VESTNIK ^mttmttntmmtnummHmmummutummHMnttnMnHHnt^s Požfni urad 9020 Ceiovec E Veriag$po$famf 9020 Kiagenfurl š tzhaja v Ceiovcu E Er:cheinung:ort Kiagenfurl Pozamezni izvod 3 žiiinge E mezečna naročnina 12 žiiingov = 5 ceioietna naročnina 120 Hiingov E P. b. b. ^inmtmmnummmtnumttHHHttHmmHmntummmnmHnS LETNIK XXX!!. CELOVEC, PETEK, 23. DECEMBER 1977 ŠTEV. 51 (1845) Kako do!go šo bomo koroški Stovenci čakati na sprejemanje stovenske tetevizije H Kako dolgo bodo pristojni dejavniki v Avstriji še zavlačevali in preprečevali, da bi bila koroškim Slovencem zagotovljena možnost nemotenega sprejemanja programov slovenske televizije? H) Kako dolgo se bodo merodajni činitelji v Sloveniji še pustiti .vleči za nos" od vseh tistih na Koroškem in v Avstriji, ki si sproti izmišljajo vedno nove .tehnične" vzroke, za katerimi potem skrivajo svoje v resnici le politične namene, ki jih zasledujejo, ko skušajo na Karavankah znova postavljati železno zaveso? Taka in podobna vprašanja se vsiljujejo, ko moramo ugotoviti, da V zaključnem delu letošnjega zasedanja glavne skupščine OZN so izglasovali celo vrsto resolucij, ki se nanašajo na razna aktualna vprašanja današnjega sveta ter bodo sprejeti sklepi služili pri nadaljnjem obravnavanju in reševanju teh problemov. Visoko priznanje koroškim partizanom V tjubtjanskem Domu Jugostovanske !jud:ke armade je bita v ponedetjek posebna stovesnost, na kateri sta po-veijnik ijubijanskega armadnega območja generaipoikovnik Franc Tavčar-Rok in predsednik repubiiškega odbora Zveze združenj borcev MOV Siove-nije narodni heroj Rudoif Janko sprejeta predstavnike štirih nekdanjih partizanskih grupacij ter jim izročita visoka odiikovanja. Koroška grupa odredov, ki jo je zastopa) predsednik Zveze koroških partizanov, je prejeta red partizanske zvezde z ziatim vencem; enako odiiko-vanje je dobii Cankarjev batatjon, Rriško-beneški odred je bit odtikovan z redom bratstva in enotnosti z zta-ttm vencem. Kamniški batatjon pa z redom zastug za narod z ztato zvezdo. Legendarnim partizanskim borbenim grupacijam čestitamo k visokim odii-kovanjem, posebej seveda še Koroški grupt odredov, katere edintce so se med zadnjo vojno junaško borite proti fašizmu ztasti tudi na naš) koroški zemtjt. se problem sprejemanja slovenske televizije na južnem Koroškem kljub večletnim prizadevanjem očitno še vedno ni premaknil z mrtve točke. Letos spomladi je končno izgledalo, da je načelno že vse rešeno in da gre le še za neke formalnosti, ki pa ne bodo več vplivale na rešitev vprašanja. V tem smislu je bilo tudi razumeti gradnjo pretvornika na Peči, ki bi po tedanjih napovedih moral že zdavnaj obratovati. Kljub vsemu temu pa se je zadeva znova .zataknila", in to baje celo po tehnični plati. Zato so bile pred meseci izvedene ustrezne meritve, ki naj bi pokazale, kako je v resnici s tehnično platjo zadeve. Velik poudarek so dali v Združenih narodih tudi boju proti apartheidu, to je proti rasizmu in politiki rasne diskriminacije. V ta namen je glavna skupščina OZN soglasno sprejela sklep, da se leto 1978, začenši z 21. marcem, razglasi za „mednarod-no leto boja proti apartheidu". Prav tako pa spada v ta okvir sveženj 14 resolucij, v katerih konkretno obsoja politiko apartheida v Južnoafriški uniji. V tem sklopu je gotovo posebnega pomena resolucija, ki podpira boj črnega prebivalstva Južnoafriške republike za uresničitev njegovih neodtujljivih pravic .z vsemi dostopnimi in primernimi sredstvi, vštevši oborožen boj", medtem ko druga resolucija obsoja tiste države, ki kljub večkratni obsodbi rasistične politike še vedno sodelujejo z rasističnim režimom v Južnoafriški uniji. Med državami, ki kljub sklepom in pozivom Združenih narodov Še niso pretrgale stikov z rasisti, je tudi Avstrija, ki si s tem gotovo ne izstavlja ravno najlepšega spričevala. Sicer pa se miselnost, ki narekuje takšen odnos do rasističnega režima v Afriki, manifestira — seveda v drugačnih pogojih in spremenjenih oblikah — tudi v odnosu do narodnostnih manjšin doma. Kajti tudi manjšinam sovražna politika sodi v sklop rasizma in rasne diskrimnacije. In zaradi take politike se je Avstrija že ponovno znašla na zatožni klopi — tudi pred forumi OZN. Toda na rezultate teh meritev še vedno čakamo — čakamo že dolge tedne in celo mesece, čeprav bi jih po zagotovilih jugoslovanskih strokovnjakov lahko dobili že pol dneva po opravljenih meritvah. Torej je samo ena možnost: ali so avstrijski strokovnjaki nesposobni (česar ne moremo verjeti), ali pa so dobljeni rezultati takšni, da jih nočejo objaviti, ker bi se sicer porušila celotna skrbno pripravljena argumentacija o .vzrokih tehnične narave". Tako se vedno bolj utrjuje prepričanje, da se za odklonilnim stališčem avstrijske strani skrivajo povsem drugačni vzroki in nameni: da ne gre za tehnične vzroke, temveč za politične namene. To pa seveda postavlja Avstrijo in njeno ravnanje v zelo slabo luč. Kajti preprečevanje nemotenega sprejemanja slovenske televizije pomeni v primeru koroških Slovencev nadaljnje pospeševanje germanizacije in raznarodovanja potom samo nemških TV oddaj; pomeni pa tudi očitno kršenje obveznosti v smislu sklepne listine helsinške konference, in sicer tako glede pospeševanja manjšin kakor tudi glede svobodnega pretakanja informacij. Zato je enako kot glede člena 7 državne pogodbe tudi v tem vprašanju treba nedvoumno ugotoviti, da Avstrija ne spoštuje svojih pogodbenih obveznosti ter zavestno krši mednarodne sporazume! Skupna seja obeh odborov ZSO Nadzorni !n Upravni odbor Zveze dovenskih organizacij na Koroškem :!a imeia v sredo 21. decembra 1977 na sedežu ZSO v Cetovcu skupno sejo, na kafer! sfa pregiedaia trenutni narodno-poiitični poiožaj ter oceni)a deio in posamezne akcije v minui) dobi. V izčrpni razpravi sta odbora zavzeta staiišče k posameznim perečim vprašanjem ter daia pobude in začrtata smernice za deio v ietu 1978. SKLEP ZDRUŽEN!H NARODOV: )97S - mednarodno leto boja proti apartheidu UREDNIŠTVO VESTNtK ""AVA ZdJovoljne praznike m mnogo nspekov v novem /etn vsem krilcem, naročnico?/; ;'n sotrnjnlkom NAŠA tSKRENA ŽELJA: zzc pet mir V Jnek okoli .praznika mlrn" človek pr: svojlk razmišljanji/? najno prlJe Jo vprašanja, kaj je pravzaprav klstvo vse/: tlstlk vole:/ In že/;, k! jlk v tem čas;: !zmen;amo meJ soroJnlkl, pr/jafe/;; /n znane;. TJen Jragema želimo srečo, zdravje, nspek. Želimo to osebno, želimo pa to predvsem tnJ! v širšem pogleJn.- t/a k; se /7ar?noMZČHo razvZja/o življenje v Jražlnl, v Ježe!;' In Jržav;', pa ta J! v širnem sveta. Prvi Zn glavni pogoj za to pa je krez dvorna — mir/ Koroški Slovenc! smo za mir v