprašala. — Da. — Saj dte trdili, da ljubite mene. Vsi spomini so oživeli pred Norbertovimi očmi. Stopil je k Diani, rekoe: — Bil sem «itr«x"ji. Življenja št nisem poznal. ko mi je nesreeim na ključe prive«llo brsinil izvršim. imel prideljenega žandarja z na-sfijenim bodalom. I "rbas bil no poročilih rtelo ogorčen zjiradi ek--ekueij? in varnostni organ ga j>* moral večkrat posvariti. Tako je v obrambo eks^kutorja ti>-il puško z naoljenim Ixxlalom. Tedajci pa se je 1'rhas t;iko nesret-no obrni! in I padel, da >e mu je haionct zaril luiravnost \ sr«-e. zarodi česar j<- i krvavel in iytrijske oblasti mi nekaj iw n«. dogodku poklale na kraj dogodka k'»inisijo. ki je M'verla dala prav orožniku in napravila za dogodek odgovorno ne-srečno žrtev i/vršbe. da vzame grof Oiitave «l«* Mussidau gospodično Diano «le Sciuv< b«nrrg. Marie je <»tikimala z glavo. — To se mi zdi verjotiio — je dejala — Diani j«* šel«' pred dobrim ird-nom umrl brat. — To je en razlog vee. Zdaj je bogata dedinja. Oetav«' je fant od far?.. . tiie čudnega lii ne bilo. ee bi se vzela. Norbert je najprej zardel, potem pa prebledi. Bil je tako razburjen, da je malo manjkalo, da ni izpustil albuma iz rok. Orni' d«* Pmmandoiir je nadaljeval: — Si«4«1!- pa odobravam nane n grofa de Mu-sidana. kajti Diana je izre«hio pošteno, simpatieiH» in lepo «l«'kl«'. Prav kar s:in jo srečal, ko je prihajala od mamiee Rouleau. Ona barva ji z«do «lol»ro pri^toja. Bogme, žalna obleka je kot nalašč ustvarjena za blondinke.. . Toda. pardon, op: vam tu njene vrlin«', kakor da l>i je ne poznali bolje od mene.. . ' — Da. vi, gospod markiz. .. I*a vendar >ui — PriKeiiani vam. gospod grof. iLa.--krzaradi ka- POTEOXJEM P Alt LAMEST ARC I Skupina trancoskih desničarjev je. vni geografi i in zgodovini. 3Ied njimi so možje, ki so dali res potegniti, da žive na Novi nama ? S prstom je pokazal na okno: molče j-zlezla nazaj iz spalniee. Toda nd jeze in ljn bosumnosti se jr kar dušila. — Osvetim se. Norbert! — je kliknila. — Na »videnje! XT. hiše >0 opremljene z električno razsvetljavo, vodovodom, kopalnicami. hladilnrki za živila. Mestna t^ektrarna dolnje ;» moških in .»t> žensk (zaradi družinskih nesoelasij. 118 nao--kih in lOti žonjjk zaradi neozdravljivih bolezni. 10"» mošikih in 25 žensk zaradi neugodnega gr*»j>odar-skega položaja. Ostali .so šli v prostovoljno smrt v duševni zmedenosti, zaradi nesrečne ljubezni in zaradi žah-sti nad umrlimi bližnji-ki. DOBlf'KASOSXA TATVIXA L. 1921 je bilo nekemu kmetu v šloj^ijskom Falkeabergu ukradeno 10.0(H) mark »rotovine. Denar jo prinesla k hiši kmetiva nev«»sta Zii doto. Poizvedbo o tatu «0 ostale jalovi. Pred kratkim pa je prejel «»kra«leni kmet pisnih in nakazuieo ?.a 000 mark. V pismu stoji, da mu jiošilja denar nezaianee. ki mu je pre-teneo. IXDIJA V ŠTEVILAi: Angleška vlada objavlja rezultate zadnje statistike ljudstev v Indii. Indija ima S53 milijonov dua. tako da pride po številu prebivalstva ta koj za Kitaj ako. Na četvorno miljo odpade v Indiji povprečno 191 dpi, t BeludUfetanu pa le 9. Vpcakoje je, neki Portugalec. Pt»ter iz Siraku-ze (!) ;J0 let )ired o«!kritjem Amerike stopil na brazilska tla — in kar je šo bilo takšnih ne>zmi*>lov.... QBUVBUEXA DEŽELA Palestinska vlada je objavila računske jKKlatke ixa devet mesecev lanskega leta od 1. januarja do 1. oktobra. V tem času so znašiili do-ho .. ^ jateljstya. (iospodiena de Puvmandour je hotela prvotno zaupati Norbertu tajno svojega sn a hotela mu je odkrito priznati, da ljubi drugega, da hoče vzeti Norberta samo pod pritiskom in ga lepo prositi, naj se tej zakonski zvezi sam u]we ter prevzame vso odgovornost za posledice. Bila je pa preslaba in v liipu, ko je že hotela izpregovoriti, se je zbala Monsieur de Puvmandour je pa bil na eas zidane volje, vozil se po okoliei in pravil povsod, da se njegova liei nioži. Norbert je hoflil vsak dan k svoji nevesti in ji nosil krasne šopke. Vsak dan so ga odvalil a* salon, kjer je izročil šopek Mariji. ..... ................ ......potem sta pa nekaj easa prisiljeno govori- Jeruzalemu in Tel-Avivu s<* gra-' la. Še najsrečnejša sta bila, «'e jii je vzel grof d i jo nove modeme mestne četrti. v! Pn\nnaai«lour s seboj na svoje tibieajiK' iz-Ilajfi se gradi veliko pr^Lstaniščej *]lfK|t, po okoliei. itd.) in v miljedeL^tvu (motorni v .. . , . plugi so spremenili v polje dokaj! Neko«-, ko s«> sedeli kakor obieajiio v sa- reline med Jafo iu Hajfo ler tudi k>nu. je prišel grof tie Puvmandour 111 li.'i podrugotl). TJritska vlada ni poseh-1 obrazu se mu je poznalo, da prinaša zaiiinn- no naklonjena židovskim priseljen-' vo ^ovieo. tem. ker ne mam releži uradno . . ... . v __ , , , ___, _ ie vzkliknil ze na pragu. poro«-do kot glaven -vzrok jros-j>o- _ v 1 .v . , . . 1 , darskega napredfka «ležele pom>veu| ~ Znpaai 111 Zlipillk bosta llliela letos O-pritok evrojiskih in ameriških Ži-'bilo dela. je bogata, )»i l»ila stvar drugačna . .. Xorbertova poštenost se je i»ri t«'l» grofo-vili besedah ta"k«> upirala, da 11111 je /.«• silil 11a jiy.ik žaljiv «nlgovor. Vendar s«' j«' pa premagal. Bil i»a tako razburjen, da ui ostal na večerji: izgovoril s«' je. tla skrbi, kaj je z očetom, in kmalu se je poslovil. — Kaj! Po vsem tem. kar se j ! zgfnlilo, da bi nt' mogel pozabiti na njo i? — se je jezil sam nase. — Vem. da si' je igrala z menoj, bil stln samo orodje njene podle časti-lilepnosti. hladnokrvno je snovala umor mojega očeta in jaz naj bi jo še ljubil! Norbert je zašel v svojih mislih tako daleč. da je ze začel razmišljati, ali hi 110 bila smrt zanj rešitev, ko je na p«d i k Champ-doi-u zagledal pred seboj hčerko vdove Roii-lean. Mtopila je iz grmovja, kjer je že dolgo čakala nanj. — Nekaj vam moram izročiti. gospod markiz. — mu je dejala. Y/.A je pismo, ki mu ga je pomolila, ga razpečatil in čital: "Pravite, da vas ne ljubim: nepobitne dokaze hočete i No torej, odpotujva drevi. Izgubljena boni, toda Vaša. Premislite, Xorbnrt. še je čas. Jutri bo že prei>ozno." NA T) A1, J EV A N J E RT.EDT dov. ki znaša do 1000 ljudi na me-i Marija je vprašujoče pogledala očeta, m*. Seveda pomeni njih prihod tu- — Je fako — je nadaljeval. — Prav di pritok novUi kapitalov. Edino kar se])l 0 svatbi, ki se bo slavila po seneo meče na to sol učno sliko o- .. . . , . , ,, .1 •n_.:i,1 i„„m.i tavska pogodba brit skill dominjo-l^VajHU HI KI DO liuau \lgiliia ^ muj.i. nov, ki s<>«e lani zmenili, da bodo[ ~ kaksill svatbi? varovali svoje oziroma kolonijahio] Grof de PinTnaiidou/ se je . skrivnostno pottročje pred tujskim uvozom .s ne§iuehllii. pomočjo zaščitnih earin. Palestina j —|-ar vama zdajle pOVem, OStailC se nahaja i»od britrfto upravo, a ^^ nallli _ je dejal. — Notar Oailivet lili t rveda1'kako ta s to- fjo- °b]ju- Febno mira pomaranč, ki b»ti sem mu v* moral da ne erhnem o tem ^ - — . .. beeadice. Cujtja torej: zdi se, _ Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" J -- : ' . „ . ■ • • ■ . - —— ---:- ~-■ O L A 8 NARODA* HEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 3, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Tri lepe sestre. i ROMAN IZ ŽIVLJENJA: i= Za Glas Naroda priredil I. H. SOLA NEMIH 40 (Xadaljevanje.) jo j«* spremil .skozi Angleški park do Koenigs- 1 lam I d Plorstedt strani se. Tukaj (riztJa obstoji in mu pomuli roko. ,, , , .... ., ... . . i »ii . j. - • • ii novo izobrazbo se m kaipada mli- — Pozdravljeni, gospod rJorstedt m sprejmite mojo zalivan* _ _____^ . t...... . /t za vhšc zaupanje. In «e iskreno prošnjo: izogibajte se moje sestre! Vsekakor je težko reči. ali so vee- j ji bedniki sle]h«i ali gluhonemi. •— Kdeji ne vidi lejxrte božjega stvar-tva. dru«ri pa ue more nikdar nikomur razkriti svoje duše. Vendar je obema prihranjeno spoznanje človeške grdolie. Gluhonemei so bili v starem in in srednjem veku št- večji nesrečneži kot daneK. Takrat so bili oni delavci najtežjih opravil; za nji- menil. Saj so celo i*aziunni (Jr- —- Ravno tega ne morem! Mogoče. y;ko mi sama pravi v lepi j Flore ne i — ICo pride domov, je bilo za njo že pismo. Pisala ga ji je Dora. Sporočila ji je, da pride prihodnji torek v Monakovo, k.jer misli nekaj dni ostati. (jrsHa je komaj mogla pričakovati tega dneva. Solznih oči se pozdravita obe sestri, Komereijalni svetnik je bil skrajno ljubeznjiv, toda ni jima dal nikake priložnosti, da bi se sami zaupno pogovorili. In <»izela bi ji bila tako rada povedala o svojem sestanku s ki mislili da j«' gluhonemee nes-po- koImmi izobrazbo. Ari sot el je mejni!. da j«* sieer možna delna izobrazba tndi pri gluhouenieu, toda strašno težko jo je raložiti. istih ! misli je bil tudi Sveti Avguštin. Rii d i takih nazorov se ni mogla pri 'nobenem gluhonemeu pokazati kakršnakoli inteligenca, raketi pri o-ki so bili umeit.niško nadarje- . .. j i • i -ii i j • ni. Navadiio so ti bedueži žalostno Morstedtom. da bi bila pri kakem srečanju z njim na to priprav-!.. ..... . ., - životarili m le tu pa tam se je kd ) naiel, ki je tafcejra človeka naučil pisati in brati. Sele proti koncu IS. stoletja se la bi gluhouenieu pomagali do L'.obrazb'.-. Prvo šolo za gluhonemee je osnoval leta 1760. v Parizu opat tie I* Epee. a že leta 17i><) je ustanovil / ptd->bno šolo Samuel Heinieke v |Li'l>skeiu. Ti za\'odi pa so se' jmla- in je iz nje očarljivo gledal njen lepi ; 1 * *.. Jt ' . J * ~ , - t, r - v iii 1 goina tako razširili, da lih te bi o rili nakit. Zaradi erne barve obleke je i , . , . _ J *' Ijena. Ifosemann ji pripoveduje. kako očarljiva je Ana v svojem delokrogu in Frit-za K i ess 1 in ga ni mogel prelivaiiti. Obema *e sreča kar smeje iz oči, tsiko da bi jih človek skoraj zavidal. .. , ... ....... . . . , „ , i t »javlja prvi namerili poskus Skoro /. oeitajoeim in izrazitim pogledom na Doro je to rekel. . , ' .... Xa njenem I epom. bledem obrazu so žile drgetale in -zopet leže nanj težka resnoba. ^ Vsi trije sede v elegantni obednici Palast hotela in na lepi žon- ski postavi je postalo vse pozorno. Dora je svojo potno obleko zamenjala .s črno zidano obleko. ki je bila globoko izrezana vrat katerega je krasil biserni nakit. Zaradi črne barve obleke j< . : -i • liti * x. j . . »i pred vojno okrog 400 z nad <>0.000 iula njena bledoba se ve-rja. Nenavadno krasna |e bila v tem obla-1 1 . . gojenci. Po vojni se j-* to število še povečalo. DaJies ra/likujeino dve vrsti glu- j honeincev : one. ki so od rojstva ill one. ki so postali katera vmešala v razgovor K sosednji mizi no sedli štirje gospodje. V začudenem strahu se od p to Dorine o-'-i. Za sekundo jo niine samo zatajevan je. kajti med njimi je bil IJaraid Florstecit v »elegantni večerni obleki. In tSizela je opazila na Dorinem obrazu, da ni prav nič vedela o njegovi prisotnosti v Mouakovem. Tmli lfiiseuumn ga zapa/i. t M presenečenja mu za.stane bese-nato pa vstane, da pozdravi mladega umetnika, ki je tudi vstal. pozdravi gospodo. Medtem pa (iizela najrio pove l>ori. da je .->re<"a !a Florstwlta. Komereijalni svetnik se 20pet Trne k damama. Klorstedt — kako *e je popravil! Ali ve?,te. s kom sedi tam-Pri tem omeni tri zelo slovite umetnike, ki so biti splošno uiani. .Intri si bomo ogledali njegovo izložbo. I11 zdaj mi je vendarle žal. da seju uiti tedaj '»dklonil njegove slike. Imel «em tedaj pravo sodbo, toda tvoji predsodki. Dora — • Dora zamahne z roko in ga hladno pogleda. Temne Florstedtove oči so se bliskale proti sestrama in v pozdrav dvigne kozarec. Komereijalni svetnik je naročil prav izbomo kosilo, da so slavili zopet no svidenje. Toda Dora je jedla samo malo. Zaradi tega se je je pritoževal in rekel, da ga zelo skrbi in da bo pustil, da jo , ^ . vešč Zdravnik preišče. <> tem je govoril zelo na dolgo, ne da bi se!" 1 iOU< UI* . I kesn 'je taki. r i;'.ioh>«rija je dognala. tla s«> rodijo glulioiiemci v onih zakonih, ki sestoje iz sorodstva in da da Naslednji dan se ustavi pred hišo dr. Ileimroda eleganten avtomobil, iz katerega i/*s 1 opit n komerei jalni svetnik in Dora. Z veliko radovednostjo občudujejo služkinje sorodnike gospodinje. Zdravnik, če gar uradne ur« si bile ravnokar končane, je pozdravil gospodo v sprejemni sobi. Z veliko Ljubeznjivostjo da Gizeli za celi dan dopust. Uzh si bo danes že pomagala tudi brez vas. četudi ji bo težko, — je rekel doktor. fiizela pelje sestro v svojo sobo in tako sta imeli saj malo časa tza zaupen pogovor. Medtem pa se komercijaiLiii svetnik navzlic Ciizelini prošnji ni mogel premagati, tla ne bi doktorju povedal o Oizelinem družabnem, stališču. — Svoji svakinji veni v svoji hiši ponudil s tanovanje, toda Hernbaiiseuove komtese so vedno znale prodreti s svojo voljo, kakor tudi najmlajša, ki je poročila navadnega posestnika. Tudi Gize-la .je zavrnila njej primemo ponudbo nekega bogatoga Amerikan-ca in ga je odslovila. Četudi .so doktorja zelo zanimale te 'vesti, ga vendar niso preveč presenetila, kaji i vedno si je mislil, da mora njegova gospodinja priti \/. otiličine družine, kajti v*e njeno obnašanje mu je to rajuuieva lo. Dora Atoji pri oknu 4«izdine j»o|j. iti njen pogled plava daleč gol j dreves* AjujU-škejm parka. V ostrih obrisih so visele sole veje proti medlo m««dr« mu drrrMbfiskmii nebu To j*- s^iaj pojr kralj^Mr«. <;iz»*la ! X k»t»-r^-tt» — pth-iitiH »rrrn« l»i hoi«-!« zaimiti |«.mi!..v*iij,- v »otriaili bej^tab. — S w I* hotela /i*mi**tij**11 lt*.rar S^m ^ma »vo.ia jru»podariea greni, ako mi m kaj |*rar. vprHetH mra/. dvigne Ihini rami tukaj «1im )«• iMi'usiiiri. tukaj tudi ahaiij« Ijmlj*-. .'♦■na. fiizela' Saj ute (Minul*! Ilfimrod j^ lej 11 uiiiiui lu meni mi. prikupljii govoriti in odgovarjati. Seveda j" tu potrebno pred vsem dobro opazovanje. X a mesto ušes poslušajo pri gluhonemih rinei < teror strah, a ta je pogoj za obstoj sovjetske vlade. Le v redkih iz-jemnih primerih, ki so pretili z mednarodnimi neprilikami. je opuščala GPU svoje načelo in se zanimala fji osebno usodo tega ali onega inozenica, umetnika, znanstvenika. Sicer se ne zmeni ta tovarna pki 111 uke in mrliče. V« tli svojo razredno socialistično politiko in podpira tri oj^le v sovjetski hiši. Ko j:» zmanjkalo živil, je oprala GPl* Stalina s tem. da je ustrelila in-ženjerje in uradnike, ki so "nalašč ovirali*' prehrano. Ko morali sov-jeti na debelo prodajati les. so poskrbeli krvniki za desettisoče brez-plačnfli doživljenjskih sužnjev: GPl" je ustvarila "ledeni pekel'" v pragozdu severne Rusije. Ko j • zaJitevalo ?>taJno večje m*«adovolj-stvo v notranjosti izdatno čiščenje koiuuirstične stranke, si1 je •/. uspehom lotila GPU nove naloge, ki jo vrši tudi zdaj. Ko so sklenili bolj-še\ iki obračunati z versko zavestjo. je vodila GPU tudi cerkveno politiko. Iitleči krvniki so podati trla vna opora sovjetske * "socialist i-v Mosk\ i imajo obhajajo sedaj da. medselxi - j njeno krvavo obletnico. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ( F HANK SAKSER) 216 WEST 18tta STREET NEW TORK, N. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE E53 I Ed g mam H pa v gorkih j»okrajinah. Ke.-ne/.^a gUUioneniost nastopa po nekatt»riii možganskih obolenjih in nekaterih infekcijo/jiih boleznih r'-lasti pri o trokib. Ttopi »"-i^to jrluiio-iicuio>t |m> šarlaiitl. Zdi >»«*. da je večkrat tudi glu h ost kriva neuio->li. zakaj v šolah za glulioiienie se gojenci muokrat oaiiee tuili go\ o-riti. V šolali uporabljajo dan<*s dve metodi: glasov 110 in kombinirano. Glasovna je uvedena skoro v vse šole. a 1 »listo;i v teui. da .se gluhonemee uauči ii^govarjati izvesti it j;l«ts. a zatem spaja te glasove, nemo palec in 'ka.ialee v krog. črko *4<)"; a ko kazalec in sredinec iz p roži m o (o-stali prsti morajo biti stisnjeni), dobimo črko '"v". l);j se otrok na-tiči izgovarjati posamezne glasove, se mora s prsti dotikati grla učitelja, ki govori, graven pa mu mora gledati na gibanje ustnic. Ko pa izgovarja otrok sam. 11 pije s pi-sli sAOje grlo, a Istočasno gleda v zrcalu sebe in učitelja. Z raznimi metodami se tla doseč', da se nekateri gluhonemei nauče Že od aprila preteklega leta izhaja v Johauuesburgu ča. opis, ki je vedno tiskan v šestih jez;kih : v angleškem jeziku, v jeziku Afri-kaiulov. Zli lov, K.sfluov, L**sut'>'- io Sechuanov. X*a ta način po^kil ta časopis vodilen f.a Južno Afriko in si je že v tem času pridobil ti-(w* naro«'nikov. Kakor pa je ta list v svojem uvodu povedal, tla bo prinašal predvsem p: ročila. ki bodo Ziin inala \'se južnoaf^ške čr u-ce in «iih likrati iz »hraževala. P<> leg tega pa misli list občutje ;-kup- JČne'T državnosti in m.-ti teh južnoafriških rodov o- dovolj vzroka, da krepiti in kolikor s * da. medsebo"- I nit»nr» krva na nasprotst v a izgladiti. V uredništvu lista s t Evropci in domačini kot enakovredni delovni člani. V.-ak teden obravnava list o razmerah a-meri:kih črncev. Ze nekaj časa -kušajo v li.-tu »nekateri belci i ra '.-preža ti zgt»dovino lt«:ntu-črncev. o j'jihovi pradomovini in sedanjem položaju v družbi stalili južnih ATrikancev. Xi pist-i te rubrike loot; saj wmlar nimajo l.antu - črnci nikake pisane zgodovine, tudi ne kulturnozgodovinskih ostankov, marveč le ustno i/.ročilo. V JUGOSLAVIJO Pr»ke Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnita PARIS K). F EMU'A RJA 4. Marca — 2S. Marca C^AMPLAIN 13. Februarja — 11. Marec LAFAYETTE 18. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV J ti G OSLA VI JE Za poj 1*1 i la In potna nate vpra- ftalt« naš« pooblaščene agent« cJrencK JQjna 19 STATE STREET. NEW YORK zelo lahko nasiti rodbino. Oče se bo najedel, drugi člani rodbine pa dobe injekcijo njegrtve krvi, pa bodo vsi siti. KAP MED OPERACIJO GLAD V KRVI Kri začenja iprrati važno vlogo v lečenju bolezni. Mnogi učenjaki so mnenja, da so nekatere duševne in živčne bolezni posledica ,s<' **c obotavljajo i pomanjkanja ali preobilice goto-preolitičiie uprave. Ta vest mora pretresti vsakogar, ki si predoč! njen pomen. Sovjeti so laiiko ponosni na koristno delovanje GPU in mrka šala ne tolmači zaman v ljudskem je-;'.iku te krilatice z '"Gospodi, ponn-111 j usopšili!" (ITsmil; se umrlih, o. (Jos'jiofl.) Xobeni krvniki v svetovni zgodovini nLso delali tako na debelo, tako izdatno, smotreno. ne-usniiljeno '111 psremeteno. GPU je zasenčila sloves nekdanje srednjeveške inkvizicije in teror vseh revolucij v starem in novem svetu. Sovjetski morilni stroj je preračunan na množestveno produkcijo in se ne ,/meni za "preživeli bur-žujski individualizem" z osebno od- vili .snovi v krvi. In le.'enje mora • tem računati, kakor računa tudi pri prirojeni ali po potresu inož-^tinov nastali slaboumnosti. Husk i učenjak t'nkieev j>" p« nastopil s podobno t rdi vi jo indi o gla du. (.) tem zanimivem vprašanju razpravlja "Kosmos" v eni z.ul-njih številk. Občutek gladu ne nastopi samo pri praznem želotlcu. kakor smo vajeni misliti, temveč ga tvorijo tudi tlrugi pojavi. To je dalo o-menjenemu ruskemu učenjaku po hudo. da je jel delati zanimive poskuse. Sitemu psu je vzel nekaj kapljic krvi in jo vbrizgal lačnemu. Izkazalo se je. da je bil lačni pes takoj nasičen, čeprav je ime' želodec še vedno prazen. Pes, k; je bil pred injekcijo zelo lačen in je prosil jesti, je zadovoljno lege' in se ni več zmenil za jed. kakor pes, ki se je bil pravkar do sitega najedel. To priča, da krožijo po krvi lačnega bitja gotove .snovi. po pov/zročajo. da se želodec skrči in potem šele sledi občutek gladu. Morda pridejo učenjaki v tloglednem času tako daleč, da bo Tz »Milenhurga poročajo: — V bolnišnici v liarelu se je primeril nenavaden dogodek. Zdravnik dr. liiikeu je imel na operacijski mizi nekega bolnika ki bi 11111 moral izrezati gnojen tur na vratu. Operacija se j«' začela v ugodnih okolnostih. Ko je bil kirurg na naj k oči jivejši točki, pa mu je nenadoma pozlilo. da je moral odložili rezilo. Odvedli so ga v sosednjo sobo in pozvali drugega zdi avuika. da bi dovršil Kuk<'-novo delo. X a dom est ni zdravnik je prišel. bolnik je bil medtem ž«' izkrvavel in umrl.- Istočasno je v sosednji sobi izdihnil dr. Itii-ken. ki ga je med operacijo zadela kap. iz*--te-iti pn feiij Žejo pameten ličen in zeli! ]»>un!ovari m«* MM i *av lalik Kot bi ji — \ - S^mU. ICaH — \*e IkmIi u za P men 1 mu d>de-r zdravnik • "»r«! jo o-iro y, y nmuuH«. onajr z glavo hi ]M*tlovi : prik «|»1 ji v * 4 V*ar -s»-ui v leti* «. odkar sem tn-ka). že naučila' Mnogokrat mu tmniagam pri njegovih obiskih. zU-^ti pri otrocih Seitaj imaiu iMi|H»limma drugačen |mjm o življenju, živi j« ti je (»omeni mrh dolžnosti. I»or* s». ZMiti^jivo iu«Hr> iti si „ svojimi majhnimi rokami za- HŠ«s.i * — O. kako m»\ ra/.iMi IicmnIii dolžnost! Življenje je Iep4»ia' Živ-■ - p r i*t a vi tiho in vroče ji zaža re oči. — Ali ima« M-daj IjulK-aeti ? Tedaj uraMi* «irmj* v Ooriuib očrti, trepalniee ** zapro. da tu* lei»le na njenem biedent obrazu kote temiui nenea. ~ Dora, tudi Ilarald FHorstedt gre v Floreneo kot vidva. — pravi G i zel a l>or* Mreae po e^leni žKofu. — . in zelenorjav • Mlteuek v kožni barvi. Uoliie obi .sti |H»vzhM-;tjo [Mxl«tčne vrečice iti zanje, kakor zii bolna j»-tra ali žolč je tipična neka nue-nkasta barva v koži in wVsiiili jabolkih Želtnlčiie iu črevesne b<»lezni p<»-vzri»čajo vedno temne obr«»če •» kroLr oči. ki se čeMokrat končujejo z majhno odebelino na lieu Sladkortia l»«»lezeii s«1 kaže v majhnih rjav«»-mieni!i zrncih p«»:l očmi. Krvne bolezni zaradi slabe krvne sestave povzročajo vdrta lica. koža postane motna in suha Ženske l>»»l»»zni .spoznamo pi srlohokih sencah okro« oči l*ri nekaterih teli bolezni se obrazne po teze zabrišejo. Tako bi 'lahko za najrazličnej še bolezni navedli polno tipičnih znakov, ki se oči t njej o v obrazu Zdravniška veda jih danes skrb no proučuje in ji pri diagnozi v veliko pomoč. Vsekakor je dobro. da se da človek preiskati, če opazi v .svojem obrazu podobne abnormalne znake. Dostikrat se lahko s tem ubrani pravega izbruha bolezni ali pa še česa kuj iega. SHIPPING m NEWS 4. februarja: Con te ill Sa vula. v Genoa 8. februarja: l.eviathan v OlierlKiur^ Hamburg v ClierU.ui* 10 februarja: Pn ris v Havre 15. februarja: Bt-r«-iisaria v Cherbourg: 16. februarja: I>eiiIs,• hlaud v Ctierbmirr 17. februarja: Kuro[iii v Kremen 18. februarja: t'liainplain v Havre iCt-jL v Uetiia 22. februarja: i:i-t-nii'ii v i:renjen 25. februaija« Come ili S:i vola v r.enna Majf.slic v CliertMjur^ I. marca: Aquiiania v Cherbourj; I*resiilffit Uo.iM-v. II v llavre lb.-rl lir.Uin v Haniburg 4. marca: 1'aris v Havre Snturnia v Trst Vrcnilam \ i:r.'.s«lt'(i v Hremen 10. marca: t>lymi«i<- v ClirrlMHii s II. marca: I'liamptuin v I lavrt-i;>-x v Cti.iia 14. marca: Hri-lllfli v elllefi 15. marca: l»<-uis. lilaiiil v Hamburg 17. marca: Aiiuttania v i'hi-t!iiiiir^ 18. marca: l-if.>\. It.- v 11.l\ re «"»rit>- .Ii S.ivi«ia v noa 22. marca: Kur* |>a v i:r»*nien Manhattan v ILivrr j New York v ll.uiiliur; i 24. marca: l*ari» \ Havre I M;ij»-sti<- v 1'tirrhniiri; 25. marca: Augustus v e.rnui 29. marca: Alt.ert 1'allin v Haniliurjj 30. marca: Ilr.-tm-n v I'-rem iti 31. marca: Olympic v Cherbours 1. aprila: l!ex v f len na Ohamplain v Havre Volendam v ItmiloKne 5; aprila: Aquitiuiia v Cherbourg Hamburg v HanibuiK 7. aprila: Europ.i v Riemen 3. aprila:' J!e d.1 France v Havre Conte «li Savola v Genoa 12. aprila: Deutscbland v llambi.rg^ 14.aprila: Stati-nilani v IVmlngni Saturnia v Trst 15. aprila: Parts v Havre Bremen v Uremen 18. aprila: Majestic v Cherbourg 19. aprila: Manhattan v Havre-New York v Hamburg 21. aprila: Olympic v Cbe.rbouaip Alaurct «iniu v Cherl>ourg 22. aprila: Ch:imp!ain v Havre Kotna v Certit