GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
26. oktober 1967 — LETO III. — ŠT. 18 (58) - Cena 30 par (30 S-din) — Poštnina plačana v gotovini.
razpravljajmo *
o osnutku novega zakona
Otroškemu varstvu se obeta napredek
ZAPIS S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
GOSPODARSTVO BO TREBA ZDRAVITI
Odborniki obeh zborov občinske skupščine so imeli 12. oktobra ponovno redno sejo. Poleg odbornikov občinske skupščine so bili na seji tudi zastopniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij ter nekateri poslanci.
Otroško varstvo... kamen spotike in žolčnih razprav na prenekaterem sestanku. Zdaj se bodo hude razprave lahko umirile v iskanju tehtnih pripomb. V javno razpravo so namreč dali osnutek novega zakona p otroškem varstvu.
Prva izboljšava in konkretni obeti so v predvidenem povišanju prispevne stopnje za otroško varstvo od dosedanjega 1,8 odstotka na 2 odstotka. S predvideno rastjo osebnih dohodkov se bo zbralo precej več denarja, ki bi ga razdelili na otroške dodatke in na sklade za varstvene ustanove. V teb skladih bi v enem letu ostalo okoli 4 milijarde starih dinarjev. Republiška sekretarka za zdravstvo in socialno varstvo Majda Gaspari je na nedavni tiskovni konferenci povedala, da bi s tako materialno osnovo lahko v treh letih zvišali dosedanji odstotek otrok zaposlenih staršev, v varstvu od 4 na 1? odstotkov. Iz navedenega sledi, da bi do 1970. leta vključili v varstvo 40.000 otrok. Ni veliko, nekaj pa bo le.
Novi zakon predvideva tudi ustanovitev novih občinskih — ali medobčinskih in republiških skupnosti. Naloga teh bi bila, da bi sporazumno in v sklopu delovnih programov razdelili delo in denar. Republiška skupščina bi vsako leto posebej potrjevala njihove programe, skrbela za tipske projekte varstvenih ustanov, prevzela skrb za varstvo duševno prizadetih otrok itd.
O osnutku zakona bomo morali razpravljati tudi v naši občini. Morda je umestno opozorilo, da bi z razpravami pohiteli, ker ni na voljo dosti časa. Predvideno je, da bo republiška skupščina sprejela novi zakon o otroškem varstvu že decembra letos. Želimo, da bi o osnutku novega zakona v prihodnjih tednih večkrat spregovorili v vseh delovnih organizacijah, druž-benopolitčnih organizacijah in na drugih posvetih. Osnutek naj ne ostane zaprt v predalih. O njem moramo razpravljati povsod, ker nam ne sme biti vseeno kako bomo v prihodnje reševali otroško varstvo.
Največ časa iso odborniki posvetili analizi periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za prvo polletje 1967, ki jo je v obravnavo predložil svet za gospodarstvo. V tej analizi jie ugotovljeno, da je gospodarstvo v jugoslovanskem merMu doseglo dokaj zadovoljivo stopnjo stabilizacije, iki se kaže v povečanem izvozu, postopnem zniževanju cen, ustavitvi naraščanja življenjskih stroškov, utrditvi vrednosti dinarja, povečanju deviznih rezerv itd.
Na podlagi doseženega razvoja so ustvarjeni vsi pogoji za postopno naraščanje proizvodnje in proizvodnosti dela v pogojih stabiliziranega gospodarstva. Kljub tem dosežkom je v celotnem gospodarstvu še cela vrsta problemov, kot so neprestano naraščanje zalog, zmanjšanje akumulativnosti, nenehno povečanje osebnih dohodkov, katere bo moralo v prvi vrsti premagati samo gospodarstvo, če hočemo, da se bodo dosegli ai/Iji gospodarske reforme.
Podatki gospodarjenja gospodarskih organizacij v naši Občini v prvem polletju letošnjega leta kažejo, da je bil celotni dohodek sicer dosežen v enaki višini kot v prvi polovici lanskega leta, da so materialni stroški nairastli za 9 %, da je čisti dohodek za razdelitev na sklade in osebne dohodke manjši za 12%, da so izplačani osebni dohodki na zaposlene večji za 1 % in da je skupno število zaposlenih v občini letos za 4 % manjše kot je bilo lani. Povprečni mesečni osebni dohodki letos so bili 893 Njdinarjev. lani pa 885 N-dinarjev. Razmerje med sredstvi za osebne dohodke ter med ostankom dohodka in sredstvi za stanovanjsko izgradnjo je znašalo v lanskem prvem polletju 76 : 24, dočim se je letos to razmerje poslabšalo in znaša le še 81 : 19 v korist osebnih dohodkov. Doseženi dohodek ni zadoščal za kritje izplačanih osebnih do-
LASTNIKI AVTOMOBILOV . POCENI LAHKO KUPITE GARAŽO I
Splošno gradbeno podjetja Vegrad in komunalno
obrtni center Velenje bosta gradila
garažno hišo tipa »Triplex«
—	Objekt bo postavljen na prostoru pod šolo Miha Pintar-Toledo. Hiša bo imela 60 do 120 garažnih oddelkov za avtomobile in bo zgrajena do 30. junija 1968.
—	S kupoprodajno pogodbo je možen individualni nakup boksa, ki stane ca. 600.000 starih dinarjev.
—	Plačilni pogoji: 50 odstotkov pri podpisu pogodbe, ostalo ob prevzemu.
—	Ko bodo zbrali minimalno število prijavljenih interesentov (najmanj 60), bodo začeli sklepati pogodbe.
—	Prijave sprejema takoj Vegrad. Tu so tudi načrti, ki jih lahko vsakdo pogleda.
Zgrajeno garažno hišo pa bo vzdrževal komunalno obrtni center.
hodkov pri gostinskih podjetjih Kajuhov dom v šoštanju in Paka v Velenju. Izguba zaradi preveč izplačanih osebnih dohodkov znaša skupno pri obeh podjetjih 11,400.000 starih dinarjev. Pri tem je treba pripomniti, da je vso izgubo gostinskega podjetja v znesku 4,300.000 starih dinarjev priigo-spodariilo podjetje Sloga, ki se je 1. julija priključilo temu podjetju.
Lani je bilo povprečno zaposlenih v gospodarstvu 7.671 delavcev, letos pa le 7.330. Terjatve do kupcev so letos kar za 34 % večje kot so bile lani. Vplačana amortizacija se je sicer povečala za 14 %, vendar je to mnogo premalo, če upoštevamo, da se je iS 1. 1. 1967 vrednost vseh osnovnih sredstev vskladila s sedanjimi cenami in da imajo gospodarske organizacije možnost obračunavati amortizacijo po višjih stopnjah kot so predpisane, da bi na ta način zbrale čimveč sredstev za modernizacijo in rekonstrukcijo svojiih objektov in naprav.
V prvem polletju letos opažamo pri gospodarskih organizacijah vse večjie razlike v višini osebnih dohodkov. V sistemu samoupravtljanjia in tržnega gospodarstva se delitev ne ravna po količini vloženega dela, temveč po količini družbeno priznanega dela. Zaradi tega bi se morali znižati dohodki v primerih, v katerih se rezultati večjih prizadevanj kažejo zgolj v večjih zalogah gotovih proizvodov, ki jih je mogoče plasirati le po nižji ceni ali pa sploh ne. Le redke so gospodarske organizacije, ki upošteva jo smernice resolucije o izvajanju gospodarske poliltike v letu 1967, v okviru katerih naj bi bila delitev osebnih dohodkov v Skladu z rastjo produktivnosti dela, poslovnimi rezultati ter potrebami dolgoročnejšega razvoja delovnih organizaciji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
BAN MRTVIH
1. november - dan, ko se bomo tiho spomnili njih, ki so živeli in umrli, da živimo mi danes srečni in svobodni.
Med letom večkrat pozabljeni bodo na ta dan zopet med nami. Odšli bomo h grobovom in spominskim obeležjem. Sklonili se bomo in prižgali lučico v njihov spomin.
Tiho bomo obstali, poto-čili solze in grobove zasuli s cvetjem. Zasuli s cvetjem, ki oživlja pogled in spomine.
Praznik belih krizantem je 1. november. Zato bomo zasuli z njimi v tih spomin vse, ki jih ni več med nami. v spominu pa bomo na ta dan vendar z njimi, ki so nam bili dragi... V nas živijo še dalje. Spomin na njih je nepozaben.
pred letno konferenco občinske organizacije
zveze mladine
V SAMOUPRAVNIH ORGANIH JE PREMALO MLADIH
Mladi iz velenjske občine se pripravljajo na letno konferenco svoje organizacije. Na zadnjem plenumu občinskega komiteja ZMS so se dogovorili, da bodo imeli konfrenco 7. novembra.
Do takrat bodo še nekateri mladin- no obrtnem centru so 4 mladi člani ski aktivi izpolnili osnovno dolžnost, delavskega sveta itd. Tudi drugod ni da bodo izvolili nova vodstva in se do- nič boljše. Največ mladih samouprav-govorili o delu v prihodnjem mandat- ljalcev je v tovarni gospodinjske opre-nem obdobju. Pripravljajo pa tudi li- me, kjer je 52 odstotkov mladine v sto možnih kandidatov za novi občin- samoupravnih organih.« ski komite Zveze mladine.	Štefan Dolejši pravi, da bodo na
In katera osnovna vprašanja bodo mladinski konferenci govorili tudi o obravnavali mladi na občinski konte- zaposlovanju. Toda res samo govorili, renči? ŠTEFAN DOLEJŠI, sekretar ker mladinska organizacija po njego-občinskega komiteja ZMS je povedal, vem mnenju ne more bistveno vplivati da bodo najprej spregovorili o vklju- na nezaposlenost. Na problem lahko čitvi mladih v samoupravne procese, organizacija Ie opozarja in postavi »Mladino moramo pripraviti za aktiv- politična izhodišča, no delo v delavskih svetih,« je dejal Največ pa lahko prispevajo na področju izobraževanja. V občini je precej deklet in fantov, ki nimajo osemletke. 490 starih do 25. leta, nima v tovarni gospodinjske opreme zaključenega osemletnega šolanja. To je podatek, ki dovolj zgovorno opozarja, da
bodo morali v mladinski organizaciji ŠTEFAN DOLEJŠI, sekretar resno poprijeti za delo.	občinskega komiteja ZMS
sekretar Dolejši. »Zadnji čas smo postali na tem področju pasivni. Število mladih v samoupravnih organih je premajhno. Naj povem nekaj konkretnih podatkov: v Vegradu ni nobenega maldinca starega do 25. leta v delavskem svetu, v usnjarni, kjer imajo 39. članski delavski svet, sta v njem samo dva mladinca, v komunal-
delovni načrti šibka točka pri delu socialistične zveze
IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE JE PRIPRAVIL ENODNEVNI SEMINAR ZA PREDSEDNIKE IN TAJNIKE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ IZ VELENJSKE OBČINE.

j
Razgovor o vlogi in nalogah SZDL v prihodnjem obdobju je vodil predsednik občinske konference SZDL MILAN ŠTERBAN. Razlaganje pa je neposredno povezal z organizacijskimi in metodičnimi vprašanji pri delu organizacije SZDL. V prihodnji številki našega lista bomo objavili intervju s tovarišem šterbanom o konkretnih nalogah Socialistične zveze v velenjski občini. Vsebitao razgovora bomo navezali na njegove ugotovitve, ki jiih je povedal na seminarju. Zato bomo danes pisali več o razipravi in zaključkih seminarja.
Razprava je takole potekala.
• O organiziranosti članstva .in o delitvi dela med krajevno skupnostjo in krajevnim odborom SZDL je razpravljal IVAN STROPNIK, presedinik krajevne organizacije SZDL iz Raven. Po njegovem mnenju na vasi Socialistična zveza ne najde dela vzporedno s svetom krajevne skupnosti. Pobiranje članarin
ne nii glavno delo SZDL, čeprav na ta način združuje člane. Ko poverjeniki pobirajo članarino se najlaže seznanijo s težavami članov.
Meni, da se morajo naloge deliti. Socialistična zveza naj skrbi za politično vsebino in organizacijo. Ona nalj bo tista organizacija, ki poišče težimo problemov in nakaže rešitev. Vse ostale organizacije v vasi pa bi morale vsaka s svojo dejavnostjo sodelovati. Stropnik jie bil mnenja, da bi morale krajevne organizacije SZDL zahtevati od odbornikov, ki so jih volili v posamezni volilni enoti, da vsaj enkrat na leto poročajo. Predlagal je, da naj občinska skupščina obvesti krajevne odbore, kako prihajajo odborniki na seje.
• STANE JELEN, predsednik krajevnega odbora SZDL Topolšica, je govoril o kadrovskih težavah na vasi. Težko je izvoliti krajevni odbor, ki bi kot celota nekaj predstavljal. Največ še vedno delata predsednik iin sekretar.
#	Na vseh področjih so člani in odborniki nedelavoi, je povedal AVGUST VOHAR, sekretar krajevnega odbora SZDL šoštanj. Ko je organi-zacijiSko-politiona komisija pri občinski konferenci preučila ta pojav, se je odločila za ustanavljanje sekcij. Te bi morali strpno in počasi uvajati v naše delo. Mnenja je bil, da bi morala imeti vsaka krajevna organizacija svoj delovni načrt. Sprejete programe pa morajo krajevni odbori tudi uresničevati. Če člani zahtevajo stvarne odgovore, se mora krajevni odbor zavzeti, da jim bodo stvari jasno in odkrito razložene.
#	Razumljivo je, da je uspeh dela določene organizacije odvisen od iznajdljivosti ljudi, ki to organizacijo vodijo, je dejal BRANKO PRIMOŽIČ, predsednik krajevne organizacije SZDL šoštanju Če je izrečena ugotovitev pravilna, potem se moramo vprašati, ali je odbor sestavljen iz ljudi, ki so kos vsem nalogam. Bistveno vprašanje je sodelovanje družbene inteligence.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Seja Občinske skupščine Velenje nadaljevanja s i. strani
Mnogo so odborniki občinske skupščine razpravljali o nadaljnji perspektivi rudnika lignita Velenje in TE šoštanj, saj je razvoj celotne občine v prvi vrsti odvisen od iteh dveh podjetij, v prvi vrsti pa od tega, ali ise bo začelo z gradnjo tretje faize šoštanjske elketrar-ne z močjo 275 MGW ali ne. O tem 'je na seji obširno poročal Lojze Ribič, direktor TE šoštanj.
Na predlog sveta za gospodarstvo je občinska skupščina sprejela naslednje sklepe:
# Glede na ugotovljeno splošno nezadovoljivo stanje gospodarstva v Občini!, občinska skupščina priporoča vsem samoupravnim organom v gospodarskih organizacijah, da hi temeljito proučili stanje v lastni organizaciji in podvzeli vse ukrepe, da bi se stanje izboljšalo.
Samoupravne organe -se še posebej opozarja na naraščanje materialnih stroškov oziroma porabljenih sredstev, v kaiteriih se skrivajo največje rezerve, saj predstavljajo porabljena sredstva kar 70 % doseženega celotnega dohodka. Nadalje se samoupravne organe ponovno opozarja, da mora biti delitev osebnih dohodkov v skladu z doseženo produktivnostjo dela, poslovnimi .rezultati ter potrebami dolgoročnejšega razvoja delovnih organizacij. Ugotavljamo namreč, da nekatera podjet-za kljub poslabšani prodaji in naraščajočim zalogam, zvišujejo osebne dohodke — popolnoma razumljivo, v škodo skladov, ne da bi imela pred očmi dejstvo, da utegne biti prihodnost spričo doslednosti pri izvajanju kraditno-motonetar-nilh restrikcij iin neugodnega razvoja tržne situacije še težavne jiša kot sedanjost. Glede na to, da se akumulacija v gospodarstvu znižuje, se zmanjšujejo tudi možnosti modernizacije proizvodnih zmogljivosti, katero bodo gospodarske organizacije prisiljene izvesti zaradi tržnih razmer. Za najetje morebitnih bančnih kreditov bo nujno potrebna ustrezna lastna udeležba podjetij, zato bodo morale gospodarske organizacije storiti potrebne ukrepe za zvišanje svoje akumulatiivnositi tudi ob morebitnem zmanjševanju osebnih dohodkov, če 'ti ne bodo v isfr' -diu z doseženo ravnijo pro:' lktivnosti, predvsem pa je t- eba iskati rezerve v zniževan ;.u poslovnih stroškov.
0 K Ktnejši preobrazbi gospodarstva 'lahko v veliki meri prispeva tudi smotrna politika bank. Zato se bodo s komunalno banko na našem območju temel jito proučila vprašanja kreditiranja in poleg splošnih pogojev določili tudi posebni pogoji, pod katerimi bo banka dajala kredite gospodarskim organizacijam, da bo tako itudi po tej strani zagotovljen začrtan razvoj v občimi.
0 Glede na to, da doseženi rezultati gospodarjenja v letu 1966 in v I. polletju 1967 niso v skladu s predvidevanji srednjeročnega plana za obdobje 1966—19670 m glede na to, da z ozirom na sedanje razmere tudi v prihodnjih letih ni pričakovati predvidene stopnje gospodarske aktivnosti, se bo srednjeročni plan ponovno proučili in se bo pri reviziji plana upoštevalo stanje, v katerem .se gospodarstvo danes nahaja in objektivne možnosti za njihov nadaljnji razvoj.
Ponovno se ugotavlja, da ni mogoče predvideti nadaljnjega realnega razvoja energetike na našem območju, dokler ne bo izdelana dolgoročna energetska bilanca, ki naj bi nakazala projekcijo porabe po ko ličin.i im .vrstah energije in v okviru katere bi našla svoje mesto tudi elektrarna šoštanj in rudnik lignita Velenje. Glede na to, da predstavlja vrednost proizvodnje elektrarne in rudnika okoli 60 % vrednosti celotne indusitniiji&ke proizvodnje v občimi, je razumljivo, da so za postavitev realnega občinskega plana nujno potrebni bol'j jasni pokazavci o nadaljnjem razvoju teh dveh
gospodarskih organizacij. Zato se vztraja na stališču, da se merodajnim republiškim organom postavi zahteva po izdelavi energetske bilance.
Nadalje je .potrebno v okviru gospodarskih organizacij na našem območju temeljito proučiti možnosti za uivajanje proizvodnje tistih artiklov in storitev, ki jih TGO» Gorenje« danes išče in nabavlja širom Slovenije in izven naših meja. Možnost uvajanja nove proizvodnje je treba proučiti pri tistih organizacijah, ki imajo za .to pogoje oziroma tam, kjer se lahko potrebni pogoji ustvarijo. Uvajanje nove proizvodnje in prilagajanje proizvodnje .potrebam tržišča, je zlasti potrebno v sedanjih razmerah, ko ugotavljamo, da gospodarske organizacije proizvajajo ne glede na potrebe tržišča iin kopičijo .nekurantne proizvode na zaloge.
Ker se tudi na področju gostinstva in turizma kaže, da doseženi rezultati niiiso v skladu s predvidevanji srednjeročnega plana razvoja, se zadolži turistične organizacije, da ponovno proučijo problematiko na tem področju >in predvidijo realne možnosti za nadaljnji razvoj.
Za spremembo občinskega srednjeročnega programa razvoja je imenovana posebna komisija, ki bo ob 'sodelovanju z delovnimi organizacijami in občinskimi upravnimi organi izvedla to nalogo.
IZGUBA V SKLADIH ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA NARAŠČA
Še bolj kot na področju gospodarstva pa je trenutni položaj nezadovoljiv glede trošenja sredstev skladov zdravstvenega zavarovanja pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, kamor spada tudi naša občina. Kot je znano, je bila v začetku letošnjega leta odmerjena stopnja prispevka zdravstvenega zavarovanja v višini 5"„ od bruto osebnih dohodkov. Ta stopnja je bila znižana od prejšnjih 7%, da bi tudi zmanjšana poraba na področju zdravstva, manj obremenjevala sredstva, ki jih ustvarja gospodarstvo in tako prispevala svoj delež k uspehu reformnih prizadevanj. Sedaj moramo ugotoviti, da se poraba sredstev zdravstvenega zavarovanja ni vskladila z razpoložljivimi sredstvi. Pa ne samo to, to neskladje se neprestano veča, saj je znašal primanjkljaj skladov zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem meseca januarja le 346.000 starih dinarjev, konec junija pa že 273 milijonov starih dinarjev. Primanjkljaj, ki je nastal v prvi polovici letošnjega leta, ni nastal zato, ker predvideni dohodki niso bili doseženi, saj so bili skupni predvideni dohodki realizirani s 47,7 %, kar pomeni, da so bili le 2,3 % pod planskim zneskom.
Primanjkljaj je nastal predvsem zaradi preseganja predvidenih izdatkov sklada, saj so bili izdatki za zdravstveno varstvo preseženi kar za 69,3 0 n, izdatki za ostale oblike socialne zaščite, ki se plačujejo iz skladov zdravstvenega zavarovanja pa za 30,7 %. Od skupnega primanjkljaja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne na Koroškem odpade na območje zdravstvenega centra Velenje skoraj 170 milijonov starih dinarjev ali 62,2 % celotnega primanjkljaja. Ta primanjkljaj pa se je koncem septembra še povečal na 198 milijonov. Letos ni mogoče pričakovati kakšnega povečanja osebnih dohodkov v gospodarstvu in zaradi tega tudi ne povečanja dohodkov za zdravstveno zavarovanje, ki se zbirajo prav iz osebnih dohodkov. Edina rešitev za nastali položaj je znižanje izdatkov za zdravstveno varstvo in vskladitev teh izdatkov z dotokom sredstev. Največji vpliv na trošenje sredstev in na njihovo racionalno uporabo pa ima zdravstvena služba, ki lahko mnogo stori, da se bo potrošnja sredstev za zdravstveno zavarovanje zmanjšala ln da bodo posanu--!iiki kljub temu lahko uveljavljali svoje pravice,, ki lini pripadajo po zakonu. Skupščina komunalne
skupnosti socialnega zavarovanja pa bo morala proučiti realnost sedanjih nadomestil za bolezensko odsotnost nad 30 dni in opraviti revizijo nadomestil, ki jih prejemajo invalidi II. in III. kategorije zaradi manjših osebnih dohodkov na drugem delovnem mestu.
Nastali primanjkljaj bo potrebno kriti po določbah zakona o zdravstvenem zavarovanju. Po tem zakonu se za kritje primanjkljaja najprej porabijo sredstva rezervnega sklada, če pa ta sredstva ne zadoščajo, pa se predpiše izredni prispevek, katerega plačajo zavarovanci iz svojih osebnih dohodkov. Sredstva rezervnega sklada so bila porabljena za kritje primanjkljaja lanskega leta, tako da ostaja za kritje letošnjega primanjkljaja le druga možnost.
Zaradi navedenega priporoča občinska skupščina, da bi Zdravstveni dom Velenje zavzel vse možne ukrepe, da se v naslednjih mesecih izdatki sklada zmanjšajo oziroma vskladi jo z dohodki, da ne bi bilo potrebno uvesti izrednega prispevka zavarovancev, saj so realni osebni dohodki že itak nižji, kot so bili v obdobju pred reformo. Poleg tega pa je treba opozoriti vse~delovne organizacije o višini zneska, ki bi ga posamezni delovni kolektiv glede na število zaposlenih oziroma število aktivnih zavarovancev moral plačati iz neto osebnih dohodkov, če bi uvedli izreden prispevek.
NOV ODLOK O PRIZNAVALNINAH IN DIJAŠKI POMOČI BORCEM NOV
Občinska skupščina je na tej seji Obravnavala in sprejela tudi predlog upravnega odbora sklada za zadeve borcev NOV in občinskega odbora združenja borcev NOV za izdajo novega odloka o priznavalninah in dijaški pomoči. S tem odlokom je dana pravica do priznavalnine poleg borcev NOV, ki žive v težkih socialnih r.^mer&h..,tudi prostovoljcem — borcem za severno mejo v letih 1918 do 1919. Poleg tega so z odlokom precizneje določeni pogoji za priznanje priznavalnin in dijaških pomoči. Odlok bo objavljen v občinskem uradnem glasilu.
Seminar za vodstva SZDL
Ta bi morala sodelovati pri delu SZDL, če hočemo čimbolj usposobljeno obravnavati in članom posredovati probleme. Zato moramo najti način, kako bomo pritegnili k sodelovanju one, ki imajo vse Lastnosti, da bi lahko prispevali svo j delež k boljšemu delu organizacij in društev.
0 Socialist iona zveza mora biti organizacija, ki bo spodbujala vsa družbena dogajanja, j|e .povedal JOŽE VEBER, sekretar občinislke konference SZDL. Pogovoriti se moramo, kaiko bomo Vključili v družbeno življenje tiste ljudi, M so sposobni delati v organizacijah in društvih. Navaja, kako, so se (komunisti v dosedanjem delu zapirali v svojo organizacijo in bili v njej aktivni. Prav malo jih je zanimalo, kaj in kako delajo druge organizacije in društva.
•	ŠTEFAN DOLEJŠI, sekretar občinskega komiteja ZMS meni, da bi morali imeti pri kadrovanju .izhodišče v mladinski organizaciji. Mladino bi morali v večjem številu angažirati pri delu Socialistične zveze.
•	LJUBAN NARAKS, član izvršnega odbora občinske konference SZDL je govoril o informiranju občanov. Informiranje se je odvijalo po različnih kanalih, informacije pa niso bile vedno najbolj točne in so bile včasih obarvane z določenimi negativnimi ozadji. Zato bi morali začeti kom-pleksneje reševati načine obveščanja. Ni samo naloga ljudi, ki delajo pri tislku iin drugih sredstvih obveščanja, da skrbijo sami za informiranje. Družbenopolitične organizacije v občini morajo biti v enaki meri zavzete, kaiko bodo občani Obveščeni. Važen je izvor informacije. Zato smatra, da bo naloga sekcije za tisk in propagando pri občinski konferenci SZDL večstranska.
Ta sekcija bo morala pripraviti verodostojno gradivo in v občini poiskati aktualnost. Tudi ugotavljanje javnega mnenja bo področje dela te
sekcije. Ponavadi ostajamo še vedno pri najpogostejši obliki
informiranja, pri .sestanku in predavanju. Poleg teh pa se bodo morala vodstva družbenopolitičnih organizacij vse bolj posluževati tudi drugih, bolj učinkovitih oblilk obveščanja. Ko je govoril o krajevnem časniku, je povedal, da je ta še vedno premalo izkoriščan družbenopolitični mObili-zator in informator.
Na seminarju so po razpravi, v kateri so sodelovali tudi nekateri drugi udeleženci, sprejeli sklepe z določenimi nalogami SZDL v prihodnjem obdobju. Krajevni odbori bodo s pomočjo sekcije za mednarodne odnose pni občinski konferenci SZDL priredili razgovore o aktualnih mednarodnih političnih odnosih. Ugotovili so tudi', da delo krajevnih odborov SZDL brez delovnih programov ne more biti uspešno. Zato so se dogovoriiM., da bodo vsi organi SZDL takoj sprejeli svoje delovne načrte. Krajevni odbori SZDL bodo tudi proučili, za katera področja družbenega življenja bodo ustanovili sekcije. Čeprav j.e plašilo občinske konference SZDL šaleški rudar najbolj razširjen časnik v naši občini, ga kra jevne organizacije SZDL premalo koristijo za obveščanje o dogodkih, problemih in prireditvah v svojem kraju. Zato maj bi v odboru določili člana, ki bo stalno povezan z uredništvom lista.
Podrobno informacijo o reorganizaciji zdravstvene službe ter o pripravah na sprejem novega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov je dal upravnik velen jske podružnice komunalnega zavoda za socialno zavarovanje IVO BLEKAČ.
V popoldanskem delu seminarja pa je generalni direktor RTV Ljubljana BORIS MI-KUŠ seznanil člane vodstev SZDL z aktualnimi mednarodnimi iin političnimi odnosi in vlogi ter aktivnosti Jugoslavije v prizadevanju za njihovo mirno rešitev.
/Hj
VOZNICO JE ZANESLO
Marija Roje je v nedeljo 24.
septembra vozila osebni avtomobil MB 235-30 iz Pake proti
Velenju. Na železniškem prehodu v Šaleku je voznico zaradi neprimerne hitrosti zaneslo. Avtomobil je zapeljala s ceste in se je ta prevrnil. Drugih posledic kot, da je na avtomobilu nastala škoda za blizu 5.000 N-dinarjev, ni bilo.
PO NESREČI JE ZBEŽAL
Usodnega dne, ponoči ob 23.30, se je kolesar Herman Verhovnik peljal iz Završ proti Paki. Za njim je po cesti pripeljal tovornjak. Kolesarja je zadel tako močno, da je kolesar umrl na kraju nesreče. Voznik tovornjaka pa je odpeljal naprej, ne da bi ponesrečenemu v nesreči pomagal.
Kasneje so ugotovili, da je v tem času peljal proti Velenju le JOSIP CAR iz Zagreba avto-cisterno z reg. št. ZG 524-58. Čeprav so vozniku dejanie dokazali, ta še vedno trdi, da ni poškodoval Hermana Ver-hovnika. Zadevo še raziskujejo.
KARAMBOLIRAL
UKRADENI AVTOMOBIL
Neznanec ie 14. oktobra pozno ponoči ukradel izpred hotela Pake osebni avtomobil z mariborsko registracijo in se z njim odpeljal proti Slovenj Gradcu. V Šaieku pri hiši št. 1 je zapeljal čez desni rob, podrl vrtno ograjo, nato pa zapeljal preko desnega roba ceste v jarek, kjer je pustil ka-ramboliran avtomobil. Storilca še niso našli. Škode na avtomobilu pa je za okoli 4.000 N-din.
VOZNIK TOVORNJAKA SE NI PREPRIČAL
ČE LAHKO PREHITEVA
Ne da bi nakazal spremembo smeri in se prepričal, če lahko prehiteva, je voznik tovornjaka Vinko Grobelnik začel v Črnavi prehitevati drug tovornjak. Njega pa je v tem času prehiteval dostavni avto CE 165-74, ki ga je vozil Ludvik Kolar. Da bi se izognil trčenju, jc Kolar zapeljal na travnik. Poškodovan je bil le avtomobil.
ZADNJE
——— '	_____^"^H
Vse napredne sile sveta te dni svečano proslavljajo 50-letnico Oktobrske socialistične revolucije. Kolikor dlje so slavni dnevi oktobra 1917, toliko svetlejši in veličastnejši je v naših očeh podvig delavcev, kmetov, vojakov in mornarjev, ki so pod vodstvom bolj-ševikov in Lenina, vrgli oblast fevdalcev in kapitalistov. Pot k zmagi proletarske revolucije je pokazala teorija znanstvenega marksizma, katerega največji utemeljitelji so K. Marx, F. Engels in V. I. Lenin. Le-ti so analizirali zakonitost družbenega razvoja, odkrili najostrejša protislovja kapitalizma in dokazali nujnost njegovega propada. Pokazali so, da je delavski razred tisti, ki bo pod vodstvom revolucionarne partije, v povezavi z delavskimi množicami, obračunal s kapitalizmom in utrdil socializem. Napovedi so se oktobra 1917. leta uresničile. Kadarkoli se spomnimo tega herojskega dogodka, ko se je nad carsko Rusijo povzpela zmagovita rdeča zastava, se v mislih povrnemo v slavno preteklost.
Na sestanku CK RSDDP (bol j še viko v) 29. oktobra 1917 je bila osvojena Leninova resolucija o oboroženi vstaji. Lenin je takrat govoril: »Čakati se ne sme, ker se s tem lahko izgubi vse. Vlada koleba, treba jo je za vsako ceno potolči do kraja. Oklevanje v akciji pomeni isto kot smrt!«
Rdečegardisti, vojaki ln mornarji, več kot 200.000 ljudi, ie odšlo v borbo, 6. novembra 1917. leta. Križarka Avrora je svoje topove uperlla proti Zimskemu dvorcu, poslednjemu oporišču začasne vlade in junkerjev, proti zadnji trdnjavi carskega snmodrštva. Ob
zori 8. novembra je Zimski dvorec padel, zmagoslavno je bila kronana oborožena vstaja.
Buržoazni preroki niso verjeli v zmago revolucije in napovedovali so, da bo nova država propadla. Samo dva dni po zmagi revolucije se je že začel upor kontrarevolucionar-jev, toda zmagoviti pohod sovjetske oblasti je dobil popolno podporo v širokih ljudskih množicah in tako so bili zadnji upi reakcionarne buržoazi-je pokopani.
r -
50 LET VELIKE
OKTOBRSKE SOCIALISTIČNE
I I
^ REVOLUCIJE j
Oktober je v praksi pokazal sposobnost delovnih ljudi, da prevzamejo oblast in da jo izkoristijo za uresničitev svojega družbenega ideala, da sami krojijo svojo usodo in da razvijajo nove oblike državnega in družbenega življenja ter nove socialistične družbene odnose.
Mednarodno vrednost oktobra je V. I. Lenin na kratko nakazal v naslednjem stavku: »Led je prebit, pot odprta, postavljen je smerokaz.« Predvidel je, da bo revolucionarni val, ki se je sprožil v Sovjetski zvezi, pokazal pot ostalim delavcem in kmetom po svetu k svetlejši prihodnosti.
V petih desetletjih je delo oktobrske revolucije prešlo skozi vsestransko zgodovinsko preizkušnjo in pokazalo svojo moč in naprednost idej mark-sizma-leninlzma. Delavstvu SZ
se je posrečilo v pol stoletja spremeniti svojo deželo iz zaostale v eno najbolj razvitih. Dosegli so zgodovinsko pomembne pridobitve v materialni proizvodnji in v kulturnem ustvarjanju. Revolucija je zmagala v državi s številnimi narodi in narodnostmi in začela novo obdobje mednacionalnih odnosov na podlagi enakopravnosti, kar je močno vzpodbudilo narodnoosvobodilna in protikolonialna gibanja v svetu za svobodo, neodvisnost in družbeni napredek. Ideje o boju za mir, enakopravnosti med narodi in državami, o miroljubni koeksi-stenci, pa so prinesle nova načela v mednarodne odnose.
Oktobrska revolucija je bistveno poglobila in pospešila krizo kapitalistične družbe. Socializem vse bolj postaja svetovni proces in praksa narodov, ne samo v državah, ki so šle po poti socialistične graditve, temveč prodira v družbene odnose tudi številnih drugih držav ter postopoma spreminja njihovo družbeno bit. Ta proces se kaže v uspehih, ki ga dosegajo pri svoji graditvi in napredovanju socialistične države in v stalni krepitvi položaja delavskega razreda ter drugih naprednih sil v mnogih kapitalističnih državah. Eden od najpomembnejših izrazov tega procesa je protikolonialna revolucija, ki je zrušila številne kolonialne sisteme in postavila vrsto novih neodvisnih držav. Današnja poslanica Oktobra pa je v skupnem boju z vsemi naprednimi silami sveta proti imperializmu, proti vojni ter za zmago miru in socializma.
...IN DOMOVINI
PREDSEDNIK TITO PRE-REZAL TRAK — Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito je prejšnji petek simbolično prerezal trak in s tem spustil v obratovanje najsodobnejšo železarno v Jugoslaviji. Začetna zmogljivost železarne Skopje je 300.000 ton jekla. V drugi fazi bo železarna že proizvedla 600.000 ton, leta 1971 pa bo dosegla zmogljivost milijon ton jekla na leto. Skopska železarna je moderen objekt.
PRIPRAVE ZA VIII. ZASEDANJE CK ZKJ — Predsedstvo in izvršni komite sta sklenila, da bo osma seja CK ZKJ sredi novembra letos v Beogradu. Na njej bodo obravnavali sklepe o aktualnih idejnih in političnih problemih v se-
danji fazi uresničevanja gospodarske in družbene reforme.
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA NA PROSLAVI V MOSKVI — SFRJ in ZKJ bo na proslavi 50-letnice oktobrske revolucije v Moskvi predstavljala naslednja delegacija: Josip Broz-Tito, Mijalko Todo-rovlč, Krste Crvenkovski in Ni jaz Dizdarevič.
PRVI KLUB OZN V SLOVENIJI — Prvi slovenski klub OZN so pred desetimi leti ustanovile ptujske tabornice. 2. septembra 1958 se je ustanovila Organizacija klubov OZN kot specializirana dejavnost v taborniških organizacijah.
ZA IN PROTI
ŠIRŠEMU DELAVSKEMU SVETU
POSLOVNO SODELOVANJE BODO RAZŠIRJALI
PODJETJE SE MEHANIZIRA 9 RASTLINJAK POSTAL RENTABILEN # O USTANOVITVI ŠIRŠEGA DELAVSKEGA SVETA šE NI ODLOČENO.
Velenjski komunalni obrtni center je zelo pisano podjetje. Kolektiv, ki šteje z vajenci in honorarnimi močmi 190 ljudi, se ukvarja s čisto obrtno dejavnostjo, z vrtnarstvom, vzdrževanjem cest, odvozom smeti, upravlja vodovod, skrbi za zelenice in drugo.
RASTLINJAK JE POSTAL RENTABILEN
Kaže, da je bila odločitev, da rastlinjak prevzame komunalni obrtni center, dobra zamisel. Novemu vodstvu je uspelo uvesti rentabilno poslovanje, kar spet kaže, koliko je uspeh nekega obrata oziroma podjetja odvisen od vodstva.
Bistvena sta bila predvsem dva ukrepa: omejitev proizvodnega programa na paradižnik, asparagus itn krizanteme, drugi ukrep pa je bilo zmanjšanje števila zaposlenih od 13 na 6 oseb obenem z uvedbo učinkovitega sistema nagrajevanja.
Ljudje v rastlinjaku resda krepko delajo, zato pa tudi dobro zaslužijo. Dasegaj.o povprečje 94.000 starih dinarjev, kar je precej nad povprečjem podjetja. Lani so ustvarili za 5 milijonov din skladov, pravijo pa, da rentabilno poslujejo tudi letos. Delavci so plačani od ustvarjenega dohodka, upo-š tavajoč pri tem vloženo delo po številu ur.
KROJAČI KREPKO KONKURIRAJO
Razen s frizerstvom se ukvarjajo tudi s kroj-aštvom ki zaposluje nad 40 ljudi. Gre za eno izmed redkih delavnic družbenega sektorja, ki tudi pri delu po meni uspešno konkurira. Pod sposobnim vodstvom Marjana Gabrška si je krojaški kolektiv močno razširil krog naročnikov uslug. Na delo po meri odpade okrog 60 odstotkov vseh storitev, tako da so naročite konfekcije v manjišini. Povprečni zaslužek v višini nad 75.000 dinarjev sodi med višje v tej stroki.
MEHANIZACIJA ZA
KOMUNALNE STORITVE
V zadnjem času so se pri komunalnem obrtnem centru odločili, da se opremijo tudi s težjo mehanizaci jo. Kupili so že buldožer in valjar (nudijo tudi usluge drugim), v načrtu pa imajo še nabavo traktorja unimoga s številnimi priključki za opravljianje zimske služ-
be (pluženje snega), za dela na cestah (greder) in druge. Računajo, da bodo s to mehanizacijo lahko pocenili dela pri vzdrževanju lokalnih cest, močno pa se bo 'povečala tudi storilnost.
Mehanizacijo kupujejo predvsem z lastnimi sredstvi, z ustvarjenimi sikladi svojih dejavnosti. Sklade imajo sicer skupne, vendar pa evidentirajo, koliko sredstev vloži posamezna enota. Kakor je poudaril direktor Rudi Mavser, obravnavajo posebej dohodek, ki ga dobijo od vodovoda in kanalščine. Ta sredstva v celoti namensko vračajo v ti dve komunalni dejavnosti. Potrebe ]x> razširjanju vodovodnega in kanalskega omrežja z intenzivno zasebno gradnjo naraščajo. Ko se bodo potrebe po
pitni vodi z nadaljnjim razvojem mesta povečale, bodo v bližini sedanjih izvirov uredili nova zajetja, medtem ko je nov glavni cevovod že grajen za potrebe bodočega Velenja s 35.000 prebivalci.
ALI USTANOVITI ŠIRŠI DELAVSKI SVET?
Glede ustanovitve širšega delavskega sveta, v katerem bi bili zastopani člani družbene skupnosti, imajo po besedah direktorja nekatere pomisleke, čeprav zakon predvideva take svete. Gre za svet, ki bi obravnaval komunalno dejavnost. Kaže, da malce dvomijo v učinkovitost. Bolj so za to, da redno poročajo svetu za komunalo, ki obravnava tudi program.
Menim, da bi o te j zadevi še kazalo razmisliti. Ker že gre za dejavnost, za katero je močno zainteresirana širša skupnost, bi bilo stališče takega sveta vendarle koristno napotilo za še bolj uspešno reševanje komunalnih zadev.
J. V.
SPOMNIMO SE SAMO NEKAJ LET NAZAJ, KO JE NEKDANJE SPLOŠNO MEHANIČARSTVO IZ VELENJA BILO PRED LIKVIDACIJO. ODBORNIKI SO V OBČINSKI SKUPŠČINI RAZMIŠLJALI ALI NAJ MAJHNO KOVINARSKO DELAVNICO UKINEJO ALI PA RAZVIJAJO NAPREJ. RAZMERE V PODJETJU SO BILE NEVZDRŽNE. TISTI, KI SO GLASOVALI ZA PRISILNO UPRAVO SO TREZNO PREMISLILI. ENOLETNA PRISILNA UPRAVA JE NAREDILA RED IN UVEDLA DELOVNO DISCIPLINO. KO PA SO IZVOLILI SAMOUPRAVNE ORGANE, SO V PODJETJU ZACELI MISLITI NA JUTRIŠNJI DAN.
UPOŠTEVAJO DOGOVORE
Beseda teče o CHROM-ME-TALU, podjetju, ki je po bornih osmih letih doseglo vidne uspehe. Kako jtim je uspelo, da dosegajo letno proizvodnjo v vrednosti 1 milijarde starih dinarjev? še pred gospodarsko reformo so začeli koope-rirati Njihovo poslovno sodelovanje pa je pristno, brez pisanih pogodb. 70 odstotkov svcijie letne proizvodnje nudijo tovarni gospodinjske opreme i i Velenja.
DELOVNI PROSTORI NE USTREZAJO
Tako so začeli. Bilo je težko. Pristna kooperacija, ki jo razvijajo predvsem zadnja leta, pa je pogojevala n jihov razvoj in začrtala CHROM-METALU jasno perspektivo.
Zdaj delajo na štirih krajih. Takšno raztreseno poslovanje podražuije proizvodnjo predvsem zaradi precejšnjih prevoznih stroškov. Pri sedanjih delavnih prostorih pa tudll nimajo možnosti, da bi se širili. Marsikatero naročilo morajo odpovedati, ker obseg poslov ne dopušča, da bi prevzeli dte-lo. Premajhni obrati pa jim tudi niso dopuščali, da bi razvijali že osvojeno proizvodnjo. Pred kolektivom so pomembne odločitve: životariti — obnoviti sedanje obrate ali izgraditi novo tovarno?
ODLOČILI SO SE ZA NOVO TOVARNO
Delovna skupnost se zaveda, da morajo zgraditi novo tovarno. Ker pa jim sedanja, ne preveč mehanizirana in neeko-
Disciplinske kazni RLV:
izrečeni zadnji javni opomini
Višje delavsko razsodišče pri centralnem delavskem svetu rudnika lignita Velenje je sredi meseca oktobra na javni ustni disciplinski obravnavi razpravljalo o nekaterih hujših kršitvah delovne dolžnosti članov njihove delovne skupnosti.
Kolar je namreč takrat, ko
V velenjskem krojaškem salonu vam izdelajo moško obleko po meri za 18.000 S-din. Znatno ceneje kot v Celju (od 24 do 32 tisoč) ali v Ljubljani (nad 25 tisoč). Na fotografiji: maneken na reviji. Modno oblačilo so izdelali v krojaškem salonu.
© Najprej je to razsodišče obravnavalo hujšo kršitev delovne dolžnosti Ivana Ozebka, nadzornika v ekonomski enoti jamske gradnje. Po prijavi obratovodje je obtoženi Ozebek biil zaloten, da je na delo-viišču v jami sede dremali. Višje delavsko .razsodišče je po preučitvi vseh dokaznih listin in na podlagi zaslišanja obtoženega Ozebka prišlo na obravnavi do sklepa, da je resnično zakrivil očitano mu dejanje. Ozebek je v svojem zagovoru odkrito priznal svoje dejanje iin ga obžaloval. Dejal je, da je po obhoda vsega jam-s/kega dalovišča, delno zaradi utrujenosti, delno pa zaradi velike vročine, sedel na tla v neposredni bližini zidarske skupine, ki je opravljala svoje dalo in tako je za trenutek »zakinkal«, takrat ga jc zalotil obratovodja in ga prijavil.
Višje delavsko razsodišče je ugotovilo, da je Ozebek storil hujšo kršitev delovne dolžnosti s tem, da ni upošteval ukrepov za higiensko iin tehnično varstvo pri delu v jami. Izreklo mu je ukrep zadnjega javnega opomina po 11. členu pravilnika o odgovornosti delavcev v delovni organizaciji. Pri teži njegove kršitve je senat višjega delavskega razsodišča upošteval kot olajševalno okoliščino, da Ozebek ni biil nikoli disciplinsko kaznovan, da je bil doslej dober delavec in da je zakrivljeno dejanje odkrito priznal. Kot ob-težilno okoliščino pa je smatralo to, da se je kršitev zgodila v 'jami, kjer so okoliščine dala specifično težje in je nevarnost nezgode večja.
0 Zatem je višje delavsko razsodišče pri C15S obravnavalo prijavo vodje jamske mehanizacije jame zahod, ki je bremenila Martina Bezjaka in Marjana Kolarja, da sta brez odobritve 'skušala spraviti iz 'jame tračne kotnike z namenom, da jih porabiti za lastne potrebe. Med obravnavo je sienait višjega delavskega razsodišča po vpogledu vseh listin in zaslišanjem prič ter samih obtožencev prišel do mnenja, da Marjan Kolar ni zakrivil hujše kršitve delovne dolžnosti ter ga je oprostilo krivde.
je prišlo do kršitve delovne discipline bil v bolniškem sta-ležu. Takrat je naprosil tovariša Bezjaka, če mu lahko preskrbi odpadne tračne kotnike s tem, da bi jih kot neuporabne spravili iz jame ter bi jih n.aito saim Kolar odkupil na skladišču odpadnega materiala. Bezjak pa je dne 1. 'septembra, ko je bil v službi na nočni izmeni na koti — 25 ob traku 108, naložil in spravil do podšahtnega dvigala okrog 20 še uporabnih tračnih kotnikov -in jih skušal spraviti iz jame, kar pa je bilo po montažni skupini pravočasno preprečeno. čeprav je Bezjak na obravnavi priznal, da na lastno pest in brez dovoljenja nadrejenih, ne srne ničesar spravili itz jame, je lahkomiselno mislil, da bo med nekatero staro opremo pretihotapil še uporabne kotnike. Dejanja jie priznal tar dajal, da jc pomotoma mislil, da jc zadava že 'predhodno dogovorjena. Višja delavsko razsodišče
ni upoštevalo njegovega zagovora kot tehtnega in opravičljivega in mu je izreklo ukrep zadnjega javnega opomina pred izključitvijo iz delovne skupnosti s tem, da se je obtoženi obvezal plačati in poravnati premoženjsko škodo rudniku zaradi izgube delovnega časa v znesku 127,29 novih dinarjev.
0 Kvalificiran strugar pri ekonomski enoti elektrositroj-ni obrat Branko Mravljak, doma iz Škal pri Velenju, je bil po sklepu višjega delavskega razsodišča obsojen z zadnjim javnim opominom pred izključitvijo iz delovne organizacije in bo po lastnem pristanku poravnal podjetju premoženjsko škodo za material in delo, opravljeno med delovnim časom v mehanični delavnici, v višini 132,52 N-din.
Obtoženi Mravljak je namreč neugotovlijenega dne v mesecu avgustu letos mod delovnim časom na drugi — popoldanski izmeni iz materiala last podjetja delal in sii napravili nekatere dele za izdelavo preše za sadje. Ko je material izgotovil, ga je v večernih urah vrgel preko ograje rudnika ter ga skril v leseno šupo
domačije Dežman. Preden pa j.e material odnesel, so ga organi podjetja odkrili in se je Mravljak sam prijavil, da je njegov in da ga bo plačal. V šupi je bilo še več materiala, za katerega pa je obtoženec zadntil, da ni njegov. Zadeva je bila prijavljena tudi postaji milice Velenje, ki sitvar še pre-izkuje ter bo po potrebi v slučaju novih odkritij, disciplinski postopek razširjen na druge brivce.	-ČAN
nomična proizvodnja, reže le skromen kos kruha, ostanema-lo denarja za naložbe. Kl jub temu pa so v CHROM-METALU rožnogledi. In če se ozremo nazaj, po težavni poti, ki so jo uspešno prehodili, lahko pričakujemo, da bodo tudi to dosegli.
Ko bodo imeli novo tovarno se bodo specializirali. Razvijali bodo kovinsko predelavo, galvansko obdelavo i,n elektro-tarmijo. Na ta način bodo dosegli letno proizvodnjo vredno 5 milijard S-dinarjev. To pa niso samo goli načrti in njihovo optimistično razpoloženje, ker bodo že prihodnje leto povečali svojo dejavnost. Več bodo kooperirali s tovarno gospodinjske opreme. Na tržišče pa bodo prišli tudi saimi z lastnimi izdelki. Na jesenskem velesejmu v Zagrebu je vzbudil veliko zanimanje kuhinjski čistilnik zraka proti pari iin vonjem v kuhinji. To ni edini proizvod, za katerega se kupci stalno zanimajo. CHROM-METAL vzbuja pozornost tudi z ostalimi svojimi izdelki, ker nenehno razvijajo »so r t i men t proizvodov.
PRIHODNOST V
AVTOMATIZACIJI
Zdaj delajo še bolj po domače. Stari delovni prostori ne zagotavljajo nobene možnosti, da bi proizvodnjo modernizirali. Rešitev vidijo v avtomatizaciji. Uvedli jo bodo lahko, ko bodo imeli novo tovartto. Vsi načrti, razgovori in sedanje delo se plete okoli nove tovarne. Zato vsak odvisni dinar hranijo za tovarno in izboljšan delovni proces.
Reorganizirati pa morajo tudi posle znotraj samega podjetja. Zdaj so se zagrizli v .finančno službo. Ugotavljajo, da so premalo denarja Vložili v amortizacijo. Vzporedno rešujejo kadrovska vprašanja. Zavedajo se, da bodo lahko le z novimi strokovnimi sodelavci v novih delovnih prostorih uspešno delali,
Cenjeni potrošniki
Nudimo vam šestmesečni
brezobrestni kredit
pri nakupu superavtomatičnih pralnih strojev in drugih izdelkov tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja
rtv i trgovsko podjetje
»bazen« velenje
Šoferji — mopedisti
Fotografije, ki so predpisane za nova vozniška dovoljenja vam lepo in hitro izdela
FOTO PAJK — VELENJE
Fotografske usluge v črnobeli in original Agfacolor tehniki naredi hitro in solidno samo FOTO PAJK VELENJE.
obvestite javnost 0bves11te kupce
Pri tem vam najuspešneje pomaga domači obveščevalce ŠALEŠKI RUDAR, ki ga prebere vsak tretji prebivalec velenjske občine.
VSAK DRUGI ČETRTEK 7.000 ŠALEŠKIH RUDARJEV — 7.000 krajevnih glasnikov, ki najbolje obveščajo.
OBVESTILA V NAŠEM ČASNIKU STANEJO
#	Mali oglasi
Vsak mali oglas (službo išče, službo dobi, stanovanje, prodam, kupim, razno) do 10 besed je 6 N-din, vsak« nadaljna beseda 1 N-dinar. Za naslov v uredništvu lista — pribitek 1 N-dinar.
#	Razpisi, licitacije in ostala uradna obvestila, obrobljena z okrasnim ali navadnim okvirjem — preko enega stolpca in višne 4 cm je 30 N-din.
#	Osmrtnice in zahvale, obrobljene s krepkim črnim okvirjem — preko enega stolpca in višine 2 čm je 15 N-din.
0 Preklici
—	plačilnih kartončkov RLV in drugih izgubljenih dokumentov — za preklic vsakega izgubljenega dokumenta računamo 10 N-din.
—	žaljivk, obrekovanj i. p. —/do 10 besed 10 N-din. vsaka nadaljnja beseda 2 N-dinarja.
0 Čestitke za rojstne dneve, opravljene diplomo i. p. — vsaka čestitka, ne glede na število besed, 5 N-din.
0 Razna obvestila in zahvale, brez okvirja — do 10 besed 6 N-din, vsaka nadaljna beseda i N-dinar.
Delovne organizacije
Vaše zaloge so mrtev kapital v skladiščih. Reklama vaših izdelkov bo uspešna, če jo bo prebral sleherni potrošnik. Naj vas spomnimo, da je na našem območju najbolj razširjen in najbolj bran ŠALEŠKI RUDAR, zato vam nudimo uslugo:
0 Reklamni oglas, obrobljen z okrasnim ali navadnim okvirjem, širine enega stolpca in višine 2 cm, stane 20 N-din. Ali reklamni oglas na 1/4 strani (14 krat 20 cm) stane 600 N-din.
OBVESTITE POTROŠNIKE KOLIKO POPUSTA ste namenili pri prodaji blaga iz zalog. O tem jih lahko uspešno obvestite z reklamnim oglasom v ŠALEŠKEM RUDARJU.
iz naših delovnih organizacij
NA SEJI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ SO RAZPRAVLJALI 0 GOSPODARSTVU
GOSPODARSKI POLOŽAJ JE RESEN
POROČALI SMO ŽE, DA JE BILA ZADNJA RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS NAMENJENA PREUČITVI GOSPODARSKIH GIBANJ V PRVEM POLLETJU LETOS. POLEG ČLANOV OBČINSKEGA KOMITEJA SO BILI NA SEJI ŠE ČLANI IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL, PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA IN DIREKTORJI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ.
V prejšnjih letih sta proizvodnja in dohodek v velenjski občini občutno naraščala. Zdaj pa je prišlo do stagnacije. V prvih šestih mesecih je v gospodarstvu potrošnja hitreje naraščala kot celotni dohodek. Potrošenih je bilo za pet odstotkov več sredstev, medtem ko je ostal celotni dohodek na lanski ravni. Le 12 gospodarskih organizacij v občini je po- sKrbljiuijoče kot sedaj, je pove-siovalo gospodarno. Ustvarjen pa je tudi manjši neto pro- dal Jože Žohar. Podjetja, ki izvod kot v lanskem prvem polletju in za 12 odstotkov manj dohodka namenjenega za delitev.
selekcije se naj sprejmejo v prid tistim, ki dobro delajo.
Ko smo še pred meseci preučevali gospodarsko gibanje v naši občini, ni bilo tako za-
Skrb vzbu ja zlasti podatek,	kalko bi v velenjski občini raz-
da se je zmanjšala akumula-	vijalii lokalno gospodarstvo,
tiivnost. Lani so v istem ob-	Svetu naj bi se dala možnost,
dobju namenili za sklade pol	da bi usmerjal sredstva tja,
drugo milijardo, letos pa so v	kjer bodo najbolj smotrno iz-
ta namen prigospodarili ko-	koriščena.
maj blizu milijardo starih di-	Jože žohai.( član CK ZKJ je
so se znašla v težavah, bi morala takoj izdelati lastne razvojne programe.
Kristian Hrastel, politični sekretar občinskega komiteja ZKS : Selekcija kadrov v gospodarstvu ni v celoti uspela. Če bomo od vodilnih ljudi v gospodarstvu zahtevali strokovnost, potem bomo morali
narjov. Čeprav se jeamorti- pouda,rillj da bo mora(lo prfti
zaerja povečala za 200 milijo- do . selekcije vodilnih kadrov, jeh ^ bio s^S' MbSto
nov (to jie za 14 odstotkov), je povečanje razmeroma majhno.
rezultate gospodarske reforme ne smemo podcenjevati
V razpravi na razširjeni seji občinskega komiteja so vsestransko ocenili vpliv in vlogo političnih sil na dosežene rezultate, gledano skozi vključevanje našega gospodarstva v procese gospodarske reforme. V celoti so podprli stališče sveta za gospodarstvo in
ce želimo imeti strokovno spo-	delale proti nam Zato bodo
sobne ljudi na ustreznih de-	morale v teh primerih subjek-
lovnih mestih. Po njegovem	tivne sile poiskati in ugotoviti
mnenju bi morali izdelati kri-	merila, ki vzpodbujajo razvoj
terije, na podlagi katerih bi	ali ga zavirajo. Ob sodelova-
vsako leto ugotavljali sposob-	nju vseh progresivnih sil bo-
nost strokovnjakov. Kriteriji	mo našli objektivne kriterije,
s pomočjo katerih bomo ocenili, kdo bo lahko še naprej na čelu tehnološkega in gospodarskega procesa.
neugodne podatke predočiti proizvajalcem
Ivo Jamnikar, direktor rudarskega šolskega centra ugotavlja, da so podatki o proizvodnji in dohodku v velenjski občini zelo zaskrbljujoči. Osnovna usmeritev v gospodarskih organizacijah je še vedno tam, da iščejo najlažje poti, kako bi si zagotovili sproti osebne dohodke. Meni, da bi morali podatke o gospodarskem gibanju v letošnjem prvem polletju predočiti vsem zaposlenim v naših gospodarskih organizacijah, da dobijo sliko svoje delovne organizacije.
Člani občinskega političnega aktiva so tudi ugotovili, da se delovne organizacije prepočasi prilagajajo novim pogojem gospodarjenja, nenačrtno rešujejo proizvodnjo in se ne morejo odvaditi starega neorganiziranega dela.
DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE SO SPREJELET M AKCIJSKI PROGRAM, KI GA V CELOTi OBJAVLJAMO
# Analiza gospodarskih gibanj za I. polletje 1967 kaže zelo neugodno sliko gospodarjenja delovnih organizacij v občini. Zato morajo organizacije ZK in aktivi organizirati razprave skupaj s sindikalnimi podružnicami o gospodar-
^ Hitreje moramo odpirati možnosti za razvoj terciarne dejavnosti z upoštevanjem prednosti, ki jih v sedanjih pogojih daje individualno delo (produktivna zasebna dejavnost, uslužnostna obrt, gostinstvo, turizem itd.). Ob tem
no je treba predvideti perspektivo gospodarskega razvoja posamezne delovne organizacije. Iniciatorji teh razprav morajo biti organizacije in aktivi ZKS. Sindikalne podružnice pa naj prevzamejo odgovornost za razpravo na delav-
opozoriili občinsko skupščino	skih rezultatih svojih delovnih	pa razviti učinkovit sistem	skdh svetih, upravnih odborih
na resnost položaja. Družbe-	organizacij. Objektivno je tre-	davčne politike in kontrole,	in pred kolektivom,
nepolitične organizacije pa bo-	ba oceniti stanje, v katerem	ki je danes v veliki meri sla-	0 Pokazavce o gospodarje-
do z vsemi progresivnimi sila-	se delovna organizacija naha-	bo razvit.	nju za prvih 6 mesecev letoš-
mi v občini ustvarile takšno	Ja m realno ocenite perspekti-	- Ustrezne službe in organi	niega leta Je treba takoj do-
polkično vzdušje, da bodo	vo vsake delovne organizacije	7občinsfci s,fcupščini naj iz.	staviti sekretarjem organiza-
lahko i prišla do .veljave vsa v reformnih pogojih delovanja	delajo program razvoja gospo-	cij in aktivov ZK, predsednic
progresivna prizadevanja pri fe	darsm v^dbčmi ni fsnovi	^ DS in UO ter direktor-
komperativnih prednosti lo-	Jem delovnih organizacij,. Pri
ki bi jih morali začeti rarajo modernizacijo tehnolo-
vkl jučevanju našega gospodarstva v odprte gospodarske procese.
Lojze Ribič, direktor elektrarne, je v razpravi dejal, da ne smemo podcenjevati doseženih uspehov, odkar v Jugoslaviji izvajamo gospodar-"s ko reformo. Vendar je opozoril na mnogo drugih problemov,
twk»j reševati, da ne bodo povzročili hujših posledic. Kot večji problem je navedel razdeljevanje nacionalnega dohodka. Trošenjie slovenskega narodnega dohodka je na negospodarskem področju preveliko, če ga primerjamo z industrijsko proizvodnjo. Posledica tega je, da postaja naša industrija vse bolj nekon-kurončna in da proizvode podjetja ne morejo prodati.
TEŽAVA: NOVA DELOVNA MESTA
Gospodarstvo velenjske občine je v zadnjem času zelo nazadovalo, je povedal direktor rudnika Ludvik Mali. Če se vprašamo zakaj je do tega prišlo, ugotovimo, da jie reforma povzročila razlike med posameznimi panogami. V naši . občini pa imamo ravno tiste panoge, kii jih je reforma najbolj prizadela. Pri izvajanju reforme močno pogrešamo načrtnost, ki bi usmerila gospodarstvo. Tako je tudi z energetsko bilanco, ki bi morala biti osnova za razrvijanje celotne gospodarske politike.
Jože Kovač, predsednik občinskega sindikalnega sveta je mnenja, da je treba iskati vzrok za nizke osebne dohodke v prepočasnem odpiranju delovnih mest. V podjetjih bi lahko zvišali produktivnost in osebne dohodke, vendar ne vedo kam z odvisno delovno silo. Morali bi jim svetovati, na kakšen način bi pospešeno odpirali nova delovna mesta. Po mnenju Jožeta Kovača bi v marsikaterem podjetju na ta način hitreje rešili težave. Meni, da bi moral svet za gospodarstvo pri občinski skupščini izdelati perspektivni plan,
hodišča za delovanje komunistov v samoupravnih organih in sindikatu. Brezkompromisno se moramo zavzemati za sprejemanj e n a j proges ivne j -ših stališč v organih samo-uipravljianja in organizacijah. Komunisti moramo oceniti, katere so tiste sile v delovnih organizacijah, ki zavestno za-
kalnega gospodarstva.
O Podpirati in pospeševati moramo procese integracij in poslovno ekonomsko sodelovanje v okviru racionalnejših pogojev gospodarjenja.
ških in produkcijskih procesov ter nj ihovo aktivno viklju-čevanijie v sodobne tržne odnose.
C V gospodarskih organiza-	tarvljati rezultate na svojem
cijah morajo takoj pristopiti	področju,
k izdelavi konkretnih analiz	£ Analitske službe podjetij
stanja v kakršnem se posa-	morajo pripraviti objektivne
mezne delovne organizacije	pokazavce o položaju v pod-
nahajajo, z ustreznimi eko-	jetj.iih in predvideti ukrepe za
nomskiroi pokazavci. Istočas-	sanacijo.
PUHARJEV MOST SO PORUŠILI
Most v Penku, ki so ga ljudje imenovali Puharjev most, so porušili. Na njega so se jezili zlasti potniki v avtobusih, ker so morali, kadar je na drugi strani stal prometni miličnik, izstopiti in jo mahniti peš preko inostn. Zdaj ko obnavaljajo cesto do Gorenja, bodo na novo zgradili tudi most. Ce ga bodo ljudje še naprej imenovali Puharjev most ne vemo. Z ujim se sedanji vsekakor ne bo mo-
gel primerjati, čeprav bo obdržal ime svojega prednika.
Povedali so — in to ljudje, ki delajo novi most, — da ga bodo zgradili do 29. novembra. Gradi ga Vodna skupnost iz Celja. Veljal pa bo 24 milijonov starih dinarjev. Most bo dolg 32, širok 7,5 in visok 4,5 metra. Zabetonirali bodo okoli 160 kubikov betona.
Na žalost ugotavljamo, da niso kmečki sadovnjaki deležni skrbi niti v času rasti, kaj šele po obiranju. Roko na srce: s prstom kažemo na zadrugo ali družbeno posestvo, če slabo gospodarita, svojih pomanjkljivosti pa ne vidimo. Upravne organe pripravimo do tega, da se morajo posluži-ti zadnje možnosti — odredb in odlokov, ki pod težo kazni
ljivci v jeseni pripravljajo za zimo. Kaj mislite, kako prezi-mijo največji škodljivci kapar-ji in bolezni škrlup ter moni-lija, da jih ne pobere mraz? Ličinke kaparja se obdajo s črnikastimi ščitki, škrlup in monilija pa prezimita v obliki odpornih zimskih trosov v odpadlem listju in gnilih plodo vih. Zato moramo odpadlo listje pograbiti in sežgati, prav
Tudi po obiranju moramo skrbeti za sadovnjake
določajo, kaj morajo na primer sadjarji narediti, da ne bodo šli sadovnjaki rakovo pot. Priznati je treba: ni vsega kriv kmetovalec, ker so ga že velikokrat izigrale cene, pa tudi premalo smo imeli razumevanja zanj. Tako lahko rečemo, da se za sadovnjake malo ali nič skrbi; če dajo kaj pridelka, je dobro, če nič, pa tudi ne preveč hudo. Na takem drevju je leglo okužb tudi za resnejše sadjarje in družbene sadjarske obrate. Bolje bi bilo, da takih sadovnjakov sploh ne bi bilo. Ne navdušujemo se za kmetovalca, ki bo sadil in redil vse, temveč za takega, ki se bo lotil predvsem ene dejavnosti, to tudi obvladal in zanjo skrbel. Tako bo precej bolj potreboval tudi strokovno, tehnično in komercialno pomoč zadru-ge.
Ta malce dolgi uvod je imel namen vsaj malo prispevati k temu, da ne bomo mislili, da za sadovnjake ni treba skrbeti, češ da skrbi ne poplačajo.
# Kot človek in žival se tudi rastlinske bolezni in škod-
tako pa ne pustiti gnile plo dove, da ležijo po sadovnjaku. Če le vreme dopušča, je nadvse koristno zimsko škropljenje že v pozni jeseni. Drevje pa je treba s škropivom dobesedno oprati, ker je le tako učinek zanesljiv, ni pa dobro škropiti neprestano z isto vrsto škropiva.
Tokrat se bomo lotili najhujšega zimskega škodljivca zajca. Ta si je nakopal smrtno sovraštvo sadjarjev in dre-vesničarjev. Ker ga ščiti lovski zakon, si sadjarji in lovci neredko zaradi njega skačejo v lase. Najučinkovitejša, toda tudi najdražja obramba proti njemu, je ograja, če te ni, zavarujemo posamezna drevesa s koruznico, slamo ali papirjem, še boljši pa so drevesni koši iz žice ali lesenih letvic. Vse bolj pa se uveljavljajo odvračala — posebne kemične snovi, s katerimi premažemo debla, da se jih zajci ne lotijo več. Če boste hoteli kupiti take snovi, vprašajte v trgovini, če imajo repeleute. Ti so se že dobro obnesli in uveljavili.
VNETJE VIMENA
pfi
tem moramo opozoriti vse navedene, da so v okviru svojih nalog odgovorni za dosledno izvršitev sprejetih stališč.
© O gibanju gospodarstva morajo razpravljati vse organizacije in aktivni ZKS in ugo-
Vnetje vimena, volčič ali tudi sajevec imenovano, je huda nadloga mlečnih farm. Škode, ki jo povzroči, ni lahko oceniti. V farmah, kjer je veliko goveda, se bolezen prenaša s krave na kravo, z nehigiensko molžo na roko ali z molznim strojem, pa tudi sesna teleta lahko zanesejo bolezen na zdrave živali. Da je preprečiti bolje kot zdraviti, je staro pravilo tudi pri tej nadlogi.
Tudi v kmečkih hlevih je volčič pogosten pojav. Živali se okužijo tako, da skozi odprtine seskov ali skozi poškodovano kožo zaidejo v vime bolezenske klice, neredko pa so vzroki tudi drugi: zastoj mleka, prehlad itd. če je vime vneto samo na površini, se bolezen ob skrbni negi kmalu odpravi. Zaradi nečistoče vimena in nesnažne stelje pa dobi pogosto volčič težjo obliko obolenja — gnojni volčič. Tega je najbolje zdraviti z antibiotiki.
Mastitis ali žlezno vnetje vimena je še neprijetnejše. Posebno rado se pojavi, če vimena dolgo ne izmolzemo ali če je molža nepravilna. Mleko postane rumenkasto ali vodeno, lahko pa celo gnojno in nepri-
jetnega okusa. Za to obolenje je značilno, da navadno ne nastopi na vsem vimenu, temveč samo na posameznih četrtih. Pogosto lahko vidimo krave, ki imajo neenakomerno vime, ker so preživele bolezen. Krava z vnetim vimenom slabše je in mnogo polega.
Vnetja preprečimo, če skrbimo za čistočo hleva in živali. Če pa že imamo bolno žival v hlevu, je potrebna previdnost, da bolezni ne prenašamo. Najbolje je, če damo tako žival posebej. Bolno mleko moramo zavreči. Veterinarstvo pozna danes že učinkovita zdravila, zato je najpametneje ob težjih vnet jih iskati pomoč pri živinozdravniku.
Od nevarnejših bolezni na vimenu poznamo še tuberkulozo in bramor. Ker je mleko takih živali škodljivo, morajo obolele živali v zakol.^ Naj omenimo še eno nevšečnost: izcejanje mleka. To je napaka vimena, ki nastane ob velikem spreminjanju vremenskih razmer ali če je vime po-redkoma izmolzeno. Pri zdravljenju uporabljamo posebna mazila, s katerimi večkrat premažemo sesne odprtine.
MALOKRVNOST PUJSKOV
Malokrvnost imenujemo bolezen, ki povzroča zmanjšanje rdečih krvničk v krvi. Pri pujskih je najpogostejši vzrok te bolezni pomanjkan je železa, ki je bistvena sestavina krvničk, ki prenašajo kisik iz pljuč po organizmu. Zato ob pomanjkanju pujski hitro in globoko dihajo, so bledi in prav nič živahni. Vrat in tilnik jim pogosto otečeta, dobijo drisko in pljučnico ter radi poginjajo.
Ker vsebuje mleko svinje premalo železa, prašički pa se rodijo brez zalog v jetrih, je gotovo, da bodo kmalu zboleli, če nimajo pri svinjaku izpusta in stika z zemljo, ki vsebuje železo. Zato je bolezen pogostna posebno pri zimskih prasenjih, ko so mladiči zaradi mraza in snega zaprti. Takim pujskom je nujno vsak dan pokladati svežo, navlaže-no ilovico, kar je najprepro-
steje. Bolezen preprečuje tudi mazanje vimena doječe svinje z železno galico. Ker sta ta dva načina pri reji velikega števila plemenskih svinj (farme) preveč zamudna, se je uveljavilo vbrizgavanje različnih železovih spojin v obliki injekcij. Najbolj se je izkazal železov dekstran. Ker pa je preparat precej drag (je uvožen), so naše tovarne začele delati cenejša zdravila, ki jih dajemo pujskom skozi usta. Takšni zdravili sta anemin in miap.
Ker je pokladanje ilovice prav gotovo najcenejši način za kmečko rejo, se bodo tega načina preprečevanja bolezni pozimi rejci najbolj posluževali. Brejim svinjam pa je treba v tem času nuditi vsaj nekaj svežih krmil — korenja, repe in pese, da bo dobil njihov organizem čimveč vitaminov.
DOGOVOR MENTORJEV
Na zadnjem sestanku, ki so ga imeli mentorji mladinskih aktivov na osemletkah, so spre' tli program dela. Pro-gr? zajema razvoj SKOJ in Zveze mladine Jugoslavije, uvod v najvažnejše probleme v svetu ter skupne akcije kot so: seminar za sekretariate na osemletkah, tekmovanje za Kajuhov pokal, sprejem štafete mladosti, drugo razstavo mladih in sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Dogovorili so se, da bodo na osnovi tega programa izdelali v vsakem posameznem aktivu podrobnejši načrt.
VSI AKTIVI ŠE NISO IMELI LETNIH KONFERENC
Dvajset mladinskih aktivov iz naše občine je ob koncu prejšnjega tedna že imelo letne konference. Aktivi Zveze mladine iz Chrommetala, les-no-industrijskega kombinata, rudnika, Topra, usnjarne in aktivi iz Smartnega ob Paki, Šaleka, Šentilja ter I. osnovne šole iz Šoštanja pa konferenc še niso imeli. Na občinskem komiteju ZMS menijo, da bi lahko pripravili konference tudi v teh aktivih.
KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZMS BO NOVEMBRA
Kot so sklenili na zadnjem občinskem plenumu komiteja ZMS bodo imeli redno letno konferenco 7. novembra. Na tej seji so razpravljali tudi o predlogih kandidatov za novo občinsko vodstvo, ki so jih poslali aktivi.
PLEŠIVSKI MLADINCI SO ZADOVOLJNI
Ko so mladi iz Plešivca na letni konferenci mladinskega aktiva pregledovali svoje delo, so z zadovoljstvom ugotovili, da so bili kar delovni. Med letom so uredili igralski oder v osnovni šoli, pripravili silvestrovanje, proslave ob dnevu žena, borcev in 1. maju ter odigrali Klopčičevo enodejanko Mati. Bili pa se tudi na izletu na Pohorju.
POVRŠNO SO SE
SEZNANILI S PROBLEMI
V Topolšici mladim na letni konferenci beseda ni šla iz ust
kot bi želeli. Vse preveč so se ustavili pri volitvah, premalo pa so razpravljali o težavah in načrtih. Novoizvoljena predsednica je Zdenka Lesko-var.
DELALI SO PRI GRADNJI DOMA
Mladi Škalčani so naredili precej prostovoljnih delovnih ur pri gradnji doma družbenih organizacij. Bili pa so delavni tudi na ostalih področjih. Organizirali so srečanja na Pohorju, pripravili silvestrovanje, proslavo dneva žena in kar dva izleta — na Veliko planino in v Kamniško Bistrico.
Na nedavni letni konferenci so mladinci iz Skal izvolili za predsednika aktiva Stanka Kovača in za sekretarko Vlasto Vrabič.
BREZ DELOVNEGA NAČRTA
Letna konferenca aktiva Zveze mladine iz Pake pri Velenju je v glavnem izvolila nov sekretariat. Zelo malo so se pogovarjali, kaj bodo delali v naslednjem konferenčnem obdobju. Novi predsednik aktiva je Ivo Miklavžin, sekretar pa Franc Vodončnik.
TUDI MLADI IŠČEJO IZHOD
Značilno za mladinsko konferenco v Vegradu je bilo, da so mladi iskali činiboljše poti in rešitve iz nastalega položaja. Aktiv se je znašel v težavah. Njihovo podjetje ima večje zmogljivosti kot so trenutno potrebe v šaleški dolini. Zato so poiskali delo v Celju, Zagrebu in celo Beogradu. Mladi so odšli na ta delovišča, v aktivu pa je ostalo le 30 mladincev, večji del vajencev.
Na konferenci so govorili o učnem uspehu vajencev. Z željo, da bi v času šolanja vajenci kar največ prihranili, si fantje sami pospravljajo sobe. To pa zahteva od mladih več discipline in več dela. Govorili so tudi o nagrajevanju va-' jencfev in o dogodkih na Bližnjem vzhodu.
Novi predsednik mladinskega aktiva v Vegradu je Vikica Ramšak, sekretarka pa Manca Oštir.
VESELJE V BELIMI VODAII
Naš fotozapis priča o veselju v Belih vodah, ko so Izletnikovi avtobusi pripeljali v vas.
jesenskega dne Belovoščani ne bodo zlepa pozabili. Prijetno pa se g a bomo spominjali tudi ostali, ki smo bili priče praznične slovesnosti.
Predsednik občinske skupščine je simbolično prerezal razpeto vrvico. Najprej so po novem cestišču zapeljali motoristi, pri katerih so sedela dekleta v narodnih nošah. Zatem pa avtomobil za avtomobilom. In nazadnje še avtobusi.
Pred šolo so nas pričakali domačini. Streli iz topičev, na griču pri Savine-ku, so pozdravili skoro vsakega voznika. Pravijo, da je pripeljalo v Bele vode skoraj 100 motoriziranih konji-čev.
že pred 35 leti si je domačin Poči-valski Falent, tega žal ni bilo to nedeljo med nami, ker so mu Nemci vzeli življenje v celjskem Starem pi-skru, prizadeval, da bi belovoški svet povezal z dolino. Kar ni povsem uspelo njemu, so nadaljevali drugi. Rudolf Navodnik je skupaj s sovašlani delal in uspeli so, da je leta 1965 zaoral buldožer v stari kolovoz. Mlad učitelj Jože Melanšek pa se je zavedal, da samo peščica naprednjakov sama ne bo zmogla vsega dela, če ne bodo iste vajeti napredka potegnili vsi hribovci. Sledili so mu — in potegnili. Ne zaman ..--.
. . . 1954 je zasvetila v domačijah električna žarnica, 1961 so zgradili lepo svetlo šolo in letos so zgradili pravo pravcato cesto, ki jih je hitreje povezala z nižino. In ne samo našteto. Prevozno so naredili cesto po Ljubiji, od Savineka do Kozamurnike, od Gre-
Ali bi-ali ne bi?
Nemalokrat nam bolj močno bije srce, ko stojimo pred vrati kateregakoli urada in premišljujemo, ali bi potrkali bolj glasno ali zelo tiho.
Vsako izgovorjeno besedo smo do potankosti pripravili, ker bi se ne osmešili radi.
In vendarle! Potrkali smo dovolj glasno in direktor je še bolj glasno odvrnil: »Naprej! Kako ste vendar trkali? Saj veste, da je vstop dovoljen! Saj ste vendar doma!«
Peter je debelo gledal in ni vedel, kaj naj bi sploh odgovoril. Nato se je še zmedel in šele prijazna direktorjeva beseda ga je pripeljala na pravo pot. »Ko boste spet prišli, si zapomnite in ne trkajte več. Tu smo domačini in se toliko poznamo, da tudi v direktorjevi sobi lahko zaupamo drug drugemu!«
Peter je odšel in na tihem robantil nad svojo zadrego, nad smolo, ki jo je pravkar doživel.
Koliko jih je, ki trkajo vsakokrat in za vsako ceno, samo da bi bili bolj vljudni. Še huje je, če tudi obratovodje in direktorji ne vedo, kaj zahteva bonton. Potem ti še celo pokažejo s prstom na vrata, češ, do drugič se nauči, kako se moraš vesti.
Popolnoma jasno je, da tako ravnamo le, če smo v domačem kolektivu.
Kadar pa potrkamo na vrata drugega kolektiva, smo to dolžni storiti. In ko vstopamo, ne vstopajmo suženjsko vdano ali pa Oholo. Počakaj mo, da nas oseba opazi in šele potem prosimo za besedo. Bral sem, da v neki zahodni državi direktor podjetja vsak dan celo dvakrat obide vse svoje podrejene, jim seže v roko in spregovori z njimi nekaj toplih besed. Mnogokrat se namreč niti ne zavedamo, koliko
pomeni slehernemu od nas prijazna, vzpodbudna beseda. Tak odnos nadrejenega do podrejenega bi se nekomu zdel smešen. Pa vendar moramo zapisati, da je lep in pravilen in si le tak način odnosa nadrejenih do podrejenih utira pot med kolektiv. Žal je v današnjem nervoznem času mnogokrat drugače. Lepe, tople besede, obojestransko zamenjajo nelepe, da ne rečemo še kaj hujšega.
Koristen razgovor, ki bi dva lahko povezal, se spremeni v medsebojno obtoževanje, ki vodi le v slepo ulico.
Ker dobro poznamo drug drugega, se tudi pozdravljamo, saj vendar pokažemo, da znamo biti vljudni. Novinec Ivan je prišel v veliko podjetje in spoznal predstojnike. Ne bi se jim rad zameril in, hočeš nočeš, pozdravlja vse nenehno, pri vsakem srečanju. Da, prvič v življenju je v de-
novi sodniki porotniki
Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji izvolili 60 sodnikov porotnikov za občinsko sodišče v Šoštanju. Porotniki so iz velenjske in mozirske občine. Njihov mandat traja dve leti.
Novoizvoljeni porotniki so:
Blfrilda Ambnožič, uslužbenka, Velenje; Zdenka Bernot, uslužbenka, Velenje; Vinko Borov-nik, učitelj, Topolšica; Albert Bračič, upokojenec, Paka pri Velenju, Anton Čepelnik, upokojenec, Družmirje; Mihael Deberšek, upokojenec, Velenje; Helena Deleja, učiteljica, Mozirje; Ivan Fece, uslužbenec, Velenje; Antonija Florjan, trgovska pomočnica, šoštanj,; Majda Glavač, vzgojiteljica, Velenje; Andrej Golav-šek, Skorno; Slavka Gusič,
uslužbenka, šoštanj; Martin Hajsinger, upokojenec, Velenje; Jože Hriiberniik, upokojenec, Sp. Rečica; Martin Hu-dej, komercialist, šoštanj; Ivain Jeraj,, kmet, Rečica ob Savinji; Jože Jerič, električar, Peslje; Rok Klemenšek, upokojenec, Ljubno; Edmund Kmecl, predmetni učitelj, Velenje; Valter Končan, dipl. pravnik, Velenje; Milan Kopitar, šef KU Nazarje; Peter Ko-zič, dipl. gozd. ing., Nazarje; Hilda Krajine, upokojenka, Velenje; Ivan Krajnc, upokoje-
benšeka do Acmana — več kot 11 kilometrov cest . . .
Štirideset milijonov je vredna nova cesta. Če pa vemo, da so Belovoščani sami naredili 5.500 prostovoljnih ur in prispevali 350 kubičnih metrov lesa, je veselje, ki smo ga letos 8. oktobra doživeli v Belih vodah, tembolj razumljivo.
Vse kaže, da v Belih vodah še ne bodo mirovali. V goste želijo dobiti turiste. Se pravi, da bi radi zdaj raz-
vijali domači kmečki turizem, ki jim bo lahko prinesel marsikateri dinar. Verjeti jim moramo kar pravijo domačini. Gosta ne želijo le izkoriščati, temveč mu želijo nuditi prijeten oddih v tem res čudovitem srednjevišin-sketn okolju.
V so srečo Belovoščani in ne zamerite, če sem uporabil vaše veselje in praznično razpoloženje za kratek zapis.
H-
lovnem razmerju, prvič podrejen neposredno drugim in kaj naj mu še preostane. Ne, ni več pozdravljal. Storil je, kot njegov prijatelj, ki samo zjutraj pozdravi vse nadrejene in njemu enake. Pravim vse, ker ve, da lepa beseda vedno lepo mesto najde!
Menda je dovolj, če smo pozdravili svoje poznane ljudi enkrat dnevno in s tem ravnali, kot zahteva bonton.
Toda že bo ura šest in velika vrata v podjetje se odpirajo. Danes vemo, kaj hočemo. Vemo, kako bomo ravnali, ko stopimo v pisarno in vemo, da bomo vljudni do vseh, s katerimi delamo. To nas bo njim samo še bolj približalo in srečni bomo, če nas bodo imeli radi. In kolikor bolj se človek vživi v kolektiv, ki mu postaja drag, toliko plodnejše bo tudi njegovo delo. Zato na take malenkosti nikar ne pozabljaj-mo!	—V—
Javna zahvala občinske skupščine
V dneh od 1. do 8. oktobra so kulturno-pro-svetna, telesno-vzgojna in druga društva imela več prireditev v počastitev 8. oktobra, ki je občinski praznik naše občine. V tem času je bilo predano v uporabo nekaj novih komunalnih in drugih objektov, ki so jili financirale krajevne skupnosti in delovne organizacije. Vse prireditve, zlasti pa še centralna proslava občinskega praznika, ki je bila v nedeljo, 8. oktobra 1967, so po zaslugi marljivih in požrtvovalnih organizatorjev in izvajalcev zelo uspele in so tako mnogo pripomogle, da je bilo letošnje praznovanje občinskega praznika na dostojni višini.
Skupščina občine Velenje izreka vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali v praznovanju našega praznika, vso priznanje in zahvalo z željo, da bi bilo tako sodelovanje društev in posameznikov zagotovljeno tudi v bodoče.
Občinska skupščina izreka posebno priznanje požrtvovalnim domačinom v Belih vodah, ki so za uspešno proslavo občinskega praznika vložili ogromno truda in naporov; saj so med drugim dogradili cesto Grebenšek—osnovna šola Bele vode, ki je vredna okoli 40 miljonov starih dinarjev.
Posebno priznanje izreka občinska skupščina tudi odboru za izvedbo praznovanja občinskega praznika, ki ga je vodil podpredsednik občinske skupščine Drago Tratnik.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
nec, Velenje; Filip Lesjak, delavec, šoštanj; Marija Lešnik, uslužbenka, šoštanlj; Jože Lihi cneger, upokojenec. Rečica ob Savinji; Vinko Medved, mizar, Velenje; Janja Meža, Velenje; Oto Mravljak, šef avto-parka, Velenje; Janez Pajk, uslužbenec, Velenje; Ivanka Pavlin, uslužbenka, Mozirje; Jože Poznič, upokojenec, Bočna; Nada Pugel, gospodinja, Velenje, Nada Radan, uslužbenka, Ljubno; Marija Rav-Ijen, upokojenka, Velenje; Fa-niilka Rifelj, uslužbenka, šoštanj,; Franjo Sagmajster, elektromojster, Velenje; Franc Savindk, Velenje; Franc Sre-botnik ^upokojenec, šoštanj; Jožefa Steblovniik, šef KU Šmartno ob Paki; Franc Svečnik, upokojenec, Velenje;
Franc Serbela, upokojenec, Ljubno; Ivan Tajnik, uslužbenec, Skorno; Anton Tiiršek, šef kaitarstrsikega urada. Rečica ob Savinji; Vlado Topolšek, elektromojster, Velenje; Jože Tratnik, učitelj, Gornji Grad; Ivan Urek, uslužbenec, šoštanj; Avgust Vohar, upravnik PTT, šoštanj; Albert Vrabič, Pesje; Franc Vrtačnik, Velenje; Zvone Vidic, uslužbenec, šoštanj; Srečko Vutkavič, učitelj, Velenje; Rudi Zager, tajnik SO Mozirje; Ivan Zagožen, kmet, Bočna; Jože Zagrajšek; delovodja, Lačja vas; Lazo Zr-nič, upokojenec; šoštanj,, Martin Žehelj, logar, Šmartno ob Dreti; Stane žula, uslužbenec, Velenje in Franc Žohar, upokojenec, Šmartno ob Paki.
Gledališče iz Celja otvorilo jubilejno sezono
Premiera: I. Cankar
Hlapci
Slovensko ljudsko gledališče Celje je odprlo letošnjo ju-libejno sezono — slovenska gledališča praznujejo namreč obletnico ljubljanskega dramatičnega društva, ki je pred sto leti postavilo temelje slovenski gledališki omiki — s Cankarjevimi Hlapci. To delo imenujejo naši literarni zgodovinarji »naša največja politična tragedija«. In nedvomno je Cankar prav s tem delom najgloblje posegel v jedro naših nekdanjih političnih problemov, analiziral razmere, v katerih se je porajala naša revolucionarna zavest. Danes, ko se ob Hlapcih predvsem oziramo nazaj, se pred režiserja postavlja vprašanje, kako na novo aktualizirati Hlapce, da ne bodo samo dokument časa, marveč da bodo v novi objektivni stvarnosti spregovorili z isto močjo kot nekoč.
Nekoč so postavljali za glavnega in pozitivnega junaka učitelja Jermana, ki pravi »da si bo narod pisal sodbo sam« in pa »ta roka bo kovala svet« (namreč roka proletarca Ka-landra). Vse to je uresničeno. Danes pa ne gledamo več v učitelju Jermanu takega junaka, prej hudega slabiča, saj se na koncu ves zlomi in prepusti revolucionarno vlogo kovaču Kalandru. Čeprav v sami drami obrobno postavljen, pa je torej vendarle le glavni junak kovač.
Župnik pravi Jermanu: »Namerili ste se hlapce v ljudi iz-preobračat; pot je težavna in gre v kolobarju, nikoli je ne boste premerili do konca ... nihče je še ni.« In res se Jermanu ta zgodovinska vloga »hlapce v ljudi izpreobračat«, da bodo mislili s svojo pametjo in ne kot ovce v čredi, ponesreči. Na njegovo mesto stopi Kalander in izpelje v zgodovinskem procesu revolucijo do kraja. Jermana smo nekoč predstavljali kot svetlega znanilca pomladi, danes pa se nam v tem zgodovinskem razvoju kaže bolj kot slabič.
Mogoče nam bo še najbolj dostopna — kolikor pač lahko osvetlimo delo v tem kratkem sestavku — nova razlaga tega besedila ob Jermanovem soočenju z maso, s tisto maso, ki jo je nameril prosvetljevati, da bi bila v danem trenutku pripravljena tudi kaj tvegati za napredno stvar. Nekoč smo postavljali konkretno maso v osebah kmečkega življa. Danes se nam ta masa predstavlja skozi mnogo družbenih plasti, ki nastopajo zaviralno v družbenem razvoju. Pod maso razumemo nekaj usodnega, neizogibno stalnega, zapisanega večni zaostalosti, neosveščenosti. Zanimivo je, da tudi župnik mrzi te svoje zveste poda-• nike, imenuje jih hlapce kakor Jerman ob svojem izbruhu v krčmi. Župniku je potreben Jerman, potrebna mu je pokončna osebnost, v njem vidi močnejši steber svoje oblasti, zato se nenehno vrača k njemu. Ta odnos je režiser na novo osvetlil in ga skupno z učiteljem Hvastjo, ki je obdarjen z »višjim spoznanjem« o vdanosti v usodo, postavil nasproti masi.
Delo je scensko opremil sam režiser Mile Korun. Kostumi so delo Vide Zupan — Bekči-čeve. Jermana bo igral Branko Grubar, župnika Slavko Be-lak (s to vlogo se po dolgih letih spet vrača na odrske deske), Kalandra Jože Pristov, Hvastjo Sandi Krošl, Lojzko Marjanca Krošlova. Nastopil bo ves ansambel.
Nova postavitev Cankarjevih Hlapcev, je nedvomno pomemben kulturni dogodek, s katerim so celjski gledališčni-ki dostojno odprli slovensko jubilejno gledališko sezono.
Janez Zmavc
SE STARANJE DA ZAVRETI |7
Na podaljševanje življenjske dobe gleda dr. Aslanova z velikim optimizmom. To se vidi iz njenega obraza in gibov. Tudi ona namreč spada med tiste ljudi, ki imajo večjo živ-Ijensko dobo, kot je starost po koledarju. Pravi, da je že kot preizkušena profesorica z večletno prakso bila med ustanovitelji mediciniske fakultete v Temišvaru, ko so jo takoj po vojni ustanovili.
Potencialna biološka možnost človeškega življenja znaša 120 do 140 let. Povprečna življenjska doba pa je danes dosežena le v najbolj razvitih deželah in znaša komaj polovico omenjene dobe.
Svoje besede potrjuje dr. Aslanova z dejstvom, da je v njeni državi danes 12 do 14 odstotkov ljudi, ki so prekoračili 60 do 65 let.
GEROVITAL H-3
Delovna soba dr. Aslanove je polna knjig, albumov, knjig vtisov in map, v katerih so označena središča tega inštituta, ki so raztresena po vsej Romuniji. Jih je 115 in v njih skrbe za babice in tete, kot skrbe v otroških dispanzerjih za njihove vnučke.
V	teh središčih preizkušajo preparat dr. Aslanove »Gero-vital H-3«, a samo na tistih, ki ga žele in prenesejo njegove učinke. Tu zapisujejo podrobnosti iz življenja starih ljudi, izvajajo preventivo in podobno. Inštitut ima 270 kliničnih postelj. Tu je tudi naselje starih ljudi, ki najdejo tu svoje zadnje zatočišče. Za teh 130 ljudi na vso moč skrbe zaradi dragocenih zdravniških izkušenj.
V	osmih letih je bila povprečna starost ljudi, ki so jih imeli v zavodu, 82 let. Po tem razdobju je znašala smrtnost tistih, ki so jemali zdravilo »Gerovital«, 3 odstotke, tistih, ki so jemali hormone in vitamine, okoli 16 odstotkov, tistih pa, ki niso jemali nobenega zdravila, je dosegla 27 odstotkov.
Neki francoski zdravnik je dokazal, da novokain razširja krvne žile in uravnoveša živčno-vegetativni sistem. Ko so romunski zdravniki pričeli zdraviti z novokainom, se je izkazalo, da to zdravilo ne vpliva samo na izboljšanje oziroma zdravljenje, marveč da bolniki dobe boljšo barvo, postanejo živahnejši, se jim izboljša spomin in dobe spet voljo do življenja. Tako so pričeli zdraviti starost.
Dr. Ana Aslan pravi, da se tako stimulira regeneracija celic predvsem na površini kože, zmanjša se število gub, lasje se spet obarvajo, razvijejo se spet mišice in podobno. To pa so ravno rezultati zdravljenja 7.500 bolnikov v razdobju 15 in več let. In čeprav so bili še tako zanimivi in nenavadni primeri, — pravi dr. Ana Aslan, — so nas veliko bolj zanimali poskusi v množičnih skupinah. Tako so naredili poskus z novokainskimi preparati na 20.000 delavcih in intelektualcih, starih 45 in več let.
Po dveh letih smo ugotovili, da se je zmanjšalo število navadnih obolenj, povečale pa so se fizične in psihične zmožnosti z.a delo. Na proces staranja — sklepa dr. Aslanova — kakor tudi na staranje spremljajoče bolezni lahko vplivamo. Staranje se lahko zavira, in to ne samo s posebnimi higieničnimi ukrepi	IjjMfflff	marveč tudi z medicinskim zdravljenjem. To pa pomeni, da podaljšujemo življenjsko dobo.
ŽENSKE PREŽIVIJO MOŠKE
Podobno stanje je tudi po drugih deželah in v Jugoslaviji. Povsod vidimo, da ženske dlje žive kot moški. To si razlagamo s tem, da so ženske bolj žilave, da so manj izpostavljene ritmu vsakdanjega življenja, da se povprečno veliko več gibljejo in podobno.
Sodobno zdravstvo in boljši življenjski pogoji pa so vendarle pripomogli, da se je podaljšala povprečna življenjska doba. To pa je prav gotovo dvakrat več kot pred enim stoletjem.
— Če bo znanost premagala raka, potem bo po 50 letih povprečna življenska doba sto let, — pravi dr. Aslanova.
Napovedi dr. Aslanove o verjetni dolgosti človeškega življenja v prvih desetletjih prihodnjega tisočletja je pretrgala novinarka z začetka tega stoletja. Vstopila je v sobo dr. Aslanove s korakom odločne ženske, brezhibno opravljena, z nasmehom in žarečim licem. Navadila se je, da obišče vsak dan ob določenem času dr. Aslanovo.
Takoj je izrazila željo, da se z mano spozna. Povedala je, da je bila tu ona novinarka že pred prvo svetovno vojno in po nji. Bila je urednica nekega demokratičnega lista in se je borila za žensko volilno pravico. Bila je večkrat v Beogradu in se spominja nekaterih podrobnosti izpred 40 do 50 let iz tistih »starih časov«. Zatrjevala je, da pozna novinarski poklic, zato ni hotela ovirati pogovora. Naglo se je vrnila v svojo sobo in nadaljevala z branjem nekega romana.
Dr. Aslanova je povedala, koliko je stara ta novinarka: pred kratkim je stopila v devetdeseto leto. Ko je pred kratkim prišla semkaj, ni mogla hoditi, sedaj pa včasih niti ne mara za dvigalo. Ima dober spomin, zanima se za dogodke in je vedrega duha. Njo imajo na tem inštitutu za živ dokaz, in potrdilo pravilnosti prakse tega zavoda, in to še v večji meri, ker pripada poklicu, ki ga znanost ima za najbolj izpostavljenega staranju zaradi narave novinarskega dela in življenjske naglice. ■
KO BO PREMAGAN RAK BOMO ŽIVELI 50 LET DLJE
Ta primer je toliko bolj zanimiv, ker je inštitut v svoji dolgoletni izkušnji med izobraženci redko naletel na starčke. Inštitut je s pomočjo svojih sekcij po vsej deželi prišel do spoznanja, da je največ starčkov med tistimi ljudmi, ki so vse življenje preživeli daleč proč od zatohlih in tesno zaprtih prostorov. Največ starčkov, starih čez 80 let, živi v Romuniji na kmetih, ki so delali na svežem zraku in pod soncem.
Vprašali smo nekega kmeta, starega čez 120 let. Do svojega 95. leta je delal na polju; spal je poleti in pozimi na svislih, nikdar pa ne v zaprti sobi.
Prebivanje na svežem zraku močno pomaga v boju proti zgodnjemu staranju. Tistim, ki so prisiljeni, da delajo sede ali v zaprtih prostorih in so že v letih, priporočamo, da se od časa do časa malo sprehodijo, če ni izvedljivo med delom samim, moramo to nadomestiti ob nedeljah v večji meri. Takšni kratki sprehodi omogočajo človeku daljše življenje.
Večletne ankete in raziskovanja poteka življenja mnogih stoletnikov so pokazala, da je zdravstveno stanje in smotrno delovanje njihovega organizma bilo v sorazmerni odvisnosti od njihove telesne aktivnosti v celotnem življenju.
(Dalje prihodnjič)
Mimi Malenšek
iti"* K*1

Na saneh je bil njen zeleni kov-čeg, pritrjen z vrvjo — kov-čeg je ves čas lezel postrani in dekle je moralo paziti, da bi se sani ne zvrnile na za-mrzlih kolotečinah. Stopala je s povešeno glavo, oblečena v svoj stari plašč, ruto si je potegnila globoko na oči in ves čas si je želela, da bi bila že skoro na glavni cesti. Tam ji ne bo treba več paziti na sani in pa cesta bo prazna. Zdaj se ji je ves čas zdelo, da jo iz vseh oken zasledujejo posmehljivi in škodoželjni pogledi.
Pred Gregorčevo hišo sta stala potepuh Lojz in bebec. Nista je še opazila. Lojz je držal na dlani dva kovanca in menil:
»Če bo cifra, bo tvoje, če pa mož, bo denar moj.«
»Jaaa,« je zategnil bebec. »Cifra bo!«
»Bomo videli...« Lojz je Vrgel novce kvišku. »Mož je,« je rekel in jih naglo pobral.
Bebec je povesil ustna kota, kot bi mu šlo na jok. »Ni bil mož,« je rekel.
Lojz se je razjezil. »A hočeš reči, da sem se zlagal? Daj denar, če hočeš da bova še igrala. Prihodnjič morda dobiš ti.«
»Nimam.«
»Nič več?«
»Nič.«
»A ti oča niso nič dali?«
Bebec je odkimal. »Nič. Samo Cila mi je dala dva kovača. Vse sem zaigral.«
»Pa se menda ne boš cmeril zato?«
Bebec se je držal, kakor bi se res nameraval začeti jokati. Tedaj pa je ugledal Mihelo in zveženi obraz se mu je razjasnil v nasmeh.
»Lojz, Mihela gre!«
Potepuh se je malomarno obrnil. »Naj gre. Kaj nama mar?«
»Bohinceve šani ima, jaaa...«
»Tepec! Naj jih ima! Zdaj pelje svojo beračijo! Vidiš kovčeg? Zaletelov ata so jo spodili.«
»Niso!«
»So. Zato, ker je mrha.«
»Ni...«
»Je. Verjemi pametnemu človeku, kadar ti kaj reče. Spodili so jo. Nikoli več ne bo prišla nazaj.«
»Prst mi je obvezala,« je zamišljeno rekel Anžek in vtaknil prst, ki mu ga je takrat omotala, v usta.
Mihela je šla tiho mimo. Niti ozrla se ni na bebca in potepuha. Celo pred njima jo je bilo sram.
Anžek je gledal za njo. Potem je rekei:
»Zaletelov ata so grdi, ker so jo spodili.«
»Anžek, ti imaš slamo v glavi!«
»Kaj?« Bebec je vzel prst iz ust in prestrašeno strmo-lel v potepuha.
Lojz mu je potrkal s kazalcem na nizko čelo. »Ja, slamo.«
»Slamo?«
»Slamo, kajpak. Zdaj pa pojdiva v hišo. Denarja tako nimaš več?«
»Nimam. Vrni mi moja dva kovača in raje igrajva. V hiši je dolgčas.«
»Kovača si izgubil. Le noter pojdiva. V nedeljo bova spet igrala. Reci Cili, naj ti da denarja. V nedeljo boš zatrdno ti dobil.«
»Da bom?«
»Seveda.«
Mihela je bila že daleč, ko sta utihnila in se izgubila v hišo. Gregorčeva hiša je bila poslednja na spodnjem koncu vasi in oddahnila se je, ko je prišla na cesto. Dokler je hodila med hišami, ji je bilo kot da gre gola skozi vas pred očmi vseh ljudi.
Spet se je počutila kot takrat, ko je zbežala s tetinega doma. Takrat je ušla sredi noči, da bi je teta in sosedje ne videli, ko se je mučila s težkim in nerodnim kovčkom. Potem je sedela pri cesti pred vasjo iin čakala, kdaj bo privozjl mimo žirov-ski avtobus. Nekoliko jo je skrbelo: ali bo sploh hotel
15
ustaviti tako daleč od postaje? Toda avtobus je bil napol prazen in je ustavil. Ves svoj denar je potisnila sprevodniku v roke, on pa ji je dal vozni listek do Loke in ji vrnil nekaj drobiža, ki ga je bilo premalo za vlak do Kranja in premalo celo, če bi si hotela kupiti štruco kruha. Zdaj je bila prav tako osramočena kot tistikrat. In praiv tako je tudi upala.
Vse se bo uredilo, je mislila, ko je vlekla sani po cesti, kakor je mislila takrat, ko je sedela na klopici in je končno prišel mimo oni veseli voznik, ki je prevažal pivo v steklenicah. Vse se bo uredilo, si je ponavljala in nekje v njej je tlela zavest, da se bo spet pokazal nekdo, 'ki ji bo pomagal. Bila je manj obupana kot prvo popoldne, ko ji je gospodar rekel, naj se pobere iz hiše. Takrat je stala v mrzli de-kelski kamri in kakor v sanjah zbirala svoje -reči. Ni vedela, kam bi se obrnila. Ko je spravila vse v kovček in ga je nesla iz hiše, se je ozrla, če bi kje videla Cirila — toda njega ni bilo. Počutila se je zapuščeno in ogoljufano za nekaj velikega, toda ni- se smela obotavljati. Ustavila se je pri Bohincu in prosila Lenko, naj ji shrani kovček, dokler si ne najde drugega stanovanja. Lenka je vzela kovček in rekla:
»No, kaj takega! Kako si mogla biti tako neumna?«
Bilo je, kakor da je že vse vedela, preden je Mihela odprla usta. Mihela je -skomignila z rameni.
»Nič slabega nisem mislila,« je rekla potrto.
»Saj,« je soglašala Lenka. Zvedavo je gledala Miheli v obraz, kakor bi hotela razkriti še več kot to, kar je že vedela. »Kam pa greš zdaj?« je vprašala.
»Nocoj grem v mesto,« je rekla Mihela. »Z večernim vlakom. K moji prejšnji gospodinji grem. Ena od deklet me bo že vzela v svojo posteljo, dokler si ne najdem kaj drugega.«
»Taka smola,« je rekla Lenka. »Težko boš dobila stanovanje. Kvečjemu, če bi ti jaz kaj preskrbela. Bog-narjevi bi te morebiti vzeli. Če hočeš, bom vprašala.«
Mihela je odkimala. Ni je več mikalo ostati v vasi. Zdaji, ko se Ciril ni niti prikazal, da bi ji rekel zbogom, ni imelo smisla živeti tukaj. Končno se ji je tudi zazdelo, da ne spada sem. Ne med te veliike kmečke hiše, ki so jo gledale s svojimi starinskimi okni dn so se ji nenadoma zazdele brezdušne, in tudi ne med ljudmi, ki jih ni razumela. Pravzaprav je prišla v vas samo zato, da bi si prihranila nekaj denarja. Nikoli ni mislila, da bi ostala dolgo ali celo za zmeraj. Samo potem, ko sta se s Cirilom zbližala, se ji je zdelo, da bi se nerada vnniila v mesto. Zdaj se ji je hipoma zazdelo, da je njen dom pravzaprav tovarna. Veliko, hladno skladišče z zamreženimi okni tik pod stropom, police, napolnjene z blagom v kosih, široka miza, kjer preštevajo pripeljane kose, mali, ropotajoči vozički, Maks, iki je tako zoprno natančen pri delu in tako prijazen, kadar med odmorom ponuja dekletom jabolka, in končno dekleta v delovnih haljah iz pisanega kretona, ki se pogovarjajo o svojih fantih in pritiskajo na Maksa, naj bi vendar dosegel pri sindikalni podružnici, da bi spet dovolili prodajo ostankov po znižanih cenah. Tudi mesto samo je bilo bližnje in prijetno. Najbližji od vsega pa je bil stekleni ciikcak tovarniških streh, ki jih je prejšnje čase vsako jutro gledala, ko je hitela na delo in <ra zdaj. ko se ie vozila z vlakom, ni nič več opažala. Da, najbolje bo zanjo,
če ostane za zmeraj v mestu in v tovarni. Ciril bi lahko prišel za njo — saj: ji je sam tako govoril. Samo če se ni ustrašil očeta in se uklonil..
»Mislim, da na kmetih ni zame,« je rekla Lenki.
Lenka je rahlo zaničijivo pomerila Mihelino drobno postavo in športni plašč, ki ji je bil preširok in prikimala.
»Vsak res ni za vas,« je rekla. »Če bi pa hotela k Bognarju, mi kar povej. Zdaj na pomlad te bodo radi vzeli. Samo da ne boš spet zmešala katerega Bognarjevih fantov — tam so kar trije.«
Mihela se je prisiljeno nasmehnila. Ko je odhajala proti postaji, si je mislila, da Lenka ničesar ne razume. Če bi vedela, kako težko ji je zaradi Cirila — samo zaradi njega, ne zaradi Zalete-lovega grunta — bi se ji smejala. Čemu neki je treba, da smo ljudje tako različni, je pomislila. Zakaj nekateri z lahkoto sprejemajo življenje kakršno je, meni pa je tako hudo? Kakor takrat, ko sem bila še majhna in sem jokala, ko mi je mama rekla, da je bil oče baraba. In pozneje še tolikokrat... Najbrž je to zato, ker nikoli nisem Imela na svetu človeka, ki bi me bil imel zares rad. Ciril je bil pravzaprav prvi in zdaj so me tudi od njega odtrgali...
Šla je po znani stezi, po kateri je hodila dobre tri mesece vsak dan dvakrat in bilo ji je hudo, ker ne bo nikoli več stopala po poti, kateri je vtisnila sled svojih stopinj. Tam, kjer se je začenjal gozd, pa je nenadoma ugledala Cirila.
Ni ji stopil naproti, kakor bi se bal, da bi ga utegnil kdo videti. Ko se mu je z utripajočim srcem bližala, se je celo pomaknil nekoliko globlje nazaj. Tam se je ustavil in jo čakal. Mihela je v vsem telesu čutila samo to, da je prišel, da je ni zapustil, da potemtakem še ni nič končano in da bo vse dobro. Tako zelo je bila prevzeta od tega občutja, da ni niti opazila, kako je Ciril zbegan. Obraz se mu je razpotegnil in v lahki, ponošeni delovni obleki je bil videti kot deček, visok in suhljat, toda nedoraščen. Tudi v njegovih modrih očeh je bilo nekaj deškega, nezrelega. Dolgo jo jie čakal in je bil ves prezebel. Mihela jc čutila, kako mrzle roke ima, ko je stopil k njej in se je dotaknil.
»Čakal sem te,« je rekel tiho, kakor bi se bal, da bi ga utegnil kdo slišati. »Vedel sem, da boš šla na vlak.«
»Ja,« je rekla in se mu srečno nasmehnila.
Ni se ustavila in on jo je molče spremljal. »Kam greš?« je vprašal čez čas.
»V mesto,« je rekla, kakor bi ne mogla razumeti čemu sprašuje, ko jo je vendar čakal. »Skušala bom nekajkrat prenočiti pri prijateljicah, potem pa si bom že kaj našla.«
Misel, da si bo že kaj našla, ga ni posebno potolažila. Prav nič iasno mu ni bilo, kdai in kje bi utegnila kaj naiti. Zato je rekel samo: »No. seveda.«
Mihela je prikimala. »A ti je oče kaj rekel?«
»Je.« Fant se ie rahlo zdrznil. »Rekel ie, da me bo oženil,« je bruhnil iz sebe, kakor bi bil čakal samo na to, da ji pove.
»Tako?« je presunjeno reklo dekle.
»Ja. Dopoldne mi je rekel, da mi bo prepisal grunt in naj se oženim. Zgrabil me je naravnost. Nisem mu mogel utajiti. Sicer pa mu je Ana povedala. V gostilni se marsikaj izve. Menda še zmeraj nisva bila dovolj previdna.«
»Najbrž res ne,« je tiho dejalo dekle. »Ampak nekoč bi se zvedelo, čeprav bi bila bolj previdna,« mu je ponovila to, kar ji je prejšnje čase govoril sam.
»Ko si odšla, je spet rekel, da mi bo prepisal in da me bo oženil, če se sam ne znam,« je nadaljeval, kakor bi bil preslišal njene besede.
»Kaj pa si mu odgovoril?« je vprašala s praznim, ubitim glasom.
»Povedal sem mu, da pojdem.«
»Si mu?«
»Sem. čisto vseeno mi je ... Postal bom šofer, kakor sem ti že rekel.«
»Ja,« je rekla in mu od blizu pogledala v obraz. Hipoma jo je presunilo, da je njegov obraz tak, kakor da pravzaprav ne spada v to okolje, a tudi kot šoferja si ga ni mogla zamisliti. Šoferji, ki so živeli v njeni predstavi, so bili drzni fantje z nastran pomaknjenimi čepicami, izpod katerih so jim silili podjetni čopi las in vsi so bili zmeraj pripravljeni na šalo. Imeli so vesele obraze in nasmejane oči. Na Cirilu pa je bilo nekaj razdvojenega, razklanega in zbala se je, da tudi kot šofer ne bo srečen. Morebiti nekaj časa, potem pa se bo spet ogalsila želja po zemlji in začela ga bo preganjati misel na grunt. Morda me bo nazadnje začel celo sovražiti, češ, da sem ga odtrgala od grunta, jo je spre-Fetela misel, ki je bila tako boleča, da jo je naglo potlačila. Dejala si je, da mora vztrajati ob njem, pa naj pride karkoli. Predaleč sta šla, da bi mogla še nazaj.
Tako sta prišla do konca hoste. Med zadnjimi smrekami se je fant ustavil in zdaj je tudi Mihela spoznala, da se boji pokazati ljudem skupaj z njo. »Koliko je še do vlaka?« je vprašal in gledal mimo nje proti železniški postaji.
»Deset minut,« je rekla.
Zlagala se je. Toda hotela mu je prihraniti izgovarjanje, zakaj se mora vrniti domov.
»Potem moraš iti,« je rekel zamišljeno in ji dolgo gledal v obraz.
Pritrdila je. Srce ji je ležalo v prsih kot težka gmota in zdelo se ji je, da sploh ne utripa. Kdaj se spet vidiva?« je vprašala.
»Poiskal te bom jutri ali pojutrišnjem,« je rekel. »Lahko te počakam pred tovarno.«
»Lahko,« je rekla.
»Končno moram žc zato v mesto, da bom vprašal za delo,« je rekel on.
»Ja. Seveda.«
Tako sta se ločila. Ona je hitela proti postaji, kakor bi se ji res mudilo, čeprav je vedela, da je do prihoda vlaka še dobre pol ure, on pa se je vrnil skozi hosto v vas.
Dva dni pozneje jo je res čakal pred tovarno. Bil je sa-mozavestnejši kot ob slovesu. Skupaj sta sedela v majhni, zanikrni gostilni in Ciril je veliko pil.
»Saj sploh ni treba, da bi si iskala stanovanje v mestu,« ji je rekel.
»Zakaj ne?« je vprašala. Mislila je na debelo Zinko, ki je zdaj spala v njeni nekdanji postelji in jo je sprejela k sebi, čeprav je gospodinja ugovarjala. »Samo za nekaj noči,« je rekla Mihela gospodinji, »potem si bom našla kaj drugega. Sem že z nekom v besedi.« V resnici je spraševala po tovarni, a ni našla nič.
»Lahko bi stanovala pri Lozji,« je rekel Ciril.
»Pri farovški Lojzi?« se je začudila.
»Ni napačna,« je rekol on.
Mihela je bila pripravljena na vse. Tudi na to, da bo stanovala pri Lojzi. Bila je notranje tako razrvana, da ji je bilo čisto vseeno, kaj se zgodi z njo. »Misliš, da bi me sprejela?« je rekla.
»Bi. Sem že govoril z njo. Rekla je, da lahko prideš, kadar hočeš.«
(Medtem, ko je pripovedoval o farovški Lojzi, je gledal v mizo, da bi Mihela ne videla njegovih oči. Prišlo je čisto slučajno: Lojza ga je srečala na cesti in ga podražila zaradi Mihele. Očividno ni bila prav nič ljubosumna na njegovo dekle, njega pa je bilo tako sram, da ji ni mogel dati oči. Bal se je, da bo omenila njuno nekdanje razmerje, toda Lojza mu je prizanesla.
(Se nadaljuje)
šport šport šport
Novice iz Šoštanja
S U'i2£j3 • iS?'Sv:• ''-*
Urejujejo taborniško sobo
NOGOMET SLOVENSKA CONSKA LIGA
Velenjčani in Šmarčani uspešni
Taborniki odreda Pustega gradu iz Šoštanja so letos dobili Kajuhovo nagrado. S tem je bilo priznano, da njihovo delo cenijo tudi izven taborniških vrst.
Taborniško organizacijo so v Šoštanju ustanovili leta 1959. Majhno število mladih ljubiteljev narave je kma-
V 7. kolu SCNL je bila črna nedelja za naše predstavnike. Točko je osvojil le Partizan, ki ni mogel obdržati prednosti enega gola. Medtem ko sta Velenje in Šmartno ostala praznih rok. Velenjčani so v Lendavi pretrpeli težak poraz proti domači Nafti 4:0. Isto pa se je zgodilo Šmar-čanom v Rogaški Slatini.
Partizan — Orna 2:2 (2:1), Nafta —
Velenje 4:0 (2:0), Steklar — Šmartno 4:0 (0:0).
V 8. kolu so Velenjčani in šmar-čani popravili slab vtis iz prejšnjega kola. Šoštanjčani so v Mariboru proti Braniku doživeli doslej najtežji poraz. Z zmago proti Olimpu so se Velenjčani povzpeli na drugo mesto, šraar-čani pa so s težavo premagali Žalčane in tako so še vedno med vodilnimi na lestvici.
VELENJE : OLIMP 2:0 (0:0)
Kljub boljši igri domačini v prvem delu niso mogli svoje prednosti izraziti z golom. Imeli so nekaj zelo ugodnih priložnosti, vendar so napadalci preveč oklevali pred vrati na-sjjrotmka ali pa streljali mimo gola.
Sele v nadaljevanju so uspeli ugnati Celjane, ki so si močno prizadevali,
da bi rešili vsaj točko. Prvi zadetek je dosegel Kovač, končni rezultat pa je postavil Devič.
Za Velenje so igrali: Filipovič, Sitar, špegel, Gomboc, Trpin, Ramšak, Palfi (Koren), Gojevič, Kujan, Kovač, Devič.
ŠMARTNO : ŽALEC 1:0 (0:0)
Spominska
slovesnost
Krajevni odbor ZB NOV iz Šoštanja bo na dan mrtvih priredil komemoracijo in sicer na Trgu svobode ob 9. uri, pri partizanski grobnici na pokopališču pa ob 10. uri. Pri spominski slovesnosti bodo sodelovali pevci moškega zbora in godba Zarja.	M. V.
lu zbralo okoli sebe precejšnje število onih, ki ljubijo red in tovarištvo. Zdaj ima odred Pustega gradu že 190 tabornic in tabornikov. Odred ima vse taborniške formacije — od medvedkov in čebelic do klubovcev.
Ob občinskem prazniku so lepo prikazali svojo dejavnost. Res široka in pestra je taborniška aktivnost. Kaj vse ne znajo in kaj vse ne zmorejo mladi taborniki. Pravi usposobljeni mojstri so v svojih veščinah.
Pravijo, da bodo zdaj šele lahko začeli resno delati, ker se jim je uresničila njihova želja. V kleti I. osnovne šole so dobili prostor, ki ga bodo preuredili v taborniško sobo. V njej se bodo zbirali, delali in učili. Rabili bi še manjše skladišče v katerega bi spravili taborniško opremo. Ni je veliko, pa vendar mora biti varno shranjena.
Prejšnjo nedeljo so se zbrali šo-štanjski taborniki na letni skupščini.
Okoli 500 gledalcev je spremljalo v Smartnem ob Paki obračun starih tekmecev, žalčani so imeli v prvem delu pobudo na igrišču, kar pa niso znali izkoristiti pred golom Podgorška. V nadaljevanju pa so jih domačini kmalu ugnali, dosegli zadetek in
osvojili pomembni točki. Gol za Šmartno je dosegel Goričnik.
Za Šmartno so igrali: Podgoršek X, Turnšek, Berdnik, Polak, Berdnik II, Bole, Adžič, Hofer, Podgoršek II, Goričnik, Banco.
BRANIK : PARTIZAN 6:1 (2:1)
LESTVICA:
šoštanjčani so se v začetku dobro upirali razigranim domačinom. Kasneje, predvsem v drugem delu pa so povsem popustili in se v glavnem branili. Branikovci so nenehno napadali in dosegli še štiri zadetke. Edini gol za šoštanjčane je dosegel Sla-tinšek.
Za Partizana so nastopili: Cepelnik, Koren, Cimperman, Tajnik, Novak, Bukovec, Hladin, Medved, Erhart, Slatinšek, Krajnc.
Ostali rezultati 8. kola: Peca — Steklar	2:3 (2:2)
Grafičar — Fužinar	3:2 (1:1)
Drava — Nafta	1:2 (0:0)
Nafta	8 8	1	1	29:11	13
Velenje	8 5	1	2	18:19	11
Drava	8 4	2	2	24:14	10
Steklar	8 5	0	3	18:13	10
šmartno	8 3	4	1	13:14	10
Olimp	8 4	1	3	16:12	9
Žalec	8 4	0	4	24:22	8
Grafičar	8 3	1	4	17:18	7
Branik	8 3	1	4	20:26	7
Partizan	8 1	3	4	12:23	5
Peca	8 1	1	6	12:22	3
Fužinar	8 1	1	6	9:27	3
PRIPRAVLJAJO SE NA PROSLAVO "5-LETNICE SLOVENSKEGA PLANINSTVA
Na skupni seji planinskih društev iz Šoštanja in Velenja so imenovali odbor, ki bo skrbel za prireditve ob 75-letnici slovenskega planinstva.
Prvo slovensko planinsko društvo so ustanovili v Ljubljani 28. februarja 1893. V spomin na ta dogodek bodo vsa planinska društva prihodnje leto imela jubilejne proslave.
ROKOMET SLOVENSKA LIGA
Prvi uspeh Mudarja
RIBNICA : RUDAR (V) 18:19 (8:10)
Prvi dve točki so Velenjčani dosegli	izkazala Mravljak in Ovnik.
v Ribnici, kjer so tesno premagali do-	Gole za Velenjčane so dosegli: Po-
mače rokometaše. Za ta uspeh so za-	cajt 4. Ovnik 7, Mravljak 5, Brilej,
služni vsi igralci, saj so to pot zelo	Biagotinšek in Ravnjak po enega, dobro zaigrali, predvsem pa sta se
RUDAR (V) : RUDAR (T) 15:17 (6:10)
Velenjčani bi lahko to pot z malo dosegli 2 gola več kot gostje, vendar
ij- razlike štirih golov iz prvega dela
športne sreče ponovili uspeh iz prej šnjega kola. Bili so enakovreden nasprotnik Trboveljčanom. V prvem delu so Velenjčani pri rezultatu 6:6 popustili in gostje so do odmora dosegli štiri gole.
V nadaljevanju so bili domačini boljše moštvo, saj so v tem delu
niso mogli nadoknaditi.
Za Rudarja (V) so nastopili: Kožar (Bukvač), Mravljak 5, Ovnik 4, Po-cajt 2, Biagotinšek 1, Silovšek 1, Fe-renčak 1, Ravnjak 1, Brilej, Hriber-nik.
ROKOMET ŠTAJERSKA CONA
PARTIZAN (Š) : MURSKA SOBOTA 14:10 (4:4)
Rokomctaši Šoštanja so na svojem igrišču premagali goste iz Murske Sobote z rezultatom 14:10 (4:4). Gostje so se v prvem delu močno upirali domačinom, kar priča tudi rezultat (4:4). šele v nadaljevanju so šoštanjčani uspeli nadlgrati težkega nasprotnika.
Največ golov za domače so dosegli: Štefan Kac 4, Hajsek 4 in Korpnik 3.
Na lestvici zavzemajo šoštanjčani drugo mesto za Branikom iz Maribora, ki jih je v preteklem kolu premagal z rezultatom 17:14 (7:7).
Nov temeljni zakon o blagovnem prometu, ki je. začel veljati s prvim marcem letos, ureja nekatera bistvena vprašanja glede pravice potrošnika pri nakupu oziroma reklamaciji kupljenega blaga.
Pravna pravila določajo, da mora prodajalec garantirali kupcu kvaliteto prodanena blaga iz tega pa sledi, da je prodajalec odgovoren tudi za napake prodanega blaga. Seveda pa je pri tem treba še posebej opozoriti, da kupec oziroma potrošnik lahko reklamira le tisto blago, pri katerem napake ni povzročil sam potem, ko je blago ali proizvod že kupil.
Drugi pogoj je, da kupec ni vedel za najiako v trenutku, ko ie blago kupoval. Ce sta ta dva pogoja izpolnjena ima kupec, ki je proizvod kupil v trgovini (prodaji na drobno) naslednje pravice:
1.	Zahteva lahko, da se proizvod zamenja z novim proizvodom, ki je neoporečen.
2.	Zahteva lahko, da se mu vrne denarni znesek, ki ga je vplačal. V tem primeru mora vrniti proizvod trgovini.
3.	Zahteva lahko, da se pomanjkljivost odpravi, če je to mogoče.
Naštete pravice so alternativne, kar
pomeni, da potrošnik oziroma kupec lahko izbira, za katero omenjenih pravic se bo odločil. Naštete pravice uveljavlja potrošnik pri trgovskem podjetju ali trgovini, ki mu je proizvod prodala.
Kupec lahko uveljavlja svoje pravice tudi v primeru, če prodajatec ni kriv za ugotovljene napake oziroma,
če jih ni sam zakrivil (skrite napake, pomanjkljivosti originalno pakiranega blaga itd.). To pomeni, da se potrošnik — kupec v vsakem primeru obrne na trgovino, kjer je proizvod kupil.
Seveda pa je tudi kupec dolžan blago, preden ga kupi, pregledati. Ce je pri tem ugotovil napako in je blago kljub temu kupil, pade vsa odgovornost na kupca, se pravi, da navedenih pravic ne bo mogel kasneje uveljavljati. To velja le za napake, ki jih je možno opaziti s prostim očesom, medtem ko lahko za skrite napake uveljavlja že zgoraj omenjene pravice. . Glede proizvodov, ki jim je priložen garancijski list velja pri reklamaciji isti kriterij, poleg tega pa lahko kupec uveljavlja že pravice, ki mu jih daje delovna organizacija, ki je garancijski list izdala (proizvajalec ali uvoznik). V kolikor pa proizvajalec določenega proizvoda pod garancijo ni poskrbel v kraju, Kjer je bil proizvod prodan, za servisne usluge, tedaj za tako pomanjkljivost odgovarja prodajalec, ki je proizvod prodal kupcu. V kolikor bo trgovsko podjetje ali trgovina (prodajalec) na drobno odklonila upravičene zahteve kupca glede njegovih pravic, lahko kupec svoje pravice uveljavlja preko redne-
§a sodišča. Delovna organizacija (pro-
ajalec) pa v tem primeru odg za storjeni prekršek.
Na osnovi podatkov, dobljenih pri trgovskih podjetjih v naši občini lahko trdimo, da so poslovodje posameznih poslovalnic seznanjeni z določili novega zakona, oziroma s pravicami potrošnika pri nakupu blaga. Manj
ogovarja
POPRAVEK
V prejšjni številki našega lista je v rubriki — bolezni in zdravljenje — napačni naslov. Pisati bi moralo: VNETJE REBRNE MRENE...
Izčrpno je o delu poročala načelnica Marjetka Krapeteva. Podelili so tudi pismene pohvale in srebrne znake. Pohvaljeni so bili: Boža in Alenka Pilih, Maja Kirer, Boris Stropnik, Tea Podgoršek, Alenka Kokot, Gusti Podgoršek, Anton Hriberšek, Roman Kac, Dušan in Anton De Costa, Slavko Novak, Marjetka Krapež in Marjan Kristan. Srebrni znak pa sta dobila Gusti Podgoršek in Roman Kac.
Taborniki Pustega gradu so se že pogovorili, katero bo njihovo večje delo v prihodnjem obdobju. Taborili bodo na željo večine zopet v Ribnem. Skupaj z občinsko zvezo prijateljev mladine bodo med počitnicami pripravili tekmovanje za okoli sto otrok. Tabor bodo uredili blizu Velenja ali Šoštanja.
Izvolili so tudi nov 7-članski upravni odbor. Starešina odreda pa je ponovno Maks Medved.
ŠOŠTANJ DOBI KlILTIIMI DON
Že dalj časa razpravljajo v Šoštanju o kulturuo-re-kreacijskein središču, kjer se bi lahko zbirali. Zato so pred nedavnim naročili idejni načrt, ki ga je izdelal arh. Zupančič iz Ljubljane.
V domu, ki bo postavljen ob Paki (tam kjer so sedaj barake vodne skupnosti),
bo kinodvorana, knjižnica, klubski prostori za mladino in upokojence, razstavni prostori za Napotnikova in Kajuhovn dela, bife in skladišče. V domu pa bodo lahko imeli tudi večje prireditve.
šoštanjčani upajo, da bodo dom kmalu zgradili.
M. V.
Pripravljajo zazidalni načrt
na izletu
Mladinci in pionirji Partizana iz šoštanja so bili 15. oktobra na Gori Oljki. Izleta se je udeležilo nad 70 mladih. Društvo jih je pogostilo. Med potjo pa so mladi nabirali kostanj in ga pekli. Izlet bo ostal vsem v lepem spominu.
M. V.
šoštanjčani so na zborih volivcev večkrat sprožili vprašanje zazidave. Zdaj delajo po naročilu občinske skupščine v velenjskem projektivnem biroju urbanistični načrt. Po prestavitvi eksploatacijske meje rudnega bogastva bi v
Šoštanju dobili novo zazidalno območje med železniško progo in Pako, v smeri od Koroške ceste proti Metlečam.
Ko bodo načrt izdelali, bo javno na vpogled vsem občanom.
M. V.
ŽIVAHNO JE V ŠOŠTANJSKI TELOVADNICI PARTIZANA
Po poletnih počitnicah je ponovno zaživelo v Partizanovi telovadnici. V telovadnici so začeli z rednimi vajami splošne telesne vzgoje. Ženski oddelki imajo splošno vadbo v ponedeljek in četrtek, moški pa v torek in petek.
Urnik vadb je naslednji: (ponedeljek in četrtek) cicibani od 15. do 16. ure, mlajše pionirke od 16. do 17. ure, starejše pionirke od 17. do 18.30, mladinke od 18.30 do 20. ure in članice od 20. do 21. ure; mlajši pionirji (torek in petek) od 15.30 do 16.30, starejši pionirji od 16.30 do 17.30, mladinci od 17.30 do 18.30, mlajši člani od 18.30 do 19.30 in starejši člani od 19.30 do 20.30.
V vse vadbene oddelke še vpisujejo nove člane. Vpišete se lahko pri vaditeljih pred vadbeno uro.
lis i
M. V.
Pionirji iz Šoštanja najboljši
V okviru prvenstva Slovenije v košarki za pionirje, je bil v Žalcu pol-finalni turnir na katerem je sodelovalo 5 ekip iz šoštanja, Žalca in štor.
Največ uspeha so imeli pionirji Elektre iz šoštanja, ki so premagali vse nasprotnike. Kot zmagovalci se bodo potegovali za čimboljšo uvrstitev na finalnem turnirju, ki bo v okviru košarkarskega festivala v Ljubljani.
NAROČITE OZIMNICO ŠOŠTANJČANI BRUGI
po 30 starih dinarjev. Naročila pa sprejemajo tudi za kvalitetna namizna jabolka in krompir. Jabolka lahko naročite v trgovini kmetijske zadruge, krompir jja na posestvu v Ravnah.
M. V.
Pravice potrošnika pri nakupu blaga
pa so s tem seznanjeni prodajalci, kar pa vsekakor ni pravilno. Zelo važno je namreč, da je tudi prodajalec na svojem delovnem mestu poučen o teh pravicah potrošnika kot tudi sebe, saj le tako lahko pričakujemo, da ne bo prišlo do neljubih prizorov pred prodajalnimi pulti. Ne nazadnje pa je poznavanje takih konkretnih določil sestavni del znanja trgovskega delavca, s čemer je zagotovljena tudi kulturna postrežba potrošnikov.
Menimo, da je prav, če seznanimo našega potrošnika z določbami novega zakona o blagovnem prometu oziroma z njegovimi pravicami pri nakupu blaga. Treba pa je še posebej poudariti, da potrošnik ne more navedenih pravic izkoriščati v špekula-tivne namene, ker mu to zakon ne dovoljuje. Z drugimi besedami to pomeni, da potrošnik — kupec ne bo mogel uveljavljati svojih pravic, če bo skušal prikazati lažno reklamacijo.
Skupščina občine Velenje Tržna inšpekcija
&
i n
IS f-fi si
PP II
m
m
P
i
i &
S§
I
H
i (M
81
S p
i
i »
ii
i
n »
g %
v Ali
eSS
i i
ViSR
7M
m zrn
vi®3
i&iŠMMM&MM^MM m
Rudarski šolski center Velenje
V previjalnici električnih strojev popravljamo in previjamo.
Naš proizvod: varilni transformator
asinhronske elektromotorje
avtomobilske diname
enosmerne elektromotorje
vse gospodinjske stroje na električni pogon
vse prenosne stroje na električni pogon
pretvornike frekvenc
varilne transformatorje
transformatorje moči do 630 kVA in napetosti do 10 kV
vse vrste tuljav
IS	[HH
	
	
	
	
	
	
	
	
IHI lili	m
	
	
	
Priporočamo se za naročila in nakup!
Delamo cenah.
hitro, kvalitetno in po konkurenčnih
V proizvodnem programu imamo tudi VARILNE TRANSFORMATORJE Z ZVEZNO regulacijo toka od 60 do 200 A. Transformator je pripraven za varenje pri montaži konstrukcij, za delavnice in domačo uporabo. Z njim lahko varimo elektrode do 5 mm.
CENA: 1.400,80 N-din.
Projektiramo in izvajamo električne instalacije za vse industrijske in stanovanjske objekte.
RŠC Velenje — elektro-kovinarske delavnice Telefon 85020, interna številka 518 in 526.
1 i s§
i n
m
m >
'M
m
tU
I i i
i ii n
r. £ ^ Yel?,nlei T OV llg,2', V°.stm pr,ed,al 89' telefon 85-087 - Lastnik ln izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — fn	1« ^J! r	,gIas"° delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje - Od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje _ List izhaja vsak drugI četrte™- Po^cTna števca s^
30 par (30 starih dinarjev) - Letna naročnina 7 dinarjev in 50 par (750 starih dinarjev) - Naročnina se plača Vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SOll, ekspozitura "iištanj _ Rokopisov In f"lo™flnevračamn -
Tisk ln klišpjl: GP »Celjski tlak« Celje.
ŽIVLJENJE IG-LETNE MARTE IZ SKORNEGA I ROKAH DR. RACKETA
RUDI IN TEREZIJA ACMAN IZ SKORNEGA 62, VSAK DAN PRIČAKUJETA NOVIH SPOROČIL IZ AMERIKE # NJUNA HČERKA MARTA ŽE TEDEN DNI LEŽI V HOUSTAN-SKI KLINIKI, NA ODDELKU NAM DOBRO ZNANEGA ZDRAVNIKA DR. MIECHAELA DE BACKEYA * Z NJO JE TUDI ZDRAVNICA FETTICHOVA IZ LJUBLJANE.
— Dragi domači! Pišem vam iz Houstana kamor sem srečno pripotovala. Sem v bolnišnici in čakam na operacijo. Počutim se dobro. Zdaj delajo preiskave, operirali pa me bodo šele prihodnji teden. Letenje z avionom je bilo zanimivo. Tu so zelo prijazni in dobri z menoj. Ko bom operirana bom pisala. —
To je kratko sporočilo 16-let-ne Marte Acman iz Skornega 62. Pisala je v sredo, 11. oktobra, kmalu zatem ko je prišla v Ameriko.
Dr. Dubravka Perišič, zdravnica iz Šoštanja, ki je dalj časa zdravila Marto, je presenečena in vesela, da je njena oskrbovanka odšla v Ameriko, na kliniko dr. De Backeya. Znova in znova pričakuje vesti o Marti.
Marta je najprej zbolela od sklepnega reumatizma, ko je še hodila v šolo. Zdravila se je, vendar ni bilo nič bolje. Na pregledu pri internistu dr. Ivu Rajšpu so podrobne preiskave pokazale, da z dekletovim srcem ni v redu. Poslali so jo na klinične bolnišnice v

Ljubljano. Ležala in zdravila se je 11 mesecev. Letos januarja jo je operiral dr. S. Ko-šak. Najprej se je počutila nekoliko bolje, potem pa so se znova začele težave.
V	Slovenijo je prišel dr. De Backey... Novo upanje za mlado Marto. Ni je takoj operiral. Zdravnikom v Ljubljani je naročil naj jo pripravijo in počakajo njegovega sporočila.
— Bolnico bom operiral na svoji kliniki v Houstanu, je sporočil dr. De Backey.
V	nedeljo, 8. oktobra ob 12.45 se je Marta skupaj z zdravnico dr. Fettichovo podala na dolgo pot z avionom.
Marte še niso operirali. Prof. dr. Leon Matajc iz ljubljanske klinične bolnice za otroke je sporočil staršema v Skorno: — Počutje vaše hčerke je normalno. Niso je še operirali. Marta ima zelo slabo srce in jo bodo operirali na srčnih zaklopkah. Vaši hčerki lahko reši življenje samo dr. De Bac-key. Res lahko vsi upamo, da bo operacija uspela. —
Pri Acmanovih so nemirni. Mati in oče ponoči ne zatisne-
Ali ste dovolj vitki in gibčni? Ali vam je potrebna vsakdanja gimnastika? Preizkusite, če ste v »formi« in odgovorite na naslednja vprašanja:
0 Lahko primete predmet, ki je 55 centimetrov nad vašo glavo, z vzpenjanjem na prste?
% Lahko poberete knjigo s tal brez prepogibanja kolen?
0 Ko sedite na kavču, ali lahko podvijete noge čisto pod sebe?
# Pokleknite in se poskušajte vsesti na svoje pete. Ali lahko?
0 Vsedite se na pod in prekrižajte noge. Ali lahko vsta-nete brez pomoči rok?
Če ste na večino vprašanj odgovorili z ne, potem je potrebno, da vadite vsak dan gimnastične vaje. Katere? Prav te, s katerimi smo vas testirali!
Kako bomo drugo leto oblečene?
Nosile bomo:
•	Kratka krila, ki ne bodo ravno mini, bodo pa ne-vsekakor nad kolenom.
Cl Kostime z daljšimi oprijetimi jopami, razširjenimi v višini bokov.
•	Plašče s poudarjeno linijo, največkrat z dvignjenim pasom.
v delavski univerzi
SO ZOPET ZAČELI Z IZOBRAŽEVANJEM
Dvajset slušateljev že obiskuje začetni tečaj nemškega jezika, ki ga je pripravila velenjska delavska univer: za'. Intenzivno pa pripravljajo tudi več drugih izobraževalnih oblik.
Učenci z nepopolno osemletko, ki končajo šolo v rudarskem šolskem centru, ne dobijo splošno veljavno strokovno spričevalo, če do konca šolanja ne pridobijo potrebno osnovnošolsko izobrazbo. V prvem letniku rudarske šole je 24 učencev, ki nimajo zaključenega 8. razreda osnovne sole, 40 jih nima 7. razreda m 22 šestega razreda. Nadalje je v 2. letniku z nepopolno osnovno šolo 52 učencev in v 3. letniku 111 učencev. Zato so pri delavski univerzi odprli oddelek večerne osnovne šole, predvsem za učence tretjega letnika, ki bi naj še v tem šolskem letu končali zadnji in predzadnji razred osemletke. S pomočjo večernega šolanja je možno v
ta očesa. Nestrpno čakata, da se bo hčerka vrnila kmalu zdrava domov. Marta ni bila nikoli bolna. Vedno se je hudomušno smejala, če je bil v hiši kdo od bratov ali sester bolan. Zdaj pa je od devetero otrok, kolikor se jih je rodilo v družini, le njo doletela tako težka bolezen.
V rokah velikega kirurga kardiologa je torej usoda mlade Marte iz Skornega. Dolga pot preko oceana prav gotovo ne bo zaman. Trdno smo prepričani, da ji bo spretna roka dr. De Backeya vrnila zdravje in bo prišla srečna in zdrava v objem domačih.
lj-
Test za vašo linijo
BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE
Večkrat pravi zdravnik bolniku, da je potrebno napraviti še sedimentacijo. Šele potem mu bo on lahko dal ustrezna zdravila za njegovo bolezen. Tudi med bolniki je ta pojem splošno znan, saj marsikdo sprašuje v ambulanti, kakšno kri ima. Pri tem navadno pomisli na sedimentacijo. Ker je to ena najvažnejših priročnih preiskav, je prav, da se o njej malo pogovorimo.
Sedimentacijska reakcija ali kratko SR se v bolezni zelo spreminja. Gre za spremenjeno ravnotežje beljakovin v krvi, kar pomeni, da se kri sesede v za to posebej pripravljeni stekleni cevki prej ali pozneje. Ko vzamejo v laboratoriju bolniku nekaj krvi in jo pomešajo s posebno kemikalijo, da se takoj ne strdi, jo vbrizgajo v posebno stekleno cevko, ki ima označene milimetre, in počakajo eno uro, da lahko odčitajo, do katerega milimetra so se usedli eritrociti ali, kakor jim še pravimo, rdeče krvničke. Če so se sesedli pri moškem do 4 nun, pri ženski pa do 8 mm, potem pravijo, da je to normalna krvna sedimentacija. Kratko pravijo, da je SR 4, oziroma SR 8.	fin««1
Ce je sedimentacijska reakcija večja, torej če so se rdeče krvničke sesedle še bolj, to je od 10 mm naprej pa do 100 mm in še čez, potem ne gre več za zdravega človeka, pač pa za bolnega. Pravijo, da je sedimentacijska reakcija bolj ali manj pospešena, odvisno pač od tega kakšno število milime-
Za tiste, ki so odgovorile z da, sledi drugi test. Vzamite iz omare stare obleke in jih po vrsti oblečite. Če so vam le malo pretesne — vadite gimnastične vaje.
ŠKORNJI IZ VELURJA
Tovarna čevljev »Proleter« iz Beograda je izdelala visoke ženske škornje iz velurja v raznih barvah. Škornji so bili zelo opazni na beograjskem sejmu oblačil in konfekcije.
Komercialni direktor tovarne je izjavil, da so ti škornji namenjeni predvsem izvozu, vendar bodo del kontingenta izdelali tudi za domače trži-
POMEN SEDIMENTACIJE RDEČIH KRVNIČK
® Kostime s hlačami (za mlajše in za šport), ki bodo na koncu razširjene.
€1 Mnogo, mnogo izredno lepih usnjenih plaščev,. kostimov in vetrovk.
Q Čevlje, spredaj odsekane, ne ravno lepe, toda udobne.
trov je dosegla. Sedimentacijska reakcija krvi je izredno občutljiva metoda za razpoznavanje bolezenskega stanja človeka, zaradi tega je v vsaki zdravstveni ustanovi skoraj nepogrešljiva.
Vedeti pa je treba, da se SR normalno v nosečnosti zelo poveča, da nepoučenega človeka visoka številka SR v nosečnosti ne bi zavedla. Vsako drugo povečanje pa je bolezensko. Vse bolezni, ki nastanejo hitro, pa tudi tiste, ki nastajajo počasi, imajo povečano sedimentacijo. Posebno visoka je pri razpadu tkiv, npr. pri raku. Ker ta poskus naredijo večkrat, lahko opažajo padanje in dviganje sedimentacije, kar pomeni, da se bolezen popravlja ali pa da se slabša. Cim pa se sedimentacija približuje normalnim vrednostim je jasno, da se tudi človekovo zdravje vrača oziroma da bolezen poje-njuje. Seveda velja tudi nasprotno, da se pri stalnem slabšanju sedimentacije bolezen slabša. Izrednega pomena je SR pri zdravljenju jetike in revmatizma, kjer tedenska kontrola pokaže tipičen potek zdravljenja oziroma napredovanja bolezni.	"Mflffl
Poleg SR delajo še veliko različnih krvnih preiskav, ki služijo za razpoznavanje bolezni ali pa za zdravljenje bolnika, vendar je pomen SR tako velik in preizkus tako preprost, da brez njega praktično skoraj ne gre.

enem šolskem letu uspešno opraviti dva razreda osemletke.
Tudi v delovnih organizacijah je precej zaposlenih, ki nimajo končane osemletke. Prav bi bilo, da bi razmislili in nudili možnost članom posameznih delovnih kolektivov, da izpolnijo osnovno zakonsko določilo. Ce bodo pokazali dovolj zanimanja, potem bo večerno osnovno šolstvo postalo glavna dejavnost delavske univerze v Velenju.
mali oglasi
ČEVLJARSKO DELAVNICO sem odprl na Koroški cesti 7. Se priporočam. Ivan Turinek, Velenje.
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»BAZEN« Velenje
razpisuje delovno mesto:
vodje predstavništva
v Beogradu.
Pogoji:
#	višja strokovna izobrazba z 2-Ietno ustrezno prakso ali
#	srednja strokovna izobrazba s 5-letno ustrezno prakso ali
% visokokvalificiran delavec trgovske stroke s 7-letno primerno prakso v komercialnih poslih.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Ponudbe s potrebnimi dokumenti pošljite na upravo podjetja.

Če nas obišče prijatelj
V šoli smo se pravkar pogovarjali o metaforah. Neki dijak je napisal misel, ki jo je vredno zabeležiti. »Stojim ob zamrezenem oknu in od nas se poslavlja zadnji zlati žarek. Domislim se poletnih neviht, ki so rohnele kakor strašni zmaji v bajkah...« Mislil sem na prispodobe in ob jesenskem slovesu so sončni prameni z močjo ljubimca, ki se poslavlja, trepetali v velikih oknih in razveseljevali mlado in staro.
Veselemu dogodku se kaj rad pridruži še drug vesel in, rečeno — storjeno. Isti večer so nas obiskali dobri prijatelji. To je ura sprostitve, ki te olajša in daje čutiti, da v nemirnem svetu nisi sam.
Tudi otroci so živahno posegli v intimne pomenke, dokler mama ni enega oplazila s temnim, ostrim pogledom. To je bilo že znamenje, da takoj odide spat. Na otrokovem licu je nekaj trenutkov počival temen, nezadovoljen izraz, toda nič ni pomagalo. Postelja je čakala in materini zapove-dovalni potezi se je pridružila še očetova.
Ali smo le ravnali prav? smo se spraševali. Otroka enostavno odpoditi, čeprav so gostje dobri znanci in ves pogovor teče ob kozarcu belega. Naslednji dan, Čas okoli kosila, smo le ujeli nekaj minut, da se pogovorimo z otroki o si-nočnjem obisku. — A t i, kako sta naju vendar mogla kar nagnati. Imava ju tako rada in rada bi se z njimi pogovarjala. Ti, mama, pa kar pogledaš in Že morava iti. —
— Ko bo zopet nanesla prilika, želim, da vaju tudi ne pogledam. Sama morata vedeti, kaj se spodobi. Odrasli se pogovarjajo marsikaj, kar otroci še ne smejo slišati. — Tega pa že ne razumem. Kaj naj bi bilo takega? — je radovedno dodal Marjan. Kako bi ti bilo to mogoče objasniti v isti sapi. Sicer pa — ali ti vedno želiš, da ujamem vsako tvojo besedo, kadar se pogovarjaš z mladimi prijatelji? — ga je oče spretno zavrnil.
In skupen dogovor je le rodil sklep: kadar bodo gostje zopet tu, potem o vmeševanju
v	pogovor in o prisotnosti ne bomo več govorili. Samo v izjemnih primerih, ko gostje sami privolijo v otrokovo navzočnost. Na to smo dolžni otroka že zgodaj navaditi.
Obstaja še neka druga rešitev, ki je prav tako posrečena. Gostje pridejo in privedejo tudi svoje otroke. Potem se otroci z vašimi zabavajo po svoje,
vi	pa ste v tem času prav tako nemoteni.
Popolnoma jasno je, da otrokom ne moremo dovoljevati navzočnosti predvsem takrat, kadar smo večer osladili z vinsko kapljico in tudi naše besede niso čisto kontrolirane. Spominjam se prizora iz mladosti, ko nas je obiskal sosed, se ga močno napil in potem izgovarjal neslane besede, ki sem jih še dolgo potem razmišljal. Da ne govorim o nekoliko drznih potezah soseda, ki so se mi takrat gabile.
Če smo že v družini navadili otroka na določen takt, ki ga mora upoštevati, kadar so nas obiskali gostje, potem bo ta naš otrok tudi v širšem okolju, v šoli, mnogo laže in hitreje dojel šolski red.
Vstajal in govoril bo na dvig roke. Sicer si pa kar mislite, kako je učitelju, ki vodi pouk, pa mu ga neprestano prekinjajo otroci. Kako bi le mogel doseči učni smoter?!
Bil je že zimski večer in čevlji so se mehko ugrezali v belino. že smo s prstom na zvoncu. Prijazno nas sprejmejo, otroci nas pozdravijo. Televizijo so ugasnili in otrokov »lahko noč«, si komaj opazil. Razumeli so se še bolje kot s pogledi. Res, razveseljivo in prijetno. Na tak red in takt bi morali navajati otroke vsepovsod. Pri tem pa smo storili levjo uslugo hori legalis doma. Kajti osnovnošolski otroci ne smejo bedeti pozno v noč, če želimo, da bodo naslednji dan aktivno delali doma in v šoli.
—V—
RAJKOVO PISMO IZ ŠOŠTANJA \AŠEMU UREDNIŠTVI
Vljudno vas prosim, da mi pričnete pošiljati vaš list na naslov: Rajko Zalez-nik, H. šercerja 3, Šoštanj.
Dosedaj sem šaleški rudar kupoval v trafikah. Zadnji dve številki nisem dobil. Da pa v bodoče ne bom brez njega, mi mama dovoljuje, da ga naročim.
Sem še zelo mlad, saj bom izpolnil šele 13 let. Ker pa mi je vaš list zelo všeč, bom hvaležen, če mi ga boste kmalu poslali. Obljubljam, da bom list v redu plačeval.
Tovariški pozdrav
Rajko Zaleznik
Dragi Rajko!
Obljubljam, da boš dobival redno vse številke šaleškega rudarja. Za nagrado, ker si tako korajžno napisal pismo in ker v zadovoljstvu prebiraš naš list, pa bomo tebi izjemoma letos pošiljali šaleškega rudarja brezplačno.
Lepo te pozdravlja — urednik ŠR.
Odkar so odprli v Velenjskem gradu rudarski muzej, si ga je ogledalo že 6.000 obiskovalcev. Vsak deseti obiskovalec pa je iz tujine. Muzej so letos razširili. Uredili so oddelek NOB in opremili Tomšičevo sobo (na fotografiji). Zdaj pripravljajo razstavo, ki bo prikazovala odjek velike oktobrske revolucije.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža in očeta
Hermana Verhovnika
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem. rudarski godbi, govorniku iz Chroin metala, darovalcem cvetja in sodelavkam iz tovarne gospodinjske opreme, za izrečeno sožalje in tolažbo.
Žalujoča žena s sinom Silvom ter hčerkama Ireno in Sonjo