I NO. 32 RIG/* HI—HO •iANGUAG« ONLY ----------------- 5V <4. £------------------ AMERIŠKA D01v.y^ A (ISSN 0164-680X) « SLOVCNiAN bervmg Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€W5PAP€B Pittsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Fueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. MARCH 17, 1980 Novi grobovi CARTER JE ORISAL NOVE UKREPE PROTI RASTOČI INFLACIJI; CENA VELIKA Ameriška boksarska ekipa ubila v letalski nesreči VARŠAVA, Polj. — Ameriška amaterska boksarska e-kipa, ki je bila namenjena na Poljsko, da bi se udeležila nekaj tekmovanj s poljsko narodno ekipo, je bila med žrtvami hude letalske nesreče blizu glavnega mesta te države. Pilot ponesrečenega letala je vnaprej sporočil kontroli, da je izgubil oblast nad letalom 11-62 sovjetske izdelave, na katerem je bilo 77 potnikov in 10 članov posadke. Med pristajanjem so odpovedali motorji in letalo je strmoglavilo. Letalo poljske letalske družbe LOT je treščilo na tla s takšno hitrostjo, da je bilo dobesedno razdrobljeno. Poljski reševlalci, ki so prišli na kraj nesreče, so izjavili, da so potniki umrli v trenutku. Požara ni bilo. Med potniki je bilo 14 najboljših ameriških amaterskih boksarjev, med njimi nekaj takih, ki bi bili imeli veliko možnost pridobiti si kolajno na olimpijskih igrah v Moskvi ali kje drugje. Osem drugih članov ekipe, med njimi trenerji, zdravniki in pomožno osebje, so tudi umrli v nesreči. Na letalu je bil a-meriški znanstvenik na področju antropologije z univerze Indiane, dr. Alan Merri-am. Poljske oblasti niso hotele podati nobenih izjav o možnem vzroku te nesreče. Poljska športna federacija je pa poslala brzojavko ameriški a-materski zvezi in izrazila svoje sožalje. -----o------ Kdaj bo rešena iranska kriza, nima J. Carter prav nobenega pojma WASHINGTON, D.C. — Na svoji tiskovni konferenci, ki je bila v petek zvečer, je predsednik Carter rekel, da nima pojma, kdaj bo kriza z Iranom rešena in talci na svobodi. Iranski voditelji so že prelomili toliko obljub in priseg, je dejal Carter, da ni mogoče nič predvidevati v zvezi z iranskimi dogodki. V zadnjih dneh so v Iranu v teku volitve za nov parlament. Opazovalci političnih, razmer napovedujejo, da bo v parlamentu zastopanih več strank in struj in da bo to o-nemogočalo pojavi močne centralne vlade. Zaradi tega. menijo, bo položaj predsednika Banija-Sadra še bolj 0-težkočen. Prvi znaki kažejo, da volivci volijo predvsem za znana imena in da bo izvoljenih ve<~ verskih voditeljev. Druga težava za Banija-Sadra je \ tem, da njegovi podporniki ne vedo, katere kandidate podpira on. Naj večjo vlogo v parlamentu bo po vsej verjetnosti igrala Muslimanska republikanska stranka, katere načelnik je ajatola Mohamed Be-hešti, ki zagovarja trdo linijo napram. ZDA in talcem. Nekateri menijo, da skuša Be-hešti spodkopavati Banija-Sadra in ga sam nadomestiti v bodoče. Drugi pa trdijo, da bi rad postal Behešti kar Homeinijev naslednik. Mary Gabrowshek Preteklo soboto zvečer je v Euclid General bolnišnici po krajši bolezni umrla 62 let stara Mary (Mitzie) Gabrowshek, rojena Martinčič v No-blestownu, Pa., od koder je prišla v Cleveland leta 1942, žena Josepha, ki je član upravnega odbora Slovenskega doma za ostarele na Neff Road, mati Janice Verch, Josephine Paiinkas, Mary Jo in Josepha ml., 3-krat stara mati, hčer Jacoba pok.) in Marie (Strabane, Pa.), sestra, Frances Koklich (McMurry, Pa.) in Jake-a, snaha Josepha (pok.) in Jennie Gabrowshek. Zadnji dve leti je bila zapo-' slena pri Slovenskem starostnem domu. Bila je članica SNPJ št. 126. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 19. marca, ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu domu za ostarele, v pokojničin spomin. Ignac Zupančič Včeraj zjutraj je v Euclid General bolnišnici umrl 90 Jet stari Ignac Zupančič z 23103 Arms Avenue, ki je pred leti bival na E. 88 St. in Union Ave., rojen v Ljubljani, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland 1. 1915, vdovec po umrli ženi Pauline, roj. Peskar, oče Ignatiusa, Franka, Leo-a, Pauline Vegal (s katero je bival zadnjih 15 let), Johna, Dolores Zak, Dorothy Jaras, Richarda in Josepha, 40-krat stari oče, 10-krat prastari oče, brat pok. Johna in Martina, zaposlen pri U.S. Steel & Wire Co. skozi 43 let, do svoje upokojitve leta 1955, član ADZ št. 1. Pokojni in njegova žena sta bila prvi zakonski par, ki sta imela poročno slavje v Slovenskem domu v'Newburgu po njegovi otvoritvi. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 19. marca, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem, odru bo samo jutri, v torek, od 2. do 9. zvečer. L Za nemško revijo Integral, ki je izrecno namenjena vprašanju razmerja med Vzhodom in Zahodom, je znani jugoslovanski borec za človečanske pravice, potomec ruskih beguncev iz prve svetovne vojne in zadrski profesor Mihaj-lo Mihajlov napisal zelo optimistično napoved razvoja v Jugoslaviji po Titovi smrti, o kateri daje celo uredništvo samo pripombo, da “jih je samo malo, ki z njim upajo, da se bo Jugoslavija iz enostrankarske države razvila v pluralistično družbo.” Članek pa je zanimiv in ga podaj emo predvsem zato, ker bi prav od pisca, kot glavnega “oporečnika” sedanjemu režimu v Jugoslaviji, ki je že toliko let presedel v ječi in mu obetajo nove, pričakovali prav kaj drugega. To vprašanje je za po Titov čas odločujoče in on odgovarja nanj Mary Zarnick Preteklo soboto, 15. marca, je umrla 96 let stara Mary Zarnick, rojena Kosem v Češ-njevku, fara Cerklje na Gorenjskem, Slovenija, od koder je prišla v ZDA leta 1902, vdova po leta 1951 umrlem možu. Franku, mati Edwina, Albina, Mar the Margaret (vsi v Pa.), Johna, Mary Ann in Viktorja (vsi v Cevelandu) ter pok. Franka, Michaela in Josephine, 9-krat stara mati, 9-krat prastara mati, sestra Julie Zun in Franka (Midway, Pa.). Pokojna je bivala več let v McDonaldu, Pa. Pogreb bo jutri, v torek, v cerkvi Sv. Alfonza v McDonaldu, Pa., nato na pokopališče sv. Patricija v Nobletownu, Pa. Andrew Kovach Pretekli petek je v V/ick-liffe Country Place po daljši bolezni umrl 85 let stari Andrew Kovach, mož Christine, roj. Pečjak, oče Roberta in Mrs. Gordon (Irene) Stutz-man, 4-krat stari oče, 3~krat prastari oče. Pred leti je la-stoval in vodil gostilno, nekaj let pred upokojitvijo je pa bil zaposlen pri Lindsey Wire Co. Pokojni je bil član ADZ št. 8, Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in Klub Ljubljane. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev Marije Vne-bovzete od 9, nato na pokopališče Vernih duš. ' -—• -o * — Bivši elan Kongresa Mimi Loweifslein uhli ¥ svop pisarni NEW YORK, N.Y. — Allard Lowenstein,, znani protivojni aktivist in bivši član predstavniškega doma Kongresa, je umrl na posledicah ran, ki jih je dobil, ko ga je večkrat ustrelil 37 let stari mizar Dennis Sweeney. Lowenstein je bil star 51 let in je služil v Kongresu od leta 1969 do 1971. Po napadu je Sweeney o-stal v Lowensteinovi pisarni v Rockefeller Centru in čakai mirno, da so prišli policaji. Rekel je le, da je imel spor z Lowensteinom in da je kongresnik posredno odgovoren za smrt Sweenyjevega očeta. takole: “Mislim, da je izgled za tak prehod sedaj zelo deber, kajti možnost za tak prehod ima zdaj od vseh komunističnih držav samo Jugoslavija. Za splošno mnenje na Zahodu in za ves demokratični svet je zelo važno, da to ne samo razume, temveč tudi, da ve, da bo v primeru, da se ponesreči, sledil še radikalnejši totalitarizem, kakor je doslej v državi. S par besedami: Jugoslavija po Titu nikakor ne bo mogla biti nadalje • vanje Titove Jugoslavije. Res je, da ne morem dati nobenega primera iz zgodovine/ kako se je kofnunistični enostrankarski sistem z uspehom prelevil v pluralističnega. Do zdaj se baje to nikjer ni zgodilo. Sklepam, da bi se bilo kaj takega lahko zgodilo samo na Češkoslovaškem — če ne bi bilo sovjetske vojaške intervencije.. Jugoslovanski odpor Stali- Zadnje vesti « Ljubljana, Slov. -— Tiskovni predstavnik v Ljubljani Tone Vahen je rekel, da je predsednik Tito še vedno v zelo kritičnem zdravstvenem stanju. Dodal je, da je včasih Tito priseben in se lahko pogovarja z obiskovalci; ki so večinoma visoki državni funkcionarji. ® Palm Springs, Kal. — Bivši predsednik Gerald P ord se je odločil, da letos ne bo' kandidiral za mesto predsednika ZDA. Priznal je, da nima dovolj podpore v svoji stranki. • Teheran, Iran. — Iranski predsednik Bani-Sadr trdi, da pravkar končane parlamentarne volitve niso veljavne, ker so nekatere stranke ovirale potek le-teh.. Opazovalci menijo, da ima Bani-Sadr v mislih predvsem Muslimanske republikansko stranko, ki nasprotuje predsedniku. • Bogota, Kol. J— Sinoči je urugvajski veleposlanik v Kolumbiji, ki je bil med zajetimi talci v poslaništvu Dominikanske republike v tern mestu, uspešno pobegnil. • Islamabad, Pak. —- Afganistanski uporniki trdijo, da so sovjetski vojaki doslej u-bili najmanj 40,000 ljudi. Velika večina padlih Afganistancev je bila žrtev zračnih napadov. • San Juan, Pu. Rico. — Na primarnih volitvah, ki so bile včeraj, je zmagal predsednik Carter nad sjn. Kennc-dvjem z 52 proti 48'.. Zmaga je bila nepričakovana, ker je Kennedy)eva družina zelo priljubljena med Puertoriča-ni. • Panama City, Pan. — Zdravniki so se odločili, da bivšega šaha Pahlavija ne bodo operirali, ker njegovo zdravstveno stanje tega ne dopušča. -----o----- VREME Pretežno oblačno in vetrovno danes z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 60 F. Delno oblačno in nekaj hladnejše jutri z najvišjo temperaturo okoli 45 F. **************************** Po poklicu je bil Lowenstein odvetnik. nu 1. 1948, ko se je ločil od komunističnega monolitskega bloka, in nato dokaz, da komunistična država lahko obstaja tudi neodvisna od Moskve, nista gotovo nič manj pomembna, kakor bi bil razvoj iz enopartijskega sistema v smer k odprti družbi. Treba je samo pomisliti, da tedaj nihče v svetu ni verjel, da 'ni mogla Jugoslavija brez škode iziti iz tega boja, dočim je danes že vse polno držav v svetu, ki so komunistične pa neodvisne od Moskve. Pod določenimi razmerami bi se utegnil v Jugoslaviji zopet pojaviti tak revolucionarni razvoj, ki bi komunističm strankarski monopol mogel odstraniti kakor še nikjer v zgodovini. Obenem pa sem tudi skoraj prepričan, da bi zato rie nastal tam nikakršen kapitalističen sistem, temveč neke vrste demokratični pluralistični socializem. WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek popoldne in zvečer je predsednik Jimmy Carter govoril Amerikancem in jim razložil podrobnosti novih ukrepov, ki jih bo pocl-vzela njegova administracija proti inflaciji, ki se sedaj u-tegne povzpeti tudi do 20'< na leto. Carter in njegovi sodelavci v vladi so se -zavedli, da morajo nekaj ukreniti, če hočejo obdržati svoje položaje po volitvah, ki bodo novembra letos. Na začetku svojega popoldanskega govora je rekel predsednik, da sedanje gospodarske težave ZDA zahtevajo od zvezne vlade, drugih vladnih teles, privatnih družb ter vsa k e g a posameznika žrtvovanja in odpovedi. Nato je Carter naštel vrsto ukrepov, ki jih bo podvzela zvezna vlada in ki bodo prizadeli slehernega občana. Proračun zvezne vlade bo zmanjšan za približno 13 milijard dolarjev. Cilj tega u-krepa je, doseči izenačenje v dohodkih in stroških vlade. Za vsak sod uvožene nafte bo zvezna vlada zahtevala od izvoznika kar $4.62. Finančni strokovnjaki napovedujejo, da bo ta nov davek pomenil povišanje cene vsakega galona gazolina za 10 centov. Nadalje bo zvezna vlada omejila možnosti dobave privatnega posojila, še posebej pa uporabo tkzv. kreditnih izkaznic. Namen vseh teh ukrepov, soglašajo finančni strokovnjaki, je povzročiti gospodarski zastoj ali recesijo. S tem nameravajo ohladiti gospodarstvo in tudi pritisk na cene. Carter je prepričan, da bo njegov načrt uspel, ako bo izveden v celoti. Inflacijska stopnja se bo znatno znižala, je nadaljeval, čeprav ne takoj. Sredi prihodnjega leta pričakuje namreč Carter, da bo inflacija že pod 10G na leto. Danes je skoraj dvakrat višja. Carter je tudi poudaril, da Tistim, ki bi takoj utegnili pripomniti, da takega sistema še nikdar nikjer ni bilo, bi samo poklical v spomin leto 1948. Bistveno pri tem je, da je nemogoče govoriti še o pravicah človeka v Jugoslaviji po Titu, dokler se ne pojavi. nov, revolucionarni razvoj, o katerem pa sem prepričan, da pride. ‘Lahko bi zdaj navedel celo vrsto razlogov za ta moj 00-timizem. toda omejil se bom samo na tri glavne stvari: 1) Ni dvoma, da je Jugoslavija zaradi zgodovinskih okoliščin (ne zaradi Titovega liberalizma in Zveze komunistov) Zahodu najbolj odprta komunistična država. Milijoni jugoslovanskih “gastarbeiter-jejv” v Zahodnem svetu (več kot četrtina vseh jugoslovanskih delavskih moči!) ima čisto jasne predpostave o enopartijski diktaturi, ki že vse predolgo traja. (Dalje prihodnjič) v ZDA niso imeli zveznega proračuna, v katerem bi bili dohodki večji kakor izdatki, zadnjih 12 let. S tem je predsednik hotel reči, da tudi republikanci v letih 1969-1977. ko sta bila predsednika Richard Nixon in Gerald Ford. niso bili zmožni doseči izenačenega zveznega proračuna. Mnogi so kritični Čeprav je predsednik Carter trdil, da je njegov gospodarski načrt učinkovit in da bo uspešno kljuboval inflaciji, je bil deležen velikega negodovanja. Najbolj kritični so bili predsednikovi nasprotniki v predvolivni kampanji. Vsi republikanci, ki so še aktivni v tej kampanji, so c-smešili Carterja, sen. Edward Kennedy je pa rekei, da je predsednikov načrt “prešibek in prepozen”. Privatni gos podarstveniki in bankirji v New Yorku in drugod so se pridružili tem kritikom. Trdijo npr. da bi moral biti zmanjšan zvezni proračun vsaj za 25 ali 30 nn-lijard dolarjev, torej za dvakrat več, kakor je predlagal Carter. Nekateri pa zahtevajo, da bi zvezna vlada prevzela nadzorstvo nad cenami in plačami. Sen. Kennedy je zagovornik te možnosti. Carter je ponovno rekel, da nasprotuje temu in , da tudi, ako bi mu Kongres hotel dati pravico, izvesti takšno nadzorstvo, bi tak zakonski predlog takoj vetiral. —-----o------ Zimbabve postane neodvisna država že 17. aprila SALISBURY, Rod. — Angleška vlada se je odločila, da bo proglasila neodvisnost svoje bivše kolonije Južne Rodezije že 17. aprila. Uradni angleški predstavnik na tej slovesnosti bo prestolonaslednil'. Charles. S to proglasitvijo se bo končala devetdesetletna vladavina belske manjšine v tej deželi. Na svobodnih volitvah, ki so bile konec februarja, je zmagala črnska večina, ki jo vodi bivši gverilski voditelj in učitelj Robert Mugabe. Mugabe je že obljubil, da namerava spoštovati pravice vseh državljanov nove države, ki se bo odslej imenovala Zimbabve. Mugabe je že sestavil vlado, v kateri bodo sodelovali pripadniki druge največje črnske politično stranke, ki jo vodi Jošua Nkomo, in par belcev. Mugabe je tudi povedal, da bi rad videl v Zimbabveju socialistično ureditev, ne pa take vrste, kot jo imajo v vzh odno-evropskih državah in drugod. Rekel je nadalje, da veruje v večstrankarski politični sistem in v to, da lahko vsak državljan govori svobodno. Gverilska vojna, ki sta jo vcdila Mimabe in Nkomo je tenala več kot 2C.000 človeških žrtev. Iz Clevelanda in okolice Sv. Patricij— Danes je god sv. Patricija, patrona Irske. V sredini mesta bo vsakoletna irska parada. Irski misijonarji, učenci sv. Patricija, so bili med prvimi oznanjevalci Kristusovega nauka med Slovenci. LILIJA vabi— Dramatsko društvo Lilija uprizori veselo igro “Voda” v nedeljo, 23. marca, ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vstopnice imajo člani, naprodaj bodo tudi pred pričetkom igre. Glasbena Matica— Pevski zbor Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in ples v soboto, 22. marca, v SND na St. Clairju. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja bo ob 7, nato ples. Vstopnice imajo člani zbora ali pa pokličite. Cathy Hopkins na 884-6143. Žalostno sporočilo— G. Stane Krulc je prejel žalostno vest, da mu je v petek, 14. marca, umrl oče Ignac Krulc v Drtiji pri Moravčah, v Sloveniji. Pokojni zapušča tri sinove in dve hčeri v domovini. G. Stane Krulc se bo udeležil pogreba svojega očeta. Lepa prireditev— Včeraj je priredila Federacija Slovenskih narodnih domov v Clevelandu svojo vsakoletno večerjo v SND na St. Clairju. Izbrala je “Moža in ženo leta” vseh domov. Letošnja počaščenca sta bila ga. Marie Pivik in g. Joseph Fer-ra. Dvorana je bila zasedena, večerja dobra, program pester. Lastniku Ameriške Domovine Jamesu Debevcu so navzoči čestitali k izdaji priloge o Narodnih domovih, ki je izšla skupaj s petkovo številko AD. Pojasnilo bralcem— Petkova priloga o Slovenskih narodnih domovih je izšla v angleškem jeziku zato, ker je to želela Federacija SND, ki je tudi plačala stroške za to prilogo. Tiskovnemu skladu— G. in ga. Jože Abram, Cleveland, Ohio sta darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Joseph in Helen Trebeč, Cape Coral, Fla. sta tudi darovala $10 A D. Vsem darovalcem naša iskrena hvala! Spominski dar— Družina Johna Grdadolnika, 1684 Oakham Rd., Euclid, O. je darovala $10 v tiskovni sklad AD v spomin pok. Mary Debevec. Hvala lepa. ------o----- Letalska nesreča v Turčiji terjala 13 ameriških življenj ANKARA. Tur. — Ameriško vojaško letalo tipa C Ivi je treščilo na tla blizu mesta Adana v jugovzodni Turčije V nesreči je bilo ubitih 12 potnikov in 6 članov posadk e Vsi potniki so bili člani ameriške vojske ali njihovi svojci. Letalo je skušalo pristati na nekem vojaškem oporišču sredi hude nevihte, a mu ni uspelo. Nekaj izjav o Jugoslaviji po Titu KMERISKA DOMOVINA, MARCH 17, 1980 Ameriška Domovii\a 0117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in J uly NAROČNINA: vxii »/ic-,* no ■'in Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months' Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, bhio No.'32 Mon., March 17, 1980 Obramba Jugoslavije Zapisano je že bilo na tem mestu, da vojaški vdor Sovjetske zveze v Jugoslavijo po Titovem odhodu m prav nič verjeten. Ta domneva drži kljub temu, da j.: Sovjetom veliko ležeče na dostopu po suhem do odličnih jadranskih pristanišč na jugoslovanski obali. Toda upoštevati kaže dejstvo, da za dosego nekega cilja m vedno potreben, še manj primeren, vojaški napad, saj je vendar še vrsta drugih možnosti, posebno še v deželi, katere politično jedro je v dolgi preteklosti gojilo tradicionalne vezi z mogočnim slovanskim ruskim narodom. Razen tega je tudi komunistični režim v Jugoslaviji mnogo tiflneje ukoreninjen, kakor je bil oni v Budimpešti 1. 1956 ali v Pragi 1. 1968. Tu ni trenutno nobenega “pomladanskega” oblastnika, kakor _ je bil Imre Nagy ali Aleksander Dubček, katere je bilo treba odstraniti s sovjetskimi tanki. V Jugoslaviji sedijo na oblasti zanesljivi, prej stalinistično orientirani komunisti. Zdi se pravilen sklep, da bi samo resni, uporniški notranji nemiri mogli povzročiti sovjetsko vojaško intervencijo. Ne more se vedeti, kaj se utegne zgoditi z ozirom na notranje-politične rane, čez katere je liti Je prilepil partijski obliž, ni jih pa ozdravil; to so dr-žavno-pravne zahteve Hrvatov, njihov tradicionalni narodnostni spor s Srbi glede ozemlja, meja in podob-7io. Vzemimo, da bi se pod gotovimi okoliščinami Sovjeti vseeno odločili poslati tanke v Jugoslavijo; kako se bo dežela branila in kakšne so njene možnosti obrambe pred mogočno vojaško silo, kot je Sovjetska zveza? O tem se po svetu danes razpravlja in piše. Režim v domovini to ve, zato še na široko usti proti vsakemu, ki ga je voljan poslušati, kako je dežela dobro pripravljena braniti svojo neodvisnost z gverilskim vojskovanjem po vzorcu nekdanjega partizanstva, do zadnje .-posobne ženske in otroka. Dopovedujejo svetu, da j< v gorah, v votlinah in izkopanih rovih vse polno nakopičenega orožja, municije in živeža. Treba bo samo dati znak. pa se bo ljudstvo umaknilo v gore in od tam prizadelo sovražniku tako občutne izgube, da se zasedba dežele ne bo izplačala. Vprašanje je, koliko je na tej propagandi resnice. Iz skušnje vemo, da komunisti nimajo posluha za res-1 nico, če jim ta ne gre v partijski račun. Ali je res. in v ' kakšnem obsegu je res, kar pripovedujejo o orožiu in nakopičenem živežu v gorskih votlinah? Človek je ' skeptičen, da bi veriel, da bi bilo tega več kot je po-' trebno za varanje lahkoverne javnosti. Pa vseeno vzemimo, da ie vse res. Kakšni so izgiedi za “ljudsko” samoobrambo? Jugoslavia ima 260,000 mož obsegajočo redno vojsko obstoječo iz pehote, mornarice in letalstva. O-borožena je ta vojska s starim, zastarelim strelnim o-rožiem, tankovske edinice uporabljajo nad 25 let stare tanke, večinoma izdelane doma po vzorcu ruskih T-54 in T-55. bojna letala raznih tipov in bombniki So brez modernih elektronskih naprav. Oborožitev redne vojske ie torej visoko nezadovoljiva za modeimo vojskovanje. V primeri z modeimo opremljeno sovjetsko bolno silo taka vojska ni zmožna uspešne obrambe, niti kratkotrajne ne. Ali je sploh jugoslovanska armada zanesljiva? Sestavliaio io ne samo Srbi. ampak tudi Hrvatie in Slovenci. Kdo more jamčiti, da HrVatje ne bodo ob ugodnem trenutku v masi dezertii-ali? Na redno vojsko se zdi, da tudi režim ne računa veliko. Preveč namreč govori o gverili, ki je v naših časih postala osrednja in glavna odporna sila proti moči modernega orožja. Režim v domovini polaga izrazito važnost na gverilsko vojskovanje in se pri tem skli -cuje na partizanske akciie med vojno, ki da so držah v šahu 20 nemških divizij (kar je najmanj za polovico pretirano). Primerjati oi-edvideno gverilo photi Rusom s partizansko revolucionarno ihto med vojno proti Nemcem. Italijanom in v prvi vrsti proti lastnim nacionalnim bratom, ki so se partizanstvu uprli, je velika, in usodna napaka. Partizani so se vodoma borili za zmago velikeea social n p pa nreobrata v družbi, no načelih komunistične ideologije, ki naj prinese del paradiža na zemljo. Vse partizanske edinice so bile prekvašene s tem končnim ciljem, in ker so komunistični komisarji priznani mojstri v manipuliranju mase, so ohranjali med partizani enotnost namena in navdušenje za dosego končnega cilja, ki bo prinesel bogato plačilo za žrtve. Malo je bilo zatorej slišati o partizanskih dezerterjih, ki jim je itak grozila gotova smrt, če jih dobijo spet v roke partizani. V današnji jugoslovanski gverili vsega tega ne bi bilo. Veliko razočaranje nad režimom, ki nikakor ni izpolnil pričakovanj širokih ljudskih množic, je zajelo skoraj vse ljudske sloje in se zajedlo v kosti. Veliki partizanski ideal povojne socialistične ureditve družbe ob strani velikega Stalina bi zamenjal strah med gverilci pred -negotovo bodočnostjo dežele in narodov brez močnih prijateljev in zaščitnikov v potrebi. Partizansko enotnost bi zamenjalo tradicionalno sovraštvo med Hrvati in Srbi in kdo more jamčiti, da,bi se puške — namesto proti Rusom — obrnile drug proti drugemu? Kje je zagotovilo, da bi gverilci dobili vrhovnega poveljnika in voditelja z zmožnostmi in avtoriteto Jo-siua Broza-Tita? Odgovor ne more biti drugačen kot piti iški, a takih vprašan j je še več, pa jih v kratkem sestavku ni mogoče obravnavati. Sovjetske vojaške enote bi po vzpostavitvi in u-trditvi Moskvi poslušnega in podložnega režima umaknile svoje čete in dežele ne bi držale zasedene. Kaj bi počela masovna gverila? Napadala varnostne organe lastrie vlade? To bi pomenilo državljansko vojno. Obramba Jugoslavije po režimskih načrtih in besedičenje o “močni” obrambi, je na lončenih nogah. Vendar vse kaže, da svet verjame in hvali predvideno bodoče partizanstvo kot rešitelja titovme. '■ L. P. Beseda iz naroda... _ ^ —;—, ^^ ^ JOE FERRA IMENOVAN "MOŽ LETA" od Federacije Slovenskih Domov v Clevelandu Cleveland, Ohio —- Mr. Jo- seph Ferra je bil rojen 27. februarja 1901 v Večni vasi na Koroškem, Avstrija. Nje- govi starši so bili Slovenci in so imeli veliko posestvo. Doma so govorili slovensko, a v šoli se je naučil tudi nemško. Oče mu je umrl, ko je bil star šele 9 let, mati pa mu je umrla, ko je bil star 15 let. Tako je še zelo mlad izgubil starše. Domače posestvo je prevzel njegov starejši brat. Ko je bil Joe 16 let star, je odšel od doma na Madžarsko v premogovniško mesto Nytraba in tam postal vajenec v premogovnem rudniku. Leta 1918, ko je bilo konec prve Svetovne vojske, je Joe odšel iz Madžarske v Nemčijo in sicer v Porenje, kjer je v rudniku nadaljeval svojo vajeniško učno dobo. Tu je ostal devet mesecev in mu je bilo zelo všeč, toda bilo je premalo hrane, zato je šel naprej v Francijo poskušat svojo srečo. V francoskih rudnikih Merl-bach Alsas Lorain je delal skoraj dve leti. Nato se je vrnil zopet v Nemčijo, odkoder je odšel v Belgijo delat v rudnike. V Eisdenu v Belgiji je spoznal prijazno dekle Dorothy, s katero se je kmalu potem poročil. Veselo poročno slavje je trajalo tri dni, nato pa so šli premogarji 'v Eisdenu na stavko. Joe Ferra je v tem času imel že vse papirje za emigracijo v Ameriko. Po kratkem delu na Holandskem, kjer je moral zaslužiti za pot, je odpotoval v Ameriko. Žena je prišla 22 mesecev pozneje — maja 1926 Oktobra 1924 je Joe začel delati pri New York Central R.R. kot navaden delavec. Pridno še je učil angleščine in kmalu postal vajenec za kot-larsko varjenje (boilermaker-welder). Junija 1930 je prejel diplomo iz te obrti. Leta 1939 je postal kotlarski inšpektor in je v tej službi ostal vse do svoje upokojitve maja 1966, po 42 letih službe za isto podjetje. Joe in Dorothy Ferra imata dva sina, Josepha in Franka in se veselita tudi svojih 10 vnukov in treh pravnukov. Joe Ferra je član mnogih organizacij, pri katerih je še vedno zelo aktiven. Bil je 30 let tajnik društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J., ki ima 2.200 planyy in je vedno skrbel za pikniške prostore farme Sv. Jožefa. Joe je član cerkvenega odbora Marije Vnebovzete v Collinwoodu in član Društva Najsvetejšega Imena, član di-rektorija Slovenskega doma na Holmes Avehue, kjer' je 30 let vršil funkcije tajnika, nadzornika in blagajnika. V tem času je Joe Ferra predsednik “Senior Citizens” na Holmes Ave. in tudi blagajnik “Senior Citizens Federation”. Poleg tega je 15 let blagajnik Balincarskega kluba v Slovenskem Delavskem Domu. Joe se tudi udejstvuje na političnem polju in je 2. podpredsednik Demokratskega kluba Ward 32. Uglednemu in agilnemu K.S.K.J. delavcu na vseh področjih iskreno čestitamo k zasluženemu priznanju “Mož leta” od Federacije Slovenskih domov v Clevelandu. Jože Melaher ------o----- Drobtinice, sladke in žaltave. s. CLEVELAND, O. — Voda še za v čevlje ni dobra. Pred nedavnim smo čitali in na televiziji gledali, kako je ta presneta voda grdo gospodarila po Kaliforniji. Učeni gospodje nam vedo povedati, da je dve tretjin: zemlje zalite z vodo — na drugi strani pa kažejo velikanske planjave, ki vzdihujejo in stvarstvo umira vsled pomanjkanja vode. Tam, kjer sem jaz zagledal luč sveta in zrastel v krepkega fanta, tam smo imeli vode, pa dobre vode, po mili volji za vse dni, ne samo za praznike. Še odtajala nam je in smo ji dovolili, da je smela po. strugi teči skozi Zagradec, ob Žužemberku skozi Sotesko dol proti Novemu mestu. Dobra je bila ta naša vodi in pridna je bila tudi ta reka Krka. Od izvira pa do izliva v Savo je spotoma poganjala nič koliko mlinskih koles in tudi nekaj elektrarn. V vodi so plavale lepe ‘amerikanke' in postrvi. Tu in tam je kakšen spreten uzmovič potegnil tudi katero iz vode, namenjene pa so bile te ribe le gospo- -r ■') .j, Reka Krka še danes teče po isti uglajeni poti, ni pa več tako čista in nič več ne vrti mlinskih koles. Tudi rib da je še veliko v Krki, ki so pa še bolj kot poprej — samo za gospodo. Voda. Ob velikem deževju godrnjajo pešci, ki jih mimo-podeči se avtomobili oblivajo z umazano vodo, godrnjajo šoferji, ko pripeljejo do pod-mostišča, kjer stoji voda, godrnja in še preklinja cela hiša, kadar jih umazana voda obišče v kleti in tam pusti svoje spomine. Ob Krki sem doma. V deževni dobi smo zaskrbljeno gledali v nebo in čakali, da bi .se /že oblaki 'pretrgali, in razmaknili, sicer se bo reka spozabila, prestopila bo svojo strugo in: kmetu za spomin onesnažila travnike. , Vasi nad Krko — veliko, jih je in tvorijo naselje, ki ga poziramo1 pod Imenom Suha kra-. jina. Ljudje teh vasi, pridni in verni, so pa že od ustvarjenja sveta brez prave rečne ali studenčne vode. V poletni suhi dobi so hodih po vodo k vodnjakom, napolnjenim z deževnico. Ta jim je bila za pitje, kuho in napajanje živine. Vse lepo je bilo in čisto nič narobe; ljudje so garali in bili na svoji zemlji zadovoljni — skrb in strah pa sta prišla, če je kazalo, da bo nastopila dolgotrajna suha doba. Bolj kot pri kruhu, so pričeli varčevati z vodo. In primerilo še je ,kako leto, ne pogosto, da so ostali popolnoma brez vode. Kaj drugega so hoteli: sode na vozove in pogosto z volovsko vprego so šli po tri ure daleč v reko Krko po vodo. Ob takem času so ti planin ski ljudje gledali v nebo in prosili Boga, naj ga pregrne, z oblaki in naj jim prilije vsaj malo mokrote. Kaj se pravi živeti na gorski kmetiji z družino in živino, ve le tisti, ki je to doživljal. Bog bodi zahvaljen za to blaženo vodo. Tudi v Suho krajino so tiste čase pred drugo svetovno vojno hodili učenjaki in proučevali, odkod in kako bi vodo napeljali v te suhe predele. Največja zaloga in najkrajša napeljava v vasi nad Zagradcem in Žužemberkom, je reka Krka. Vršili so se posveti, včasih mirni včasih razburljivi. Toliko bo dala banovina, toliko in toliko naj ljudje -sami prispevajo. Ni bilo nikoli pravega sporazuma. Za časa voliv-ne borbe so tem ljudem že tudi kazali prostor, kje bodo izložili vodbvodne cevi, ki jih bo banovina po zaslugi te in one stranke poklonila. Po končanih volitvah — vse tiho je bilo. Nekaj let pred vojno so res začeli nekaj brskati za ta vodovod v Suhi krajini, zaradi vojske pa je vse delo obtiča- lo. Pred nekaj leti pa so nekatere vasi Suhe krajine le pričakale tako potrebni in za-Željeni vodovod. “Lilija” se pripravlja V Slovenskem domu na Holmes Avenue je te dni veliko razbijanja. Lilijaši pripravljajo v dvorani oder, kjer nam bodo v nedeljo, 23. marca, ob 3.30 popoldne pokazali, kako so v vasi Pšenična polica na Gorenjskem napeljavali in tudi napeljali vodovod. Zgodba tega vodovoda da je vzeta iz resničnega doživetja, nekaj pa je pisatelj J. Vom-bergar zaokrožil v vesel ton in dogodbico dal v okvir pod imenom Voda. Igra Voda je veseloigra, lahko razumljiva in je čisto odveč tukaj kakšna razlaga. Komur je kaj na tem, da ne bi nosil po svetu kislega obraza in se rad smeje, naj le pride pogledat to igro, Lilija pričakuje, da bodo vsi sedeži zasedeni. Ne razočarajmo jih' Kadarkoli sem to igro gledal, mi vedno hodi na misel kot da se je porodila na Dolenjskem v naši Suhi krajini, zato sem se v uvodu mudil tam okoli. Svoj čas sem tudi jaz pri Vodi kot igralec sodeloval — od takrat je že poteklo 40 let — sedaj bom samo gledalec. Postni čas je, zato plesali ne bomo, morda kozarec popili in se veseli vrnili domov. Kličem vam: Na veselo svidenje 23. marca v Slovenskem domu na Holmes Avenue! Vstopnice imajo v predprodaji člani društva Lilija in dobile se bodo tudi pri blagajni pred pričetkom igre.I J. P. ------o------ Zdaj - konce svoje štrene moram zvezati NEW YORK, N.Y. — Flo sem bral objavljen tretji zapis zahantane štrene, sem ravno pri gorenjskem kmetskem izrazu “zahantan” opazil, kako se mi je moja štrena zares zahantala —• zavoz-„ » lala. Ali je bil to moj tipkarski škrat, ali tisti v Cleveland i; — tiskarski, to zdaj ni ugotavljati. Kot študent sem bil eno leto urednik dijaškega srednješolskega d v o tednika “Naša volja”, in zato nagajivost tega škrata dobro poznam. V Ameriki pri slovenskem listu pa ima ta škrat več prilik za svojo nagajivost, in ga urednik z obilico dela kar težko zmerom odpo-di, ko se prituhnjeno pojavi zdaj tu zdaj tam. Že v zadnjem sestavku sem iz svoje štrene potegnil nit smrti! Vem, z njo sem tudi potegnil na svetlo del našega skupnostnega življenja — farnega in srenjskega. Izraz “srenja” ni moja skovanka, ker jo najdemo vsepovsod v slovenskih slovarjih. In ta, celo pravni, pojem je nam mladim pravnikom razlagal dr. Metod Dolenc v univerzitetnih predavanjih, ki so bila v razširjeni obliki objavljena v njegovi knjigi “Slovenska pravna zgodovina”. Prav tako govori strokovno o tem pojmu dr. Sergij Vilfan v knjigi: “Pravna zgodovina Slovencev”, 1961, Slovenska matica. Ta izraz pa najdem celo v Bernikovi “Zgodovina faro Domžale”, ko imenuje tiste nefarane, ljudi iz Dragomlja, ki so stalno prihajali v domžalsko cerkev na Goričici, “dragomeljska srenja”. In prav to uporabljanje izraza “srenja”, ki meni zveni tako staroslovansko in prijetno, tudi odgovarja za našo nju-jorško s 1 o v ensko skupnost v širšem, kot smo Slovenci na Njujorškem: farani in nefa-rani slovenskega Sv. Cirila na Osmi. In začuda, posebno ob velikonočnem času pride k Sv. Cirilu tudi precej nefa-ranov. Dokler je obstojal v Brook-lynu tako imenovani Slovenski dom, ki je nosil na gostilniškem oknu ime “America). Home”, je bila naša razdelitev, farna in srenjska, še bolj očitna, kot je danes. Žalibog, to našo delitev, farno in srenjsko, čeprav se dejansko prepletata, je — žalostno zvendče — najbdlj o-pazna tistim, ki stalno . obiskujejo pogrebne Žale ob prilikah smrti naših slovenskih ljudi na Njujorškem. Šele to obiskovanje ti razkrije, kaj in kolikšna je naša razrahljana J slovenska narodna skupnos'J na Njujorškem. Da je to še zmerom nekakšna narodna skupnost, spoznaš, ko smrt skliče naše ljudi skupaj, da se še ob mrtvem Slovencu v pogrebni žali srečajo naši slovenski rojaki, k* se že na leta niso videli. Koliko tega doživiš, če greš ob' takih prilikah poslovit se oil Slovenca, ki si ga poznal a1'* pa tudi ne. Velik narodtf greh na tujem je tudi, da gres kropit samo tistega slovenskega človeka, ki si ga P°' znal. Jaz že ves čas, kar živim na Njujorškem, dela111 drugače. In zato tudi vem, da ^ vsak zanamec, ki bi hotel vedeti, koliko Slovencev 11:1 Njujorškem je umrlo 1. 1973' padel v zmoto, če bi za 1° ugotovitev uporabljal izpis iz mrliške knjige pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi. D knjiga ima zapisanih lani samo 9, dejansko pa jih je u" mrlo 16 na Njujorškem. Ko'sem to nit potegnil 'z svoje zahantane štrene, mi jc postalo kar nekam hudo. Občutek imam, da sem grešJ ko sem kot kroničar umolknil za devet mesecev v la11' skem letu. O marsikatere)11 srenjčanu bi moral kaj zapisati iz njegove poprejšnje dc' lavnosti za njujorško narodn0 skupnost, pa čeprav ni zanj0 delal pri slovenskem Sv. Cirilu. Eden takih npr. je bil Ignac Zajc. Še bolj pa mi je hudo, k0 nisem nič napisal o farank1 Ivanki Okorn, ki je bila cerkvena pevka. Pevka srca 111 duše! Milina njenega petja j0 bila kot angelski šepet božjC' ga veličastja. Žal mi je, da nisem nič napisal o Angeli Čolnar. Včasn1 je moje nekrologe brala i’1 dejala: “Tone, lepo si napisiU; O meni pa verjetno ne bo-’ nič.” Jaz pa sem si ji zasmc jal in dejal: “Angela, naj p1'6 * * 9' mi morate dati priliko za t°' In Angela mi je to prilik1' dala, jaz pa sem molčal- K11-’ mi oprosti moj greh, napravljen iz človeške in narod)10 šibkosti. t Danes pokopavajo v Mod11' Kiscu in Chappaqui bivšeg3 delavnega farana slovenske ga Sv. Cirila na Osmi, Vin0-' Ovca. Včeraj popoldne snl0 ga v družbi z očetom Richa1 dom kropili. On je bil najb°b delaven pri naši cerkvi, k^ član društva Bled, v tistih lc tih farne težavnosti in stiske* ko so člani Domovine v sp0 ru zapustili farno skupn0'*'1' na Osmi, in se vključili v srenjsko v Brooklynškem r1'1 rodnem domu, ki je bil V r° kah katoliških jednotarjev- Z Vincem sem se jaz P° redko srečal, a zmerom sV! imela prijeten razgovor, hD o narodnih stvareh. Vendyl' ga nisem nikdar vprašal, z\ kaj se je tej mali slovens-farni skupnosti pri Sv. CirbJ odtujil. On je bil v njej deD ven, ko sem bil jaz več ko deset let še na Slovenskeh1' Ko sem prišel po vojni New York, je bil Vinc že odstrani naše farne skupnosT Pa vendar me je gnalo, oa grem Vinca pokropit, in z 0 četom Richardom in Frad kom Vojskom ter Bele*11 Klezinovo in da mu tak0 pred njegov mrtvaški ode'^ prinesemo z a h v alnost^n3 * *' slovenske farne skupnosti s'■ Cirila na Osmi v New York11' Tone Osovnik ----------------o-------- ISKRICE Molk je usahli vodnja"' žejni ljudje ga hitro sapušcC jo in hite za tistim z vodo- —Mirko BoiA' Mati mora imeti velik p1 pašnik, da bi pokrila vse ltl1 pake svojega otroka. —Izraelski pregoV°: t- Vsi ljudje so si podobni besedah, samo po delih * razlikujejo. __MoUcN .N, fl 'mEmzm mmmrm, ' mmm 17, ww JOHN P. NIELSEN, Ph. D.: Moja etnična izkušnja (Prevedla Cirila Saksida.) V splošno sem tak kot vsak drugi povprečni ameriški Slovenec, rojen slovenskih staršev, ki so prišli v ZDA okoli leta 1900. Drugačen sem samo po tem, ker sem šel skozi vse štbi razvojne dobe, ki jih sin slovenskih staršev lahko doživi: 1) rojen v Ameriki, a Slovenec; 2) nedolžna leta; 2) izgubljena nedolžnost in upor; 4) povratek domov. KOLEDAR društvenih prireditev IfMtimM********************-************************************« Nedolžna leta II. Potem je prišel čas odločitve. Odločitev pred nami je bila jedka: ostati popoln Slovenec ali delno Amerika-nec ali čisti Amerikanec. .Večji del Slovencev iz St. Clairskega okolja se je odločil, tako je izglodalo, delno sprejeti zunanji ameriški način življenja in ostati v bistvu Slovenec, t.j. amerikani-ziran Slovenec in ne ameriški Slovenec. V mladosti nam ni bila posredovana sama resnica, a to nas danes ne moti. Ne da bi rekel, da so nam lagali, to bi bilo krivično. Starši so nam bajali o sv. Miklavžu, angelih in vse mogočih povprečnih junakih. Zato smo jim danes še hvaležni. To je del mladosti. Prav tako sem se po starših in katoliški šoli naučil verovati v greh in strogo božjo kazen. Bili smo ponosni, da smo katoličani, Šolske sestre so nas učile, da so nebesa samo za katoličane in da protestantje in j udje ne bodo nikdar videli nebeškega kraljestva, pa če se še tako trudijo. Bil šem strežnik pri maši in trdno sem upal, da bom nekoč postal duhovnik ali vsaj redovnik. Starši so nam pripovedovali o junaških dejanjih nekaterih naših prednikov, ki so kot Slovenci izgubili življenje po raznih evropskih frontah in mnogo smo slišali o čudoviti lepoti Slovenije. Po lastni prizadevnosti smo , se učili še mnogo več. Moji starši so podnevi delali v tovarni, mi, njih. trije sinovi, brez sestre,"smo že. pri devetem letu starosti sami pripravljali večerni obed. še da- / nes znam pripraviti dobro govejo juho s kostmi in točno vem, koliko korenja, čebule, peteršilja, paradižnika in drugih zelen j av moram pridati. Še danes lahko pripravim izvrstno kurparično; omako s kot papir tankimi rezinami. Pomagal sem prati na pe-rilni deski,. ko še pralnih strojev nismo poznali. Spominjam se, da smo kuhali perilo v bakrenem kotlu (kessel, netnška beseda, ki se je uti-hotapila v našo slovenščino). Še zelo majhen sem pomagal očetu pri mizarstvu in pri lepljenju stenskega papirji; tega dela se je moj oče poklicno priučil, kakor tudi jaz. Znal sem saditi korenje, hren, solato, paradižnike itd. Prav tako sem vedel vse o gnoju. Meji-starši so prinesli iz Evrope smisel za varčevanje. Ponosili smo hlače,- srajce, še tako pokrpane — do konca. Obrabi me do skrajnosti, je bilo pravilo. Stare rjuhe so bile spremenjene v prte. Moji materi se nitk sanjalo ni, da bi Lupila metlo; volnene krpe so odlično nadomestile vse to. Časnike smo hranili, da so služili še za kaj drugega, na primer za pokrivanje tal. i Vse vinske steklenice so bile shranjene v kleti, kjer so služile kot vaze za razne mezge. Dvorišče je bilo odličen prostor za razno orodje, ki m ^ služilo za popravilo hiše. Celo 'stari žeblji, so ponovno služili. Podstrešje je služilo sušenju semen za prihodnje sadike. , Železniške hlode, ki so bili odvrženi, smo pripeljali domov, da so služili kot kurivo. Nekaj takih, po 18 'inčev dolgih, je zadostovalo za vso noči Sosedovi otroci so nosili domov kose premoga, ki so jih pobirali za železniškimi vagoni. Noži so bili narejeni iz starih pil. S takim varčevanjem so moji starši po petih letih lahko kupili lastno hišo. V na-daljnih petih letih si je moj oče nabavil star Ford, avtomobil. To nam je omogočilo, da smo se preselili iz tovarniškega okolja v mestno okolico, Nottingham. Ta predel ni bil več eksplozivno slovenski, a slovenski jezik je tu še vedno vladal. Vsekakor prvi znak odstranitve od stare skupnosti so bili že vidni. Moji bratje ih jaz smo se vpisali v irsko katoliško šolo. Četudi smo sedaj obiskovali irsko katoliško šolo, se nismo družili z Irci in obdržali smo slovenstvo. Irce smo celo pomilovali, tako skromno j c bilo njihovo družabno življenje v primeri z našim. Naš družabni center jh bil Slovenski društveni dom v Euc-lidu, približno 15 minut oddaljen od nas. Pridružil sem se Sokolom in razvil razne telesne sposobnosti; postal sem lepo močan zh svojo starost in višino. Še vedno smo se čutili povezane s staro domovino. Moja mati je vedno pošiljala domov darila v blagu in v de- -nar ju po 10 ali 20 dolarjev. Lahko dodam, da so bila darila vedno praktičnega značaja: obleke, ameriške škarje itd. ' Obdržali smo zelenjadni vrt v bližini St. Clair j a in vrtnarstvo je postalo važno postransko delo. Imeli Smo velik sadovnjak in moja mati je pripravila po 100 loncev vloženih jabolk, hrušk, breskev za prihodnjo zimo. Za domačo uporabo smo gojili zajce in kure. Naši sosedje so nas v tem prekašali. Nekateri so imeli koze in celo krave in to, ne čudite se, v samem mestu. Družina Sa-moch je na primer 'vzdrževala kravo v hlevu na dvorišču in to na E. 185. cesti, do leta 1920. Spominjam se nekega našega soseda, ki je imel celo svinjak. Nasproti naše hiše na Shav/nee cesti so se razprostirali akri vinskih trt, katerih lastnik in čudovit gojitelj je bil neki Jalovec. Vsi otroci iz soseščine, stari 8 in 9 let, so delali po vrtovih in bili vobče sposobni različnih del. Dobro se še spominjam strica, ki je imel kmetijo, ko sem mu poleti pomagal pri sušenju sena ali jca mu gnal krave s pašnikov domov. Četudi smo zdaj živeli na robu mesta, nismo spadali v pravo predmestje, ki se je bohotilo s krasnimi hišami, naj ■ več zidanimi, medtem k c? so bile naše hiše1 lesene in preproste. Tretjina prebivalstva našega okolja sb bili Italijani, Hrvatje in nekaj Ircev. Tu ni bilo amerikanske, eminence kot Harrison, Wilson itd. A-merika se nam je predstavila v obliki avtomobilov, baseballa, hot dogs, sladoleda, žvečilnega gumija itd. Vse to smo veseloy sprejemali, vendar šmc bili odločeni, da o-stanemo vsaj v. glavnem še vedno Slovenci. Ob sobotah in nedeljah smo hodili na slovenske plese, poleti pa smo vedno našli čas, da prisostvujemo piknikom, ki jih je priredilo kako društvo ali fara. (Dalje prihodnjič) MAKEC 22. — Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester. 23. — Dramatsko društvo Lilija poda.veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave. 2!).—Balincarski klub na Waterloo Rd. in Balincarski krožek Slovenske pristave priredita* skupno večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd., začetek ob 7. uri. Igr^. orkester Dušan Mamič. 30. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v svetovidskem avditoriju, od pol dvanajstih do treh popoldne. 30. — Klub krščanskih snater pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo. Serviranje od 11.30 do 4. popoldne. Cena: $4 za odrasle, $2 za otroke. APRIL 12. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. 13. — Pevski zbor Slovan priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. pop. Po koncertu zabava s plesom. Igra orkester Eddie Rodick. 13. — Slovenska telovadna zveza priredi Telovadno akademijo. 20.—Klub slovenskih upokojencev na St. Clairju priredi večerjo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Začetek ob 4. popoldne. Po večerji zabava in ples. Cena: $4.50. 20.—Klub slovenskih upokojencev na St. Clair priredi večerjo in ples v spbdnji dvorani SND. Začetek ob 4. popoldne. , 26. in 27. — Mladinski pevski zbor, Kr.' 3 SNPJ priredi pomladanski program “Rumpelstiltskin” v SDD na Waterloo Rd. 27. — Župnija Marije Vnebo-vzete na Holmes Avenue priredi srnjakovo kosilo v korist Slovenskega doiira za ostarele na Neff -Road. 27.—Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Š05D Stanley Ave., Maple Hts., O. MAJ 3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 11. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collmwoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani. H. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu. 16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer ” SDD na 15335 Waterloo Road. 18. — Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku. 24. —Mladi harmonikarji priredijo koncert, ki bo združen z nastopom folklorne skupine S 1 o vensko-ameri-škega radio kluba (ŠARC) iz Chicaga. Koncert bo v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. 25. — Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in SLOVENE HOME FOR THE AGED Special Meeting Notice Friday, March 21, 7:00 p.m. Slovene Workmen’s Home, 15335 Waterloo Road Special Membership Meeting to discuss plans for expansion of the Home. VERY IMPORTANT! All members requested to attend. komunistične revolucije ter 35. obletnico Slovgnske tragedije. Sv. maša bo pri Lurški Mariji na Chardon Rd. ob 11.30 dopoldne. 26. — Spominska svečanost društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek ob 11. dopoldne. JUNIJ 14. in 15. — Tabor, DSPB Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolj a Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva. 15, — Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika. 22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga. 2!). — Piknik Misijonske Znamkarskc Akcije (MZA) na Siovenski pristavi. JULIJ 13.—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi “cirkus” in piknik na SNPJ farmi na Heath Road. Začetek ob 2.30 popoldne. 20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. 20. — Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne. 27. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v. CoIIinvvoodu na Slovenski pristavi. AVGUST 3. — Ohijska Federacija KS- KJ društev priredi piknik v parku sv. Jožefa na Willoughby Hiilsu, Ohio. 17. —Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collimvoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer. 24. — Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana. SEPTEMBER 13. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. 21. — Oltarno društvo sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole. 28. —' Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za žaba/o igra Frank Sezon. OKTOBER Jf,-— Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-plc H Is. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer. 18. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer. 18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. VESTI m ' 'o* ■ X"' RADOVLJICA — Konec junija je bilo v radovljiškem gospodarstvu zaposlenih 10,881, v negospodarstvu pa 1279 delavcev. V povprečja je bilo v šestih mesecih zaposlenih 12,161 delavcev, torej 2.2 odstotka več kot v letu poprej. Od vseh zaposlenih je, bilo 6335 ali 52-1 odstotka žensk. RADENCI —■ Radenska izvaža že v 13 držav. Med naj-pomebnejše uvoznike mineralne vode .štejejo Avstrija, ZR Nemčija in ZDA. Povsem nov in obetaven trg predstavljajo letos Združeni arabski emirati. SREDNJA RADOVNA — V spomin na dogodke pred 35 leti, ko so Nemci požgali vso vas, je bila v Srednji Radov-ni ob obzidju tedaj požgane hiše proslava. Nemci so tedaj zmetali v ogenj 24 vaščanov, starih od nekaj mesecev do 70 let. V Sloveniji so umrli 24. februarja: Ljubljana: Marija Juras, Anka Obradovič roj. Japelj. Rozi Oblak roj. Baškovec, Jernej Stante; Kranjska gora: Frančiška Černe roj. Pirnat; Kisovec: Viktor Burkeljc; Žalec: Ivan Cerovšek; Jesenice: Jožefa Stresoglav roj. Pintar; Metlika: Zvonka Kavčič; Kamnik: Franc Miklič. 25. februarja: Ljubljana: Katarina Aljaž roj. Sedušak, Jože Markovič, Apolonija Mavri roj. Brinovec, dr. Milan Dular, Terezija Dubič roj. Glič-vert, Anton Marolt; Trzin: Anton Kavčič; Begunje: Anton Bernard; Laze: Marija Mrhar, Grehco-va mama; Trebnje: Cirila Zidar roj. Smolič; 25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 8. —- Praznovanje 30-lctnice društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer. 8.— Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem dorf\u na St. Clairju. Igra orkes-ter John Hutar “Just for You”. ‘J. — Slomškov krožek postreže s kosilom v. avditoriju pn Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne. 2!).—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road. 23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. DECEMBER 14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. 169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Lukovica: Rok Dolničar; Črnuče: Viktor Mak, posestnik iz Marije Reke; Celje: Srečko Puc; Črnomelj: Danica J ilipovič roj. Badinovac, iz Rosalnic pri Metliki. 26. februarja: Ljubljana: Vilko Smerdu, Ivan Doljšak; Šentvid nad Ljubljano: Ana Kozamernik roj. Vrtačnik; Celje: Avgust Sodin, Amalija Jelenko; Brežice: Lado Kralj. 27. februarja: Ljubljana: Pavel Borštnik, Ivan Lužar; Preserje: Mara Jeraj roj. Pipan; Maribor: Franjo Novak, Maistrov borec; Zalog: Marjan Gorišek; Sostro: Marija Gašperšič; Grgar: Darinka Valantič. 28. februarja: Ljubljana: Albin Dobrajc, Frančiška Kregar roj. Bezek; Brežice: Kristina Drnovšei: roj. Kukenberg; Stavešinski vrh: Jožefa Grah roj. Vogrinčič; Jurka vas: Marija Henigman, Skrilje: Marija Centa; Kranj: Ciril Fric; Brezovica: Marjan Sodja; Vače: Frančiška Hiršelj; Griže: Stanislav Dolanc; Koper: Jože Vatovec; Podhom: Antonija Por; Radovljica: Franc Mrak. 29. februarja: Ljubljana: Henrik M u z g a, Fani Hribar roj. Košak, Marija Bavdaž roj. Udovč, Nežica Belle; Orle: Frančiška Groznik; Hrušica: Amalija Muha roj. Ukovič; Srobotnik: Anton Zakrajšek st.; Nova Gorica: Vera Simoniti: Log: Marija Remškar roj. Habe, Škandrova mama; Ravnik na Blokah: Jurij Zupančič; Radovljica: Leopold Sartori, B r e z n i c a pod Lubnikom : Frančiška Demšar, Naceto-va mama; Novo mesto: Marija Okleščen; Izola: Jordan Kleva; Rakek: Matija Matičič. 2. marca: Ljubljana: Avgust Ceglar. Dana Deželak; Domžale: Frančiška BederA roj. Matičič; Postojna: Jakob Klemen; Grosuplje: Jože Ilovar; Ndvo mesto: P rane'Moretti; Bizeljsko: Mirko Nepužlan; Izola: Nevenka Gorjup; Kamnik: Marija Debevec roj. Mihelčič; Slovenske Konjice: Ana-Beba Adamlje; Tabor: Katarina Lesjak roj. Apat; Brinje: Marija Jaki; Sesljan: dr. Slavko Tuta; Sadinja vas: Jožefa Teme roj. Vidic. * 3. marca: Ljubljana: Jožefa Miklič roj. Novak, Justina Zdešar rej. Rutar, Fani Anžlovar; Godič: Marija Kališnik roj. Humar, Matijeva mama; Celje: Alojz Koren; Novo mesto: Pavla Kastelic roj. Knafeljc; Kočevje: Hinko Kuzma; Boben pri "T'ustniku: Genovefa Matko. ------o----- če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! y V blag spom in OB SEDMI OBLETNICI NAM NADVSE DRAGEGA MOŽA, OČETA IN SORODNIKA JOŽETA FEGUŠ, ki nas je zapustil 18. marca 1973 Sedem let je že minilo, odkar Te več med nami ni, toda ljubeč spomin, na Tebe, dragi, ostal nam bo do konca naših dni. mir in pokoj naj Ti bo! Žalujoči: Lojzka — žena; # hčerka Pepca in brat France, nečakinje in ostalo sorodstvo v Sloveniji. Cleveland, Ohio, 17. unarca, 1900 PrijatePs Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-421» IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS MALI OGLASI Beautiful House For Sale Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, l'/a acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oVen, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-0258. DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971 F ' ’ (X) Help Wanted English, Slovenian speaking lady to care for partially bedridden woman. Part time. Off E. 185 St. 531-5381. (30-32) HOUSE FOR S A LB Single home. Remodeled. 3 Bedrooms, 1 '/a baths, 3 car garage. St. Vitus area. Call 881-1172 (28-32) FOR SALE Lake Shore, Wcstropp. 2 Family. 6 Rooms down, 6 up. 2 Car garage. For immediate sale. $28,900. Call 951-8530. FOR SALE •Euclid, Ohio. Building lot, zyned 2 family, Gollcr Ave, $12,900. Call 951-8530. (27-38) HELP WANTED Vending machine location attendant for E. 49 St. area. Must be a hard worker a.rl honest. Will train. Phone 425-8182 for interview. \ (32.-34) Case Making Co. looking for an industrious mature woman to become part of our busy staff. Applicants should be able to use their hands well. We will provide, th -necessary training for o..r many manual skills. Downtown location. Call Mr. Nosso 621-8447. (32-3 i) AAiERISIlA nCAiO'AIN.' i»iAitcu Li, lijiiu Vaclav Benei-Trebiztky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Imenik raznih društev “Proti sovražnikom dansko dežele ... danskega kralja.” “Danske kraljice, gospod Strange!” Zdelo se je, kakor da je vitez v temni, železni / opravi zrastel za polovico. Meč, ob katerega se je opiral, se je zaril za nekaj palcev v tla ... ‘S čim nam prerokuješ, da nam hočeš biti zvest zaveznik?” “Rekel sem ti, gospod Strange, da sem poštenega rodu kakor ti in da na mojem dobrem imenu ni madeža.” Gospod Strange je zdaj podal tujcu desnico. Vitez je nato stopil na ladjo. Ves čas, kar je trajala pot, si ni niti enkrat odstranil naličja. Vso pot je prebil na krovu in ni z nikomur spregovoril niti besede. Gospod Strange ga tudi ni ničesar več vprašal. Tudi bi mu ne bilo nič pomagalo. , Vetrovi so bili silno prijazni; ladjevje je pristalo k bo-drskim bregovom nepričakovano hitro. In nato so se razšle bojne vrste v najhitrejših pohodih proti jugozahodnim mejam. Nemci so tedaj na tern kraju vdrli v deželo. Videti je bilo, da imajo zelo natančna poročila in jim je znano, kje je mej 4 naj slabše zavarovana. Med nemškimi četami so bili celo grofje od gornjega Rena. Pomočne čete so poslali skoraj vsi knezi zahodnega dela svete rimsko-nemške države. Ljudstvo je prestrašeno hitelo proti polnoči, preklinjale vlhevce, ki so poklicali so- vražnike na svoje lastne rojake. Nemci se bodo baje bojevali samo proti Dancem, vasice pustijo v miru, ničesar se ne dotaknejo, ostanejo v šotorih pod širnim nebom; vlhevci so kazali ljudstvu tudi nemška pisma. Toda komaj so sovražniki storili prvi korak na slovanskih tleh, že se je lila sveža ljudska kri, že so se nad krovi pokazali sumljivi oblački sivomodrega dima, in za njimi so švignili plameni kakor velikanski ognjeni jeziki. In po hišah, kjer so napadli vasi nenadoma, se je razlegalo pretresljivo vpitje bodrskih devic in žena, katerim so suroveži jemali nedolžnost in čast. .. “Za Boga, saj smo kristjani... saj se klanjamo edinemu Bogu... saj poklekujemo pred križem ...” Toda nič ni pomagalo. Prosečim je bil v odgovor samo zverski krohot in sunek z mečem ali kopjem. Ti ljudje bi bili mogli imeti lastnosti angeljev in nič bi jim ne bilo pomagalo proti besnečim, katerim je bilo že tako v satanskih dušah tesno po napadih na Slovane. In vse je bilo pripravljeno tako zvito. Nemci so vdrli v deželo isti dan, ko so vlhevci hoteli na najsevernejšem delu vneti bojno navdušenje, ko je padel po njih s svojo družino sam Niklotovič. Zbralo se je sicer na Dp-brogostovo povelje skoraj .tisoč glav; toda to so bile množice, ki niso bile izurjene v boju. Proti železnim možem malo pomaga običajno orožje kmečkega ljudstva. (Dalje prihodnjič) wmttmtiiinmtxtttmnmttttxamtrumtixxmtttixmxztmrmutmmizxxxnxtxtmtttntts Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jennie Feme, Frances Macerol, Rediteljxca: Molly Dezelan Seje se vrše vsak drugi torek v xag»g»ta«tm:aa'magmCTrtn«a»t«ut««namaatrttmmtcamxmmmtmm«i mesecu ob 1:30 popoldne. Asesment se pobira pol ure pred ške preiskave ter od rasle do 60. S0J0 v družabni sebi v avditoriju leta za zavarovalnino 1 od 11,000 sv> Vipa, in $2.00 bolniške podpore na dan. mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA pod cerkvijo sv. Vida. JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ ---- . *-- Dunovm vodji: Rev. Jožet Božnar PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ vic, podpreds. Joseph Hočevar; taj. predsed. Theresa Lach, podpredsed- Duhovni vodja Rev. Francis Alom OrehetL, 1814-1 Dake Sh. Blvd., niča Marija Mauser, tajnica Lud- Paik; predsednica Alma Eppich; tel. 481-1481, zapis. Frank Zupančič; mila Glavan, 13307 Puritas A ve., podpredsednica Cecilia Žnidar; oiag. blagajnik John Turek. Nadzorniki: tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me- Ann Cooke, taj. Josephine Comen-John Hočevar, Joseph Hočevar, Do- laher, zapisnikar Bogomir Glavan, shek, 924 E. 223 St., 731-8098; zapis-minik Stupica, vratar Frank deljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Ciair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju. Ameriška Slovenska IC&toliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Edward Pevec; predsednik Joseph Basko- DANICA 11 (A.D.Z.) President — Louise Graham , Vice-President: Marge La Crone Secretary: Mimi Turk, 23790 Ef- Asesment se pobira vsakega 25. v fingham Blvd., Euclid, Ohio 44117 ---- .. . Treasurer: Mimi Turk Recording Secretary Mary Hrovat President of Auditing Committee: Josephine Levstick 1st Auditor: Josephine Levstick 2nd Auditor: Josephine Trunk Medical Examiner: Dr. Spech Meeting: Second Tuesday at Slovenian Home meeting room (back) A. nadzorniki: Joe Lach, Draga Go- mkarica Anna Tekavec. Nadzornici: Room at 11 a.m. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds, Pavla Adamic, pod-ipreds. Mary Kobal, tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18223 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Kete. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogai-, Amelia Gad, Zaštavonošinja Sophie Magayna. Skupno sv. obhajilo vsako prvo neceljo v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društva Najav. Imena Turek. Vodji atletike in mladinskih stič, Angela Bolha, zdravniki vsi Marilyn Freck, Barbara Baron, aktivnosti James V. Debevec in slovenski in družinski. Seje tuetjo sredo v mesecu v SDD, John Hočevar. Za pregledovanje Seje so vsaKo tretjo sredo v jan., 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer. novega članstva vsi slovenski zdrav- marcu, maju, jul., sept. in nov. v niki. SND na W. 130 St. in vsako tretjo umstvo zboruje vsak prvi torek sredo v febr., apr., jun., avg., okt. v mesecu v conferencni sobi v žup- in dec. v Baragovem domu na St. nišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Me- Clau- Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje sečni asesment se prične pobirati ob asesrnenta pol ure preje. 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. Društvo sprejema člane oa roj-do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni stva pa do 60 leta. Imamo najnio-naj se bolnik javi pri tajniku, da dernejše certifikate življenske zava-dobi zdravniški list in karto. rovalnine plačljive 20 le«, v slučaju 7 nesreče dvojna zavarovalnina, v DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ sju£.aju onemoglosti, ki oprošča Duhovni vodja Rev. Joseph Varga člana lačevanja posmrtninskega predsednik Joseph Fortuna podpred. asesmenta __ pri vsem tem Je član Ray Habian tajnik Ralph oodec, upravleen do vseh ugodnosti pri 847 E Hillsdale, 524-5201; zapisnikar društvu ^ Jednoti Charles Virant,, blagajnik Josip W. ________________________________________ Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna DRUŠTVO SV KRISTINE m Charles Virant, James Weir. ^ ^ KSKJ Zastavonoša Joseph W. Kovach. Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; Zastopnika za SND na 80. St.: J. predsednik Henry Prijatel, podpred-W. Kovach in Ralph Godec: sednica: Frances Prijatel; tajnJc: Zastopnik za SND Maple Hts.: Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., J. W. Kovacii. Zastopniki za atletiko Richmond Heights, 44143, tel: 481-m boosler club. Josepn W. Kovo.cn ggg2; blagajničarka Josephine Jevec, in Raipn Godec. Zdravniki, dr. An- zapisnikarica Deborah J. Cek, nad-thony J. Perko. Dr Wm. Jene, ZGrniki; Frank Drobnich) Helen In dr. F. Jelercic. Seje so vsak 'proi1ai Frances Prijatel. Zastopnika mesec po kolekti v SND na 80. cesti. za Federacijo: Anna Debeljak m - Sprejema članstvo od rojstva do josephine jevec. Zdravniki vsi slo-60 let starosti. Bolniški asesment vensirl 65c na mesec in plačuje $7 bolniške — Seje se vrše vsako drugo nedeljo podpore na leden, ce je član bolan v mesecu ob 2. uri pop. v šolski oet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. izvzemši jan. feb. julij in avg PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z. Predsednica, Amelia Oswald Podpredsednica — Justine Girod Tajniča-blagajničarka V aleria Fortuna, 1002 E. 178 St.-, Cleveland, OH 44119. Phone: 531-5191. Zapisnikarica —- Cecelia Wolf Nadzornice — Josephine Hir-ter, Justine Girod. Poročevalke: Cecelia Wolf,. Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., dec., v 'Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi “2”. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Cendol DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Eklward tajnica in blagajničarka Carole A. Pevec, predsednik Joseph Hoče-A. CzecK, 988 Talmadge Rd., var, podpredsednik, Miro Odar, za-Wickliffe, Ohio 44092, telefon pisnikar John Hočevar, ml., slov. 944-7965 zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik zapisnikarica, Frances Tavzel Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blagaj-nadzorniku: Frances Tavzel, nik Charles Winter Jr. - Skupno sv. John Cendol. obhajilo vsako drugo nedeljo v me- Seje se vrše ob nedeljah, ob seču pri 8.00 sv. maši - Seja se 9.30 dopoldne 20. aprila, 20 julija, vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. 19 oktobra, 21 decembra 1980 v-------—-----------------— starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave. Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za iSlov. narodno čitalnico Louis Mrhar, ža Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Frances Modic« za Slovenski dom na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Anthony Rebol, predsednica Jennie Gerk; Pevska društva PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik — John Poznik Podpredsednik — Joseph Penko Blagajnik —- Don Mausser Tajnik — Rudy Ivančič Nadzorniki —- John Žnidarčič, Joe Sezun, Charles Terček Knjižničar -— Richard Sterle Pevovodja — John Rigler Vaje so vsak torek od a. url rve- sobi sv. Kristine. r DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Dunovm vodja Rev. Joseph Varga; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: France« >-«indich in Alice Arko: za S.N D. na Maple Heights. Anna Kresevie, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephme Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. Naročite že sedaj svojo velikonočno mesnino pri (IMPERMAN’S (HOKE MEATS 520 EAST 200 STREET IV 1-2380 Imamo izbrano sveže meso, domače prekajene kranjske klobase, želodec, šunke, riževe in krvave klobase itd. VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ciokkk; LEGAL CLINIC ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942 ‘Legal Services at Reasonable Rates” SAVE DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo pdš 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrt-ninske certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Joseph Božnar, preds. Frances Nema-nich, podpreds. Anna Zakrajšek, tajnica Mary Ann Mott, 760 E. 212 St, Euclid, O. Tel. 531-4556. Blagajničarka Mary Hochevar; zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Frances Macerol, Josephine Gorencic in Mary Palčic. Reditelj ica Jennie Feme. Za-stop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo; Anna Zakrajšek, Frances Novak, in Frances Nemanich. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki.— Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avditorija sv. Vida. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednica: Angela Lube, tel. 391-5344. Podpredsednica Wolf Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020. Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary semen Športni referent: Ray Zak tel.! 526-3344 Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc in Joseph F. Rieg-ler Zastopnica za klub SND in delniških sej: Angela Lube Zdravniki: Vsi slovenski in družinski. Seje se vršijo vsako drugo ne-, deljo v mesecu razen julija in avgusta ob 2 uri v SND 6409 St. Clair Ave. staro poslopje soba št. L Pobiranje asesmenta: Pol ure pred sejo in takoj po seji. Poleg tega še pol-letno in sicer na 25. januarja in 25. julija v SND 6409 St. Clair Ave. vhod spredaj spodnja dvorana. Ako pride 25 vme-secu na soboto se pobira en dan preje in ako pride 25 v mesecu na nedeljo se pobira en. dan pozneje. i Društvo sprejma nove elane od rojstva pa do 60 leta starosti. Nudi vam K.S.K.J. mnogovrstno zavarovanje pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti še brezobvezno in z zaupanjem obr-n.ite na tajnika društva. COLLINWOODSRI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ podpreds. Mary Mundson; tajnica preds^ AUce^Grosel RBruk^ in ^la- VaJe 30 vsiaK to*,eK OD 0 ur‘ lvc' in blaga jničarka Mary Taucher, gajnik F;.ank Koncilja, 1354 Clear- ^ d<>mU 15604 Shirley Ave.; Maple Hts., ^ 481_6955. zapiSrdkarica Stefan ™ ^cher Ave., Euclid. Ohio O. 44137, Pele. 663-6957; za pisni- Dagg. Nadzornice: Stefi Kon- kanca Jennie Praznik, nadzor- cj,jai Alice Grosel> Mi]lie Novak. nice; Anna Harsh, Elsie Lovren- zdravniki: vsi s]0Venski zdravniki cic; zastopnica za vse SND. Jen- geje s0 vsako drug0 sredo v mesecu me Gerk in Jennie Pugely. ob 7 urj zve£er v Slovenskem do-Seje so v;.ak drugi mesec, za- na Holmes Ave., v spodnji dvo-censi v marc, maj, avgust, okto- rard bra, decembra na 2. nedeljo v ’_____________________________‘ mesecu ob 2:00_ uri popoldne v OR_ KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Predsednica Agnes žagar oi-d Maple Heights. predsednica Ann Perko, tajni- ca Alice Arko, 3562 E. 80 St.. 341-7540. blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephme Winter, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so DRUŠTVO SV. ANE ŠT 4 ADZ ^ako tretjo nedeljo v mesecu ob Predsed. Frances Okorn, pod- *7^ P0*3, v ®tov. nar. domu na K predsednica Nettie Malnar, taj- fclt' Ameriška Mary Noggy Dobrodelna Zveza Slovenska ženska zveza niča Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid, OH 44121, tel. EV 2-5277. Blagajničarka Josephine Orazem. Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik,1 Frances Macerol, Reditelj ica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, taj. in blag. Frances Stefe, 1482 Dille Rd. Tel: 531-6109. Zapisnikar iHarold Telich. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Edward Skodlar. Vodnik mladinskih dejavnosti Harold D. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcuj juniju, oktobru in decembru na domu tajnika, 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ. Novi Dom #7 ADZ Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St.. Cleveland, C. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko, nadzorniki: Joseph Gabrič, DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Mrs. Jean McNeil, 6808 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julie Gercha r in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv.. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsednica, Antonia Stokar Podpredsednica Jennie Pugely Tajnica — Jo J. Lea, 5338 Roland Dr., Garfield Hts., O. 44125 Blagajničarka, Virginia Hartman Zapisnikarica, Christine Szendel Predsednik nadzornega odbora— Ted Szendel 2. nad. Frank Pugely 3. nad. Christine Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. D. zdravniki Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, 10724 Playmouth Ave., ob 7:30 zvečer. Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar. Za €>lov. Nard. Dom za Stanley Ave., Mapie Hts., Antonia Stokar Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E 264 St., Euclid, O. 732-8930, pod- PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Mary Živoder, Gabriel Mazi. Predsednica, Anna Markovich Seje so vsako prvo nedeljo v me- Pod-Pres, Frances' Žagar seču ob 10. dopoldne v starem po- Tajnica in Blagajnica, Sophie slopju Slovenskega narodnega do-Magayna, 315 E. 284 St., Willowick ma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo predsednik Charles Delsanter, taj. Ohio 44094 Tel. 943-0645. nudi članom življenjsko in bolniško Freda Miller, 2114 Rockefeller Rd. Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli zavarovanje, pa tudi vse ostale Wickliffe, OH 44002 Tele. 943-1068 Zapisnikarca: Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki: Lillian Delsanter, Virginia Braddock in Sylvia A. Tanko. Vse rojake in rojakinje vabimo, da voščijo veselo 'Veliko noč svojim prijateljem in znancem v oAmeriški Domovini. Uprava lista sprejema naročila za praznična voščila najkasneje do torka, 1. aprila. Kličite čimpreje tel. (216) 431-0628 ali pišite na: AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 ^ , ftadrodnice Mary Kokal, Frances ugodnosti organizacije ADZ. Duhovni vodja Rev. Victor Žagar. Tomc Seje se bojo vršile tretji nedeljo Predsednik Eugene Kogovšek v mesecu 0lb 2: uri popoldne v Slo-Podpredsednik: Anthony Tolar venskem Domu na Holmes Ave. Fin. taj. Anton Nemec, 708 E. Mesce: Jan, Marc., May, June, 159 St., Cleveland, O. 44110, Tel: SePL N°v., Dec. 541'7243' PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 A.D.Z. Preds. — Joško Jerkič Podpreds. — Vida Zak Pomožna tajnica Anna Nemec Bol. taj. Mary Korošec 761-•1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Frank Žnidar Namestnik, Jack Churney Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Duh. vodja Rev. Francis Paik, predsednica Pauline Krall; podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave., Cleveland, OH 44119, 481-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; madzomice: Mary Fakult, Frances Plut, Addle Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzhum. — Seje se vršijo vsak prvi torek v me-/secu v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer. Poročevalka: Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub drušštev: . e. „ .... . , ... Katerikoli zdravnik po volji člana. Tajnica Stella Misich, 214 Asesment se pobira vsakega 25. v Shelton Blvd., Eastlake OH 44094 mese«U, od 5:30 do 7:30 če pa je na Tel.. 942-4733. soboto ali nedeljo, se pobira na Blag. Sophie Matuch naslednji ponedeljek zvečer. Seje Zapis. — Jennie Kapel s0 vsak drUgj ponedeljek v mesecu Nadzorniki — Joe Ferra, Pau- ob 7.30 zvečer v Slovenskem društ line Skrabec, Mary Kobal Mlad. Odbor — Vida Zak Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v SISov. Domu na Holmes Ave. venem domu na Recher Avenue. Oltarna društva Asesmenta se nobira pred sejo Addle Humphreys, Anna Cekada. od 7:30 do 8:00 ure ter 25. v me- PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ seču v Slov. domu na Holmes, od Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec 6. do 7:30 ure zvečer, če pade 25. Predsednica: Ann Maver dan na soboto ali nedeljo, bomo Podpredsednica: Mary Otoničar od sedaj naprej pobirali asesment Tajnica in blagajničarka: Roseanne v petek preje ob navadnemu Piorkowski, 1083 E. 64 St., času. Društvo sprejema člane od Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431- rojstva do 50 leta brez zdravni- 6582- CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z. Predsednik — Albert Amigoni Podpredsednik — Stanley Ziherl Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117 Tel.: 481-6437. Blagajnik — Robert Menart Zapisnikar — Robert Menart Nadzorni odbor — Frank Ahlin, William Hočevar, Mary Champa Vodnik mladinskih dejavnosti —- Albert Amigoni, Tel: 481-2275 Za zdravniško preiskavo —vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo ne- OLTARNO DRUŠTVO FARE sv »’Hrt Duhovni vodja Rev. Joseph ^X'/rs Božnar, predsednica Anna Brod- ’ iro e es ina GLASBENA MATICA The Officers for the year are as follows: President — Olga Klancher 1st Vice President — Catherine Hopkins 2nd Vice President — John Vatovec Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143 Treasurer— Josephine Bradach Auditors: Katherine Modic, Sheldon Hopkins, Joseph Penko Wardrobe — Marie Shaver, Mary Baris Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt Stage — Joseps Novak, William Mehaffey. Publicity: Molly Frank Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening at 8:00 p.m. 6417 St. Clair Ave. PEVSKI ZBOR KOROTAN 1979-1980 ODBOR Pevovodja: ing. Franček Gorenšek Predsednik Janez Tominc Podpredsednici: Rezka Dragar, Mojca Slak Tajnica: Silvia Krulc, 261-556!! Blagajnik: Frank Lovšin Arhivarka: Kati .Likozar Odborniki: Marija Cugelj, Tone Hauptman, Marko Jakomin, Mira Kosem, Muši Pogačnik, Jože Likozar. Nadzorni Odbor: Metka Hauptman, Janez Semen Naslov: KOROTAN, 21880 Miller Ave., Euclid, OH 44119 SINGING SOCIETY JADRAN Officers for 1980 President: Florence Unetich Vice-President: Don Gorjup Secretary-Treas.: Frank Bittenc Recording and Corres. Sec’y.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Frank and Ann Kristoff Librarian: Josephine Tomsic Musical Director: Reginald Resnik Rehearsals are held every Wednesday evening from 8:00 p.m. to 10 p.m. at the Slovenian Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd. Dramatska društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1979-1980 Predsednik — Peter Dragar Podpredsednik — France Zalar st. Tajnica — Silvija Krulc, 21880 Miller Ave.; Euclid, OH 44119, 261-5568. Blagajničarka — Terri Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Srečo Gaser. Oderski mojstri — Slavko Štepec, Frank Jenko Arhivar — Srečo Gaser Bara — Tene Štepec, Rudi Hren, nik, podpredsednica Mary Ben- n Vida Jakomin, Rezka m Dra«af, Manja Hočevar Reditelji — August Dragar, Ivan Torbe, Jože Tomc Knjižničar — Frank Jenko Športni Referenti — Tone Haupt- cin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. 431-6933, zapisniarica Marija Mausar, reditelj ica Ivanka Pret- nar. Nadzornici: Josephine Sta- „ * « .. „ -, . _ v ' nič, Jennie Femec. - , lan’ Rudl 1Iren’ štefan RezonJa ml. p™ nedeljo ^opn, sv. obhojilo ^ pn osmi sv. maši, ob 1.30 popol- de]jek v mesbcu v Slovenskem do-dne pa seia v društveni sob. far- mu na Ho]mas Ave ne dvorane pri v. Vidu. ------------------