Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpltian 16 gld., xa pol leta 8 gld., za četrt lata 4 gld., sa jedem
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., xa četrt leta 3 gld., u jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. vef na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravništvo ln ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je ▼ SemeniSklh nlleah St. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, UriemJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredni it va telafdn - itev. 74.
V Ljubljani, v ponedeljek 1. maja 1899. Letni!* XXVII
Štev. OO.
Vestfalska pisma.
(Dr. J. Ev. Krek.)
I.
„Wer uns'res Landes Sitte ehrt Und auch dem seinen hiilt die Treue, Hier ist der Sitz an unserra Herd, Hier uns'res Bruderkusses Weihe 1 Wer fremden Volkes Herzen stellt Gleich seinem in gerechter Wage, Hier un'sre Hand, dass er das Zelt Sich auch bei unsern Zelten schlage.
Prav je zapela največji pesnica vestfalske zemlje Anneta Droste Htllshoff o svoji domovini. Tudi Slovenci skušajo resnico njenih besedij. Žalostne razmere v naših slovenskih deželah, ki ne morejo dajati dovolj kruha svojim sinovom, kažejo mnogim izmej naših pot na tuje. Vest-falski južno zapadni kot jih šteje na tisoče. Ne bo jih kaj manj od 10.000. Obrtno življenje se je v tem kraju zadnji čas čudovito razvilo. Premogo-kopi rastejo kakor gobe po dežju. Železni obrt napreduje tudi naravnost čudovito. Nikjer na svetu ne dobiš toliko železnic na tako majhnem prostoru, kot tukaj. Dortmund, obrtno središče, šteje že 140.000 prebivalcev; nedavno je bilo še primeroma neznatno mesto. Leto za letom mu pri-rašča nad deset tisoč ljudij. Kraji, kjer je še pred par leli živelo nekaj kmetičev, so se razširili v velika mesta, tako n. pr. Ilerne, Castrop, Bottrop. V Bornig Sodingenu, kjer ravno prebivam, je bilo pred desetimi leti komaj par sto ljudij. Danes jih šteje ta kraj nad 5000, med njimi 3000 katoličanov.
Razvoj še ni dosegel vrhunca. Delavcev Se vedno primanjkuje. Naši ljudje delajo v premogovnikih. Večinoma so taki, ki so si že preje
LISTEK.
V sloyo prijatelja bogosloven
Janko-tu Bartel,
umrlemu dne 20. aprila 1899.
Le tecite, solze, in močite to bledo, angeljsko-čisto truplo, kajti niste še objokovale blažjega, plemenitejšega bitja! Le žalujte, ki ste ga poznali, a vaše solze naj bodo solze udanega srca, ki moli dan na dan: »Zgodi, zgodi se Tvoja volja!« — solze vernega kristijana, ki ima zemeljsko življenje samo za trudapolno popotovanje, ki ob smrtni postelji kristijana s polnim zaupanjem poje: »Le križ nam sveti govori, da zopet vid'mo so nad zvezdami«; tembolj ker vemo, da je »njegova duša dopadla Bogu, zato je hitel ga vzeti izmed hudobij.« (Modr. 4, 14.)
*
* *
Pokojni gospod Janko Bartel je bil rojen Pod-gradom na Dolenjskem dne 16. januvarija 1877. Gimnazijske študije je dovršil v Novem Mestu in potem je VBtopil v ljubljansko semenišče. Že kot dijaka ga je vse ljubilo. S svojim prikupljivim vedenjem, s svojo ljubeznjivostjo se je prikupil vsa-
doma — v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku ali pa na Gorenjem Štajerskem s težkim rudarskim delom služili kruha. Delo je brez izjeme akordno. Šihte so osemurne. Slovenski delavci se odlikujejo po svoji pridnosti; zato jih radi vsprejemajo. Zaslužek je v primeri z beraskimi plačami v domovini zelo dober. Navadno zasluži rudar tu po 150 do 180 mark na mesec. Doma ne pride rudar niti na 1 gld. na dan. Poznam tudi take, ki redno pridejo celo na 200 mark. Za čuda! Premog je tu mnogo boljši — tako imenovani smolni premog — in vendar mnogo cenejši, nego pri nas, delavci pa mnogo več zaslužijo. Vendar vlečejo tukajšnje premogarske družbe ogromne dobičke. Delnice borniške družbe imenske vrednosti 1000 mark stanejo sedaj 11.000 do 12.000 mark. Harpenska rudarska delniška družba je imela meseca marca 1899 v 28 dneh 765.000 mark dobička. Leta 1897/98 ga je štela 7,787.223 mark, 1897/96 6,928.000 mark, leta 1896/95 5,013 400 m. — II i bern i a je imela letos meseca marca 611.380 mark (februvarija 560.906 mark, meseca marca 1898 — 461.445 mark; celo leto 1898 — 6,086.402 mark) dobička. Rudarska družba »Kralj Ljudevit« je na dveh šahtih meseca marca v 25 dneh spravila na dan 46.334 ton premoga ; čistega dobička je štela 93.046 mark.
Potemtakem je umevno, da vlečejo delničarji dividende po 20 in še več odstotkov. Sem pridi, kdor hočeš videti veliko-obrtno gibanje. Država povspešuje to gibanje čim najživahnejše. Železnice so skoraj brez izjeme v njenih rokah ; vozne cene so primeroma majhne. Po nekaterih progah gre vsak dan do 200 vlakov. Kakor na veliki cesti vozovi, drdra vlak za vlakom. Država je vlani in letos skopala od severnega morja do Herne in
kemu, kdor je le jedenkrat govoril z njim. Ker je imel tako čuteče srce, kaj čuda, da se mu je vnelo za glasbo, katero je gojil z vsem ognjem. Novomeščanom je gotovo še v spominu zali deček, kako lepo je prebiral strune na goslih pri dijaških veselicah, kako ljubko je prepeval s svojim srebrno-čistim glasom.
A če so ga že kot dijaka dičile naravne kreposti v polni meri, kako lepo se je razcvetla njegova duša še le v semenišču, kako jasno je za-blestela v službi božji kot najčistejši kristal. In res se je pokojni Janko vstopivši v semenišče popolnoma posvetil služjitfbožji in pa svojim stanovskim dolžnostim. 4lwljivejšega bogoslovca bi težko našel v semenišču. In pri svojem učenju ni bil površen, marveč hotel je vsaki stvari prodreti do dna.
Pri tem pa je bil odkritosrčno pobožen. Večkrat si ga videl v domači kapelici, kako lepo je molil in premolil dolgo časa, kako spodbudno je nastopal, kadar je stregel pri sveti maši, vsem tovarišem v vzgled in spodbudo. Posebno je častil presveto Srce Jezusovo in Marijo prečisto Devico. Sobo je imel zadnji dve leti tik kapelice; in solze ginjenosti so me posilile večkrat, ko mi je pripovedoval, kako se vsak večer poslovi od Jezusa v najsvetejšem zakramentu s tem, da potrka na steno in vzdihne kako kratko molitvico. Večkrat
Dortmunda prekop, kjer iz lahka vozijo največji parniki. Ta prekop se kmalu spoji z Renom in tako se pripravi nova vodna pot, ki bo dona-našala milijone. Prekop je stal okrog 35 milijonov mark. Čudovito je dvigališče pri Hein-richenburgu, kjer se prekop deli v dve strugi — v Herne in v Dortmund — prvo svoje vrste na svetu.
Dortmunška struga je 16 metrov višji, nego Herneška. Ladija 600 ton se za pol ure dvigne iz jednega prekopa v drugi. Rad bi bil od blizu ogledal celo pripra\o, toda pruski uradniki bo skrajno neprijazni. Z dvema tovarišema sem hodil od jednega do druzega, a vsak nas je pošiljal še dalje. Konečno bi imeli prositi še stavbnega svetnika Kocha, ki se pa ni dal najti. Pomnil bom te ohole birokrate, katerim se bere na licu, da jim je najslajši treaotje, če jih kdo kaj prosi in če mu morejo prošnjo odbiti.
Življenje je precej drago v teh krajih. Stanovanja (dve sobi in kuhinja, vsaka rodbina mora imeti vsaj dve sobi) so po 12 do 20 mark na mesec. Meso stane naših 90 kr. kilo,
1 liter mleka 12 kr. Delavci živ6 mnogo bolje, nego pri nas. Na celem Vestfalškem doboš težko hišo, kjer bi se ne jedlo vsak dan meso. Pri kavi jedo vsepovsod kruh s surovim maslom, gnjatjo in klobasami. Piva in žganja se ogromne množine popijo. žganje pijo vzlasti Poljaci, katerih je v Porenščini in na Vestfalškem nad 150.000, večinoma iz pruskih pokrajin. Med delavci je tudi mnogo Čehov, galiških Rusov, Slovakov in nekaj Lahov. Vseh Avstrijcev — z Nemci vred — je krog 70.000.
Vsa ta ogromna množica išče zaslužka. Kapitalisti jih izrabljajo, kolikor morejo, v svoj dobi-
sem ga dobil pri harmoniju, ko je izlival svoja čutila v pobožni »Ave Maria«. — »Prva pesem,« rekel mi je večkrat, »ki jo bom uglasbil, bo posvečena Mariji.« Na njegovih šolskih knjigah in na pisemskih izdelkih dobiš tu in tam zapisani črki A. M., t. j. Ave Maria.
A no samo ljubezen do Boga in do Marije je dičila njegovo dušo, ampak v njegovem srcu je gorela tudi prava ljubezen do bližnjega, ljubezen do tovarišev. Smelo trdim, da ni imel v semenišču nikakega nasprotnika.
Vse njegovo delovanje, vse njegove želje so šle na to, da bi postal mašnik v svetišču Gospodovem. Kolikokrat je sanjal in delal načrte, toda čudno! iz najslajših sanj ga je prebudila tužna slutnja, da te sreče ne bo dosegel. Ko je bil še popolnoma zdrav, in nikomur še na misel ni prišlo, da bi utegnil ravno Janko prvi umreti, postal je včasih otožen in je žalostno zatrjeval, da ne bo dočakal mašniškega posvečevanja. In res, začetkom IV. leta zboli, a nikdo ni mislil, da je bolezen nevarna. Tudi sam se ni zmenil dosti za to, češ »bo že prešlo, kakor drugekrati.« Toda bolezen ga ni hotela pustiti; lotil se ga je suh kašelj in vsa moč ie izginila iz njegovih udov. Po prigovarjanju zdravnika in tovarišev se odpelje dne 16. novembra lanskega leta domov v Semič, v nadi, da bo o Božiču zopet povrne v
ček. Boj na vseh straneh! Gmotne koristi so mu vodilo. V tem velikanskem vrvenju in bojevanju se stoprav jasno vidi, kako revno, zapuščeno in propadlo bi bilo ljudstvo, ko bi ne bilo mož, katerih služba ima izključno idejalno smer, ki to surovo življenje dvigajo na višjo stopinjo, ki iz gmotne gonje rešujejo duše, ko bi ne bilo — katoliških duhovnikov.
Izkoriščevalua politiku Ogerske na Hrvatskem.
(Konec.)
Hrvatska daje čez polovico svojih dohodkov za zajedniške posle; toda te dohodke uživa le Ogerska, ker od tega denarja se ne povrača na Hrvatsko nič, ker se na Hrvatskem tako rekoč niti ne zna za državne investicije. S hrvatskim denarjem se tedaj pospešuje na Ogerskem obrt in trgovina, dočim se na samem Hrvatskem še zaustavlja. Vrh tega mora Hrvatska prevzeti na njo odpadajoči del vsakega državnega posojila, od katerega pa sama nima nobene koristi. Brez dvoma je Hrvatska plačala v teh 30 letih, odkar obstoji nagodba, Ogerskej stotine milijonov, kateri bi po pravici njej pripadali.
Kaj ni to pravo izkoriščevanje zemlje, ka-koršno moremo nahajati le v kolonijalnih deželah? Je-li to pošten zaveznik, ki tako odira svojega druga? Nikakor ne. In vendar se vse to ni verjelo, kadarkoli je hrvatska opozicija o tem žalostnem stanju na Hrvatskem donašala pred sabor temeljite dokaze. Le med se je cedil in mleko je teklo iz glasovite nagodbe, katero so mažaroni zagovarjali do najnovejega časa. In še le letos so ti junaki sprevideli, da vendar ni vse tako, kakor so do zdaj trdili.
Javno so v hrvatskem saboru priznali, da Hrvatska v gmotnem pogiedu hudo nazaduje, in glavni pobornik te nagodbe, poslanec osečki, je moral javno pred svojimi volilci priznati, da tako ne more in ne sme nič več biti, ker zemlja gmotno prdveč nazaduje. Tedaj še le zdaj, ko teče voda že v grlo, so se ti ljudje zdramili, dočim so poprej opoziciji oponašali, da govori tako le radi strankarskih nasprotij.
Celo med ogerskimi časopisi se je v novejšem času ravno v tem pogledu glede nazorov o Hrvatskej marsikaj spremenilo. Neki časopisi kar naravnost pišejo, da je do zdaj Ogerska Hrvatsko le izkoriščevala, pa da je treba to krivico popraviti, da se Hrvatska še bolj ne odtuji od Ogerske. Seveda je mnenje teh časnikarjev precej osamljeno, ker Mažari smatrajo Hrvatsko vendar le za svojo provincijo, po katerej jim je po njihovih nazorih tudi dovoljeno gospodariti, kakor jih je volja. Besede, ki jih je spregovoril ministerski predsednik pri svojem nastopu v ogersko-hrvatskem saboru o »jakej Hrvatskej«, morda niso izpregovor-jene brez pomena; saj mora biti vendar vsaj naj-odličnejim mažarskim politikom poznato stanje na
Ljubljano. Pa pridejo božični prazniki, približa se čas skušenj, in njega le ni bilo. Nič se mu ni hotelo na bolje obrniti; vedno bolj sumljiva poročila so dohajala v Ljubljano. Kar dobim dne 14. marca dopisnico — pisal jo je še sam — da ie pet dni leži in da je izbruhal mnogo krvi. Od tedaj ni več vstal; hiral je vedno bolj in bolj, in 20. aprila smo dobili vest, da ga je Bog rešil zemeljskega trpljenja.
Kako udano je prenašal bolezen, razvidi se skoro iz vsakega pisma, ki ga je pisal. V pismu od 21. januvarija pravi: »Dosedaj so me skoraj vse mogoče bolečine nadlegovale; bolezen se kar pase po meni. A vse naj bo Bogu v čast in za pokoro zavoljo mojih grehov . . .« — Dne 6. febr. piše tako-le : ». . . Kako bi bil pač rad med Vami in z Vami vred preživel še zadnje leto semenišča ! Ljubi Bog vidi to željo in mogoče jo vzame za dobro ; seveda je On drugače odločil, kar se naj pa tudi zgodi; saj kar On stori, vse prav stori, torej se naj tudi moja volja uklone. Kajti ljubi Bog me obišče lahko tudi s hujšimi nadlogami in tudi te bi moral nositi. Sanctificetur et laudetur nomen Dei in aeternum! . . .«
Na postelji ni nikdar izgubil dobre volje. Vso domače je tolažil, in če so jokali okrog njegove postelje, silil se je smejati, samo da bi jih razveselil. Še nekoliko dnij pred smrtjo jim je rekel :
Hrvatskem. Ugonobiti Hrvatsko najprej gmotno in potem tudi duševno, kakor so mislili neki ma-žarski državniki, to se ne da, ker Hrvati so toliko duševno razviti, da se v narodnem pogledu ne dado zatreti vkljub raznim mukam, na katere jih stavljajo že dolgo časa. Ne kaže tedaj nič drugega, nego sporazumeti se ter dati zavezniku, kar mu po postavi gre. In to je tudi prava pot, po katerej bi mogel Szell dospeti do cilja, da pomiri Hrvatsko.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. maja.
Izvršilni odbor desnice snide se, kakor
javlja praška »Politik«, dne 18. maja ali pa takoj po binkoštnih praznikih. Imel bo več sej in se bo vršilo posvetovanje popolno brez vsakega vpliva vlade. Povod sestanku zastopnikov desnice je pred vsem vedna negotovost glede položaja, nadalje opetovana zagotovila, da izda vlada jezikovni zakon s pomočjo § 14.; to in druge okolnosii so prisilile voditelje desnice, da vztrajajo pri svojih zahtevah glede skupnih razgovorov ter jim bodo nudile dovolj gradiva za razpravo in morebitne vladne projekte. Odločilno vlogo pri tem zasedanju bodo igrali zastopniki češkega naroda, po sebno še sedaj, ker je razmerje mej njimi in vlado kolikor toliko napeto. Cehi vztrajajo namreč neomajno na stališču, da je za rešitev narodnostnega vprašanja na Češkem kompetenten samo češki deželni zbor in toraj ne državni zbor, še manj pa paragraf 14. O vsem tem se bodo raz-govarjali zastopniki češkega naroda z ostalimi delegati državnozborske desnice, kakšen pa bode končni vspeh, o tem nas pa pouči bližnja bodočnost.
Preosnova Thunovega kabineta. Češki listi, mej temi posebno »Lidove Noviny«, pečajo se že dalje časa z nameravanimi spremembami v avstrijskem ministerstvu. Splošno se sodi, da se izvrši sprememba v ministerstvu, predno bode objavljen napovedani narodnostni zakon, ker se s to grofovo namero ne strinjajo nekateri člani kabineta, pred vsem ne trije bivši sekcijski načelniki Ruber, Wittek in Bylandt-Rheidt. Za sedaj, pišejo omenjeni listi, ločil se bo iz kabineta samo naučni minister, mesto katerega pride na krmilo vitez Milevski. Bylandt-Rheidt bo nastopil vsled smrti grofa Hohenvvarta izpraznjeno mesto predsednika pri najvišjem računskem dvoru. Potem se ločita iz ministerstva Wittek, Ruber in potem baje tudi pol|edelski minister Kast, in sicer samo radi tega, da se popolnijo vsa mesta s parlamentarci. Koliko je resnice na tej vesti, ne more pač nihče trditi in slone po našem mnenju vsa jed-naka poročila na praznih kombinacijah.
Kabelska zveza mej Nemčijo in Ameriko je že gotova stvar. Sicer v resnici še ni položen kabel mej jednim najvažnejših nemških pristanišč in New-Yorkom ali "VVashingtonom, toda sklenjeno je, da se ta zveza napravi, in sta oba
»Vi se jokate, toda ta le (kažoč na-sč) se vam pa smeja.« Nikdar ni potožil svojih bolečin, samo na obrazu se mu je včasih videlo, koliko trpi. Najslajša tolažba mu je bila, kadar je prejel Jezusa v sv. obhajilu. Se zadnjo nedeljo pred smrtjo je poprosil g. kaplana, naj bi ga odslej dvakrat na teden obhajal, a samo enkrat se mu je izpolnila ta želja, ker Gospod ga je poklical k svoji nebeški gostiji, da bi Ga tam vžival od obličja do obličja.
»Kakoršno življenje, taka smrt«, pravi pregovor ; in to se je uresničilo tudi pri našem Jan-kotu. Umrl je, ali prav za prav zaspal je, in prebudil se je na onem svetu. Kakor ugasne svetilka, kadar ji zmanjka goriva, kakor zvene in zamre cvetka, ako ji je črv preglodal korenine, ravno tako je ugasnila njemu luč življenja, zvenela je nežna cvetka, ker ji je pošla življenjska moč.
Zaplakali so njegovi domači, zaplakali njegovi tovariši in prijatelji, zaplakali vsi, ki so ga poznali. On pa je ležal na mrtvaškem odru, kakor svetnik iz voska, in rajski smehljaj mu je igral okrog ustnic, in prosil je v istem hipu Boga, naj
potolaži njegove žalujoče, od katerih se je ločil.
* *
*
Na Tvojem grobu, dragi Janko, že poganja spomladno življenje in iz groba bodo vsklile tri
vladarja teh dveh držav že dala svoje dovoljenje. Na posebno laskavo brzojavko cesarja Viljema je takoj odgovoril predsednik zjedinjenih držav Mac Kinley, da z veseljem pritrjuje tej misli, dobro vedoč, da bo nova vez trdno vezala dva oddaljena naroda ter pospeševala mejsebojne interese. Novi kabel bo brez dvoma nova trdna vez prijateljstva mej obema državama. Iz teh besedij je razvidno, da se pripisuje novi kabelski zvezi tudi velika politična važnost in je odstranjena sedaj tudi ta ne-prilika, da se je bilo treba dosedaj posluževati je-dine sedaj obstoječe angleške kabelske zveze.
Vstaja na Filipinih. Iz Washingtona dohaja dokaj senzačna vest, da se je vstaški vodja Aguinaldo udal z vsemi svojimi ljudmi pod pogojem, da bodo uživali nadalje popolno samostojnost pod ameriškim pokroviteljstvom. Ta vest se zdi splošno zelo neverjetna tembolj, ker dohaja iz Amerike istodobno poročilo, v katerem se glasi, da so zastopniki vstašev v soboto zjutraj prosili za kake tri tedne premirja, da se more v tem času sniti kongres Filipincev in se načrta pot za bodočnost, oziroma tudi sklene, da se prične pogajanje miru. To prošnjo je general Otis odbil, obljubil pa jim je popolno pomiloščenje, ako se mu udajo brezpogojno. Ti dve poročili si toraj mej seboj popolno nasprotujeta, še večja razlika pa nastane, ako ju primerjamo s prejšnjimi ameriškimi poročili.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. maja.
(Deželni zbor kranjski) ima jutri, 2. maja svojo 15. sejo. Na dnevnem redu so mej drugim naslednja poročila: Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu normalno šolskega zaklada za leto 1899 in o dotičnih prošnjah. — Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva občine Dole za podporo za popravo stare Vrhniške ceste od idrijske do rovtarske meje; b) županstva v Št. Jerneju, da bi se članom ce-nilnih komisij osebne dohodarine izposlovale dnev-ščine; c) županstva v Staremtrgu pri Poljanah za pospešitev zgradbe vodovoda; d) Franc Pirkerja v Ribnici za doplačilo povodom zgradbe ceste Sodražica Loški potok. — Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Staremtrgu pri Poljanah za trasiranje okrajne ceste od Starega trga do Kolpe po deželnem inženerju. — Ustno poročilo upravnega odseka z načrtom zakona o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov. — Poročilo upravnega odseka z načrtom zakona, s katerim se prenareja določilo glede oproščenja od plačevanja pristojbine za lovske karte. — Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste Rakek-lvanjeselo-Laze-Marti-njihrib-Dolenji Logatec med okrajne ceste. — Poročilo upravnega odseka o razdružitvi občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Rob ter o prošnji občine Turjak, da se razdružitev opusti.
cvetlice. Rudeča vrtnica, cvetlica ljubezni se bo naslanjala na križ ob Tvojem grobu in bo vsem časom pričala o Tvoji veliki ljubezni do križanega Gospoda. Pod njo bo duhtela skromna vijolica ; njen vonj se bo razširjal okrog Tvojega groba in spominjal nas bo Tvojega ponižnega in Ijubez-njivega srca. In bela lilija ob Tvojih nogah nam bo klicala v spomin besede sv. pisma: »O kako lep je čist rod v svetlobi; zakaj njegov spomin je večen. Ako je pričujoč, ga posnemajo ; kadar pa se očem odtegne, po njem hrepenijo.« (Modr. 4, 1. 2.)
V nebesih med angelji se zdaj veseliš, nepozabni naš prijatelj, in »kronan vekomaj obhajaš zmago, ker si zmagal boj za plačilo neomadeže-vanih.« (Modr. 4, 2.) Ozri se iz nebeških višav na vse, ki žalujejo in jokajo po Tebi. Ozri se tudi na me, ki sem posvetil te vrstice Tebi v hvaležni spomin, Tvojim domačim in sebi v sladko tolažbo ; oprosti, ako sem morebiti s tem kaj žalil Tvoje skromno srce.
Spavaj v miru, zlato srce; malo časa še, in združili se bomo s Teboj. Sam si nekdaj zapisal v spominsko knjigo besede : »V križu je rešenje.« Da, križ, ki stoji ob Tvojem grobu, nam je porok, da
»zopet vid'mo se nad zvezdami."
A. K.
(Štajerski deželni zbor) je imel v soboto 24. sejo, v kateri je grof Lamberg poročal o Raiff-eisenovih posojilnicah, katerih je sedaj po deželi ie 144. Dalje se je deželnemu odboru naročilo, da v prihodnjem zasedanju poroča o zakonu glede kmečkih domov. Bil je vsprejet predlog kulturnega odseka, da se ustanovi mesto komisarja za vino- in sadjerejo z letno plačo 1600 gld., stanarino 400 gld., petletnicami po 300 gl. in potnino 1200 gld. Za to mesto se določi A. Stiegler.
(Iz voznega reda drž. železnic za mesec majuik.) Proga Ljubljana-Trbiž: Odhod iz Ljubljane: 7 05 zjutraj, 1150 dopoldne, 4 02 popoldne, 7-15 zvečer in 1205 ponoči; prihod v Ljubljano: 5 46 zjutraj, 7 55 dopoldne, 11*17 dopoldne, 4-57 popoldne in 9-06 zvečer. — Proga Ljubljana-Straža: Odhod iz Ljubljane: 6*54 zjutraj, 1'05 popoldne, 655 zvečer; prihod v Ljubljano: 8-21 zjutraj, 2*32 popoldne, 848 avečer. — Proga Grosuplje -Kočevje: Odhod iz Grosupelj: 7 58 zjutraj, 2 09 popoldne, 801 zvečer; prihod v Grosuplje: 723 zjutraj, 1-34 popoldne in 7 32 zvečer. — Proga Ljub-ljana-Kamnik: Odhod iz Ljubljane: 7 23 zjutraj, 2-05 popoldne, 6 50 zvečer in 10 25 ponoči (le ob nedeljah in praznikih); prihod v Ljubljano : 6 56 zjutraj, ll-08 dopoldne, 610 zvečer in 9 56 ponoči (le ob nedeljah in praznikih )
(Dobava pitne vode.) Z ozirom na to, da se prošnje, ki dohajajo deželnemu zastopu za podporo iz deželnih in državnih sredstev v namen pridobave potrebne pitne vode, morajo mnogokrat odklanjati, deloma radi tega, da niso dovelj podprte, deloma iz drugih uzrokov, zanimalo bo do-tične kroge stališče, na katerega se je postavil finančni odsek, in načela, katera ga vodijo pri do-tičnih nasvetih. Ta načela je namreč finančni odsek po svojem poročevalcu dr. Papežu v seji deželnega zbora 28. aprila t. 1. razložil takole: »Oskrbovanje s pitno vodo za človeka in za domače živali je v naši, večinoma kraški deželi pereče vprašanje. Da se to vprašanje ugodno reši, je mogoče edino le z združeno pomočjo države, dežele in vdeležencev. To načelo se je dejansko priznalo v onih rešitvah, po katerih so se že podelile bile podpore iz državnih zboljševalnih sredstev in iz deželnega zaklada. Pri vseh teh rešitvah je bil glavni pogoj za podelitev denarnih podpor edino le prava in nujna potreba, večje množine posestnikov, njih gmotna nezmožnost in ob enem še javni zdravstveni in deželno-kulturni oziri. V katerem obsegu je mogoče deželnemu zboru, oziroma odboru ugoditi prošnjam za omenjene podpore pri vgotovitvi načrtov za vodovode in vodnjake, se je že skoraj v vsakem zasedanju deželnega zbora v zadnjih sedmih letih dokaj jasno izreklo v slučajih, v katerih so se reševale do-tične peticije. One peticije, katerim je pomanjko-valo prej omenjenega glavnega pogoja n. pr. peticije posameznih posestnikov, peticije vasij ali občin, katere očevidno nimajo prehudo trpeti po-manjkovanja pitne vode, olajšati si nepreoddaljeno donašanje vode itd., kakor tudi one peticije krajev in občin, kateri so vsekako potrebni vode, katerim peticijam je pa pomanjkavalo vsekako potrebnih stvarnih podatkov, se v deželnem zboru vsled tega dosedaj niso odklonjevale, marveč izroČevale so se deželnemu odboru v primerno rešitev, to se pravi v svrho, da je deželni odbor prosilce opozoril, kaj da je treba takim peticijam priložiti, predno so sploh sposobne, da so zamorejo izročiti deželnemu stavbnemu uradu v pregled v tehničnem in geologičnem oziru itd. Do-tični nagibi pri takih rešitvah razvidni so v ste-nografičnih zapisnikih, kateri se razpošiljajo koncem vsakoletnega zasedanja deželnega zbora skoraj vsem županstvom v deželi, znani so pa oni nagibi, tudi vsem onim prosilcem, katerim so vže vročene bile navedene rešitve deželnega odbora, kateri je s tem uradovanjem bil dokaj preobložen. Enake rešitve deželnemu odboru tudi še doslej nalagati bi bilo nepotrebno, ko je vendar pričakovati, da je občinstvo v veliki večini podučeno prošnje za podporo v priskrbovanje s pitno vodo sestavljati in opravljati z neobhodno potrebnimi podatki. Zato je finančni odsek sklenil v onih slučajih, v katerih jo očevidno, da so iz javnih zdravstvenih in deželno-kulturnih ozirov kaki prošnji za podporo ne more ugoditi, ali pa v onih slučajih, v katerih je dotična prošnja pomanjkljivo sestavljena, predlagati visokemu zboru, da se. tako prošnje
zavrnejo z očitki, kateri so vsaki taki prošnji pri memi.
(Z nožtni napadli) so po liberalcih nahujskani suroveži, ki so bili ob jednem liberalni volilci, na Barju našo volilce, ko so se od ožje volitve vračali domov. Gotovo bo o tem tudi učitelj z Barja poročal »Narodu«, kakor je po imenu naštel one otroke, ki so se povodom agitacije za volitve preveč napili.
(»Siegesfeier« v »Narodnem doma«.) Na povabilo nemškega gostilničarja v »Narodnem domu« zbralo se je v soboto zvečer nekaj liberalnih volilcev, malo jih je bilo, pa še ti so se jezili čez draginjo, ki je ta večer vladala v gostoljubnih prostorih »Narodnega doma«. Glavno besedo pri tej zmagoslavni veselici je imel dika mestnih svetovalcev g. Turk. Pravijo, da je gotovo več nego petkrat poprijel za besedo. Jedenkrat se je skromni mož zahvalil volilcem zato, ker je on dobil največ glasov, drugič se je odkritosrčni mestni odbornik znebil krilatih besed: Gospoda moja, jaz bom delal z vsemi močmi za interese hišnih posestnikov in mestnih odbornikov! Nepopisni Živio- iri Slava-klici so sledili tem res odkritim in resničnim besedam.
(Prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja Štefanija) se je peljala danes zjutraj na potu z Dunaja v Miramar skozi Ljubljano.
(Zabavni večer,) katerega je priredilo katoliško društvo za delavke v dvorani »Katoliškega doma«, se je prav dobro obnesel. Občinstva je bila polna dvorana, torej tudi denarni vspeh ne bode preslab. Petje je splošno ugajalo in napredek je očividen. Zapele so dekleta tri pesmi: »Gorski zvon« g. Fr. Ferjančiča, jako težka skladba, vendar je srečno šlo; in dve skladbi P. Hugolina Sattnerja: »Pogled v nedolžno oko« in »Na planine«, ki sta obe izvrstno se glasili, vzlasti zadnja, katera se je morala ponoviti. Deklamovalka (M. Klepec) je spretno in elegantno nastopala in dolgo pesem Hribarjevo »Zadnji knez« dovršeno narekovala. Zatem so predstavljale W. Paillerjevi igrokaz s petjem v štirih dejanjih »Dve materi«. Igra sama je mična in ima dokaj lepih prizorov, a je težka in za tak majhen oder preobširna. »Marija in angelji« so bili dokaj lepi, a vse pretesno jim je bilo Ljudmila grajščakinja (Lovše) in Elizabeta, njena sestra (Povšek) so priznano dobre igralke in so tudi sinoči se vrlo držale, pa videti je bilo, da jima je obleka na vlak delala nekoliko ovir. Olga (Ovijač) je bila sinoči najbolja, a tova-rišica njena (Vehar) jej je vrlo stala ob strani. Kraljica tuniška (Klepec) je bila v pravih rokah, a tesni prostor je delal težave. Romarice so se dobro držale, čez vse dobro pa žanjice, tako pre-širnega krdela je treba iskati. Režiser ima težko nalogo pri taki predstavi na takem odru za silo, zato ni mogoče vse tehnike vspešno porabiti. Ako se bode igra ponavljala, kar bi bilo želeti, bode zopet privabila mnogo radovednih gledavcev.
—e—
(Društvo zdravnikov na Kranjskem) darovalo je namesto venca na rakev pokojnega člana dr. J. Mader ja 15 gld. v ustanovo za vdove in sirote članov društva zdravnikov.
(Vsposobljenostne skušnje za ljndske in meščanske šole) so se danes pričele in se jih vdele-žuje devet učiteljskih kandidatov in tri kandida-tinje.
(Premovanje konj) se vrši letos v septembru, in sicer v naslednjih krajih: 1. v Lescah, 2. v Kranju, 4. v Kamniku, 5. na Vrhniki, 7. v Ribnici, 15. v Trebnjem in 16. v St. Jerneju.
(Bolčevemu Pepetu) so se v soboto po noči po končanem Blavlju v »Narodnem Domu« vzbudili spomini na »šrango«. Spomnil se je, kako so ga radi junaških »šrangarskih« činov naši mestni očetje iz svojega kluba M-gli, kako so ga sedaj sprejeli zopet nazaj, dasi je OBtal stari Pepe. In Pepe je ob teh spominih postal korajžen ter se je priguncal v »Narodno kavarno« ob zaslombi naj-debelejšega agitatorja na slovanskem jugu, očeta Barage. Pepe je v kavarni pričel upiti, kakor bi imel same mitničarje pred seboj, naposled je pa pričel klofutati nekega Udmatčana, ki ima svoje misli o Turko\i pameti. S tem slavnim činom je Bolčev Pepo najprimernejše proslavil svoj zopetni vstop v klub mestnih očetov in mestni očetje naj takim svojim sodrugom izreko še posebno pohvalo za »požrtvovalno delovanje«. Schone Seelen finden sich«.
(Imenovan j«) major 4. domobranskega polka Ivan Lavrič podpolkovnikom ter prideljen kot pribočnik poveljništvu v Gradcu.
(Volilo.) Pevskemu društvu »Slavec« je volil umrli g. Ivan Potočnik svoto 200 kron. — Bodi mlademu pokojniku blag spomin.
(Socijalno vprašanje.) Pod tem zaglavjem sporočili smo prošli teden o delavskih razmerah v Knez Zupančičevi opekarni in spravili te razmere v zvezo s sedanjim nadzornikom opekarne g. K. Kocjan. Poizvedeli pa smo sedaj iz zanesljivega vira, da omenjeni nadzornik ni prvotni provzro-fiitelj navedenih nerednostij pri delu, marveč izvršuje le za opekarno že več let obstoječe predpise podjetništva.
(Ponesrečil se je) minuli četrtek popoldne 78 letni posestnik Anton Lužar iz Stare Loke. Sekal je pod Ljubnikom bukve, pri tem sta pa padli nanj dve debli ter ga tako nevarno poškodovali, da je drugi dan ob 7. uri umrl.
(Tržaški mestni svet) je v petek večer razpravljal o poročilu trgovinskega odseka glede gradnje električne železnice Trst-Opčine. Odsekovi predlogi so bili vsprejeti z dostavkom svetovalca Veneziana, dase smejo vobratno službo t e ž e 1 e z n i c e v s p r e j e m a t i samo Italijani. Ali je mogoča večja brezozirnost ? Železnica bode tekla po slovenskih tleh, in vender toliko preziranje našega jezika-
(Ponarejeni petaki) krožijo na Dunaju. Poleg nekaterih manjših napak se poznajo zlasti na tem, da je na njih tiskano »Winn« mesto »Wien«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 1. maja. Poročila o spremembi v ministerstvu so povsem neosnovana.
Dunaj, i. maja. V političnih krogih se zatrjuje, da pride na mesto grofa Hohen-warta namestnik grof Kielmansegg.
Dunaj, 1. maja. Današnja majska slavnost se je mirno vršila. Bilo je 56 soc. shodov, na katerih so govorniki razvijali delavske zahteve. Popoldne so v malih tropah korakali v Prater. Vidi se, da je to praznovanje že iz mode.
Praga, 1. maja. Jezikovni zakon izda baje vlada v drugi polovici tega meseca.
Praga, 1. maja. češki deželni zbor bo sklenil zasedanje 13. maja. — Namestnik se je pritoževal zaradi dr. Heroldovega govora v zadnji seji. Položaj je precej nejasen.
Opava, 30. aprila. Deželni zbor je sinoči zaključil pomladansko zasedanje. Nemška večina se je pred sklepom sesije izrekla še proti porabi § 14.
Budimpešta, 1. maja. Cesar je došel danes zjutraj z Dunaja ter se je takoj podal v Godollo.
Mentone, 1. maja. Ob ogromni udeležbi so odkrili včeraj spomenik cesarice Elizabeti.
Berolin, 1. maja. Za današnjo delavsko slavnost je bilo napovedanih 46 socialističnih shodov.
Madrid, 1. maja. Pri volitvah za se-natsko zbornico so bili izvoljeni 103 vladni, 42 liberalnih, 8 Gamazovih, 6 Tetuvanuvih kandidatov. Vlada razpolaga nasproti opoziciji z 61 glasovi večine.
SlaanrAfl mt-.
28.	aprila. Dr. Ivan Mader, zdravnik, 63 let, Turjaški trg 7, otrpnjenje srca.
29.	aprila. France VindiSar, kramarjev sin, 19 let, Stari trg 26, jetika.
30.	aprila. France Dolenc, posestnik, 35 let, Poljanska cesta 25, oedema cerebri.
V bolnišnici:
27. aprila. Jurij Tertnik, kajžarjev sin, 3 dnij, debititas vitae.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306'2 ni., srednji zračni tlak 736"0 mm.
a rt a	čas <>ps-tovacja	Stanje barometra v mm	Temperatura 90 Celzija	Vet,rovi	i i:i ah«	« a a . •s & J * ■ S liSJ
29	9. zveeer	■ 731-9	12-6 [ si. jiab.		skorojasno	00
30	7. zjutraj 2. popol.	7315 ^31 0	10 5 33-5	si. ssvzli. sr. svzb.	del. jasno »	
30	9. zvečer	7310	100	si. sever	del. jasno	
7. zjturaj , j 2. popol. |		7343 ! 7250 |	7-6 1 16-7 j	si. sv/.h sr. svzli.	sk. jasno polobiačno	20
Srednja temperatura sobote 12-7°, normale: 11'8°. Srednja temperatura nedelje 9-4°, normale : 11-8*.
Zahvala.
436 1-1
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, ozir. brata, blagorodnega gospoda
dr. Ivana Mader-ja
praktičnega zdravnika
prejeli smo toliko dokazov ljubezni in spoštovanja za dragega pokojnika, da nam ni mogoče vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje, posamezno se zahvaliti. Prisiljeni smo torej tem potom vsem prijateljem in znancem, kakor tudi darovalcem krasnih vencev, posebno Se častitim kolegam pokojnikovim izreči svojo najtoplejo, najglobokejo zahvalo.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1899.
Žalujoči ostali.
Stanovanje
s 4 sobami itd. itd se odda 1 avgusta 1899
v hiši št. 11 Kolodvorske ulice. 428 3—1
rihiti venecijanske in španske. Najcenejše ima v za-irUUV, iogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 22 11—2
Stanovanje
s 5 sobami, predsobo in drugimi pritiklinami odda se takoj na Sv. Petra nasipa it. 47.
Več se izve v pritličju imenovane hiSe. 429 3—1
Služba organista in cerkvenika
se takoj oddd v Javoru.
Prosilci oženjeni naj se oglase pri cerkvenem pr-dstojništvu v Javoru, zadnja pošta Spodnja Hrušica pri Ljubljani.	430 4—1
1	III	
	SLOVENCI,	
	pristopajte k	
	„Naši straži"!	
v Št. Vidu na Dolenjskem
je na prodaj pod ugodnimi pogoji. Iliša z gospodarskim poslopjem sredi vasi je pripravna za gostilno, mesarijo in trgovino. V hiši je tudi ledenica. K posestvu spadaio tudi njive, travniki, gozd itd.	434 2-1
Pojasnila daje uredništvo »Slovenca«.
Na prodaj imam
čisto novo na pol krito kočijo«
katere podvozi se mažejo le na pol leta, več drugih deloma
rabljenih voz in razno poljsko orodje.
414 3-2 Janez Snoj, kovaški mojster v Kamniku.
14 do 15 let star, s primerno izobražbo, vsprejme se v trgovino meianega blaga.
Ponudbe vsprejme Ivan RaLboriek, Šmartno pri Litiji.	417 4-2
Razglas.
431 1-1
Prvi veliki I
m en j
v Rovtah nad Logatcem,
ki se je imel vršiti letos na tihi ponedeljek, pa je izostal radi sneženega vremena, vršil se bode
v soboto dne 6. maja t. 1.
Županstvo občine llovte nad Logatcem,
dne 29. aprila 1899.
Župan: Janez Kavčič s. r.
Št. 3318.
Razpis.
375 3-3
V Metliki je izpraznjena
služba prov. deželnega živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih 700 gld. — in sicer pripade od tega 400 gld. na deželni zaklad, po 150 gld. pa na sodni okraj metliški in na občino Metliko.
Živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati meso v mestu Metlika, istotako tudi živino, ki se prižene tjekaj ob letnih semnjih ter tedenskih tržnih dnevih.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposob-ljenosti
do dnč 15. maja 1809
podpisanemu deželnemu odboru.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 13. apr.la 1899.
r£5B5£5E5H5£ Uradne nI i n trgovske
KOVERTE
s firmo priporoča
KIT. TISKAESA j
v Ljubljani.
Razpisana Je
služba organista i. cerkvenika
v Dolu (Lusttlial)
do 15. junija 1. 1. 420 3-2
Oglasiti se je za službo pri predstojniitvu farne cerkve v Dolu.
Razglas.
Na podlagi člana 47 društvenih pravil vršil se bode
II, redni občni gbor
zavarovalnega društva
„TTnio eatliolica,"
dnč lO. maja t. 1. ob lO. uri dopoldne
v društvenih prostorih na Dunaju, I., Backerstrasse 14.
Dnevni red:
1.	Računsko poročilo.
2.	Poročilo preglednikov.
3.	Predložitev prometnega računa in bilance.
4.	Predlog gledč porabe čistega dobička.
5.	Nova volitev izstopivših ravnateljskih svetnikov.
6.	Volitev preglednikov.
V.	Predlogi glede spremene društvenih pravil.
435 1-1
Ravnatelj ski svet.
Kapnje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem karza.
AtAHTKA lakso Veršec
v LJUBLJANI.
Srečko na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Oiro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnž
do dnč po 4*/j%. Poštno - hranllnlčne poloinioe na razpolago.
I > ix n a j s k a l>
o i" z a.
Dni 1. maja.
Skopni državni dolg v notah.....100	gld.	80	kr.
Sknpni državni dolg v srebru.....100	»	35	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......119	»	70	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	45	»
Ogerska zlata renta 4»/„.......119	»	80	»
Ogerska kronska renta 4%, 200 ... .	97	»	20	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	920	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............856	>	50	»
London vista...........120	»	42',',»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	>	921/*«
80 mark............11	»	78	»
80 frankov (napoleondor)............9	»	56	»
Italijanski bankovci........44	»	40	»
C. kr. cekini......................5	»	68	»
Dn6 29. aprila.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/„
171 gld. 50 kr.	
157	25 »
195	50 .
98	80 .
138	50 .
129	— >
108	75 .
112	— >
98	25 »
97	80 .
216	50 »
124	40 .
99	50 »
Kreditne srečke, 100 gld......199	gld 25 kr„
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	»	— «
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	20 »
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	— »
Salmove srečke, 40 gld........85	»	50 »
St. GenrSis srečke, 40 gld.......84	>	75 »
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	— »
Ljubljanske srečke.........24	»	—
Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. .	152	»	— »
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3380	»	— »
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	455	»	— »■
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	67
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	104
Montanska družba avstr. plan.....244
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	188
Papirnih rubljev 100........127
25 50 55
25
atJT Naknp ln prodaja TEB vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naro&il na borzi.
Menjarnična delniška družba
E B C U B"
I., Mfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
£T Pojasnila SXL v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sv&ti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JKT naloženih glavnic.