Ameriška Domovi ima
a/7 e AICAN IN fPIMT
•: HW;./?-	'•>*».» -'>• .'iWMLfrV*
N.y
h22
IN fcAMeUA6fi0ftt$

National and Knterastlenai C!rcnlatk)»
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 8, 1970
#LOve«iAft
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Na Portugalskem ne bo političnih sprememb
Vojna v afriški posesti in gospodarske težave doma so glavni vzroki nemira, ki pa še ne kaže, da bi se sprožil v spremembo režima.
LIZBONA, Port — Ko je zad-njič general Franco v Madridu ^spisal, da ne misli menjati re-žima, so se politični opazovalci 2^čeli zanimati, kakšni so izgle-& na politično svobodo na Por-togalskem. Tam jim ni odgovori sedanji politični gospodar v Lizboni dr. Caetano, ampak vo-^^nlj Socialistične opozicije dr. Soares na svoji tiskovni konfe-renci v New Yorku. Dr. Soares le namreč na potovanju po A-^eriki, kjer obiskuje svoje so-^ruge, kar jih je še v Latinski
Ameriki.
Vojna v Afriki
v Dr. Soares je izjavil ameriškim časnikarjem, da politika sicer ni popolnoma zaledenela Jla Portugalskem, da se pa zelo Počasi taja. Razlogi za odjugo ttiso politične narave, ampak u-Pnavne in gospodarske. Dejan-R^° morijo Portugalsko iste rni kot Ameriko: vojskovanje Afriki in gospodarski zastoj, ortugalska vlada se že 9 let bo-r proti upornikom v svojih afri-i*1 kolonijah, posebno v Ango-
1	in Mozambiku, toda nihče ne
konca vojskovanja, kajti °*lec bi pomenil v očeh portu-£>a skih. nacionalistov navadno aPitulacijo. Sprememba v jav-nem mnenju bi mogla priti le s spremembo režima. Na to pa ni trer>utno treba misliti.
Milijon Portugalcev p na delu v tujini
ospodarske težave so že tako
da je malo ljudi, ki bi še ^°mnilii kdaj se je Portugalcem ^ r° godilo, živ dokaz zanj e je
milijon domačinov, ki so
2	0rdd poiskati na tujem kruh
m za svoje družine. Ravno 0 očnost te emigracije skrbi ^sko vlado. Ako bi v Ev-b; nas^a^ gospodarski zastoj, j. , °e Veltk del emigrantov mo-s ^rniti domov. Ne prinesli bi pak ^ SV°jih zasLižkov, am-je i.^U^ moderne evropske ide-vj, 1 nobena med njimi ne obo-Poip.v Sedaniega portugalskega pan,lcnega stanja. Nekaj več u-
hie ^ k ^rna ^r' ^oares na spre-hj j ° režima v Španiji. Ako Pq. ° ^eg& prišlo, bi to verjetno ^žirrf0 sedanji portugalski gib ’. Goveda so pa to samo u-kati^3 ^'aenkrat je treba le ča-hov m opazovati razvoj Caeta-eSa režima.
Kitajska bo letos reskusila prve rakete
ASHingtON, D.C. — Ame-
k^il. Vo^ki strokovnjaki priča-dru^0’	rdeča	Kitajska v
pre^/ Polovici letošnjega leta sk0 U^lla svoj° Prvo medcelin-bo 1r!keto' Napovedujejo, da jih PorQkta 1975 imela 10 °d 25 u-PoneTlh in Pripravljenih, da ietci ^ lodrske bombe proti Sov-tskl zvezi in proti ZDA.
Novi grobovi
Rose Polshak
Po dolgi bolezni je umrla v ponedeljek v Woman’s bolnišnici Rose Polshak, roj. Vrtovec v Šmarju v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 57 leti, preje živeča na 1048 E. 70 St., zadnje čase pa pri hčeri na 1106 E. 67 St., vdova po 1. 1941 umrlem možu Ralpbu, mati Ralpha in Valerie Sternard, sestra Franceta in s. Amalije (zadnja dva v Sloveniji). Pokojna je bila članica ADZ št. 4, SŽZ št. 5, SNPJ št. 137 in Kluba slov. upokojencev za senklersko področje. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v petek ob devetih, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
-----o-----
Nova doba štrajkov?
WASHINGTON, D.C. — Štraj-ki, ki jih je v zadnjih mesecih doživela in jih doživlja naša dežela, naj bi bili šele začetek novih večjih v letošnjem letu. Napovedujejo, da bo v pogledu štrajkov letošnje leto podobno letu 1946 po koncu druge svetovne vojne.
Kot je tedaj pod vplivom celega valu štrajkov Kongres izdelal in izglasoval Taft-Hartleyjev zakon, tako napovedujejo, da u-tegne izdelati podoben nov za-
Vremensk
prerok
pravi:
n<'n° 'n toplo. Najvišja '^Peratora prek„ 60.
Nixon ne bo segal v votivno kampanjo
Predsednik Nixon je imel svoj vpliv na izbiro republikanskih kand idatov, ne bo pa osebno posegel v vo-livni boj.
WASHINGTON, D.C. — Pravzaprav je segel vanjo pri nabiranju republikanskih kandidatov za senatorje in kongresnike, deloma pa tudi za guvernerje. Najbolj se zanima za republi-kinske kandidate za senatorje. Tam je namreč položaj sledeč: v senatu je na razpolago 24 ‘demokratskih’ in 10 ‘republikanskih’ mandatov. Republikanci upajo, da bodo ohranili vseh 10 mandatov, ki jih še imajo, demokratom pa bodo iztrgali od 24 vsaj 7 mandatov.
Ta naštevanka bi jim dala en glas večine v senatu, in to bi Nixon rad dosegel. Seveda bi ga veselilo, ako bi bila naštevanka tako ugodna tudi za predstavniški dom, kar pa ni. Tam znaša sedanja demokratska večina 245 mandatov in imajo republikanci le malo ujanja, da bi se tam dokopali do večine. Nixon je osebno pritiskal na odlične republikance, naj se potegujejo za kandidature. Pravijo, da je v vseh
kon proti štrajkom prihodnje primerih dosegel svoj cilj, le en
leto. Letos je volivno leto in se kongresniki nočejo zameriti volivcem.
Ameriški avtomobili ne morejo na Japonsko
SAN FRANCISCO, Calif. — Ko prihaja vedno več japonskih avtomobilov na ameriške ceste, e uvoz ameriških avtomobilov ra Japonsko zaprt. To povzroča hudo nejevoljo v ameriški avtomobilski industriji, pa tudi v Kongresu in zvezni vladi sami.
V Kongresu silijo nekateri k omejitvi uvoza iz Japonske, če ta ne
jila in istočasno tudi bolj odprla vrata ameriškemu izvozu na Japonsko.	i
odličen republikanec ni hotel po nobeni ceni kandidirati. Nixon se ni v vseh slučajih mogel zavzeti za svojega kandidata. Ne kaže mu na primer, da se meša v tekmo med Taftom in Rhodesom v Chiu.
Nixonova okolica trdi, da bo predsednik tudi sam šel tupa-tam na agitacijo, čeprav ni navada, da bi se predsednik mešal v kongresne volitve. Gotovo bo poslal v boj člane sVojega kabineta, kar bo tudi potrebno, Saj se že danes vidi, leako veliko vlogo bo v jeseni igralo vpraša-
bo skoro tega sama orne- nJe dra?in^' vojskovanje
Samo eno petino
Grčija je precej gorata dežela ;n le eno petino njene površine ;e primerne za poljedelstvo.
Vietnamu, brezposelnosti, pa morda še ta ali druga bolečina, ki se trenutno še ni pojavila.
Primeroma malo se predsednik zanima za kandidature za guvernerja. Republikanci imajo že sedaj 30 guvernerjev, bodo kar zadovoljni, ako jim ostanejo ti mandati.
Vlada Izraela odbila razgovore z Egiptom potom posredovalca
JERUZALEM, Iz. — Predsednik Svetovnega j u d o v s kega kongresa in mednarodni priznani judovski vodnik dr. N. Goldrnann je ponudil Izraelu posredovanje med njim in E-giptom. V svojem predlogu izraelski vladi, da gre v Kairo k Naserju iskat možnosti pomiritve Izraela in Egipta| je dr. N. Goldrnann povedal, da zahteva Naser, da pride on v Kairo javno in očitno in s soglasjem izraelske vlade.
Izraelska vlada je o predlogu razpravljala na svoji seji, pa je Goldmannov predlog odklonila. Mož pri njej ni posebno dobro zapisan in njegovi pogledi so v marsičem različni od onih izraelske vlade.
Vladna odklonitev Goldman-nove ponudbe je vzbudila precej pozornosti in razpravljanja v Izraelu. Tako je glasilo Delavske stranke, ki običajno trdno podpira vladna stališča in odločitve, tokrat napravilo izjemo ter pozvalo vlado, naj to reč objasni v parlamentu.
Vlada Golde Meir je izjavila, da se je vsak čas pripravljena razgovarjati z Egiptom o miru, toda samo pod pogojem, da vsaka stran sama “svobodno izbere svoje zastopnike”.
Eno tretjino nevest šlo nosnih k poroki!
WASHINGTON, D.C. — Študija tajništva za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo kaže, da je bilo v letih 1964-1966 eno tretjino nevest pri poroki že nosnih.
Od poročenih žena, starih iz-nod 20 let, jih je rodilo prvega otroka 42%, predno so bile poročene 8 mesecev. Okoli 20% belih in okoli 42% barvnih ne-
silo sebni izjavi nastopilo proti trditvam princa Sihanuka in jih o-značilo za laži. Kitajska novinarska služba je začela že pretekli teden poročati o poslaniku Kambodže v Peipingu kot o “bivšem poslaniku”, čeprav u-radno še ni prekinila stikov z vlado v Phnom Penhu. Sedaj se ta trenutek po vsem sodeč naglo bliža.
SIHANUK SE NASLONIL POPOLNOMA NA RDEČE
Ko princ Sihanuk napoveduje, da bo stopil osebno na čelo “osvobodilne vojskte” v džungli proti vladi v Kambodži, se Peiping pripravlja na prekinitev rednih stikov z njo.
PHNOM PENH, Kamb. — Vče-i vilo na stran vlade in je v po-raj so tukajšnje oblasti s odvlekle 10 Kitajcev, ki so hoteli z letalom Air France v Šanghaj. Tu sodijo, da naj bi bil to dokaz, da so se odnosi med Pei-pingom in vlado v Kambodži tako zaostrili, da je treba računati s prekinitvijo rednih diplomatskih stikov.
Radio Peiping je ponovno prinašal govore in izjave odstavljenega predse dnika Kambodže princa Sihanuka in njegove pozive k uporu proti vladi Lon No-la. Zadnjo soboto je prenašala kitajska televizija Sihanukov poziv njegovim pristašem v Kambodžo, naj ne demonstrirajo po cestah, ampak naj gredo v džunglo in se pridružijo borcem proti vladi, ki jim bo on sam skoro osebno stopil na čelo.
Princ Sihanuk, ki je do svoje odstavitve vsaj uradno hotel voditi nevtralno politiko v vietnamski vojni in izjavljal, da morajo ZDA ostati v jugovzhodni Aziji, če naj ta ostane svobodna in neodvisna, je v svojem pozivu preko peipinške televizije dejal: “ZDA ne bodo sposobne varovati svoje lakaje Thieuja,
Kyja in tovarišijo v Saigonu,
Suvano Fumo in družbo v Vien-tianu, Kittikachorna in družbo v Bangkoku in Lon Nola, Siri-ka Mataka in tovarišijo v Phnom Penhu!”
Svoj boj jjroti vladi, ki ga je odstavila, je princ Sihanuk povezal s Severnim Vietnamom,
Viet Kongom in Pathet Lao “proti imperializmu ZDA”. Svo-
vest je bilo pri poroki nosnih, jim nasprotnikom je grozil z u-Od tistih, ki so imele izpod sodo Cangkajška, ki je moral $3,000 letnega zaslužka, je bilo pred rdečimi na Kitajskem iska-pri poroki nosnih 37.5%i, od ti- ti leta 1949 zavetje na Formozi. stih, ki so zaslužile letno nad Kambodžansko poslaništvo v $10,000, pa le 8.2%. Od tistih, ki Peipingu se je med tem posta-
so končale samo ljudsko šolo, je	—-----------■==-„. ..
bilo nosnih 21.2%-, od tistih, ki( tistih, ki so bile do 3 let na viso-so končale eno do treh let višje | ki šoli, 18.1%, in od tistih, ki so šole, 31.6%, od tistih, ki so gra-| dosegle na visoki šoli diplomo, duirale na višji šoli, 20.7%, od pa le 7.5%.
Vietnamski komunisti zaceli preskušati vrednost "vietnamizacije
CLEVELAND, O. — Slučajno sta nam prišli v roke dve poročili o sedanjem vojskovanju v Vietnamu, ki opisujeta rdeče ofenzive. Ne bi jih o-menjali, ako ne bi opazili, da obe poročili poudarjata iste značilnosti komunistične taktike. Opisane vojaške operacije se nanašajo na boje ob Demilitarizirani coni na severu in ob severnem delu kambodžansko - v i e t n amske meje. Poročila , izvirajo od različnih časnikarjev. Ker so se spopadi vršili istočasno, jih niso mogli opazovati isti poročevalci, kajti Demilitarizirana cona in kambodžansko-vietnamska meja sta si daleč narazen.
Predvsem pade v oči, da so pobude za boje dali komunisti. V ta namen so si izbrali tiste sektorje na frontah, ki jih na protikomunistični strani branijo skupaj tako saigon-ske kot ameriške čete.
Preglednejši so bili boji ob Demilitarizirani coni. Tam so rdeče čete brez težave prešle cono in napadle prvo saigon-
sko divizijo, ki velja za najboljšo v saigonski armadi. Saigonska divizija se je tako dobro držala, da so komunisti uvideli že po dvodnevnih spopadih, da se ofenziva ne bo posrečila tudi takrat, ako povečajo svoje že itak težke izgube v moštvu. Toda dve tretjini rdečih izgub je treba pripisati ameriškemu sodelovanju, ki se je skušalo omejiti kolikor je bilo mogoče, na rabo vojnega letalstva, helikopterjev in artilerije z o-brežnih ladij. Poveljniki sai-gonskih čet so sami priznali, da se brez ameriške pomoči ne bi mogli tako odlično boriti proti rdečim četam. Druga stvar, ki pade v oči, je bilo dejstvo, da so ameriške čete postale redkejše. Res služijo za rezervo, toda so zelo “tanke” in se ne morejo vriniti tako globoko v zaledje, kot bi strategija zahtevala. To se pravi: ako bi se sovražnik zagnal z vso silo vanje, bi jih lahko prebil na marsikaterem sektorju.
Podobno so se odvijali boji
ob kambodžansko-vietnamski meji. Le, da tam ni bilo toliko elitnih čet ne na eni ne na drugi strani. Komunisti so se borili zagrizeno in dva dni niso hoteli odnehati, čeprav so imeli velike izgube. Dobro se je upirala rdečim napadom prva ameriška (konjeniška) divizija letalske pehote. Tudi tam ne bi saigonske čete same obvladale poteka operacij, tudi tam je ameriško orožje igralo odločilno vlogo, tudi tam je imela ameriška divizija predolgo fronto, akoravno je bila za rezervo v zaledju. Skratka: brez ameriške pomoči ne bi saigonske domače čete mogle zadržati rdečega pritiska. Tako so sodili poveljniki, saigonski in ameriški. V o-beh slučajih so se oficirji zavedali tveganosti vojskovanja, ker je bilo ameriških čet izredno malo na razpolago.
Če sedaj pogledamo na a-meriško udeležbo v vietnamskem vojskovanju, dobimo sledečo sliko: naših čet je bilo v Vietnamu 532,000 v začetku junija 1969, 434,000 sredi le-
tošnjega aprila, bo jih pa
225.000	v juniju 1971. Poveljnik trdijo, da jih je že sedaj premalo, akoravno jih je nad
200.000	več, kot jih bo prihodnje leto. To je razlog, zakaj naši generali silijo, naj odpoklic čet ne bo tako uren. Če pa že mora biti, naj gredo domov ameriške čete v zaledju, ne pa čete, ki so zaposlene na frontah.
Iz gornjih številk se da zaključiti, da se vrši odhod naših čet veliko hitrejše, kot pa napreduje “viet namizacija” vojskovanja v Vietnamu. Komunisti so verjetno vse to dobro preračunali. Sedanji in bodoči boji jim bodo služili za merilo, ali so prav računali. Zato moramo računati, da bo v Vietnamu več vojskovanja in ne manj. Vse poskuse ZDA za mir ali vsaj premirje bodo komunisti izigravali, kot so jih do sedaj.
Taka bo žal stvarnost. Ne vidimo trenutno nobenih vrat, ki bi odpirala pogled v lepšo bodočnost.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Danes popoldne ob enih bo Senat glasoval o potrditvi imenovanja H. Carswella za člana Vrhovnega zveznega sodišča. Možu očitajo “povprečnost’ in nerazpoloženje do črncev, zato so liberalni senatorji proti njegovi potrditvi. Izgledi za potrditev so 50.50, ko se je proti potrditvi izjavil danes zjutraj C. Percy iz Illinoisa.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči nadaljujejo z obleganjem opori šča posebnih sil Dak Seang v bližine meje Laosa v sever nem delu Južnega Vietnama, četudi so imeli doslej pri ten že okoli tisoč mrtvih. Trdijo da so na poti proti oporišči nove rdeče sile, pa tudi ei južnovietnamski vladni polk ki naj bi skušal rdeči obroi okoli oporišča razbiti. Pri o hrambi sodeluje učinkoviti, ameriško letalstvo, ki pošto janko oskrbuje z vsem potre! nim, pa tudi stalno obdeluje sovražnikove položaje. Ta j ponekod zakopan komaj 3*.
yardov od zunanje obrambni črte.
PHNOM- PENH, Kamb.— Dane je vlada Kambodže vrnili ZDA prevozno ladjo Colum bia Eagle, ki sta jo dva levi carska mornarja pretekli me see prisilila zapluti v kambod žanske vode, ko je vozila na Tajsko bombe za tamkajšnje ameriške letalske postojanke.
CAPE KENNEDY, Fla. — Kei obstoji možnost, da je kater. od astronavtov, ki naj bi \ soboto poleteli v Apollu 11 proti Luni, nalezel ošpice, na katerih je zbolel eden od namestnikov, obstoji nevarnost da bo treba ves polet proti Luni prestaviti za najmanj en mesec. Odločitev o tem bo padla jutri.
OSAKA, Jap. — Tu je prišlo danes do eksplozij v mestni plinski napeljavi, pri čemer je bilo najmanj 66 oseb mrtvih, okoli 200 pa ranjenih.
PHOENIX, Ariz. — Včeraj se je tu poročila Svetlana Aliluje-va, hčerka pok. Jožefa Stalina, z arhitektom W. W. Petersom. Svetlana je stara 44 let, Peters pa 58.
EDGARTOWN, Mass. — Velika okrajna porota je včeraj zaključila svoje zasliševanje o smrti Mary Jo Kopechne v preteklem juliju, ko je ta utonila v avtomobilu sen. E. M. Kennedyja, med tem ko se je senatorju posrečilo rešiti iz avtomobila, ki se je prevrnil z mostu v 6 čevljev globoko vodo. S tem je uradno ta nesreča zaključena, če seveda ne pride na dan kako novo
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Poznani rojak g. Jože Hrvatin, 19405 Mohican Avenue, se je po 62 dneh in po dveh težkih operacijah vrnil iz Euclid General bolnišnice in je sedaj na domu v zdravniški oskrbi. Prav lepo se vsem zahvaljuje za obiske, kartice, darila in molitve. Mr. Hrvatinu želimo, da bi kmalu popolnoma okreval in se zopet veselil življenja!
Na igro—
Benedictine High School vabi na igro Don’t Drink the Water 10., 11., 12., 17., 17., 18. in 19. aprila ob 7.30 zvečer v svojih prostorih na 2900 East Blvd. pri Buckeye Rd. Vstopnina je $1.50.
Viatica mrtvih 4. izšla—
Te dni je izšel 4. zvezek Matice mrtvih. Izdal ga je zgodovinski odsek ZSPB Tabor. Oblega pomor Slovenske narodne vojske poleti 1945, ko so jo Angleži nasilno poslali v Jugoslavijo. Ta zvezek obsega 328 strani in stane $3.50. Na razpolago je pri vseh članih odbora ZSPB Tabor. Po pošti pošilja knjigo g. Milan Zajec, 1439 Larchmont Rd., Cleveland, Ohio 44110. Upokojencem—
Vsem članom, ki so se prijavili za Barberton, sporoča odbor Kluba slov. upokojencev v Eu-clidu, naj bodo v SDD na Rech-er Avenue v soboto, 11. aprila najkasneje do 3.30 popoldne. Brower brani naslov prvaka—
Dick Brower bo jutri, v četrtek zvečer ob osmih v Areni na 1717 Euclid Avenue branil na-;iov prvaka poklicnih rokoborcev za Severno Ameriko proti ‘Velikemu Igorju”.
Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. naša za pok. Josepha Perovska o 0. obletnici smrti.
>ola danes odprta—
Šolska uprava je včeraj objavila najprej, da bo Collinwood višja šola ostala zaprta, ker se položaj ni spremenil. Kasneje ie bilo objavljeno, da je policija jbljubila dovolj trdno jamstvo ;a mir in red ter bo zato danes / šoli reden pouk. Za slučaj po-rebe so pozvali v pripravlje-.ost celo nekaj sto narodnih ^ardistov.
Hixon ni imenoval lovih poštnih mojstrov
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je trdno od-očen reorganizirati pošto in to edmakniti iz neposredne politike, kot je bilo običajno v pre-eklosti. Izvoljeni predsednik ZDA je običajno imenoval za glavnega poštnega mojstra vodnika svoje volivne kampanje, zmagoviti senatorji in kongresniki pa so imeli svoj vpliv na imenovanje krajevnih poštnih mojstrov.
To gre sedaj h koncu. Predsednik Nixon ni imenoval nobenega novega krajevnega poštnega mojstra, čeprav je sedaj že 3,800 takih mest praznih. Zasedli so jih namestniki glavnih poštarjev in drugo poklicno osebje. Predsednik Nixon je poslal Kongresu že pred časom načrt za reorganizacijo pošte v zvezno agencijo, ki bi bila neodvisna od zvezne vlade in bi sama urejala odnose s svojimi uslužbenci.
dejstvo, ki doslej ni bilo
znano.

ymiiUflKA MMQWm, APK1L 8, 1970
flllERlSK/l POIIOVii\y|
"*^*|**^^1|rT',|r*lMl||PT*Ty i r >■ i ii j *th w a ^ i
/1-'VI >	IIO/V«!
61 i7 cl. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
»'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
t-» Združene države:
$10.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meaeca 4a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meoce Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 lor 6 months: $5.00 for 3 month* panada and Foreign Countries:
t $18.00 per year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 mouth* Friday edition $5.00 lor one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
8o
No. 69 Weds., April 8, 1970
na gornji meji optimizma. Bolj upravičena bi bila povpreč- čila niso mogla škodovati, saj so
na letna ract n Ir rdi A cy	.v,	..., i • •__ ...	, , ,	__________i -.. i j m..
Jugoslovansko gospodarstvo 1965-75
Leta 1965 je bila jugoslovanska gospodarska politika na kantu. Vse je povsod škripalo, dinar je zgubljal dnevno na vrednosti, ljudje so iskali nadomestke,, kakor je kdo vedel in znal. Režim je bil prisiljen, da na hitro roko sklene novo “gosodarsko in družbeno reformo”.
Da odpravimo najpreje “družbeno reformo”. Pod njo moramo razumeti partijsko reformo, kajti tudi partija je bila takrat ideološko in organizacijsko na tleh. Partijsko vodstvo je imelo model za partijsko reformo v grobem že izdelan, skušalo ga je uveljaviti in ga skuša še danes, toda partija še zmeraj ni tako reformirana, da bi pomenila v Jugoslaviji!', kar režim želi. Sicer pa to ne pomeni dosti. Partijska reforma se tako ali tako tiče samo 5-6^ Jugoslovanov, ki so vpisani v stranko. Ostalih 95'/( delovnih Jugoslovanov politično tako nič ne pomeni in tudi ni nikdar nič pomenilo. Zato ne kaže zdihovati nad pičlimi uspehi partijske reforme. To brigo naj imajo kar tovariši.
Drugačna je zadeva z gospodarsko reformo. L. 1965 je bil napravljen program, kako naj bo osnova za reformo zacementirana v prvih 5 letih. V ta namen je režim spremenil gospodarski sistem in vpeljal “samoupravni socializem”, spremenil je dalje gospodarsko politiko in prešel na rabo tržnega gospodarstva. Tržno gospodarstvo je za uspešen razvoj zahtevalo stabilen dinar in stalno rast gospodarstva Tako je gospodarska reforma dobila dve gesli: stabilnost dinarja in stalno naraščanje gospodarksega napredka.
Kako bodo povezali stabilen dinar z naraščanjem gospodarstva, o tem tovariši takrat še niso imeli pravega pojma in ga morda še danes nimajo. To se pravi: Nekaj razgledanih ekonomistov ga že ima, toda ti nič ne pomenijo ali pa ne upajo glasno zagovarjati svojih idej. Komunističnim politikom ne gre še v glavo, kako je treba povezati dinar z zdravim gospodarskim življenjem.
Posledice te zmešanosti v glavah komunističnih vodnikov so se hitro začutile in se čutijo še danes. Prvih par let po reformi je gospodarstvo še nekam lezlo naprej, toda le s pomočjo inflacije. Čim manjša je bila dinarjeva kupna moč, tem bolj je cvetelo gospodarstvo. Ker inflacije ni bilo toliko, kot bi jo bilo treba imeti za stalno konjunkturo, je v gospodarstvo hitro zagazil zastoj. Režim se je ustrašil posledic zastoja in se znova pognal v inflacijo. Dosegel je cilj; gospodarstvo je znova oživelo, toda draginja je rastla. 2 njo vred so se množile politične težave. Režim se je zato znova začel nagibati k deflaciji. To je spravilo na vidik nov zastoj. Tako je zadnjih par let gospodarstvo stalno nihalo med delno inflacijo in deflacijo, med stabilnostjo in nihanjem dinarjeve kupne moči.
Seveda so uradni strokovnjaki hitro našli razlago in opravičilo za vsako spremembo gospodarskega stanja. To je pa moralo roditi kaos in zmešnjavo v teoriji in praksi. Med tem se je letos bližal konec prvi “poreformski petletki” in treba je bilo misliti na nqvo. O tem je režim dosti premišljeval že lani in delal načrte, kako naj sestavi program za novo petletko 1971-1975. Kar se je dalo vpreči v režimski voz, je sodelovalo pri sestavljanju načrtov, vse to gradivo brez dna in brez mej je pa prišlo v roke federalni vladi, ta ga je sedaj dala v presojo raznim “forumom”, federalnim in republiškim.
I u se je zadnje mesece zopet nekaj zataknilo. Komunistična politika je šla svojo pot in se ni menila za gospodarske težave. Zmeraj bolj so republiške stranke začele poudarjati svojo samostojnost in zahtevale čim več besede pri upravi federacije, s tem pa seveda tudi pri sestavljanju novega petletnega načrta. Ko so dobili v roke gradivo federalne vlade, so republiški strokovnjaki kot volkovi planili po njem in odkrili v njem kar dosti nevarnih napak. Naj omenimo le slovenske pripombe!
Slovensko stališče do nove petletke je preprosto. Naj-prvo je treba vedeti, kje se dosedanja petletka (1965-1970) jenja in v kakšnem stanju odmira. To poročilo bi morala dati federacija, pa ga še ni. Torej manjka odskočne deske za presojo nove petletke. Treba je počakati, da dobimo material za presojo stare petletke. Dalje je tudi potrebno, da nekdo sestavi cilje nove petletke. Ne gre, da bi cilje postavljala neke vrste javna razprava. Iz tega bi se rodila samo godlja. Cilje morajo postavljati ljudje, ki poznajo zmogljivost gospodarstva, njegove vrline, pa tudi vse njegove temile strani. Vsega tega še manjka, pri tem pa do začetka L 19”1 manjka le nekaj mesecev. Kdo bo mogel hitro opraviti to delo?
Ker manjka pregleda sedanjega gospodarskega stanja in ciljev za bodočnost, lahko vsakdo fantazira, kot se mu ljubi. Domišljija je ž,e rodila par nevarnih načrtov po željah, na primer letna rast gospodarstva v prihodnji petletki naj bo kar okoli 8% in še več. Stvarno bi bila že raven 6%
na letna rast okoli 4%, kot jo pozna svobodni svet, ki ima veliko bolj konsolidirano gospodarstvo kot Jugoslavija.
Previsoko zagrabljena letna rast bo vodila zopet v inflacijo, inflacija pa v nestabilnost dinarjeve kupne moči. S tem bi se podrla vsa stavba nove petletke. Pametnejše bi bilo planirati vse skupaj na rasti 4%, s tem pa omogočiti stabilnost dinarja. Bilo bi manj “blestečih” uspehov, kar bi jih pa bilo, bi bili solidni. Seveda bi taka politika zahtevala od vseh Jugoslovanov hude žrtve. Ali pa je sedanji režim dosti močan, da bi jih politično prenesel? To je ključno vprašanje v Titovi politiki.
Zato je treba računati z možnostjo, da bo nova petletka za 1. 1971-1975 podobna zadnji (1965-1970) in bo razvoj nihal med konjukturo in zastojem, pri čemur bo morala konjunktura iskati oporo v inflaciji. To mora pripeljati do nove devalvacije dinarja. Značilno je, da je na tako nevarnost že opozarjala debata v federalnem parlamentu in da je ni nihče avtoritativno — pobijal.
BESEDA IZ NARODA
Velezanimivo - čitajte!

TORONTO, Ont. — Marčeve avstralske “Misli” so natisnile zanimivo pismo g. urednika — p. Bernarda iz Rima — in odgovor urednika na to pismo. Ker je v pisanju omenjena tudi A-meriki in še kaj, se mi zdi, da bi bila zadeva zanimiva tudi za bralce Ameriške Domovine. — Zato sem jo pretipkal in prosim g. urednika A.D., da naj jo objavi.	L. A. st.
m
PISMO IZ RIMA IN ODGOVOR (“DIALOG”?)
Mož, ki se po nekih opravkih mudi v Rimu iz Slovenije, je poslal uredniku MISLI naslednje pismo:
Rim, 31. jan. 1970 Dragi p. Bernard!
Dejstvo, da ste urednik tako kvalitetnega časopisa, kot so MISLI, kaže, da znate najbrž tudi prenesti in upoštevat kritiko.
Pogosto so me v MISLIH motile jedke pripombe na račun razmer v Jugoslaviji in Sloveniji. Ne vem, čemu služijo. Ljudje ki te pripombe berejo, razmere najbrž bolje poznajo, kot tisti, ki jih pišejo. Tam okrog 1. 1950 je bila taka kritika moda, ki se ji ni odpovedal noben izseljenski časopis. Nam, ki smo bili doma, je bilo jasno, da je to reakcija tistih, ki so 1. 1945 šli čez mejo, ker so niso hoteli ali upali
konfrontirati z novim režimom ne zdela dovolj močna, bi uteg-
jih lahko sproti popravljali. Tu di oblastnikov niso mogla bosti v oči, saj so se jim lahko smejali. Bo le res, da je tisti zakon izšel zaradi resničnih poročil, ki jih Vaše pismo ne taji, oblasti pa resnice niso marale, da bi jo ljudje brali.
Pišete, da zdaj še noben drug izseljenski tisk ne piše takih “strupenosti” — ne poveste, katere so — razen MISLI in solate v Buenos Airesu. Videti je, da Vi le preveč berete samo MISLI in Ave Marijo, premalo pa ostali izseljenski tisk. Bi hitro uvideli, da MISLI svoja poročila pobirajo iz ostalega izseljenskega tiska, ki med Slovence v Avstralijo ne prihaja v velikem številu, zato jim MISLI posredujejo mnenje ostalega tiska. Res je tudi to, da MISLI strupenosti z izjemo solate, ki ^^a.i Pa kdaj poližejo kaj z ar-izhaja v Buenos Airesu, pa jo^entinske “solate”. Toda če one nihče ne jemlje resno.	jsolate iz Prve roke nihče “ne
Naj sklenem takole: k odlični iemlje resno” “ zakaJ bi i0 kdo vsebini MISLI naj se pridruži!jema^ iesno> ko jo MISLI po-še mirna objektivnost v poroča-^6rejej°? Ali samo zato, ker so n ju o domovini — v tem je lep | MISLI sicer tako kvaliteten
,,,	.i A -j. ir .. Trin “nrll	lict? Ali ni \r fpn
zgled lemontska Ave Marija. V nasprotnem primeru pa se bojim, da bo izzvenelo kot kikirikanje malega petelinčka, ki izziva na boj, varno skrit za mrežo kurnika in ve, da nihče ne more do njega.
Pismo je sicer namenjeno Vam osebno, vendar nimam nič proti, če ga objavite — čeprav dvomim, da bi si to upali.
Lep pozdrav vsem “Avstral cem”, pa brez zamere.
Še to: če boste slučajno odločili pismo objaviti, ga objavite v celoti ali pa nič! — (podpis).
Dragi g. Važnič!
Oprostite, to ime sem Vam dal že, ko sem pred časom vsebino nekega drugega Vašega pisma samo poslušal. Toliko bolj velja zdaj, ko ste pisali tudi meni.
Kot vidite, sem si le “upal”
Vaše pismo objaviti v celoti. Izpustil sem le Vaše ime in osebne podatke, kot ste jih navedli v pismu. Zato, ker ne želim pripomoči k temu, da bi Vi po povratku domov, ali že prej, dobili medaljo od kake komunistične veličine. Zlasti še, ker imajo medalje, kot je znano, dve plati. Če bi se doma komu Vaša “kritika
in “odličen” list? Ali ni v tem poklonu neroden poskus — podkupovanja ...?
Še pripombo k Vaši ugotovitvi, da sem “petelinček na varnem za mrežo kurnika”. Zelo hem se oddahnil, ko pravite, da ‘nihče ne more do njega’. To me spominja, da nekoč ni bilo tako. Okoli leta 1943 mi je pisal podobno pismo kot zdaj Vi rajnki Louis Adamich, tisti iz Blata nad Grosupljem, pa je zaključil svoje pismo s svarilom:	Pazite
se, Stalin ima dolgo roko ...
Tudi jaz pošiljam Vam lep pozdrav in •— brez zamere!
P. Bernard, urednik MISLI
v Jugoslaviji.
Tako pisanje, dostikrat resnično, dostikrat pa tudi popolnoma
nila igrati vlogo “zadnja plat”. Vsekakor se ljudje, ki se potegujejo za medalje, doslej niso
izkrivljeno, je povzročilo izid poskušali prikopati do njih pre-zakona, ki prepoveduje uvoz ta- ko MISLI.
kih listov v Jugoslavijo. Lahko! Ta list torej berete v varnem bi debatirali o upravičenosti ta-1 Rimu. To ni prav. Kot lojalen kega zakona, vendar ne moremo' državljan SRS bi se morali dr-dvomiti v njegov obstoj. Tisti, žati zakona. Veste za njegov ob-ki je zaplenil MISLI, o čemer stoj. Če že ne po črki, gotovo pa pišete v eni zadnjih številk — po duhu veže pridne državljane žal nimam pri roki, da bi jo na- tudi takrat, ko se slučajno znaj-tanko citiral — ni naredil dru- dejo onkraj meje. To se pravi, gega, kakor da se je natanko dr- če niste dobili od kod naročilo, žal veljavnega zakona. Dalo bi da tam poigrajte vlogo cenzorja se tudi razpravljati o kršitvi in javnega svarilca. pisemske tajnosti. Kolikor mi je Čisto vse v Vašem pismu se znano, imajo vsi zakoni o njej ne ujema. Če tisti, ki MISLI be-~ tudi AMERIŠKI — luknjo, rejo, bolje poznajo razmere v Če namreč najdejo v pismu pro- Sloveniji, kot jih poznajo MI-tizakonite dokumente, se ne da SLI, zakaj nihče ne pošlje pove govoriti o pisemski tajnosti, pravkov, ko razmere tam goto-O Vaši ponudbi “dialoga” ne- vo odlično poznate? Zakaj se iz-kemu občinskemu odboru na- gubljate samo v nekih splošno-slednje: Prvič sploh ni bila na- stih? Zakaj ni: Ni res, — res pa slovi jena pristojni forum. Za- je? Kaj je bilo v MISLIH pre-kon je pri nas lahko zvezni ali več “jedkega”? Popravljate sa-republiski in ga ne more sus- mo mej predlog za “dialog”. Bi-oendirati ali odpraviti posamez- la je neumnost! To rad priznam, na nižja instanca, kot v Cerkvi Teda glejte — zoper vge moje župnik ne more odpraviti škofo-1 pričakovanje je “aufbiks” izzval vega in škof ne papeškega za- odmev! Evo ga — Vaše pismo!
čeprav po ovinkih in nenaroče-utajiti se ne da!
kona.
Drugič: pojem dialoga je, ko-
'ikor mi je znano, zraste! na cer-1 Pravite, da je zakon zoper u-kvenem zeljniku; zato bi človek važanje izseljenskega tiska mo-pričakoval, da dobro poznate ral iziti, ker je bilo okoli leta njegovo vsebino, žal pa to, kar 1950 tako in tako. Najprej Vas
ste Vi ponudili pod firmo dialoga, ni nič drugega, kot kričanje “aufbiks”.
i retjič bi bilo zanimivo vede-
vprašam: Ali pravite to sami od sebe ali so Vapi drugi povedali? Leta 1950 ste šteli golih 15 let! Dalje: ali je moral zakon
!i. koliko ste tudi Vi v preteklo- na plan zaradi “dostikrat resnič-
sti pripomogli s svojim pisanjem k izidu omenjenega zakona.
Četrtič; bojim se, da so MISLI
nih“ poročil ali zaradi “izkrivljenih?” človek bi dejal (v smislu Vaših lastnih besed): ljudje doma so pač toliko poznali r.az-
edini list, ki si še privošči take mere. da jim “izkrivljena” poro-
Misijonska zahvala
PRINCETON, N. J. — Gospa Frančiška Gazvoda je ob nenad ni smrti svpjega ntoža Jožeta darovala $150 za sv. maše, ki naj se berejo za pokoj njegove duše. Denar so darovali dobri prijatelji in znanci rajnkega.
V imenu Slovenske Misijonske Znamkarske Akcije, ki pomaga redno vsem 70 slovenskim misijonarjem in misijonarkam, milijonkratna zahvala. Sv. maše bodo v kratkem opravljene po najbolj potrebnih slove nskih misijonarjih na raznih kontinentih.
Naj Jožetova duša kmalu zre in uživa Ljubezen samo. Njegovo ženo in družino pa naj tolažijo številna dobra dela, ki so šla z njim in ki ga sedaj po dragih imajo v mislih.
Fr. Charles Wolbang, C.M. St. Joseph’s College Princeton, N.J. 08540
Ljubljenemu sinu v spomin!
CLEVELAND, O. — Daljni Vzhod ali Orient, morda še Kambodža, Indonezija — Borneo, Sumatra, Java, Celebes itd. so imena, ki se jih še spominjam iz šolske dobe. Ime Vietnam mi je bilo tuje vse, dokler se ni pričelo pogosto omenjati v zvezi z dnevnimi poročili. Pa je to ime omračilo vse preostale dni našega življenja. Vietnam si omenil med drugim, ko si nekega večera nenapovedan prišel par dni pred Zahvalnim dnevom na svoj zadnji dopust. Bilo je leto 1967; 10. decembra smo se poslovili. Od vrat avtomobila si še poslednjič stppil na vrt, poslednjič s pogledom objel “backyard” z vinsko trto, kjer je še tu in tam visel kak neutrgan grozd. Molče smo se vozili proti letališču. Grenko je bilo sloyo, vendar smo vsi živeli v najboljšem upanju, da se po letu in pol spet snidemo.
Okinawa je bilo Tvoje začasno bivališče. Sangley Point sem skušala najti n$ zemljevidu, ko si nam v pismih poročal, kje živiš. Mrzla zona me je obšla, ko sem držala v rokah Tvoje prvo
pismo označeno: “Free” v desnem vogalu namesto znamke. “Tukaj sem v Vietnamu,” si pisal. “Vem, da si tega niste želeli, pa saj se vrnem. Če pa umrjem, pa vedite, da je bila taka božja volja.” To je pisano v Tvojem prvem pismu iz Vietnama. Ob dolgih večerih in nočeh so Te moje misli spremljale po zavratnih džunglah, polnih skritih sovražnikov. Kako bi želela osušiti Tvoje noge, ko si tedne in tedne noč in dan gazil po močvirju, polnem pijavk, ki se človeku zagrizejo v kožo in mu pijejo kri. — Pa si napisal: “Ko gazim po močvirjih, polnih pijavk, resnično upoštevam svobodo, ki jo imamo in sem srečen, da morem tej svobodi tudi jaz doprinesti svoj del,” Kako mi je bilo hudo, ko sem čitala o prividih, ko si po končanih pohodih in borbah ujel kako u-rico spanja.
Nekega jutro zgodaj me ata pokliče:	“Hitro — na telefon,
Silvo je!” Resnično: Tvoj glas je bil, moj ljubljeni sin, in poslednjič je izzvenelo iz tisočmilj-ske razdalje v telefonsko slušalko: “Good morning mom and dad! in Good bye mom and dad!” “Da se ne boste preveč prestrašili, ko vam vojak prinese brzojav, da sem bil ranjen,” si dejal.
Nekega drugega usodnega dne pa nam nisi mogel prihraniti groze in nas telefonsko opozoriti. Onemela so Tvoja usta vietnamska tla je prepojila Tvoja srčna kri. Groza me je obšla, ko sem zagledala na vratih vojaškega častnika tistega usodnega dne. Kakor oster nož je grozna vest o Tvoji smrti ranila moje srce.
'1 ,
Moja sebična želja je vedno bili, da bi dosegel visokošolsko diplomo. Kako ponosno si mi jo pokazal. Kakšne lepe sanje si imel o bodočnosti, o družini vendar ko je nastopil usodni trenutek, nisi pomišljal: s svojim telesom si zaščitil enega svojih marino v in streli so Tebe smrtno ranili.
V dneh, ko je pekoča bolečina najbolj žgala, sem čitala knjigi: “Nekje je zapisano, de ne smemo žalovati za nekom, ki je umrl, ko je drugemu rešil življenje, kajti više kot umreti za drugega se človek ne more povzpeti.” Pa mi vseeno ne zame-ri moj ljubljeni sinko, ker žalujem za Teboj, ker si pač take nepričakovano odšel. Tvoja žrtev pa mi bo vzgled in skušala bo postati vredna mati sina junaka. Ata mi je dober. Zelo pogosto ugodi moji želji po obisku Tvojega poslednjega bivališča. Skoro vsako drevo in vsako malo križišče osamljene hišice mi je znano na tej poti. Opazovala sem, kako je vesna nadahnila mrtva drevesa: kar tekom tedna so bila odeta v bujno zelenje in cvetje. In čudo! Jesen je naravo še slikoviteje obarvala. Ti si vedno trdil, da je jesenski obraz narave najlepši. In ne veš, kako skrivnostno veličastne so bile vožnje pozimi skozi dolg drevored s snegom kritih dreves. Smreke so bile čudovite. Ko stopava na griček in postojiva z atom za čas na tistem koščku zemlje, ki hrani Tvoje prestreljeno telo, mi je vedno lažje. Med risbami in zapiski v Tvoji knjigi sem med drugim našla risbo vstalega Krista, nekje v vojaškem taborišču si ga upodobil in ko smo izbirali mesto za Tvoj dolg počitek, se mi je prostor ob vznožju kipa vstalega Krista zdel najlepši. Počivaj mirno, moj dragi sin, in slava Tvojemu spominu!
Tvoja mati
Večinoma čaja popijejo doma
Kitajska je največji pridelovalec čaja na vsem svetu, vendar ga tam večinoma porabijo doma. Izvažajo Je nekaj malega izbranih vrst. Glavni oskrbovalec svetovnega trga s čajem je otok Cejlon.
Kesfi iz Slovenije
“Tuja propaganda” jih vznemirja
Pri Centralnem komitetu Zveze komunistov Slovenije so nedavno razpravljali o “tuji propagandi” v Sloveniji. Po pisanju ljubljanskega lista Delo 21. feb. 1970 delo partije na tem polju ni bilo dobro vzporejeno in povezano, zato so sklenili:
“Zveza komunistov se mora na vseh ravneh usposobiti za organiziran spopad s tujimi, odkrito sovražnimi ali prikritimi propagandnimi oblikami in vplivi. Seveda je pri tem treba znati ločevati sovražne namene od izmenjave in sprejemanje vsega vzpodbudnega, kar prihaja iz tujine. Odločno se je treba spoprijeti s karšnimikoli tend-iencami, ki bi videle pogoj za večjo zaščito pred tujo propagando in tujimi vplivi v zapira-^anju mej in seganju po izključ-lih administrativnih ukrepih.-Hnako kot takšne tendence, pa ;o tudi težnje skrajnega libera-izma, ki vidi tudi v nekaterih opravičenih in (prepotrebnih ak-:ijah proti sovražni propagandi omejevanje svobode ..
Odhajanje v tujino po načrtu
Po uradnih podatkih naj bi oil o v Zahodni Nemčiji na delu okoli 56,000 Slovencev in Slovenk. Veliko se jih je tam že po-očilo med seboj ali z Nemci, o-'irpma Nemkami in se nemara re bodo nikdar več vrnili v domovino.
Odhajanje v tujino se nada-'juje iz tedna v teden, pa je dona še vedno na tisoče brezposel-rih. Zvezne in republiške ohladi skušajo tok delovne moči v ';ujino urejati in voditi. Zvezna /lada in njeni organi so sklenili /eč pogodb v tem pogledu. Iz Beograda je odšlo v začetku le-:ošnjega leta v Nemčijo 36 sin-iikalnih uradnikov, da organi-drajo delavce iz Jugoslavije in soskrbe za njihovo povezavo z iorpovino .. . Na eni strani naj >i jih varovali pred propagando politične emigracije, nasprotni-:e komunističnega režima v Jugoslaviji, na drugi pa naj bi skrbeli, da bodo ti delavci nalagali ;voj zaslužek, oziroma prihranke v jugoslovanskih denarnih savodih. V preteklosti oboji taki napori niso bili posebno u-ipešni. Politični propagandi ni v tujini mogoče zapreti vrat, od prihrankov jugoslovanskih de-avcev v Nemčiji in drugod po Evropi pa naj bi bilo poslanih v Jugoslavijo v hranitev komaj dobro četrtino.
Pokorny vodi kampanjo za Metzenbauma med narodnostnimi skupinami


Sm
ff:
CLEVELAND, O. — Okrajni komišener Frank J. Pokorny bo služil za načelnika Metzenbau-movega narodnostnega odbora za primarne volitve za zveznega senatorja v Ohiu. Pokorny je bil izvoljen za okrajnega komiše-nerja leta 1968, preje pa je bil vodnik demokratske manjšine v državni poslanski zbornici.
Ob sprejemu načelstva Me-tzenbaumovega odbora za narodnostne skupine je Pokorny dejal, da ga je k temu pripravila “široka podpora”, ki jo naj 3i narodnostne skupine nudile Howardu Metzenbaumu pri primarnih volitvah 5. maja.
‘Howard Metzenbaum je mož sposobnosti in postave. Poznam ga že dolgo let in voljno sprejemam to mesto,” je dejal Pokorny.
Miklova Zala
SPISAL DR. JAKOB ŠKET
Kmetje so torej odločili, da
Pravijo v njo naj večji svoj za-a> Pj. žene in otroke, sivolase ^arčke in bolnike. Vse drugo °1 a na Gradišče ali v tabor r* Cerkvi sv. Jakoba.
0 so bile določbe za vso okolico.
Kri živahnem in trudapolnem
Jo prvih štirinajst dni kaj
delu
^ro preteklo. Vsak, bodi si udi aij star, moški ali ženska, Pomagal po svoje pri tem
e u za občni blagor vse Rožne doline.
Ka tretjo nedeljo je povabil Pet oče Serajnik najodličnej-
fiaete na posvetovanje. Ka-Prvikrat, so došli tudi ta
še k; kor
kg11 V Arinem številu. Tudi Mir-^ Je prišel s svojim očetom.
aJpoprej si skupno ogledajo ^rjene Gradišče. Nato odločijo, era mesta se morajo najbolj va2lK, in naposled si izvolijo c vodij za posamezne oddelke n a(:olpe na Gradišču.
^daj nam je pa še treba glav-§a poveljnika, Rožanje,” se S asi p0 voii^i strelec. “Kar e človeško telo brez glave, to bi a tudi naša posadka brez eiJ1aika. Posamezne vasi ima-Svoje vodje, kakor naše truest- razne uc^e- Ali glava je in ^ ane vedno najimenitnejši del, ^ °ločuje s svojo pametjo, kaj J počenjajo razni udje človeka trupla.”
v ^ce Serajnik je in bo naš Ja> naš glavni poveljnik," . Kejo vsi kmetje in obstopijo “^ga moža.
i2 imenu mnogih drugih pa Pregovori stari Žalnik, iz Sveč Poma:
“y	t v
^	. vsem našem številu in še
j ,Ge na okrog po Koroškem ni
° prebrisanega moža, kakor
izl starosta Serajnik. On je
k Uaen v gospodarstvu in v
on nas bo vodil najbolje.
vJemu bomo vsi v vsem in v
aakem pokorni. Naj živi tedaj
^ Vocija, oče Serajnik!”
vg em besedam sledijo navdu-
.kiici. Ob enem vzdignejo
rajoika štirje možje na rame ga
etom
ih
Pokažejo vsem zbranim
icsk'~1U na ^raciiaču. Veselje je ^-'talo možu na licu, videče-Čan’.	ga	vsi sosedje in okoli-
sPoi	Prisrčno ljubijo in
Vah	^es ganjen se zah-
prjstZa	to	zaupanje, končno pa
'Bil
pos U Sem nekdaj res hraber in UtTlen borilec. Šel sem bil s
Sosedom njegovi:
in prijateljem Miklom im bratom Markom o,., y gioboko deželo ogrsko za Pobožihm
ih
tfolj
nom	menihom Kapistra-
V0; , ^am srno se navdušeno in S °Vaii za našo sveto vero
krv^^jnii ljntega sovražnika, ru0ji očnega Turka. Ali danes, 'nicid	sosedje, kje so one
cl0s. L‘niške moči, kje je oni mla-thoj;?1 0Senj? . .. Ni je več v . Uciih one čilosti kakor
Potr u1’ niti one gibčnosti, ki je /hna vodji, ziatr J
stVo °rej izročim tudi gospodar-prev Sv°jemu sinu. Moj Mirko ‘z 2- rUme na ^an svoje poroke tij0a lbo mojo in Miklovo kme-
Pr°šimaZ’ °Če	pa VaS
tudi n’ *iubi sosedje, darujte ljub ..m°jemu nasledniku tisto jo Vezevn in tisto vdanost, ki ste Vc2e'0.bas darovali meni! Če vas
Phti
Pa
til,
do
mojega sina tisto zau-
pa š’ ’/““tor do njegovega očeta
le> kak,
Si Uberite njega, mladega in namesto mene,
ega
siVolas moža> ---------
v°dit , ega starčka, za svojega ipoj	Bodite prepričani,
bako!a?°r vaš
Irko bo ravno tako delal in vaših otrok,
da ]az sam. Učiti ga hočem, ih S ane vreden vaše ljubezni
Bot? ZauPanja-
" tu c ^ . so v v-So ^rajniku. Njegove besede
tj
^ za
očetu oije so v vsem zaupali
bthetjU ^Uc^l danes odločilne, in Mirk.0 S° k;ar na mestu izvolili
Vei
■idika.
svojega glavnega po-
Ta čast in tako zaupanje je navdušilo mladeniča. Danes je še le postal pravi mož. Čutil se je novorojenega. Z bistrim pogledom in povzdignjenim glasom je govoril nato kmetom, kako jih bo branil in se zanje vojskoval. A ne samo zanje, tudi za njihove otroke in žene hoče darovati vse svoje moči in, če bo treba, tudi svoje življenje.
Nato so prisegli kmetje zvestobo in pokorščino svojemu voditelju, ta pa se jim je zaklel in zarotil, da jih ne zapusti tudi v naj večji nevarnosti.
Zdaj je zazvonilo sem od cerkve sv. Jakoba “angeljsko češče-nje” in kmetje so končali v pobožni molitvi zborovanje.
Sedmo poglavje
Mirno je tekel potem dan za dnevom. O Turkih ni bilo nič več slišati. Tudi ogleduhi, katere je odposlal Mirko na prežo, niso poročali ničesar. Vendar pa je vse prebivalce tlačila neka notranja slutnja. Milo jim je, kakor če se pridrevijo hudourni oblaki:	Vsa priroda potihne,
ptice se poskrijejo v svoja zatišja, domača, žival se potuhne v hlev, človek sam pa se zapre v božjem strahu v varni hram. Trenotek še, in po črnem nebu švigne blisk kakor goreča kača, grom zabobni, hiše se stresejo in ledene kaplje se vsujejo na bogato zemljo ter pokončajo v malo trenutkih ves up in nado ubogemu kmetu.
Tako je bilo pri srcu našim seljanom. Slutili so nekaj hudega, a nihče ni vedel, kaj bi bilo to.
Le Almira se je veselila nevihte., ki je pretila Rožni dolini. Težko in nemirno je pričakovala trenotka, ko si bo mogla ohladiti strasno srce. Od zadnjega, za njo in Mirka usodcpol-nega večera je vedno premišljala, kako bi uresničila svojo grožnjo in maščevanje.
“Ali kaj mi pomaga,” si je mislila dostikrat v svojih strastnih borbah, “če ugonobim Mirka? Njo, le njo, le Zalo moram spraviti s pota, če hočem sama uživati njeno srečo.”
Ta misel pa je bila kaj nevarna. Kako bi naj uničila Zaliko, da bi nihče ne vedel za njeno morilko? Tu ni mogla' vsa ženska bistroumnost pomagati Almiri.
S krvavečim srcem je gledala deklica, kako so se vršile na Miklovem in Serajnike vem domu priprave za ženitev. Od same jeze in strasti se je izogibala po dnevu ljudi, da ne zagleda kje Mirka in njegove neveste. V noči pa je posedala na vrtu, premišljala svojo usodo in ugibala, kako bi mogla preprečiti zvezo dveh ljubečih src.
V tem kratkem času jame deklica hujšati. Noči brez spanja in strašna slutnja, da je za vselej uničena njena sreča: vse to je Almiro tako potrlo, da je v kratkem ovenela, kakor nežna rožica, če jo popali slana črez noč. Rdečica z njenega lica se je umaknila mrtvaški bledobi. Oči so se udrle v globino ter zrle iz nje grozno in obupno, kakor da bi deklica, plavajoča na neizmernem morju, v hudem boju s strašnimi valovi iskala rešilne roke.
In ta rešilna roka se ji je tudi prikazala. Dva dni pred Mirkovo poroko je došel Almirin oče Tresoglav. Štirinajst dni ga ni bilo domov. Šel je bil po kupčiji na gornje Koroško. Zatorej ni vedel, kako hude boje je med tem bojevala njegova Almira. Osupnil je Tresoglav in strepe-tal, ko je zagledal hčerko. Skoro bi je ne bil spoznal. Tako se je bilo dekle v kratkem času izpre-menilo.
(Dalje prihodnjič)
J. PLESTENJAK:
rr
Kaj bomo danes jedli!"
V začetku tridesetih let je podobno }cot ‘Amerika doživljala težko gospodarsko krizo tudi Slovenija. Na tisoče ljudi je bilo brez dela in brez zaslužka, kljub temu pa je bilo treba živeti. Sledeči sestavek je črtica iz tistega časa. >— Ured.
“Kaj bomo pa danes jedli?” To je bil jutranji pozdrav. Vame so se zagrizle ženine oči, izpod odej so se pa stegale drobne roke, proseče kruha.
Pogledal sem v ženine oči. Bile so izmučene in vlažne; utrujenost je čepela tudi na trepalnicah. Njen glas je zadnje čase postal raskav in osoren, spominjajoč na glas kaznilniških nadzornic. Prevzel me je občutek, da se je večno vprašarij'e: “Kaj bomo danes jedli?” tako zagrizlo vanjo, da v njenem srcu ni več ostalo prostora za kako drugo misel.
Nisem mogel zdržati njenega pogleda. Stopil sem k oknu; najlepše poletno jutro. Spodaj pod bregom se šopiri mesto. Ulice so še prazne, le ropot mesarskih voz jih drami iz nočnega pokoja. Okna hiš so že zastrta in le iz nekaterih dimnikov se plazi dim. V teh hišah prav gotovo kuhajo dober zajtrk! Ljubljanica leno leži v strugi, kostanji ob njej se pa zde kot našopirjeni srednjeveški bojevniki.
Sonce je osvetilo Tivoli, Sv. Katarina je pogledala izza zelenja, Šmarna gora je kar zagorela v jutranjem zlatu, zadaj pa se blešči Šmarjetna gora in .Sv. Jošt ... joj . . .-in t&m na levo v senci jablan in'sliv je naša hiša in tam je moja mati. Sedajle je na vrtu, rožam priliva, s skrbno roko tehta stroke, se pogovarja s peso, vse pa prepleta njena molitev za nas vseh deset . . . Morda je njena molitev zame najiskrenejša, ker sem jo najbolj razočaral . . .
“Mama, ali boš skuhala kavo?” me je premotil otroški, plahi glas moje Vide.
“Nimam cikorije!” je skoraj zarenčala žena, ki je bila že bolna od misli za zajtrk.
“Skuhaj pa lipovca!” se je o-glasila Marija.
“Kje imam toliko sladkorja!”
“Bomo pa grenkega pili,” je zaključil Janez.
Tedaj je Vida švignila iz postelje, nalomila trsk, naložila in zakurila.
“Mamica, bom kar jaz skuhala!”
Žena je sedla na posteljo. Glava ji je bila težka, videl in čutil sem, da se ji dihanje spreminja v kratke sunke. Tako si duši jok, tako si kroti ploho očitkov in obtožb, ki se vsak dan kot vešče zaletavajo ob vprašanje: “Kaj bomo pa danes jedli?”
“Zame ni treba nič!” mi je
ušlo in sam nisem vedel, kako sem prišel do te misli. Morda je bilo skrito usmiljenje do o-trok, da bi dobili oslajen čaj, morda je bil to samo uporniški napuh, češ jaz živim lahko tudi brez zajtrka.
Otroci so me začudeno pogledali in žena je dvignila glavo.
“Čudno govoriš! Saj ne gre zate, za otroke gre!”
Tedaj pa me je zabolelo. Pomislil sem. Ko sem bil tak, kot so Vida, Marija in Janez, pam je mati vsak dan skuhala za zajtrk kaše in mleka. Ko sem hodil v šolo, je pozvonilo in smo po dva in dva romali v prostrano obednico. Samo seči je bilo treba v posodo in si napolnili skodelo in bil je zajtrk tu. Nikjer tistega strašnega vprašanja: “Kaj bomo pa danes jedli?”
In bilo me je sram. Vsi spomini na leta, ko sem res stradal, ko po tri dni nisem zaužil niti drobtine, so splahneli spričo o-trok, kaše, mleka in prostrane obednice. Dušo bi si raztrgal, da bi mogel zadušiti tisto vprašanje: “Kaj bomo danes jedli?”
“Saj so tudi drugi brezposelni, pa če si ne morejo dobiti službe, si vsaj poskrbe kako podporo. Ti pa nič in nič. Ali naj poginemo? Poglej, otroci so vsi mršavi, jaz se komaj vlečem, tebe je pa tudi že sama kost in koža,” se je razvnela žena. Meni pa se je vsaka beseda zabodla v srce kot žareča igla, in ne vem, kaj bi dal, da bi bila žena zamolčala to strašno resnico.
“Vsaj pisal bi, pa si še to o-pustil,” me je vščipnila. Zabolelo me je še bolj, kajti načrti so mi vreli po glavi in zdelo se mi je, da bi jih bilo vsaj nekaj dobrih. Toda kadar sem sedel k papirju, so se mi vse misli raz-begnile, vsi lepi stavki so mi skopneli in pred očmi je trepetalo samo vprašanje: “Kaj bomo danes jedli?” In kamor sem pogledal, mi je zrlo nasproti to vprašanje. Na nebotičniku je bilo napisano, na Krisperjev! hiši, na Dolinarjevi, celo s Šmarne gore in z Rožnika je gledalo.
Odpravil sem se zdoma.
“Kam pa spet?” je vprašala žena, toda že bolj umirjeno, skoraj ljubeznivo.
“V mesto. Morda se mi le posreči najti kakšen zaslužek,” sem se muzal, ne da bi se v duši oglasilo upanje.
“Za kosilo nimam ne krompirja, ne masti in ne moke,” je žena skoraj jecljala.
Spet: “Kaj bomo danes jedli?”
“Se bo že kaj dobilo, morda bo jutri bolje,” sem odgovoril.
Jutri! Beseda upanja, beseda sonca in smeha!
“Kaj bomo danes jedli?” Vprašanje, kaljeno v obupu, štirioglato bodalo, pošast, ki preži nate iz vseh kotov in ki gleda celo iz tvojih žepov.
Na vijugasti poti sem srečaval ženske. S polnimi košarami so se vračale s trga in zanje je bilo vprašanje: “Kaj bomo danes jedli?” samo stvar okusa in izbire.
Sonce je pripekalo, da so se poskrili kosi in sinice. Le vrabci, ti večno lačni potepuhi, so se lovili po prahu in brskali za drobtinami.
V mestu sem srečal prijatelja, ki ima službo nekje na deželi. Dišal je po polju, po žitu, po stezah, smrekovih ograjah in samo zdravje ga je bilo.
“No, kako . pa tebi?” me je t>-; govoril.
sli, ki naj bi jih izoblikoval v genljivo prošnjo. Ko pa sem se stavil pred vrati, mi je upadel pogum. Sam nisem vedel, kdaj in kako sem se znašel na ulici.
Tisto opoldne nisem šel domov. Taval sem kot obstreljen ptič iz ulice v ulico brez cilja in misli, z menoj je hodilo samo vprašanje: “Kaj bomo danes jedli?”
Pozno popoldne sem se vračal. Bil sem izmučen in prazen in s težavo sem lezel v hrib. Vijugasta pot se mi je zdela še daljša kot prvič, ko sem moral po tem klancu v veliko starinsko hišo.	i
Na vrhu sem se oddahnil. V kantini je nekdo brenkal na tamburico. Na klopeh pod ko-, stanji so sedele ženice ter obirale svoje sosede in svoje prijateljice, po pesku so se valjali umazani otroci, nad streho so pa krožili golobi.
Dvorišče je bilo prazno, le raz-! trgano perilo je frfotalo na vr-
“Že gre,” sem se mu nasmeh- veh in razodevalo nil in mu stisnil roko. Pa komaj lastnikov.
siromaštvo
sem jo umaknil, me je že zbodlo: “Kaj bomo danes jedli?”
“Kaj pišeš?”
“Pač! Sedaj pripravljam večje delo. Morda se mi posreči prikazati razvalino kmetske družine.” Nisem še dobro izgovoril, sem že občutil stud nad lažjo in nekaj mi je reklo, — bilo je vprašanje: “Kaj bomo danes jedli?” — piši o razvalinah lačne družine iz mesta!
“To me pa zanima. Stopiva
“Kje pa je viteška dvorana?” me je ogovorila mlada, lepa in bogato napravljena gospa. Z njo je bila tudi spremljevalka, prav tako mlada in lepa, in prav tako bogato oblečena. Gospa me je ogovorila v srbohrvaščini, vendar taki, da sem spoznal, da je gospa že delj časa med Slovenci.
In sem ji moral razlagati zgodovino te velike hiše, o ljudeh in težavah teh ljudi.
“Mnogo sem slišala o viteški
na vrček pive. Kar vroče mi je, dvorani. Ali me ne bi mogli spre-
čeprav sem vajen sonca,” me je povabil prijatelj.
Zarezala sva v senco kostanjev in srebala mrzlo tekočino. Na dolgo in široko sem moral razlagati prijatelju o družini s hribov. Vrček za vrčkom sva praznila. Prijatelj je bil dobre volje in kar srečen, da sva se našla.
“Čisto malenkostne opravke imam v mestu in res bi se dolgočasil, da bi ne trčil nate,” mi je zatrjeval, mene pa je iz vseh kotov strašilo: “Kaj bomo danes jedli?”
meniti tja? Ne bi šla rada sama in tudi jezika ne znam toliko, da bi se mogla z ljudmi poraz-govoriti.”
“Prosim, prosim,” sem se ji ponudil.
Previdno je stopala za menoj, kajti stopnice, ki se vlečejo v to dvorano, so temne. Sredi stopnic, kamor že udarja medla svetloba, se je ustavila. Od tam je namreč “najlepši razgled” na grad, kjer utripljejo življenja viteško dvorano, na sedem pre-sedmih družin. Nad pregradami leži smrdljiv zrak, drobna, prav
Ko sva se poslovila, sem imel, pod stropom vzidana okna so
že na jeziku prošnjo: “Prijatelj, doma bi moji radi jedli, pa nimam, da bi jim dal . . .” toda besede so se v grlu zadušile in molče sem segel prijatelju v roko in sva šla, on po široki cesti, kjer se je asfalt od vročine kar topil, jaz sem pa zavil v tesno ulico, da bi me kdo ne srečal. Zdelo se mi je, da bi mogel že z mojega obraza brati: “Kaj bomo danes jedli?”
Krenil sem v temačno hišo, kjer stanuje prijatelj, ki bi mi lahko in rad pomagal. Kot tat sem se splazil po starinskih, vi-
zamrežena.
Lepa gospa se je kar prestrašila. Toda vse sem ji moral pojasniti in končno sem jo moral peljati tudi v pregrade. Povsod sem potrkal, kot se spodobi in vselej je iz vsake kajbice pogledal začuden obraz izsušene ženice. Lepo gospo je kar mraz spreletaval. V njenih očeh sem videl skrito solzo. Vsa vprašanja sem moral tolmačiti, prav tako odgovore. Pobledela je, potem pa segla v denarnico in delila srebrne novce. Nič ni štela in nič se ni pomišljala. Tako sva šla od
jugastih stopnicah in zbiral mi-1 kajbice do kajbice in le še dvo-
je, troje srebrnih novcev je o-stalo lepi gospe.
Molče smo zapustili dvorano. Za nami so zrle presenečene ženice in stiskale v rokah srebrne novce.
Na dvorišču je lepa gospa spet spregovorila.
“Sedaj pa verujem v bedo!” Glas ji ni bil nič tako zveneč kot prej. Njena spremljevalka je molčala.
“Kje pa vi stanujete?” “Zgoraj!”
“Tam pa imate zrak in sonce,” je zatrdila prepričevalno.
“Da!” In tedaj je spet stalo pred menoj vprašanje: “Kaj bomo danes jedli?” — “Zrak in sonce, sonce in zrak,” je nekaj odgovarjalo.
Lepa gospa se mi je zahvalila in mi ponudila čudežno lepo roko. Poklonil sem se kot omamljen in tedaj gospe že ni bilo več. V roki me je pa kar pekel dvajsetdinarski srebrnik.
“Danes bomo jedli!” sem skoraj zakričal v stanovanje, vrgel srebrnik na mizo, da je milo zapel in se zakotalil po tleh. Vsi, Vida, Marija in Janez so planili nanj in ženi so se za spoznanje nasmehnile oči.
In tisti dan in drugi dan smo jedli in je bil praznik med tesnimi stenami.
Tretji dan so me pa ovadili, ker sem dobri gospe razkazoval beraštvo.
Agnew najbolj uspešen
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik S. T. Agnew je haj-aolj uspešen govornik na večerjah in zborovanjih republikanske stranke, na katerih zbirajo denar za strankine potrebe, v glavnem seveda za volivno borbo.
V preteklosti je bil v tem pogledu najuspešnejši in najbolj zaželjeni govornik kalifornijski guverner R. Reagan. Sedaj je na prvem mestu Spiro T. Agnew.
MALI OGLASI
Naprodaj
Enodružinska hiša naprodaj, da se uredi zapuščina, v okolici E. 185 St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612. _______________ (x)
Ugodno naprodaj
Dobro vpeljana slovenska slaščičarna in zajtrkovalnica sredi st. clairske naselbine je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite 361-8424.	(75)
Lastnik prodaja hišo
V Euclidu, 4-sobni bungalov, nezgotovljeno zgoraj, blizu šol in transportacij, preproge, zavese, sežigalnik, aluminijasta vetrna vrata, vetrna okna iz sekvoje-vega lesa, 2 in pol garaži, cena $24.500. Po želji: hladilnik, pral-nik, sušilnik, air-conditioner. Kličite po 7. uri zvečer ali ob sobotah 731-7330.
-(72)
Stanovanje išče
Starejša slovenska vdova išče dve, tri, ali eno veliko neopremljeno sobo v okolici sv. Kristine, ali E. 185 St. pri Neff Rd. Kličite 391-8891.	—(69)
RUSKA ŠOLA — Madame Messer, posebna zastopnica sovjetskega ininistrstva za kulturo, .poučuje v Manili na Filipinih balet. Sama je učenka ruske baletne šole in članica Bolsoj baleta,
Vdova prodaja
dobro ohranjeno 4-družinsko hišo s 4 garažami in posameznimi plinskimi ogrevi, na E. 66 St. Kličite: 481-5212.
(73)
Ranč hiša naprodaj
Hiša s 3 spalnicami, velika jedilnica, velika kuhinja, nove preproge, sanitas tapete, posebne draperije, vsa podkletena, dvojna priključena garaža, zadaj terasa, stara samo SVz leta. $30,900. Kličite po 6. uri 946-8059.
(73)
Sobo išče
S,am§ka ženska, 50 let, išče opremljeno sobo s priv. kuhinjo ali manjše opremljeno stanovanje, v st. clairski okolici. Kličite 431-8300 od 8. zj. do 5. pop. od petka do pon. in vprašajte za Mrs. j Klein.	(71)
1
AMERIŠKA TV5M0VTNA,

“Ali je govoril resno, ali se je šalil? Grenak je; Bog vedi, kaj vse je doživel!” je premišljeval Kačur. “Hudoben človek ni in tudi nesrečen ne more biti; predebel je in jed mu gre v slast!’
“Zdaj pa le gor!” je zaklical v krčmo postiljon, dolg, koščen, rdečenos starec.
“To je naš novi učitelj!” je predstavil zdravnik Kačurja. Postiljon se je ozrl postrani nanj in ga je premeril z urnim, strogim pogledom.
“Mlad je še gospod, in majhen je! Zmerom sem rekel, da bi učitelj ne smel biti mlad in tudi majhen ne!”
Zdravnik in učitelj sta zlezla v voz, ki je bil tesan, nizek in ves zapažen z zaboji in zavoji. Postiljon je švrknil po konjih, voz se je zazibal ni je zaškripal; Kačur je odprl okno in je gledal
z veselim srcem po rosni jutranji pokrajini.
Pot se je vila ob strmih, gozdnatih holmih, na desno pa se je razprostirala ravan; megle, dolge in tanke, kakor pajčolani, so se vlačile leno po njej, raztrgale so se časih in zasvetila so se polja, prikazalo se je nebo. časih se je vzdignil nenadoma iz megle, sredi gladke ravni, visok jagned in je takoj utonil. Prikazala se je vas ob poti, dvoje, troje hiš; Kačurju so se zdele nenavadno bele in prazniške.
“Tako lepih vasi še nisem videl; hiše se svetijo kakor v nedeljo, če sije solnce in zvoni k večernicam!”
Zdravnik se je ozrl zlovoljno.
“Videli jih .boste čez mesec dni ali dva in tako umazane bodo, kakor so vse na svetu!”
“Bog mu odpusti črnogledje!”
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE	MALE HELP
OAK PARK — N.W. Brk. town-house by owner. 2 bdrm., lb> ba panld. rec. rm. Cent air. cond. Cptg. $26,000. 5% mtge.	822-0147
(69)
FRANKLIN PARK — By Owner 6 rm. brk. bungalow. 2 ba. full bsmt., w-knotty pine, cent, air cond. $36,000.	678-6416 aft. 4 p.m.
(69)
CICERO — Brk. 2 flat,
6 & 3 rms., income from 3 rms. $125 mo. Low taxes. $25,900.
Call owner 863-6454
(70)
MAINTENANCE MECHANICS
Overhaul, repair and adjust existing plant equipment.
GENERAL SHOP OPENINGS
Chemical Equipment Operators Material Handlers, etc.
Apply in Person Monday thru Friday 9 A.M. to 3 P.M.
Top wages and all benefits including profit sharing paid for.
NALCO
CHEMICAL CO.
6216 West 66th Place Chicago, Illinois
Equal Opportunity Employer
(69)
FAR NORTH — Nr. St. Gertrude's, lake and trans. 4 bdrm. home. New 220 wiring. New gas ht. In the 20’s 333-0161
BUSINESS OPPORTUNITY
2 STORY BRICK BLDG. —
BY OWNER — WITH TAVERN Deluxe fully equipped with 2 apts. Good income and good N. West loc. Illness forces sale.
Call	GL 3-1462
(70)
DigY CLEANERS — Profitable dry cleaning bus. in growing S. W. sub. Owner retiring. $40,000 annual sales and increasing. Compl. eqptd. $12:000 down, terms to qualified buj»er. Owner 636-5685.
(70)
HOUSEHOLD HELP
GIRL or WOMAN to baby sit. Three child. 6 days wk., 5:30 a.m. to 3 p.m.	289-5937
(69)
GENERAL HOUSEWORK Experienced. 2 days wk. N.W. Nr, Transportation. Ref.
Call OR 4-8160
(69)
COMPANION — Lite hswk., cook, 5 days, stay 7 nites. For Widow. Salary. Call AU 7-7686 or 262-0297
(69)
HELP IVANTED
PHYSICAL THERAPIST
Full time permanent position available immediately for staff physical therapist to become associated with our large expanding hospital. New graduate considered. Excellent salary, above average benefits. Call collect Monday through Friday 9 A.M. - 5 P.M. 513-872-3343 or write
Personnel Office
3224 Burnet Ave., Cincinnati, Ohio 45229
JEWISH HOSPITAL
Cincinnati, Ohio
se jo nasmehnil Kačur, “če bi j bil vražen, bi mislil, da mi ga je bil sam Bog poslal na pot kakor hudi zdelo!”
Voz je prišel mimo starinskega gradu; na obeh straneh gradu se je razprostiral velik vrt; ob vrtu je šumela voda, peneča in prščeča se je izvila izpod visoke skale nad cesto; tik poti je stala pod košatim kostanjem odprta lopa, bršljan je zastiral okna in je visel nad durmi; v lopi je sedelo mlado dekle v rdeči bluzi, okrenilo se je in Kačur je videl, kakor v hipnem snu, bel obraz in dvoje črnih, velikih oči. Od starinskega grada se je vzdignila jata kričečih ptic, voz se je zibal dalje in odprla se je svobodna, prostrana ravan.
Kačur je zavzdihnil.
“To je Bistra!” je pripovedoval zdravnik. “Skoro bi človek rekel, da je lepa vas. Ampak če se ne mislite ženiti, in rekel sem Vam že, da ni potreba, tedaj nikar ne hodite sem!”
“Kaj je toliko lepih deklet tukaj?”
“Silno!”
Kačur je mislil na starinski grad, na odprto lopo, na bršljan in na rdečo bluzo in mehko mu je bilo pri srcu.
Voz je zavil na široko belo cesto; tiha, zelena voda, pol skrita pod starimi vrbami, se je prikazala ob poti. Solnce je zasijalo izza megle in v živem svežem blesku se je zasvetilo Zapolje onstran reke, pod daljnim holmom. Malo mestece, vasi podobno, je stremilo iz polja, iz ravni, na položna brda; in više, visoko pod nebom, v ogromnem tihem polukrogu, so gledali v ravan visoki gozdovi.
“Tam je Zapolje!” se je ozrl zdravnik malomarno in je pokazal z mezincem.
Kačur je molčal in strmel. Ob lepoti, ki so jo gledale njegove oči, so se vzpele njegove misli, že prej visoke in vesele, do neba; in vztrepetal je v >prazniškem
VEČER NARODNIH
m
UMETNIH PLESOV
KRES v soboto, 25. aprila ob 7:30 v SND na St. Clair Ave.
pričakovanju, čutil je, kako je zrasla njegova moč, kako se je napelo v njem življenje, bujno cvetoče, glasno šumeče v prihodnost.
Debeli zdravnik je videl njegova zardela lica in njegove žareče oči in mu je položil roko na ramo.
“Mladi gospod, nikar se ne jezite, če so bili moji nauki nekoliko preprosti. Ampak verjemite; da so bili pošteni in da bi Vam nič ne škodovalo, če bi se ravnali po njih. Zdaj vidim, na obrazu Vam poznam, da se ne boste ravnali po njih. Zato Vam rečem to-le: skrbite zase, najprej in zmerom zase, drugi bodo že opravili po svoje. In če mislite, da morate na vsak način pomagati svojemu bližnjemu, tedaj mu pomagajte brez trušča in brez slovesnosti; manj Vam bo škodovalo. Jaz sem se peljal snoči, o polnoči, ves zaspan in naboden, v strahovitem kolese-Iju na Rakitno, da bi zdravil tam žensko, gostačo, ki je zbolela brez potrebe. Sredi pota, na strmici, se je koleselj polomil in jaz sem se potikal po krčmah in se vozim zdaj s pošto. To sem Vam povedal zato, ker bi komu drugemu ne smel povedati: izgubil bi ugled in spoštovanje. Tudi jaz sem hodil nekoč po taborih, prijatelj, in sem govoril o pravicah slovenskega naroda. Ampak takrat sem bil mlajši in zdaj vem, da vse tisto delovanje ni zaleglo ne meni in ne drugim niti toliko, kakor tale moja današnja vožnja. — Doma sva, gospod! In če Vam bo kdaj kaj hudega, stopite lahko k meni. Vesel Vas bom!”
Voz je stal pred poštno gostilnico, novo, svetlo pobeljeno, enonadstropno hišo; onkraj ceste je stala stara pošta, temno, neprijazno poslopje; pod pošto je tekla voda, tiha in široka, vrbe so se klanjale vanjo. Zdravnik je stisnil Kačuru roko in se je napotil po cesti s težkimi, trdimi koraki, visok in plečat, nekoliko upognjen.
Kačur je stopil v gostilnico. Sedel je. k oknu in je gledal na cesto, po trgu, navzgor, proti beli ..podružnici, ki seje svetila pod klancem; in nad klancem solnčen holm in mlado drevje, ki je bilo še vse zeleno, in na vrhu druga podružnica, bela cerkev, vsa goreča v jutranjem solncu. Na cesti je videl ljudi, uradnike, kmete, delavce in zdelo se mu je, da bi živel z njimi vsemi prijazno in prija-
teljski, zakaj nobenega zoprnega, ne zlovoljnega obraza ni ugledal.
“Zdaj se pričenja resnično življenje!” je pomislil. “Zdaj je potreba, da ustvarim, kar sem zamislil!”
Slovesno mu je bilo pri srcu m domislil se je, da je bilo tako cisto in upanja polno njegovo srce ob prvem svetem obhajilu.
“Bodi v božjem imenu!” je izpregovoril skoro naglas in ni reč mislil ne na debelega zdravnika, ne na njegove nauke.
“Ali imate kakšno izbo v hiši?” je prašal okroglo krčmarico.
“Imamo gospod, ampak Jezus Marija, ravno snoči je prišla iz Trsta neka ženska — lepa je, in kako oblečena, gospod! Saj jo boste videli, ko pojde skozi vežo.
V BLAG SPOMIN
OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Perovsek
ki je umrl 8. aprila 1964.
Šest let je že minulo, kar Te več med nami ni.
Srca naša so otožna, pogrešamo Te vsi.
Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bila v duhu tam, kjer je zdaj Tvpj dom hladan, spominjam se Te noč in dan.
Le spomini so ostali, ne more nihče jih odvžet in ko me bodo pokopali, se bova onkraj vid’la spet.
žalujoči:
ROSE PEROVSEK, soproga ROSE KOSKOVICS, hči JOSEPH, zet ROSEMARY, por. WITTREICH, vnukinja JOSEPH in ROBERT KOSKOVICS, vnuka
Cleveland, O., 8. aprila 1970.
MODERNA CESTA V MODERNEM MESTU — Slika kaže del mesta Osake na Japonskem, kjer imajo letos prvo svetovno razstav o v Aziji.
In neki gospod jc prišel za njo, Bog vedi odkod, tukaj ga nobeden ne pozna—”
“Kaj pa je z izbo?”
“Imamo še eno, ampak tam spi naš Tone, kadar pride domov.”
(Dalje prihodnjič)
..-.....----------
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj en teden pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava
^ --------- ---------------- ----------—...........^



gjjggyBj	|gggg
KK AMERIŠKA DOMOVINA
gasi	:	Jap—
mmm m?® smm	f&m &mm	mm

bi morala biti
vsaki slovenski hiši mwimm
raiSHHKB
fcMEfeSffi
mmmm
mnsM«
UNHBKBI
m	v&m mm wm,	sas« mm mm smr m
mm ss«	'mm mm	mmji	imm
mm srn®	mm. rasa ■
V BLIŽINI VARNEGA BREGA — Saipana sta se umaknila k bregu reke, ko plove po njeni sredi večja vojaška prevozna ladja proti Saigonu, glavnemu mestu Južnega Vietnama.
NI GA STRAH — Fantiča na sliki ni strah pred volkom. Ta je eden izmed 20 volkov, ki jih ima na svojem posestvu John Harris iz Haywarda v Kaliforniji, vnet zaščitnik divjih živali.