Št. 69.
V (lorici, v soliolo <iw 2!>. avgusta 1903.
Letnik V.
l/haja vh.i    torck  in soltolo ob
II. in i |>ivilj)oliliit' /.a mcsto Iit ot< .'i. uri
I up. /.;i ilcZi'li) Ako |i;ul»' n.i la iJinvit
pra/.nik uiilf il;ui prejob li. zvotVr. St;tm*
po pti^ti prt'jcni.iii ali v (iiirici mm ilom
poSiljan rt'lulctiMi K \, pollt'tno 4 Kin
ßetrllKno 2 K. I'rmhijasi' v (Jnrin v to-
bakarnaii Schwarz v Šolskih ulira.li.
.1 i11 11" r s i t/. v NuiiMvib ulica.1) in Kf
ban na  VerdijcvtMii tckališču p<> 8 vin.
GORICA
</.jiitranj(j izriuiijc
rretlnl&tvo in upravništvu  '<f
naliajala   v   <\ urnd m   i i a k & r i  i»,
ulna Wtturim  h   At. 9
UupiSH je nusloviti na uredni.Mvo,
'Hil&Hf in naročninu pa na upravmitvu
»Gone»*«. Oglasi ** računijo po petit-
vrtitati in sii-'-r aku »e tiskajo 1-kiat p<>
\'i vin, 2-krat pit 10 vin , 3-krat ji.»
8 vin. Ako se \»*čkrat tiskajo, raču
nijo \tn pu pogodbi.
Izdiijatelj in ud^i.vorni  uiednik Josip  Maru&ič.
Tiska  „Narodna tiskarna" toiJ^ov. J. MaruAič).
Oböni zbor
„Krojaške zadruge"
v Gorici.
(Dalje.)
P o g o d b a
katera se je sklenila danasiijetya due
tned „Cenlralno posojilnico" ii. „Kro-
jaško zadrugo", ube registrovaiu zadrugi
v Gorici z oniejeno zavezo. -- Najprej
se omeni. da je „Ceiitralna posojilnica"
zadobila proti „Krojaški z.'idrugi" pri
tuk. c. kr. okrožneni sodišču u) razsodba
z due ¦'). februvarja 1903 opr. St. Cg.
1 17/3 l, h) meiijiško plačilno povelje z
due 5. februvarja 1903 opr. št. C\v.
fil 3/1 in c) inenjiško plačilno povelje
z due 19. marca 1903 opr. St. Cw.
124/3/1, s katerimi je bila „Krojaška
zadruga" obsojena plačati „Centralni
posojilnici" zneske ad a) 41227 K 80 li s
ö"/u obrestmi.od 1. januvarja 1903 naprej
in pravdnimi stroški 63 K 20 h; ad l>)
1047 K 80 li s 6% obrestmi od 31. ja-
nuvarja 1903., 10GG K 73 li s ü% obre-
stmi od 4. februvarja 1903. in 1574 K
86 li s 6% obrestmi od 4. februvarja
1903. naprej ter pravdnimi stroški 15 K
82 h in ad <¦)
33000 K — h s G11.;, obr. od 2G. febr. 1903
30000 „ — „       „     ......       „
G49 „ 79 „       „     „          „       „       „
1497 ,, 19 „        „     „          3      „       „
1971   „ - „       „     „          (,       „       „
1855 „ 39 ,.....          1
406 „ 85 „       „     „          „       „       „
1000 „ - „       „     „          G      „       „
in pravdnimi   stroški 53 K 26 h;   dalje
da je „Centralna posojilnica" v izterjavo
teh zneskov s prip.   proti   „Krojaški za-
drugi"   predlagala   izvršilo   po  rubežni,
prisilni upravi  in  prodaji  vsega štactm-
skega blaga   in   pohištva   „Krojaške za-
druge"; da je bila vsled tega s sklepoma
c. kr. okrajnega sodišča goriškega z dne
16. aprila  1903 opr.  St. E. 704,2 2 in z
due 22. aprila 1903  opr.   št. E. 762 3 2
düvoljeim prisilna dražba   vsega štacun-
skega   blaga   in pohištva,   ter  da je bil
dražbeni narok določen na dan 6. maja
1903; da se   je na   predlog   „Centraine
posojilnice"   pred   dražbeuiui   narokom
izvršila   c e n i t e v   vsega   zarubljenega
blaga   in   pohištva   „Krojaške zadruge",
ter da je bilo isto cenjeno na 44030 K;
da je na   podlagi te cenitve „Centralna
posojilnica"   v  zrnislu $ 271   i.   r.   izja-
vila,   da   je   pripravljena    prevzeti   vse
zarubljeno blago in   pohištvo „Krojaške
zadruge"  za   znesek 55042 K, ter da je
c- kr. okrajno sodišče goriš':o s sklepom
z dne 2. maja 1903   opr. št.  E. 704/0/5
*a   predlog   po   poprejšnjem   zašlišarju
Predsednika „Krojaške zadruge" odobrilo
111  ker je   lastniuska  pravicu   do  zaru-
bljenega   blaga   in   pohištva   prešla   na
»Centralno    posojilnico",   izvršilno   po-
stopanje, dovoljeno s sklepoma 8. aprila
1903 opr. št. E. 704/3/1 in 16. aprila 1903
^pr. E. 762/3/1 ustavilo. -
^er Pa „Centralna posojilnica" ni
imela nikoli drugega namena, nego da
reši „Krojaško zadrugo" gospodarskega
poloma in konkurza, kar je bil edini
nagib, da je za isto plaeala vse upnike
in prevzela njili tirjatve, in ker se zapri-
fet0 del° da ko'^ati le z nadaljevanjem
trgovme v „Krojaški zadrugi", je „Cen-
tralna posojiinica" se odločila svoje
blago še nadalje pustiti v prostorih „Kro-
Jaške zadruge" in je razpečavati pod
njenjm imenom, pa za svoj račun.
Vse to predpostavljeno, določileso
8e sledeče točke:
C 1 e n I. „Centraliia posojilnica"
prepušča, pridržuje si lastninsko pravico,
vse blago, ki ga je v izvršilu E 704 3
prevzela za znesek K 55.042 in ki je v
tern, kakor tudi v izvršilu E 762 3 za-
rubljeno in cenjeno, ..Krojaški zadrugi"
kot hraniteljici, da je sme pod svojo
fir;no, pa za raihm „Centralne posojilnice"
v dosedaniili prostorih ..üoriske ljudske
posojilnice1' v Gosposki ulici razpečavati.
„Kroja^ka zadruga" izrecno priznava, da
jej ne pristoja nikaka lastninska pravica
ali posest niti do štacunskega blaga, niti
do štacunskega pohištva, katero po-
sk'dnje sprejema samo v rabo proti vsa-
kočasriemu preklicu.
Č 1 e ii II. Ker se trgoviua ne more
uspesno nadaljevati, ne da bi se ne di,
kupovalo potrebnega in priuiernega blaga,
skrbela bo „Centralna posojilihca" za
dotična uakupovanja. Naročila se bodo
izvrševala sicer pod imenom ,,Krojaške
zadruge", ali izrecuo le za račun „Cen-
tralne posojilnice", katera si izrecno pri-
držuje lastninsko pravico in posest tudi
do onega blaga, kar „Krojaška zadruga"
tudi izrecno priznava. Naročevati blago
bo imela pravico edino le „Centralna
posojilnica", kakor bo imela dolžnost
dotično blago tudi sama plačevati.
Člen III. Razpečavanje štacunskega
blaga se bo vršilo po iiačinu, ki ga določi
„Centralna posojilnica", ne da bi v tern
pogledu imela ^„Krojaška zadruga" pra-
vico prigovarjanja. — Skupilo je last
„Centralne posojilnice" ler se ima po
zaključenju prodajalnice in dnevnega ra-
čuna vsak dan sproti oddati blagajni
„Centralne posojilnice".
Č 1 e n IV. Dosedanji kakor tudi
pribodnji uslužbenci „Krojaške zadruge"
•.^tanejo, dokler bo ta pogodba trajala,
samo formalno v službi „Krojaške za-
druge" in bodo kakor taki opravljali
svoje posle v prodajalnici ali zunaj nje,
toda nameščala in plačevala jili bo dokler
bo pogodba trajala, „Centralna posojil-
nica", ki si pridržuje pravico odlocevati,
kdo se ima v službo sprejeti, kdo odpu-
stiti, pod kakimi pogoji se imajo mezdne
ali druge pogodbe z uslužbenci sklepati,
sploh urejevati pravno razmerje usluž-
bencev. — Tudi to kar se tiče notra-
njega ali zunanjega poslovanja usluž-
bencev, ima edino „Centralna posojil-
nica ' določevati. — Določitev nakupnih
in prodajnih cen je stvar poslovodstva,
ua katero ninia „Krojaška zadruga" ui-
kakega uplivanja.
Č 1 e u V. „Krojaška zadruga" je
obvezana, ostati v dosedanjih prostorih
gorii.ke ljudske posojilnice v Gosposki
ulici, kolikor časa mogoče; vezana je
vsled tega tudi storiti vse po zakouu
dopustne korake v dosego zavarovanja
svojih najemninskih pravic, ki so bile
prvotno ustanovljene dogovoruo z goriško
ljudsko posojilnico na deset let; obve-
zana je zlasti upreti se morebitni odpo-
vedi sedanjih štacunskili prostorov.
Ako bi pa vkljub vseni po zakonu
dopustnini korakom ne bilo mogoče ob-
držati sedanjih prostorov, obvezana je
„Krojaška zadruga" prenesti svojo pro-
dajalnico oziroma firmo v druge prostore,
katere bo določila „Centralna posojilnica".
C1 e n VI. Najemuino, davke in
sploh vso režijo, ki je v zvezi s trgovino,
plačuje, dokler pogodba traja, „Centralna
posojilnica".
Č 1 e n VII. Ta pogodba se sklene
za dobo petih let od danes; vendar je
„Centralni posojilnici" vsak Čas na prosto
dario od iste odstopiti brez vsakoršne
odpovedi, v katereni slučaju kakur tudi
sicer poljubno bo imela „Centralna po-
sojilnica" pravico spraviti iz prodajalnice
„Krojaške zadruge" vse svoje blago in
pohištvo. — To pravico si „Centralna
pošufiinica" pridržuje zlasti za slučaj,
ako bi se ,,,Kr(jjaška zadruga" ne držala
strogo pogodbenih tučk, u čemer razso-
jevati ostane pridržano edino le „Cen-
tralni posojilnici".
C 1 e u VIII. V smislu določb te pu-
godbe se jt* sporazumno med pogodni-
koma poslovalo že od 2. maja 1903.
dalje, ter se vsi od tedaj v tern pogledu
storjeni koraki in sklepi v celem obsegu
se izrecno odobrujejo in potrjujejo.
To je tista „ostudna" kupčija, ka-
tero je ..Soča*1 oblivala s svojo gnoj-
uico! Pozneje Vain prečitam račune za
leto 1902, 1903 do incl. 1. maja in od
1. maja do 17. avgusta t. 1., torej lanski
račun, račun za letošnjo sainoupravo in
za prisilno upravo pod nadzorstvom
,.C. p.*' Za sedaj Vam omenim sledeče
številke, ki naj Vam predočijo približno
vrednost današnjega blaga.
Bilančna vrednost 1. 1901
je bila (brez odbitka) . . K 125.705-24
Dokupilo se je letos    .   .    „    31.09715
K 156.80239
i
Prodalo pa.......K 69651 '58 |
odbijemo od tega 15" o do-                         I
bička..........„   10.434-24 :
K 59.217-34
Če odbijemo to  svoto od zgornje, ''
znaša   torej    današnja    vrednost    blaga
K 97.675-05.                                              '
Z ozirom na sedanjo precej živahno
kupčijo (prodalo se je do 17. avgusta
letos K 69.935-87 blaga proti plačilu v go-
tovini) se smemo za trdno nadejati, da
se to blago proda najmanj z 10° 0 do-
bička, tako da je minimalna prodajna
vrednost tega blaga K 107.442-56.
Na podlagi   tega  bi  bila današnja
situacijska bilanca taka:
AKTIVA.
Blago.........K 107.5OO-—
Naloženi denar.......      2.600'—
Terjatve.........    22.2OQ-—
Skupaj .   .   K  132.300-—
PASIVA.
Dolg pri   „Centralni   pos." K   72.OOO- —
Približne ° 0......„      1.500-—
Dolg za blago.....„      4.000' —
Deleži...........    30.000-
K 107.500-
Odbita pasiva od aktiv, ostaue
torej plus K 24.800- ¦-, katere lahko ra-
čunaino delonia za neizterljive terjatve,
deloma pa za bodoče režijske stroške.
To se glasi precej drugače, nego —
93.000 K primankljaja, o katereni čveka
klepetava „Soča". — Kakor vidite, je
asanacija na vsak način osigurana, ako
so v prvi vrsti Člani tako pametni, da
pripomorejo k isti s tern, da pospešujejo
prodajo blaga. V drugi vrsti je pa tudi
dolžnost vseh naših somišljenikov, da
pridno agitirajo za trgovino „Krojaške za-
druge" in s tern pripomorejo do konečne
zmage pravice in poštenosti proti zlobi
in škodoželjnosti!"
Predsednik občnega zbor^ g. Grča
je omenil, da se poročilo nadzorstva pov-
sem uaslanja na poročilo načelništva,
zato je predlagal občneinu zboru, da bi
se to poročilo poprej čitalo in pctem
delo oba poročila zajedno v razpravo
odnosno na glasovanje. Ker je občni
zbor temu pritrdil, prečital je g. Premrou
namesto vsled bolezni zadržanega pred-
sednika nadzorstva, g. Dr. P. Žigona,
poročilo nadzorstva, ki tukaj sledi:
„Nadzorništvo rKroja§ke zadruge-'
se popolnem strinja s poročilom nacel-
ništva in nima kaj posebnega dostavljati
Le toliko hoče omeniti, da se je pogosto
udeleževalo skupnih sej načelstva in nad-
zorništva ter se pri njili do cela prepri-
čalo, da je načelništvo vselej in povsod
storilo v korist in rešitev ^Krojaške za-
drugea, kar se je po vzajemnem stvar-
nem posvetovanju zdelo najboljše neglede
ne na osebnosti, ne na politično stran-
karstvo, a samo z ozirom na prospeh
zadruge same. Zato sme tudi občnemu
zboru v ti zavesti staviti opravičeni pred-
log, naj odobri postopanje načelstva in
vrhu tega naj izreče vsem članom na-
čelstva svoje priznanje in svojo zahvalo
za njih res ..požrtvovavno delovanje"; ni
treba misliti, da je to le prazna beseda,
traza, —- ne, nadzorništvo le. ki je imelo
vpogled v razmere ^Krojaške zadruge^
v vseh kritičnih trenotkih, ve, koliko
časa, truda, skrbi in na drugi strani po-
niževanja, posmehovanja, muk je stalo
posatnezne odbornike, da so situe, za-
motane zadeve naše zadruge, kolikor je
bilo mogoče, razvozlali in uredili. Tako
niso nikdar svojih dolžnosti zanemarili,
pač pa z vsemi sredstvi, ki so bila v
njih moči, poskusili, da bi zabranili pro-
past zadruge in rešili zadružnikom de-
leže. Tukaj torej ni bilo nikakršuega
strankarstva, da — v odločilnem času
povabili so se celo pristaši in prvaki na-
sprotne stranke k posvetovanju, kaj je
treba ukreniti, a žalibog se tcmu pova-
bilu niso odzvali, ampak samo rekli, naj
^Centralna posojilnica" prevzame zadrugo
kot svoje dete. To je tudi ..Centralna
posojilnica'*, kakor znano, storila in v
tern njih željo izpolnila. Iskrena hvala
ji bodi za to, saj brez nje bi se zadruga
ne mogla izogniti konkurza, a v si u-
č j ] u s te č a j a b i brez n o b e n e
dvojbe zadružniki izgubili
svoje d e 1 e ž e. Bila je to jedina po-
moc v skrajni sili!
L'tegnil bi dalje kdo ocitati nad-
zorništvu, da ui dovolj, kakor mil je bila
dolžnost, uadzorovalo poslovauja zadruge
ter da je zategadelj kolikor toliko tudi
ono zakiivilo dotične uereduosti in vsled
tega hudo nevarnost za zadrugo. Kar
se tiče podobnega očitanja, odgovarjaino,
da je podpisano nadzorništvo si bilo
vedno v svesti te svoje pravice in dolž-
nosti; kajti zinerom je poudarjalo nujuo
potrebo, da se vvede koutrola blaga v
„Krojaški zadrugi*4 in to še v dobi, ko
ni še nikdo slutil ali mislil na slične
nerednosti, ki so se v resnici dogajale.
A dasi nismo hoteli nikogar suinničiti,
ampak le pravo nadzorstvo omogočiti,
pitali so uas drugi vender radi tega z
črnovidci, češ, da je uže tako vse v var-
nih, zanesljivih rokah, Cesar takrat niti
mi nismo tajili. — Vsled opetovanih
opominov povabil se je naposled ven-
derle g. poslovodja Av. Bisail (ki je tačas
vžival še vsestransko zaupanje) k skupui
seji načelstva in nadzorništva in naganjali
smo ga, uaj vpelje kontrolo blaga v
„Kroj. zad.M, a on je zavrnil odločno to
zahtevo in dejal, da v „Krojaški zadrugi-'
ni to nikakor mogoče. Nato je sedanji
predseduik nadzorništva izjavil, da ue-
niožiiega ne morejo niti odborniki od
nikogar terjati, ali ako je to res, kakor
je rekel poslovodja kot strokovnjak, ne-
možno, tedaj so tudi nadzonnki čisto
nepotrebni,  ker brez tega je nadzorstvo

razäirjajo vesli, (Ja je prieakovati povolja
za napad  na južno Bolgarijo.
Pri Dobnom dolu we, je I>i 1 boj mod
ustaši iu Turki, v kalerem so bili Turki
porazpni.
V  okolifi  Knkiisa se je hil vroč boj
mod ustaši in vojaki.   Turki ho pobili in
imajo   12   mrtvili.   Na straiii   ushšev  ho
ho boiilo tudi   y.ensko.   Napis na   zaslavi
(„Smrt ali svoboda'') je uvc/la ucitcljiou
Ana, ki io zaslavo branila z veliko hra-
bro.sljo. Ubila je 3 vojake.
Ustasi so pognali v zrak oiijentni
vlak uicd Drinopoljom in Clari^railoru, v
katerem so je nahnjalo vee polnikov.
V   bitki pri   vasi    Kerva Kcj  so us-
tasi z dinamitorn razstrelili kulo, v kateri
HP jo naliHJalo 2:>O basi-lmžukov.
Albanci zablevajo od huIuidii, nüj
napovo vojsko Bolgnriji. lnate zugajo
da zae.no sami boj, pri kalerem bodo
pomagali ludi Grlci.
V     nodel)o    so     ubiii     v   !'"v|'.<'iri
nio.-tocu   Beruti    podkon/.ulu   zjedinjenih
drzav. Ako no da Turčija   za ta ein za-
doSčenja, odpošlje   umeriška vlada svoje
br(»dovjo v  turAke  vode.
Domace in razne novice.
Za   „Nolski    Dom",          l'redsed-
niStvo jo prpjelo po | jložnici od lK'im-
cija Lebana, župnika v Balujah 21 K.
Našemu upravnislvu jo izrocil /:\
vadlav Krane, voleposestnik v St. And-
režu, 8 K.        llvala1
Ypisovanjo v  otrosko  vrtre.
Solska vrlca pod Kostanjevir ) in v ulici
sv. Klare, kakor tudi otrosko zalmvisVe
v (.'.iprosni ulicii sp otvorita v torek, 1.
HPptimbra. Ta dan priene ludi vpisovanie
otrok. Vsprojemaju se otroei v starosti
öd \\ do I) let. Olronka vrlca. kakor tudi
olrosko zabavisre, adprta bodpla v-ak
dan, izvzemši neiJpljo in pnurukf, od
9 12 dopoludne tor od 2 i ure po-
poludnp. Val)inio lorej *loven*ke stanAe
v nipstu, da np zamudp Ip prilike ter da
vpiSrjo sv oje otmke v omenjeue otroske
vrtee tpr da jih bodo vanjp redno po^iljali
{'.  kr.   ^iiiiiia/ija   v   (ioiici.   ¦¦-
Šolsko Ipto pricne IS. sept. Sprejemanje
v prvi gimn. razred bo 1 ¦*¦ sopt. od 9.—12
ure predp. Učenci morajo v spremstvu
svojega oeeta ali namestnika priiwsti
krslni list in šolsko spričovalo. Sprejernni
izpit bo !."). sept. l'i-enei, ki so bili že
na torn zavodu, priglasiti sp morajo do
17. sept.
Sprejomanje v c. kr. ttlovi'iisko
prinravljavnico bo  10. sopt.
('. kr. roalka v (ioriri. — Spro-
jpmanje v 1. razred c. kr. realke bo lö.
sept. od 9.—'12. prpdp. Sprej^nni izpit
bo 1(>. sppl. Dijaki, ki so bili že na tpm
zavodu, pri^'lasiti .se morajo 16. hü 17.
sept. Učenci, ki pridejo iz druKib zavodov,
pri^'lasiti sp inornjo IG. sept. l'rinespjo naj
se seboj   solsko spričevalo in  krstui   list.
Sprpjemanjp v italijansko pri-
pravljavnico bo   lö   sept.
VpJHovaiije na v. kr. i/.obraXo-
vaHš('I1 /a iiciteljue \ (iorin iu na
obeh /, njim /dru/enih   vadnicali.
<n Dne 14. in lö. soptemera od S 12
ure se bodo vpisovalo KOjenkp na c. kr.
izobraževalisču za učiteljicc. Gojptike, ki
so ta zavod že obiskovale, z^lasije sp
stem, da doposljejo svoje zadnjo solsko
spričevalo. Nove Rojenke za l. tečaj se
pa imajo predstaviti ravnit'pljstvu v
spnjinstvu svojih roditeljev ali zasto-
pnikov, pridati krstni ali lojstni lisl,
zdravniäko sprieevalo o spoaobnosti,
zdravih očph ter o stavljpnju koz, spri-
čevalo o lepem vedonju (ako no pridejo
iz kake obene sole) in eventuelno zadnje
šolsko sprič^valo. V vi^e razrede ho novih
gojenk ne sprejme.
Dne 17. ^eptemra ob 8 uri začnejo
ponavljalni in sprejemni izpiti. Gojenke.
^i bi se k sprejemnem izpilu pravoeasno
ne ogUsile, se zavrnejo. Po dovrsenib
teh izpitih prične redni pouk.
l>) Üne 15. septembra od S—12 uro
^odft vpisovanje na c. k. dekliški in
deški vadnici. Učenke in učonci, ki so
to šolo ž? obiskovali, prinesejo sebo.i
zadnje äolsko sporočilo. Novinei za 1.
razred naj se izkažejo s krstnim ali
rojstnim ter ubožnim listom in z zdrav-
niškim spričevalom o stavljenju koz. V
vise razrede dekliško vadniee se novih
učenk ne VHprejme. — V 11 razred deške
vadnieo se sprejme le malo novih nčencov;
za te bode sprejemni izpit 16. septembra
ob 9 uri zjutraj.
V tretji in četrli razred se letos
novih učencev ne vsprejema. Šolsko
leto 1903-1904 začno IG. septembra ob
8 un zjutraj. Hedno poueevanje bo 17.
istega meseca ob 8 uri zjutraj.
Obrtiio-uadaljovalna^ola/st kle-
sarje v Nabrcftini zaene zopot pouk s
1. septembrom t. 1. Ker je ta sola ve-
like važnosti, posebno za prebivalce na-
äega Krasa, priporoča ae vsem, posebno
pa KraSevcnm. Mno^o ptujcev se no le
prozivi s klesarsko (kamnarsko) obrtjo,
arnpak nantvnost obo^atijo. Zakaj bi pu
naAi ne! Stari^i, dnjle svoje sinovp ka-
keinu klPHK.-skomu mojstru v Nabreiini
v uk. Tak decek obiskoval bode potein
tukajšnjo solo, lf>r ho lako izvožbal, da
bode poznejo labko sum obrloval. Kbo^i
vajpnoi (pnrzoni) dobe tudi denarne
podjiorp.
Tudi za dclavce poinočnike prieno
pofluk s 1. soplfinbrorn. Pcmčovalo so
bode strokovno risnnje zh klesarslvo.
Mladenifi ! n'- zarnudite t.f priložnost'.
Laluidja iM'scni nips;irskci;i» Im*-
Kllli». - I'redno jf nastopil bcu; v «ore.
je se dal duAka svoji j«>/j jri tojr0|i. du
rnu je h HtrHSHnHk;m ropotom uprizorje.no
menarjenje „Kr. zadru^e-1 končalo s to-
liko blamažo. Slikanje ernih slik o kle-
rikalni «ospodarski nevednnsti in nez
možiK>yti, o biižajočorn s" slrasnotn po-
lomu kli'rikalni'LjH «ospodarstva ni nič
izdalo, zutfanje napelni^tvu in n:idzor-
ni.slvu z '»^romriiiui kaznimi, ni nikogar
nili dirniln, stra^enje priprosteya ljudstva
z izj,'ubo dclc/i'v, ni im<>lo vspcba, o<l
vraeanjp odjcrnak'ov od prodajalnico ,.Kr.
zadru</f'. ni tudi prav nir dosfglo, kajti
;.a obt'iicni zboru v c'etrtek srno i/. po-
rocila blH(,'ajn;kov*'^n i/.vedeli. dn je ..Kr.
zadrima1' v rasn, k;ir jo o-ikrbiije ,.(!an-
tralna posojilnica". U. je v čani. kar jn
je zacel rm'sariti A. (i k.. prese.cno na
dan vec izkupila zh pr.idano blrtgo nou'O
prej, ee ludi je nastopiU lakrat za pro-
dajo krojnf^a bhtya tako iun'n »vatri
mrlva sezona. T in'j nie, nič. vse nie-! V
tej oliupno^ti je po^rahil Š»1 po j'ipcu
ter je za<Vl odji-malco s silo poditi iz
prodajalnic" .Kr. zudruvje*' v obliki pri^t-
ne^'a bojKijtit. l'rctfkle dni snr> prejeli
i/. obrtn:!i rrw-lnili kr^ü^v in s.hj ;vili
osler dnpm /.M|,,.r protislovensk" ppkarno
?.\<\h l)(ir;!<"-a (tIh!i srno iz njeija. kar je
disalo pi hoikotu, ker miio se bali za-
plembe. „Sori" je to dovoljeno zoper
^l.ircnsko prodiijalnico. tlujrno, kaj piše
A (J k. v sv.tji labudji pesmi : „Vsakdo
dani's ve. <\a pri truovcu kupi lahki» boijip
in cenejše neuo v ..K z."% ki ima ..stalne
i'i'iie", ki niorajc liiti vi<«* n^jjo pri ka-
lereinkoli Ir^oveu ,.K. z • inni v»!ik>
ve-'je re/ij<ke troAk'1 ne^'o triMvei. in
vrbu tei;ii min vHikansko dol),'a, od kn-
terena mora plarevati vi^oke obre.sti.
Zrtteyadel ^re lahko vsak tr^nvoc dosti
pod „stalne ct'iie1 v Kr. z. —"
Tako pise A. (j k. ki h»» l^iha, da je
poniaual iHtanHvljuti ..Kr zadrujjo'1. Ta-
krat mu niso l>ili režijski stroški. stalne
cent1 itd. ni<': na poti. Kako že prnvi Lah
takemu obrazu!.-1 — Mi "Mienjamo to le
mim",urpde v svarilo on.in, ki se dajo
zdaj v ..Soei1' od G;ibrAceka hvaliti. ki
pa že [iridt'jo v navskrilje z GabrSOekovim
žppoin. kakor je priSla ,.Kr. zadruga". in
tedaj padejo pod Gabrsokov mesarski no?.,
kakor je padla „Kr. zadru«a". Nai le
bodo nn to pripravljeni, temu ne utečejo.
lllavnik Gabr^eekovejja žepa ne pusti no-
bpnp^a vozla skozi. — Stalnp cene bi
torpj rad uporabljal za odvraOonjo od-
jemaleev od „Kr. i." Mi vemo, (ia muje
to Io bilka v potapljanju. da hoče 1 njo
le prikrivati svoje umiknnje z bojnega
polja, da je sam prepriean o popoinem
neuspehu tiiKra, resniei v obraz bijoOe^a
strašila. da bo niorda ze jutri sam teinu
oporokal, mi vemo vse to, vendar si do-
voljujpmo kratko pojasnilo. Slalne cene
so menda le varuost in dobrota za od-
jernaU'.e, ne pa nevarnost in škoda. Ko-
liko bolj siguron jp odjomalee. če ni iz
last no prakse izkuson poznavalpc do-
tičnp^a blaga — kakorsni so menda 1p
rodki mod odjemalei ,.Kr. zadruge" ---¦
ako ve, da je cena doloeena tako, da
ima tr^ovec pri njej svojp odstotke do-
bic%a, katerih pa ni določil previsoko,
ker ve, da bi s previsokimi cenami Ip
odtfanjal odjemalca od sebe. '/,* zavost,
da jo cona zanj (odjemalca) kakor vsa-
ke^ii drugega noizprpinonljiva, vpliva nanj
zadovoljivo, kajti pravi mu, da bi bil
tudi vsakdo drugi sleparjen, če bi bil
on, da bi pa bili v isti prodajalnici vsi
in vodno sleparjeni, to jp pa z^opet iz-
ključpno. iie pa dajpjo odjemalcu stalne
cene varnost v zasebni prodajalnici, ko-
liko več se le v zadružni! V zaaebni pro-
dajalnici je trgovec ^lode con absoluten
gospodar; on jih lahko zviša kadar si
bodi in komur si bodi. Njegovi uslužbenci
ga morajo pač Io ubogati. Zato so pa
tudi stalne cene v zasebnih prodajalnieali
redko prikazni. Vrse varnejse je v za-
družnih prodajalnicah. Osobje, ki je v
prodajalniei, nima oblasti cen preminjati,
in jih tudi ne preminja. ker nima pri
tern nobonoga dobicka. do pa niso v za-
sebnih prodajalnicah celo stalno cono
dovolj varne za odjemalca, kaj pa äe le
nostalno! Tu jo odjemalet: zares izročen
na milost in nemilost trgoveu. Naj se
odjemalec s trgoveem žo tako „gliha",
mu ceno odbija in sam <5as trati, na
zadnje   gro pa   vendar   nozadovoljen   iz
prodajalnice, misloč. da bi ho bilo dalo
morda vondar še kaj odbiti. Zato imajo
stalne c(^ne neprecenljivo vrednowt za
odjemalea, in ravno stalno ceno so, ki
vabijo tudi laške družine v prodajalnico
,.Krojaške zadruge".
Toliko za danes v odgovor Ga-
bršrokomu bojkolu.
Slovenci v <>i;l<'.j In naSv. (ioro.
—   Kornarski vlak  iz   Ljubljane   v   Ogloj
in  na Sv. Goro, ki srno ga bili že napo-
vpdnli, odido   iz Ljubljana   v   torek   dno
H. seplembra,   na   Mali   Šrnaren    zvečer
okolu   11. ure.   V sredo ob ö   zj.  prihod
v  Villa   \ricontina (zidnja  postaja), ob 6.
v Oglej. Üb 7. uri pridi^'a. tiha sv  ma^a
L  bl.igoslovoui,   vines sv. obhajilo.    Zaju-
trpk.   Ob  '.).   pridiga   in   pontlKnlna   sv.
rnasa. l'o rna:i fjledovanje bazilike, kripte,
mu/.eja. na -.t• 11p itd.  Ob  12. ol»¦*<J
0!) 1. odhod iz Ogleja. ob 2. iz Villa
Vieontina, ob ' A. prihod v Gorico. odtod
7 ornnibu«i ali peš v Solkan, ol tarn peA
na goro. ()b ' si. vhod v svotižče in poto
ütanijo
Zjutraj ob 6. pridiga in tiha sv. rnaSa
z blago^lovom, med njo sv. obhajilo. I'o-
tem ^ajutr^k in ogledovanjo. Ob 9. pri-
dija in pont !i'<alna sv. ma^a. Ob 11. obed.
ob 12. z gore, ob \ iz Gorice. okolu 10.
v  Ljubljani.
Dela na hnliiiijskl /cli'/iilci. -—
V predoru pod Kostanjevico delo >e
precej napreduje. Uvrtali ko do zapadne
strani žo nad 28 metrov svela. od južne
pa nad 26 metnv. Zudeli 90 pri tem
delu tudi na vo'lo. Ako je to pitna vjda,
rabila -e bo lahko za tamošnji del meäta.
Sploh se pa cujejo hude pritož*)e proti
tvrdki Sard Lrtna«si in dr.. ki je prevzela
zt'radbo železnic^ mod Kanaloin in Gorico.
T" pritozliH prihajajn od strani delavcev
• Irtmae nnv, katerih se ta tvrdka baje
Itrani kolikor more. D-'la jim naiireč
sitno«ti že pri vzprejetnu v delo. Pošiljajo
jih od Poncija du Pilata ter jih imaio
naravnost za norca. Nnjprej jih pozivajo
potom listov. naj se oglasijo k delu. kakor
se je to 7.i;odilo pred par tedni. ko sta
prinesla tnk poziv „Soča" in ^Primorec4.
Ko so se delavci OK'lasili. so jim pa rekii.
da jih šf ne potrebujejo, doöim se pa z
delnvci, ki pnhujajo iz blažene ltahje
vse drugace postopa in so jih tudi veliko
bolje plHi-a ne^'o domace delavco. Tako
poxtopauje je skrajno neumestno in ne-
opravicpno, oosebno z ozirom na obvezo,
katero je vsprejola tvrdka, ko so ji bila
izrorona ta dela. na obvezo namrec, da
se bo moral« ozirati v prvi vrsti na do-
mace delavce. Dobro da je ta tvrdka do-
bila delo le na delu železniske črte med
Kanaloin in Gorico. kaj bi pa še le po-
ceniala, ako bi ji bila izročena tuli dela
mod Kanalom in Pjdbrdom. za katera se
jo tudi jako potegovala. Na vsak način pa
je dolžnost poklicanih ciniteljev. da glo-
dajo ti italijanski ivrdki. kateri je posodil
imo avstnjec Lenassi, nekoliko na prste.
ter da se prepricajo, kako ona izpolnuje
svojo obvezo glede vsprejemanja do-
maeih  delavcev na delo.
Zelr/niski most vvi Sot'o pri
Solkanu. Želozniška uprava se jo
odloOila. da si'zida čez Sočo pri Solkanu
kamenit most z jednim samim obokom.
Ta obok  imel  bode SO metrov  svetlobe.
l)rut;a /elozuiška xveza s Trstom.
—  (.; kr. žoležniško stavbeno ravnateljstvo
na Dunaju naznanja ifa je na delni progi
Prvačina-Trst-Sv. AmLej    držAvne   žele-
znice   Celovec   (Beljak)-Gorica-Trst    iz-
vrSitov  podta.ne zgradbe, posipa in nad-
talne zgradbe,   potem   posamoznih vrhu-
talnih zgradb, železniške   ograje, dobava
in premestitev   žolezniskih   znamenj   ter
dobava    mejnikov    po   ponudbi    oddati.
Ponudbe je najkasneje do  12. septembra
1903,  12. ure   opoludne   vložiti v vložni
zapisnik   c. kr.   železniškega   stavbenega
ravnateljstva na Dunaju [k. k. Eisenbahn-
baudirektion in Wien  VrL, Gumpendort'er-
strasse  101 Natančnejša določila za vlo-
žitev ponudb, seznam cen. pogoji in druge
priloge   ponudb so pri imenovanem rav-
nateljstvu in pri c. kr. železniškem stav-
benem vodstvu v Trstu, Piazza nuova 2
na vpogled.
Nevaivn norec. — V tukajšnji
bolnišnici se nahaja lö letni Josip Čuk,
iz Bilj. V srodo začel je hudo razsajati.
Pritekel je v celico bolniški strežnik
BavO'ar Valentin, da bi y Cluka pomiril.
Pri ti priliki pa se mu Cuk postavi po
robu, ga udari po dosiern očesu tor
zbeži. Pritekli so drugi strežniki tor so
Čuka šo pravočasno ujeli, ali ubogi
Bavcar priSel je pri vsem tem vsled
udarca ob oko.
Okradena. — Tereza Abramič iz
Bukovice, prišlaje v pondeljok na semenj.
S seboj jo imela 14 kron. Na Travniku
si jo kupila za 18 novcev sira. Bilo pa
je okolo prodajalca sira gnječa To pri-
liko jo porabil neki dolgoprstnež, ki je
Tereziji iz žopa pobral 14 kron ter
naglo odkuril.
Oilri'zali ko no^o v tukajAnji bol-
ni5nici Kranceta Mocniku iz Gerknega,
ki jo prpd tremi tedni padol pod voz in
»i jo nogo hudo poAkodoval.
i'roviimjnlom kapuciuhko pro-
viiH'ijo na Kranjskem, Štajerskem in
Primorskom je bil v torek izvoljen P.
Edvard  B e r v a r. rodom NovomoSčan.
B(^ i/ bla/nlce. Ivan befran-
coschi, 36 lot star dorna v Šturjih pri Aj-
dovžeini, jo v sredo dopoludne pohegnil
iz blaznk'p na Stu lencu  pri Ljubljani.
SoHtanrk krAoansko inislc^c^a
dij.iStva in lu'iteljstva. ¦— Ob polni
dvorani ,.Hoksul»'l-kega Ii"»ma- v Ljubijani
se jo v t'jrek popoludne vrSil manift^ta-
ciJHki shod kr^čansko mislečega dijaStva
in u^iteljstva zh slovensko vsonriliSče.
Hazvilu se je o tem vpraSanju živahna
debatft. ter so bile re^olucije vsjirejptp z
velikim  navdu^onjem.
Letin.'i   na   Dolonjskem.      -   Na
Dolenjskern obeta bili vinska Retina prav
dobra Ttidi sadja bods» tarn mnogo pri -
dplali. —
Vazeil sIkmI. — Dno 2."). t. m. so
irneli celjski sloven^ki odvetniki in notarii
ter njih uslužbcnci posvetovanje. kako
sku[>no in odloono na^topiti proti nern-
äkemii terorizmu pri sodnih in drugih
obla^tih, zlasti proli domi5ljevanju nem-
Akih urHiinikov. ki so v zadnjem ča>ui
začeK proKlašati. da je provokaeija. ako
se jih  v nradu slovenski  nagovori.
^i^icc sv. (irila i Motoda za
Istru. — V prvi polovici t. I. dobila jo
rDružba sv. Cirila  in   Metoda   za   Istro"
od prodajp užigalic. ki so pod gori omo-
njenem r.aslovom prodaiajo. 3719 K 2S v.
Ako potde to tako dal|o. dobila bode ta
prekoristna družba pod zgoraj omenjenim
naslovom do konca teg i lota skoro gitivj
nad 8i»00 K. — Al'rocche Lebherzove
užiijalice1 Kaj no, rSoca"?!
Laski vscurilisi'niki so imeli v
Ciosn na Tinlskem shod, na katerem so
protostirali. da bi se la^ko vsoučiliače
astanovilo v Gorici ter «o zahtevali usta-
novitov lažkega vseučilišča v Trstu
Kapelauoin v Hojanu  je impno
van  Lahon  go«p.   Anton    P e r n a c i c h.
..Piccolo1'  rnu poje «lavo in ni čuda. saj
je Pernacich vžival   podporo   ..Lptie Na-
zionale"   Žalostno, Slovencem  pravico!
Oboinske   volitve v Zminju.   —
Te dni so se vršile v Zm'nju. blizu Pa-
zina, obcinske volitve. Kakor v Tinjanu
poskušali so Ha!i;ani tudi pri teh volitvah
svojo srečo; a kakor kaže izul volitev,
zastonj, kajti hrvatska stranka zmagala
je v III. razredu z ogromno vpčino. Na-
dejamo so da je istotako podrla tudi v
ostalih dveh razredih.
Italijanska kraljeva dvojioa v
Vidmu. — V Oetrtek s!a dospela v VidPin
italijanski kralj in kraljiea. To priliko so
porabili nasi iredentovci. da dajo duška
svojim čutilom na najostentativnejši način.
Romali so v blaženo deielo v celih
trumah, da se poklonijo „svojemu" vla-
darju, od katerega pričakujejo rošitve iz
„težkihr spon, ki jih še drže priklenjeno
na Avstrijo. Ob ti priliki piše namree v
Vidmu izhajajoOi list ..1! Friuli"' : „lzTrsta
in iz cole iredente začeli so žo prihajati
naši bratje, katerih bode v četrtek med
nami  na tisoče in tisoče.
Pride ta dan v Videm tudi več stotin
kolesarjev.
V Videm pridejo ta dan tudi vse
tržaške gospe. katerih se nahaja v Fur-
laniji in ob Pontebi na tisoče na le-
toviščih. —
,.L' Indipendente priobčuje patri-
jotičen članek „kralju ob meji*', pov-
darjajoč, da je dolžnost vseh ltalijanov,
da se poklonijo kralju, ter da pozdravijo
v njem poosobljeno idojo veliko matore
Halijeu   Altroche polenta !
Strasna nosreoa ua zole/nlci. —
Ko se jo v noči od četrtka na petek vrač \lo
vojaštvo od slavnosti v Vidmu v svoje g ir-
nizije, je jeden vlak, na katerem se je pe-
ljalo vojaStvo blizu kraja Beano, zadel ob
tovorni vlak, ki je vozil po istom tiru s
tako moejo, da se je razbilo več vagonov,
v katerih so se peljali vojaki. Pri ti priliki
je priälo ob življenje 13 vojakov, b'2 pa
jih je bilo težko ranjenih, tako, da so
nekatori že med potom umrli, ko so jih
prevažali v videmsko bolnišnico. Halijanski
kralj. ki je doznal to strašno nesrečo v
Trvižu, odpeljal se je z avtomobilom koj
na lice nesreče. NosreČa se jo pripetila,
ker se ni vojaški vlak ustavil na postaji
Passiano ter počakal, da bi tovorni vlak
dospel na bližnjo postajo. Zeleznica je
namreö jednotirna, in vojaški vlak vozil
je hitroje nego tovorni vlak. Zato ga jo
pa prohitel ter se zarinil vanj. Nacelnik
postaje v Passianu so izgovarja, da ni
ilal znamenja za odhod.
Hankovci po 5 iu 10 j?l«l. se samo
do 31. avgusta t. I. pri blagajnah sprejo-
majo. Kdor ima kaj teh starih bankovcev,
v istini nemožno ter se 'treha jedino za-
nasati na pošteuost služabnega osobja ;
saj, ako bi kdo hotel slepariti, hi laliko
v taksnih okoliščinah to delal v prico
vsoli članov načelstva in nadzornistva in
se jim zraveu še posmehoval kot neuin-
niiu topccm, ki se nevede dajo za nos
voditi. Iz tega vzroka ni hotel tudi pod-
pisani scdanji predseduik nadzorništva
t\ časa zadrijc volitve biti več voljoti v
nadzorništvo. Šc lc kadar jo prisel rajui
dr. Josip Pavlica v ta nanien tretjič k
njemu ter obljubil, da se s pomočjo no-
vcga odbornika in izvedenca g. Svit.
Premrouta vvede toliko zahtcvaua kon-
trola blii^a, udal se je podpisani, a ven-
der '¦"'' iz prijatcljstva do vže hudo
bolnega tovaiiša, nego iz svojcga pro-
pričanja. Žal! tedaj je bilo uže prekasno.
Slednjič smo hoteli zadružnikoin
svetovati, naj pri občnem zboru poslusajo
glede nadaljne osode ».Krojaške zadruge"
nasvetc scdanjega naeelstva in drugth
pametnih niož, ki so vneti za blaginjo
zadruge, — a premislili smo se in rajši
molčimo o tcm; kajti zdelo se nam je
nekoliko užo razžaljivo za zadružnike
svetovati jim o takih rečeh, ki so jasne
kakor beli dan. Odločiti se jim ni težavno.
saj na jedni strani vidijo razumne, nese-
bicne može, ki iščejo !e koristi zadruge,
na drugi strani pa od strasti zaslepljene
kovarnike. ki so vsa, tudi najpodlejša
sredstva uporabili, da bi uničili zadrugo:
nko bi imeli le še kaj moralnega čuta,
morala jih bi rudečica sramote politi,
no, ker ni iijih tega sram, sramujejo
se pa takšnega nežaslišanega
postopanja i sami n j i h p o 1 i-
t i č n i p r i v r ž e n c i. Za prave bedake
torej bi morali imeti zadružnike, da bi
se nam še potrebno zdelo v takih raz-
merah svetovati, kam se jim je obrniti,
čegav svet poslušati in kaj na zadnje o
zadrugi ukreniti; saj zadružniki brez iz-
jeme imajo toliko razsodnosti, da ne
pojdejo takšnemu, od strasti uže smeš-
nemu čuku na limanice in da ne bodo
pomagali samim sebi kopati jamou.
G. predsednik zborovanja da na to
v razpravo poročila nadzorstva in načel-
stva, kakor tudi pogodbo sklenjeno med
„Krojaško zadrugo" in ,,Centralno poso-
jilnico".                                  (Konec pride.)
Dopisi.
Iz Sovodeiij, dne 27. avgusta 1903.
(Volitve v gospodarski svet in
v občiasko sta r eä ins t v o.) — „Fi-
nalmente'1 — je rekel Italijan, ko je bila
skuhana njegova vsakdanja priljubljena
jed, polenta. — V nedeljo je občinski ob-
hodnik javno pred cerkvijo ljudstvu pre-
čital razglasa, s katerima se razpisujeti
volitvi v gospodarski svet v dan 2., v
občinsko starešinstvo pa v dan 3. sep-
tembra. Triletna doba je minala že lan-
sko leto v oktobrn, in prepričani smo, da
ako bi ne bilo skritih krtov, ki so zrae-
rom za petami delovanju naäega župana
in načelnika, bi se cela baraka zavlekla
še za eno leto, samo da bi se ohranila>
na površju, dobrovedoč, dajima
zvoni mrtvaäki zvonec. Ome-
njena mozakarja sta bila pred časom v
eenj. „Gorier' prav poäteno oprana, ki
nista mogla ovreči niti pičice, kar se je
v dopisih o njija trdilo. Seveda, po go-
sülnah Rta „lovtala"', da jetisti,ki tako o
njiju piše lažnjivec, obrekovalec, da na-
stopita so^no pot proti dopisniku, a
ostalo je vse le pri kozarcu rajnega, ki
razdraži za časek živce, a se hitro vse
potolaži, ko se drugi dan pri oralu pije
vodo rnesto božje kapljice. Prav sta imela
naäa junaka, narnreč župan in načelnik,
da sta stisnila rep med noge in na tihem
hvalila Boga, da je ostalo pri tem, kajti
masla imata toliko na glavi, da bi se
lahko ž njim zabelili vsi tisti gulaži,kise
bodo na dan volitve dajali volilcem, ki
bodo volili - „po lastnem prepri-
č a n j u"!
Toda šalo na stran in vrnimo se k
stvari. Kakor rečeno, volitve so pred
durmi, in sedaj nam bo odločiti svojo
usodo za dobo dolgih treh let, kolikor v
gospodarskem svetu, toliko v žapanstvu.
Vladanje pod sedanjim načelnikom in
županom bilo je, kratko rečeno, e 1 a b o.
Vse zanemarjeno, nobenega reda, nobe-
nega strahu, ponočni mir se kali, krčme se
zapirajo kadar se vsakemu krcmarju zljabi,
med slo'.bo božjo je v neki krčmi kakor
na javnem trgu, tarn se popiva, žre, kriči,
h*a*. n*ira na to. da ie tik cerkev, v ka-
teri pobožno ljudstvo opravlja svoje kr-
scanske dolžnoati. Da, da, od ž up ana
k r č tn a r j a zahtevati, d a b i sc
i z p o 1 n j pi v a 1 p o I i c i j s k i rod, j e
p a ö t v I a v n o, k e r s tem l> i b i 1
s a m n a j b o 1 j z a d e t, n a j b o 1 j
oškodovan. In kam bi bil najbolj
zadet? V mosnjiöok ! Oh, ta mošnjiček,
to kronieo, te so pol nebos na torn gres-
nem svetu!
Pa no sanio to! Naj omonimo tudi
nok kričoc slucaj, ki dela sramoto eeli
naši ol.oini. Trod par loti jo postnvilo
voteransko dmštvo z veliko to?.avo kra-
sen spomonik v spomin 'tOOlotnice pri-
padanja naše dožolo pod Ihhsburäko
žrzlo, apomonik, ki dela cast nasi obeini.
Na dan odkritja so jo izročil spomenik
v varatvo in last občini. Dolžnost obOine
bi bila toroj, da bi skrbola z*i snažnost
prostora okoli istega. A niisto te^a,
in mosto da bi so nahajala okrog spo-
inenika kaka lopn želozna ograja (gmolno
stanjo drustva ni dopu^čalo, da bi so so
to naredilo), so nahaja okro^ istega —
Č 1 o v p 5 k o b I a t o. ':; kakor čujemo,
äe zdaj baje ni občina vknjižena na pro-
stor, na katorem stoji spomenik, vkljub
večkratnemu opominu vsejali t.ure§instvH.
Nepozabon in neizbrisen nam ostane
tndi lanski sknndal, ki sta ga provzročila
naš žapan in načelnik, namreč ko je
prišla na njih pritisk skoro „kompanija''
or -žnikov, kakor da bi bila cola revolu-
cija v Sovodnjah. Lahko rečemo. da
listikrat sta prav pošteno nategnüa
politično oblast, ki jima je Sla tako na
limanice. A vse to jima nič ni pomagalo.
ker pntiMn so jo vseono razdelil užitok
obč. zemlji^ča med opravičence, in naša
junaka sta prav pošteno ostala z dolgim
nosom.
Župan in načelnik ter par njih pod-
repnikov so se na vso moc protivili ra^d:i-
litvi obč. zemlj. v užitok. Zdaj pa, ko so jim
stoleki tresejo, na ka^orih sedijo, o zdaj
bodo hitro vse razdolili! Pesek v oči !
Vprasamo: Kje sto bili dozdaj? Zakaj so
niste potegovali z drugimi možmi, da bi
se ta občokoristna naprava izvršila? Sami
priznavate, da bi bilo v veliko korist
vsem občinarjem, nko bi se to zgodilo,
a samo iz osebnih ozirov ru-
vali ste na vse možne načine,
daseto ni zgodilo. Kj, poznamo
predobro vaše arce do nas!
Glas gre po občini, da pred letom
ni bilo v obč. blaeajni denara šp> ne za
dobro južino. Sedaj pa se govori, d a
senahajaio kar celi tiaočaki
v blagRJni. Kako je to mogoče? Saj
mislimo, da ie bilo Ian; približno ravno
toliko dohodkov kot letos, in mogoče še
manj stroškov! Sicer mine rečemo no-
benemu, da je denar snedel, ali Bog ve
za kaj porabil. Ali hadobni jeziki
teganočejo vedetiin se samo
povpraSujejo, kako je mogoče v enem
letu pri skoro enih in istih dohodkih in
stroških kakor prejänje leto, toliko avan-
cirati! ?
V spominu nam je še dobro ostalo,
kako je ravnal župan ob priliki, ko sp ie
vkupilo za občino od niega zemljiščo,
katero je on vkupil od Levijevih dedi-
č«v. Župan je dal Častno besedo, da za
isto svoto, katero dä on za zemljišče, po-
temprepusti občini. A možjena svojo
besedo pozabil, ter a tem znatno
oškodoval   obč.   blagajno.
Pojaeniti moramo še neko stvar,
s katero nasprotniki begajo naše volilce.
Predlanjskim, ko se je hotelo deliti obč.
zemljišče v ažitek, Re je sklenilo v seji
gosp. sveta. da stroški, ki nastanejo za
razdelitev (n. pr. za zemljemerca i. dr.),
ne sme trpeti obč. blagajna. V ta namen
smo vsi opravičenci (nota bene: tudi žu~
pan in načelnik) propustili nekaterim
gospodarnikom beke(katere so bile skupno
s senom in drvami med opravičence raz-
deljene. in za katere je moral vsakdo
plačati 7 K 40 vin. v obč. blagajno), naj
jih oni storijo pobrati ter s tem denarom
stroške za razdelitev poravnati. A naši
nasprotniki tega nočejo vedeti in trdijo
v enomer, da omenjeni denir, ki se je za
beke vdobil, mora priti v obč. bla-
gajno. Potemtakem bi bile
beke dvakrat plačane občini,
enkrat od nas obcinarjev, dru-
gikrat pa z denarom, katerega
so gospodarniki prejeii cd
prodanih naših, že plačanih
b e k, kateri znesek bi se imel vporabiti,
kakor rečeno, za zemljemerca in druge
stroške. Zdaj ima vso zadevo v rokah
dež. odbor, ki konečno razsodi.
Iz tega, kar smo tu obrazložili, lahko
VBak treznomisleč človek spozna, kakšne
razmere vladajo v naSi občini in da ie
skrajni čas, da se naredi enkrat konec
tem neznosnim odnošajem. Povsem
opravičenojerekla neka od-
lična oseba v politični službi,
da bi bil ž e č a s, da se postavi
na krmilo naše občine mož
razumen,   vnet  za   blagor*ob-'
«Vinarjnv,  kar   pa,   ?.al,   o   sedanjom
Županu no morcnin  rt^ci.
Torej voliioi ! Obra^amo so do Vas,
da vsak, kdor žoli sebi in svojcom dobro,
stori svojo dolžnost,' naj stop! nevstra-
Sono na voliäi'o, naj so no da proslopiti
po krivih agontih, ki letajo okolu kot
muhe, in naj odi?;i svoj glas niožem, ki
so jih žo. iz dosedanjoga njih dolovanja
pozna, da so res vneti za dobro-
b i t v s o h o h č i n a r j o v, no pa onim,
ki ižcojo lo priliko, da hi no okoristili z
Vaš-> novodnostjo. Z laj jo t^is, zdaj jo
iolezo vroče, zdaj jo treba udariti na
iKisprolnika in ga k Horn potlaeiti. Po-
t»Mii ne bo veö časa. vso javkanjo in
tarnanje ho zaman. -¦- Knako pričaku-
j(Mno nd zavednih Rubinccv, Pocanov in
C< ibrcev, da nam pridojo na pomou, da
izhojiijomo težak boj, ki so bo bil dno
2. i ;\. soptembra. Vsi, z združonimi
moOini na nogo in poil starim zmagoslav ¦
nim gosloni: „Vse za v o r o, d o in,
c o sa rj a'1, stopimo in'isko na volišče
in zmaga bo gotovo nasa!
V o I i 1 o c
Politični pregleci
Potovanje nasoga cesarja.
Uanos prido nas eosar iz Hudimp'^lo
na üunaj. Po odhodu angložkoga kralja
z Dunaja, ki boile H septembra l. 1., ho
poila cesar k vojaškim vajam na Ogr<ko.
Dne 7. so])tembra st» povrne na Dunaj.
Dne 10. se udeleži av. mase, ki se ho
«larovala v spmnin smrti pokojne cosarico
Klizabotft. Dno 12. soptembra so odpelje
cesar v Lvov. Dno 16. soptembra pa, ko
končajo v Galiciji vuie konjištva. so povrno
ce^ar na Dunaj. da vspre.jme dne IS
septembra nemshre^a cosarja, ki bodo
tedaj njego? gost
Kriza na Ogrskem.
Cesar je končal svojo pogovore /,
ogrnkimi državniki no da bi so So o«l
ločil komu naj bi izročil sostavo novogi
ministerstva. Prišel je včoraj na Dunaj,
da sprejmo, angložkega krulja Ivlvarda
Vll Po odhodu angložkoga kralja pa so
poda cosar k vojaškim vajam na Ogrsko
in šele 11. septombra so zopet povrne v
Budimpešto, in so bo toroj šo le takrat
rešila ministerska kriza. Pogovori, katoro
je imel vladar z ogrskimi državniki so
lo tajni, in vse kar pišejo listi o toh po-
govorih so le gola ugibanja. Jodno jo pa
skoro gotovo namreč, da krona no bode
nikakor ugodila pretiranim zahtevam.
Ka] sedaj?
Bliža se konec septemhra. ko bi
morali biti odpuščeni iz voj?iško službe
oni vojaki, ki doslužijo takrat svojo tri-
letno dobo, a namesto njih nastopiti bi
morali vojaško službo novinci, ki so bili
lotos vzeti v vojake. Postava, katero je
sklenil glede števila novincev letos naš
drž. zbor, pa določa, da se zamorejo
poklicati v vojaško službo novinci, ki so
bili lftos vzeti k vojakom tostran Litave
lo ledaj, ako se jednaka postava sklene
tudi na Ogrskem, in se tudi tarn izvrši
novačenje. Ali, do tega na Ogrskem ni
prišlo, in do 1. oktobra tudi gotovo no
pride. Nustane toraj vprašanje: Kaj pa
sedaj? Naših novincov ne morejo po-
klicati v vojaSko službo. Vojaška uprava
pa zahteva, da se mora število vojakov,
ki bi iz'Uopili iz vojaške službe, koncem
soptembra nadomestiti z drugimi vojaki.
Ne prftostane torej drugoga, nega da se
oklene vojaäka uprava stroRih določil vo-
jaškega zakona iz 1. 1888., po katerih se
lahko obdrži v vojaški službi one vo-
jake, ki so nastopili službo pred tremi
leti c.'lo do konca decembra 1903. Ker
se pa kaj tacega do sedaj še ni dogodilo,
napravila bi taka odredba ne-le med
vojaštvom hudo nevoljo, marveč tudi
med dpužinami, ki težko pričakujejo svoje
sinove domov. In vse to naj so zgodi
zgolj zaradi tega, da se ugodi trmastim
madjarskim äovinistom.
Kakor poroea „Kremdenblatt" je
vojni minister odločil, da je moštvu tret-
jega letnika, ki je bilo ponavadi od-
pu^čeno po velikih vojnih vajah, obdr-
žati v vojaski službi do 31. docombra. Ta
odredba je provizorična. Dotinitivna od-
redba pride, ko so vrne cosar na Üunaj,
in odvisno je deiinitivna odredba tudi od
razvoja stvari na Ogrskem.
Nemška ljudska stranka v Avstriji
je prišla v nemalo zadrege. Poslanoc ['o-
lonyi, član ogrske obstpukcije, je odkril,
da je mftj njegnvo stranko in mej nemSko
Ijudsko stranko v Avstriji bila že nekaj
let zveza, ki se je sklenila ob navzočnosti
50 nemško-nacijonalnih poalancev. Ti so
udobrili moj raznimi skupnimi točkani
tudi zahtevo ogrsko noodvisne stranke,
da Ogri dob« madjarski arrnadni jezik,
in si izgovorili le skupnost goneralnega
staba. Polonyi sedaj očila netnški ljudski
stranki, da svojih obljuh ne drži in da se
od njih umika. Polonyi pravi, da bode vsled
toga njegova   stranka  skušala   približati
se avstrijskim Slovanom. „Hoichspost"
sniilo napada nomško Ijudsko stranko
tor ii ot"ita i/dajstvo. Ako so Polonyijevo
tniitvo resnicno, todaj bo nom^konacijo-
nalna slranka zgubila ravno tako hitro
mnogo pristasov, kakor jih jo hitro pvi-
dobila.
Čehl zahtevajo,
da polog cosarsko črno-rumono zastavo
uraili r.ir.ohcsajo vodno tudi belo-inodro
čosko /.ustavo, čoš, <la jo slarojša. Tudi
vsi napisi v dožoli, cole« v nomskih krajih,
morajo bili v foskih bnrvah. Ooški listi
pravijo, da mnrajd Slovani posnemati
M:i(ljare.
Jako burtui shod.
\r lloricu na C'.oäkom imoli ho v
notloljo čo.ski narodni sot'ijnh'i svoj shod,
na kiilerom, jo gc oril posl. Klol'ao. V
svojom govoru je K\o[',u- tako ostro
grnjul poslopanjo \\m\o. nasproti (Vho-n,
da j(^ dotitini korni^ar shod ra/.pustil.
Nastnl jo vslod U>Ln stra-'ion hrup in
ziiiv:^ ,'i'iva. Komisarja so hudo nabili tor
polili s pivom. Nas'Mpiti so morali orož-
niki, ki s> zborovalco razkropili tor
mnogo njih tudi arotirali.
Belyijski kralj nc prido na Dunaj
Da belgijski kralj n«> prido na Dunaj,
jo vzrok razpor moj dunujskim in belgij-
skim dvnrom, kcr jo bolgijski kralj ob
smrti svojo ženo tako ostro nastopil proti
grolici Štofaniji Lony.'iv in jo hotel pri
p'iroki Štolnnijo z grof'xn L^nyayom kralj
odlogniti hčeri ronto oUOOO I'rankov, ka-
toro ji jo dal, ko se jo poročila s cosar-
jovičom Hitdollom. Kralj jo hotel z ohi-
skom dnspči spora7iimljonjo, a cosar Franc
Jožol jc bajo obisk odklonil Pri holgij-
skom poslanii5tvu na Dunaju jo bilo *e
vso  pripravljono za kraljov sprejem.
Kralj Peter med narodom.
Srbski   kralj   Potor jo s ginoma   in
princi v spromstvu   ministerskega   pred-
sodnika   nastopil   potovanjo   v   nolranje
doželo in  so je pod?il   najproj v Topolo.
Maceilonski dogodki.
Vodno hujso in hujso postaja na
Halkanu. Vosti, ki dohajajo od lam, so
stra^no. Puška, moc in dinainil imajo zdaj
tain glavno hesodo. Požigajo so vasi in
mosta, morijo se slarci in otroci, skru-
nijo so ženo in doklota a pri vsem teni
se „civilizirana Kvropa" no gano. „(!i-
vilizirana Evrona*', kaj S<i, ta Kvropa jo
sebična, hrezsrčna in hinavska, inačo ne
hi smola čakati niti zh. hip. da ne bi po-
sogla mod to mesarsko klanje ter mu
storila konec. Evropa jo prepricaiia, da
no bodo na Balkanu živoči kriatjani
nikdar varni prod samovoljo krvolocnoga
Tureina. Evropa je prepričana, da se
Tnrčija nomije iz vseh roformskih na-
svotov, ki naj prihajajo pa od strani
Husijo in Avstrije ali pa od kake druge
strani. Pri vsem tem gleda mirno na
vso to kar se godi na Halkanu, to pa iz
same nevošljivosti, kor so posamozno,
•Iržave bojo, da no bi dohila provec vpliva
ni Balkanu ona država, ki bi prisla na
p<^moč nesrečni kristjanski raji. Turčiji
jo pa vse to dobro zn«no. Zato pa ima
tu !i popolnoma proste roko, da postopa
nasproti kristjanom, kakor se ji zljubi.
Ali kakor stoje stvari zdaj, no bode
mogla tudi Evropa dolgo časa držati
križem rok. Prisililo jo hodo k intor-
vonciji male slovanske državo na jugu,
ki so začele zadnji čas resno na to
misliti ter se bodo v kratkem času od-
ločile, da priteko na pomoč nesrečnim
bratom v Macedoniji.
Iz Monastira se poroča, da je konzul
Mundelstamm v preiskavi o umoru Host-
kovskega prisel do zakljucka, da je bil
Rostkovski žrtva velike zarote proti tujim
konzulom. Ko so morilca llalmija pripe-
ljali na morišče, jo zavpil: „Dobro, tie
sultan hoče, se žrtvujem zanjga. Toda
poprej hočem še nekaj odkriti ... ." V
torn trenotku ga zagrahijo rabelji in —
skrivnost je  nesel s aoboj s tega  sveta.
Kajmakain iz Vazilika na bolgarski
moji ob Črnem morju je dobil razglas
macodonskega odbora, v katorem se raz-
glaäa, da bodo Bolgari po večstoletnem
robovanju otresli raz sebe turäko go-
spodstvo. Ko je prišlo rusko brodovje
prod Iniado, so napadle zveeer ustaško,
vojasko organizirane in uniformirane
čote, štiri grske vasi. Ubitih je mnogo
orožnikov in vojakov. 0 ustaškem gibanju
v drinopoljskem vilajetu se poroča, da
so ustaSi napadli več vasi okraja Kirk-
Kilise. Razdrli so veČ vojaänic, prisvojili
si pušk in živeža. V vasi Stojlowo so
zažgali vojaki svoje Sotore in zbežali pred
ustaši. V mestu Kirk-Kilise je mnogo
ranjencev. Iz Drinopolja so odpoklicali
mnogo bataljonov, tako, dajo mesto sodaj
skoro brez posadke. S tem je tudi v 2vez''
da so ustasi mesto popolnoma ločili od
zveze z drugimi mesti in da so trdnjavo
napadli z bombami. Toda čete so jih od-
bile, in potem so začeli Turki v mestu
kristjano  klati.  Med turškimi  četami sa
naj jih aeih\] hitro zmenja, ker pnzneje
jih bode moral na Dunaj poslati, kar je
s stroAki zdruieno.
Oliolcli vo.jakl vult'tl   Ulopotcev.
—   Na   Dunaja   so v neki   vojašnici ra-
biii klopotee pri neki moenati jedi. Obo-
lelo je 50 vojakov, ki so vžili  ' • jed. 16
so jih monili prene-Ui v vojašnieo.
Vi'likanskl požar v Budimpe^ti.
—   Vr nedeljo   so   zgorela   v   Hudimpeäti
velika  skladiäea   pariäkeRa   bla«a tvrdke
lioldborj?. V otjnju jo naSlo smrt 13 09<»b.
4 6 učenk
sprojiiH» *e n;i  slanovanje   in hrano.
Kje, poizve se pri   postre/niku
..^ulskegu Doina".
Peter Cotič
čevljarski mojster,
(iorim, (ioaposkaulica 14,
se priporoča slavnemu ob-
činstvu v mestu in na deželi,
Jyazproda se
v Podturnu h. St. 6 razno kuhinjsko
in kletsko opravo za krčmo.
We se poizve v ulici Sv. An-
tona št.  12 v pritlieju.
Proda se mlin
za moko in čreslo pri Pevmici pod
Št. Maurom.
Kupci naj se izvole oglasiti pri g.
Antonu F i g e 1 v St. Mavru h. št. 2,
p. Podgora.
Razglas.
Srmenj zaživino iublago
v Rcncali bil je do sedaj
vtvlno due 6. septeinbra, a
od sedaj dalje bo ta vsako
leto prvi ponedeljek me-
seca septembra; letos torej
že na ponedeljek due 7.
septembra.
Županstvo v Renčah,
due 10. avgusta 1903.
Ant. Merljak,
župan.
Odlikovana klenarska delavnica
Artur Makutz
CiroricH, Ozka ulica stev. 1.
Izvršuj*» vsa naročila. Mpada.joča v klcpar-
hku Htroko 7. najveejo natiiii&noilj ». Izvr-
šuje vpeljavo in  pupravu ntrelovudov  ltd.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 (iOIUCA Via Giardino 8
priporoča
prisina    ubib
in örna   vina
I*   vipavskih,
furlanskih,
briskih,   dal-
f   matinakih  in
isterskih w i
nogradov.
DoHtavlja na dorn in razpoäilja po želez-
.lici na vne krajc avitro-cgerske monarhije T
¦odih od   66  litrov   napruj.   Na   zahtcvo   poäilja
tudi uzorco.
Cene interne. Postratba postena.
D/>jr||#||   Spomiujajh' so <> vsaki
nUJCllVI. lM.jiiKj „šolskot;a dtmia"
^ma^    ^mm^    •^m^   ^W   ^m^    ^^F    ^mT  ^
1 Jakob Miklus, (
I trgovec 7. losom in opt'ko, zalotja I
vsaküvrstnojja trdega in mehkt^a
I koro§kt^a in krnnjskt'pi losn tcr t
pohiStvji, rakev i^tru^, vinskih \>o- V
, sod, sliskalniet» za vino  in siulje š
I vsake vclikosti                             I
I          v Pevmi,         4
za Soškm inostom, p. Gorica,  ,
i     .                                                                                            c
priporoca p.  n.   občinstvu svojo j
i  bo^ato zaloK'0, ter na novo otvor- T
jono                                            ^
I       podružnico       ^
na    vojjlu   prišedši   od   Soškega  J
I  mo^th proti Gorici v hi5i g.   Ko-  f
garja h. št. 42.                             *
I         V delHvniei so izdelujejo vsa  m
I v sodarsko   in   kolarsko    stroko  l
apadajoča   dela,   in   postref.ba   z  J
| lesom po najnižji ceni.  —           |
^^^*.     ^B^k.      ^bb^     aa     ^^^*.      ^^^*.     .^bb^    a
Krojaška mojstra
Čufer <fc Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona §t. 7
v hi^i i;. J o r n e j a Kopača
izdelujeta
vsakovrstne oblcke za mo*ke
po  meri,  bodisi fine   ali pa
priproste.
Priporočata se svojim rojakom
v Gorici in na deželi, posebno pa
č. duhovščini za obilna naročila
Leop. Reja, I
gostilničar .Pri Golobu* |
na voglu ulice Morelli      I
PriporočaprJstna Driskabe- ]
la in örna vina. — Izborna
kuhinja postreže o vsakem I
času z okusnimi mrzlimi in I
gorkimi jedili.           |
2astopstvo za proda|o pra- |
vcga ljubljanskega kislega I
zelja v zabojih od25 do 5ö kg. I
Za mnogobrojen obisk se pri- '
poroča slav. občinstvu v mestu I
in na deželi.                                I
i
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnemD
občinBtvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porlo
rico i. dr. Olje: Lacca, St. Angelo, Korso
istersko in dalmatinskd. l'(;troloj v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko st. 0, 1, 2, 3
4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po :/s kila in od 1
fnnta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Bisttici. Zveplenke dražbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kianju in z Jochmann-ovega v
Ajdovačini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja  v   zabojckih
uajmanje po 5 Kg. na vse kraje.
I
ft v                              sein   j;ikd oil icpol«'  ill   ,
ucäninä ••»I»-«»««1 Tvoji* «»hick«'.
kje vemhir 11 kupujes
tiiko ki'jistio l)Iai;()?  Povej  mi  veinlar!
Y „Kr^l^ikl, zatoiigi"
—          Gosposka ulica štev. 7. -¦=------
k;iltM"i  Ivrdka iina najviujo zalo^o Ic \t*I<» v Uorici.
Kako jv li lo ino^on1. saj scm vci.dar rilalii
v noktMii lislu, da niiiia ,,Krojaska /JHlru^a*k
nikakof^a  hlaga   voč.
l\>jili, pojili "m no voruj vsake \vc.\\ prcpriraj
sc sania in iziicnadciia l>od<'s, ko zaghMlaš islo
zalo/(MH) l;iko vHikatisko z hla^om, ila Liodos kar
slnnola. Tu li U4ži na razpola^o izvanrodna mini-
žina raziK'ua l>la^i /a vsaki spol, in za vsaki Iclni
cas, kakor kiastu* Zephyrjp, balisto. pcM'kal, svilc,
Oxforl, Pitjiic, vsakuvrslm^a volntMioga bla^a, mosko
siikno  po   vsakcj  ccni  in izh«»ri.                                     9
lam (lobisbo^rato i/bcr vsiiVovrstncifa hlaxu,/uneveste
jako veliko xalogo psrila, kakor platua, Cliillon. |irt»Miiii«-,
111 uVviue, voluciic  (Ml«\ic  kovtr«'   >.**|»im»   ruteitd.  Tain  <l<»l»iš
tuili 'sc ba^o iucjšiiiili s  /on pod lastno ceno. Viilcla * n\
tain tu<li krasiu' v/orre /.»' narot'ciu^u Ulat;a v.n jtscnski ("as.
Na /ahli'Vi» sc posiljaji.   ii/.on-i    bnv.plaOnu.   Cene  so   tako
nizke, da se je čuditi,   si>v«'i!:i   tudi   stalmv   Torej   pridi   iu
poskusi, in gotovo boš radovoljna!
NOVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianet, dahnaiik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
neštevilno nabožnih različno fino vezanili knjig, svečnikov, križev, svetilnic,
kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorjo kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartouu, priporočljivih posebuo
za vlažne cerkve.
Zaloga svoč iz öistega öebelnoga voska kakor tudi mcšane
svcče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnili.
Lastna izdelovalnica palm iz umctnih cvetlic iu vsakovrstnili
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfincjša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  so vsakovrstne  stvari za ceno, —                          =
—                          ===== pri Kojej je izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno iu hitro.
^0T   Ob nedeljah in praznikili je prodajalnica zaprta.   *^Wf
Z odličnim spoštovanjcm                           Anton J# Vogrift<
«*                          _                                                                                      I
Ivan Schindler, Dunaj lll.|i. Erdbergstrasse 12.
|M»silja ŽC veliko let dobro xiiane I
sh'oje vnake vrHte in pol jodelst vo.
Müne ZH sadje in grodzje,  stiska'nic«   za   sudje   in ,
grozdje, škropilnice, poljska   orodja,   sliskalnice   za
sono, mlatilnic'1, vitle, trijerje, čistilnice za  žito, lu-
^^ilnico za koruzo, slamore-aiic<»,   stroj   za   rezanjo |
repc, mline za Rolanje, kollo za kuhanje   klaje, se- |
salke za vodnjakc '"> ^nojnico, vodovode, ž«l. cevi itd. J
Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih
Cenah!   Havno   Uko   vse    priprave   za   kletarstvo: J
medene   pipe,   seaalke za vino, guii)i.j<w(» in  konop-
Ijonc: covi, Rinnijeve  ploco,   slroj    v.a   točenje    piva, j
^krinje za lod, stroj«» za sladoled, priprave za izde-
lovanje sodovko in  pencčih  vin,   inline   za  dišavo,
kavo itd.; stroje za izdelovanje klobas, tehtniee za j
živino, tehtnie»> na drug,   Hteberske tehtniee, narniz-j
ne   tehnice,   drcimalne tehtniee;   želežno pohištvo.
želczne blagajne, Aivalne stroje vseh seatav,  orodia
in stroje vsjike vrste za ključavničarje, kovače, kle-
parje, sedlarje pleskarje itd.
Vse 3 večletnim jamstvom !
Po lajipaiejl plačiliil popjita, tudi na obroke!
(Viiiki /. ver kot -UN) sllkaini bro/plariio.
Prekupcem   in  agentom  posebne  prednosti!
Dopisuje sc tudi v slovenskcm jeziku.
Piše naj se naravnoat:
Ivan Seliiadler,
Dunaj III 11 Erdbergstrasse Hev. 12.
Št. 69.
V (iorici, v  soboto <ln<k 21).
avgusta
1903.
Letnik V.
l/.hiij.i  vs:i     toi'ck  in Molioto ol>
11.  in i |iri>tl|ii)|iliii' /,;t ini'slo Icr <>i, H. un
I up.  /;i (li'/.t'ln. Aki» p:ulii mi ta din wi
|ir;t/.nik i/.iilt' il:iii pri'j uh (J. /.vcčcr. St;in<i
|u> lio^l i jirrjeniiui ;tli  v  (iiiiit'i   n;i  (loin
[>oAt 1j;til    relolHno K \, pulli'tno   \   K in
(Vlnlt'tiM»  2 K.  l'roil:i.j;isc v (inrici v t<>
luikii .¦an  Sfliwni/  v t-iolskih   ulintli,
.1 c I I »• r s i t /.   v Nnnskili uliciih   in   !,<•
Lau  ii:i   Veriliji'vein tfkiilišiiu jm» H vin.
UK1LA
<\><Vrno i/<lanj<\)
rrcdiiištvu in upravniitvo  s<>
imliHjata   v   «N ar (itln i   liskarni»,
uiii'a Wtturini   h    M. y.
iJopisf j»' nasloviti na urrdniitvo,
'i^labf in naniih.ino pa na upraviiiitvo
»(joric»'«. O>ria->i sc mčimijo po p^tit-
vrHtah in bictT aki» »»• tiskaj'j 1-krat pi>
12 viii., 2-krat pn It) vin , H-krat p<>
8    vin.   Ako   sh   wckral   tiskajo,   raču
lllJO   B(>   pU   p(>gO(ibl.
IzditJHlclj in odgovonii  urodnik Josip Marušifi.
Tiska   „Narodna tlskarna" lod^ov. J. MaruSie).
Občui zbor
„Krojaške zadruge"
v Gorici.
(IKilji'.i
P o go d ha
katera se jo skleuila danasnjega due
nied „Ci'Utralno posojiluico" in „Kro-
jaško zadrugo", obe registnnani zadrugi
\r (jorici / oiiiejeno zavezo. Najprej
se omeni, da jo „Centralna posojilnica"
zadobila pioti „Krojaški zadrugi" pri
tuk. c. kr. okroznein sndišču <i > razsodba
z dm.' "). lehruvarja 1U03 opr. št. Cg.
I 17/3 2, l>> nieujiško plačilno povelje z
due 5. februvarja 1903 opr. št. Cw.
til 3/1 in n rnenjiško plačilno povelje
7. due \\y marca 1003 opr. St. Cw.
\1\ 3 1, s katerimi je bila „Krojaška
zadni.ua" of sojena plačati „Centralni
posojilnici zneskc ..el'/) -11227 K W> li s
5" „ obrestmi od 1. jatiuvarja ll.H).3 naprej
in pi vdniini stroski (>3 K 20 li; ad >>i
1017 K -HO h s (i" „ obrestmi <>d .31. ja-
iiuvarj;! 1(MU., IDiili !\ 73 li s b" ,, obre-
stmi od -1. lebruvarja 1903. in 157-1 K
8fj li s Li" ,, obrestmi od A. l'ebrnvarja
1!)().'}. U..; rej ter pravdninii stroški 1"; K
8'J li in ;id ')
33000 K — h s U" „ obr. od 2G. febr. 1903
30000  „  —............
Ü49  „,79 ......
1497  „  19......          3
1971   „ — „       „     „           „       „       „
1855  „ 39.....,           1
40G  „ 85 „       „     „
1000 „ —......          G
in pravdninii stroški 53 K 26 h; dalje
da je „Ontralna posojilnica" v izterjavo
teh zneskov s prip. proti „Krojaski za-
drugi" predla.uala izvr^ilo po rubezni,
prisilni upravi in prodaji vse^a štacun-
ske^a bla^a in pohištva ,.Krojaške za-
druge"; da je bila vsled te^a s sklcpo'-a
c. kr. okrajue^ii sodiščn goriškega z due
10. aprihi 1903 opr. St. I:. 704 2 2 in z
due 22. aprila 1903 opr. št. E. 7G2 3 2
dovoljt?na prisilna dražba vsega štacuii-
skega blaga in pohištva, ter da je bil
dražbeni narok določen na dan 6. niaja
1903; da se je na predlog „Centralne
posojilnice" pred dražbeniin narokom
izvršila c e n i t e v vsega zarubljenega
blaga in pohištva „Krojaske zadruge",
ter da je bilo isto cenjeno na 44030 K;
da je na podlagi te ceiiitvo „Ceutralna
posojilnica" v zmislu S 271 i. r. izja-
vila, da je pripravljena prevzeti vse
zarubljeno blago in poliištvo „Krojaške
zadruge" za znesek 55042 1\, te» da je
c- kr. okrajno sodišče goriško s sklepom
z due 2. maja 1903 opr. St. \l. 704 3/5
1:1 predlog po poprejšnjem zašlišanjn
predsednika „Krojaške zadruge" odobrilo
in  ker  je   lastninska  pravica   do   zarn-
hljeuega   blaga  in  pohištva   prešla   na
i.Centralno    posojilnico",   izvršilno   po
stopanje, dovoljeno s sklepoma 8. aprila
1903 opr. St. E. 704/3/1 in 1G. aprila 1903
°Pr- E. 762/3/1 ustavilo. —
^¦er Pa „Centralna posojilnica" ni
lmela nikoli drugega namena, nego da
resi „Krojaško zadrugo" gospodarskega
poloma in konkurza, kar je bil edini
nagib, da je za isto plačala vse upnike
"i prevzela njih tirjatve, in ker se zapri-
četo delo da končati le z uadaljevaujem
trgoviue v „Krojaški zadrugi", je „Cen-
Iralna posojilnica" se odločila svoje
blago se uadalje pustiti v prostorili „Kro^
jaške zadruge" in je raZpečavati pod
njenim imeiiom, pa za svoi račun.
-------------l-f-_       -A.__________       .                                           *                          .....
C 1 e ii I. „Ceutralna posojilnica"
prepnsc'a, pridrznje si lastninsko pravico,
vse blago, ki ga je v izvršilu E 704 3
prevzela za znesek K 55.042 in ki je v
tein, kakor tiuli v izvršiln E 702 3 za-
rubljeno in cenjeno, „Krojaski zadrugi"
kot liranitcljici, da je sine pod svojo
tirino, ]):i za racini ,,Centralne posojilnice"
v dosedanjih proslorili „Goriške Ijndske
posojibiicc' v Gosposki nbei razpecavati.
„Krojaška zadrnga" izrenio priznava, da
jej ne prisioja nikaka lastninska pravica
ali post'.st niti do štanmskega blaga, niti
do staciinskega poliištva, katero po-
slednje sprcjeina saiiiu v rabo proti vsa-
kočasnemu  preklicu.
(> 1 e ii II. Ker sc t.'goviiu» ne more
nspešiio liadaljevaii, ne da bi se ne do-
knpovalo pi>tiebnega in primernega blaga,
skrbela bo ,,(Ainli,ilna posojilnica" za
doticna naknpovaiija, Naročila se bodo
izvrševala sicer pod iinenoin ,.Krojaške
zadruge", ali izrecno k za racun ^Cen-
tralne posojilnice", katera si izrecno pri -
ilr/uje lastninsko pravico in posest tudi
do onega blaga, kar „Krojaška zadruga"
t ii cl i izrecno priznava. Naročevati blago
bo imela pravico edino le „Centralna
posojilnica", kakor bo imela dolžnost
dotično blago tudi sama plačevati.
Člen III. Razpecavanje štacunskega
blaga se bo vršilo po nachm. ki ga dolofi
„Ceutralna posojilnica", ne da bi v teni
pogledu imela „Krojaška zadruga" pra-
vico prigovarjanja. — Skr.pilo je last
„Centralne posojilnice" ter se ima po
zaključenju prodajalnice in dnevnega ra-
čunn vsak dan sproti oddati blagajni
„Ceutralne  posojilnice".
Č 1 e n IV. Dosedanji kakor tudi
pritiodnji uslužbeuci „Krojaške zadruge"
ostauejo, dokler bo ta pogodba trajala,
samo fonnalno v sluzbi „Krojaske za-
druge" in bodo kakor taki opravljali
svoje posle v prouajaluici ali zunaj nje,
toda naineščala in placevala jih bo dokler
bo pogodba trajala, „Centralna posojil-
nica", ki si pridrznje pravico odlocevati,
kdo se ima v službo sprejeti, kdo odpu-
stiti, pod kakimi pogoji se imajo niezdne
ali druge pogodbe z tislužbenci sklepati,
sploh urejevati pravno razmerje usluž-
bencev. — Tudi to kar se tiče notra-
njega ali zunanjega poslovanja usluž-
beucev, ima edino „Centralna posojil-
nica" določevati. — Določitev nakupnih
in prodajnib cen je stvar poslovodstva,
na katero nima „Krojaska zadruga" ni-
kakega uplivanja.
Č 1 e n V. „Krojaska zadruga" je
obvezana, ostati v dosedanjib prostorili
goriške Ijudske posojilnice v Gosposki
ulici, kolikor časa inogoče; vezana je
vsled tega tudi storiti vse po zakouu
dopustne korake v dosego zavarovanja
svojib najemninskih pravic, ki so bile
prvotno ustanovljenedogovorno z goriško
Ijudsko posojilnico na deset let; obve-
zana je zlasti upreti se morebitni odpo-
vedi sedanjih štacunskili prostorov.
Ako bi pa vklju'u vsem po zakonu
dopustnim korakom ne bilo niogoče ob-
držati sedanjih prostorov, obvezana je
„Krojaska zadruga" prenesti svojo pro-
dajalnico oziroma tirino v druge prostore,
katere bo določila „Centralna posojilnica".
Č 1 e n VI. Najemnino, davke in
sploh vso režijo, ki je v zvezi s trgovino,
plačuje, dokler pogudba traja, „Ceutralua
posojilnica".
Č 1 e ii VII. Ta pogodba   se sklene
dano od iste odstopiti brez vsakoršne
odpovedi, v katerem slučaju kakor tudi
sicer poljubno bo imela „(AMitralna po-
sojilnica" pravico spraviti iz prodajalnice
„Krojaške zadruge" vse svoje biago in
pobištvo. — To pravico si „Centralua
posojilnica" pridržuje zlasti za slucaj,
aki) bi se „Krojaška zadruga" ne držala
strogo pogodbenih točk, o čemer razso-
jevati ostane pridržano edino le ,,Cen-
tralni posojilnici".
Clen VIII. V stnislu določb te po-
godbe se je sporazumno med pogodni-
kouia po.>'ovalo že od 2. maja 1903.
dalje, ter se vsi od tedaj v tern pogledu
storjeni koraki in sklepi v celem obsegu
še izrecno  odobrujejo in potrjujejo.
To je tista „ostudna" kupčija, ka-
tero je ^Soča11 oblivala s svojo gnoj-
nico! Pozneje \'am prečitam račune za
leto 19()2, 1903 do incl. 1. maja in od
1. maja do 17, avgusta t. 1., torej lanski
račun, račun za letošnjo samoupravo in
za prisiluo upravo pod nadzorstvom
,.C. p.tl Za sedaj Vam omenim sledeče
številke, ki naj Vain predočijo približno
vrednost današnjega blaga
Bilančna  vrednost 1. 1901
je bila (brez  odbitka)  .   .   K 125.705-24
Dokupilo se je letos   .   .    „    31.09715
K 156.802-39
Prodalo pa.......K 69-651-58
odbijemo od tega 15",, do-
tvčka............10.434-24
K 59.217-34
Če odbijemo to svoto od zgornje,
zna§a torej današnja vrednost blaga
K 97.675-05.
Z ozirom na sedanjo precej živahno
kupčijo (prodalo se je do 17. avgusta
letos K 69.935-87 blaga proti plačilu v go-
tovini) se smemo za trdno nadejati, da
se to blago proda najmanj z 10° 0 do-
bička, tako da je miuinialna prodajna
vrednost tega blaga K 107.44256.
Na podlagi   tega bi bila današnja
situacijska bilanca taka:
AKTIVA.
Blago.........K 107.500-—
Naloženi  denar.....„       2.600- —
Terjatve........„    22.200 —
Skupaj .   .   K 132.300- —
PASIVA.
Dolg pri   „Centralni pos." K    72.000-—
Približne ° 0........       1.500-—
Dolg za blago.....„      4.000'—
Deleži.........^__30.000 —
K 107.500-
Odbita pasiva od aktiv, ostane
torej plus K 24.800--, katere lahko ra-
c-unaino delouia za neizterljive terjatve,
deloma pa za bodoce režijske stroške.
To se glasi precej drugače, nego —
93.000 K primankljaja, o katerem čveka
klepetava ,,Soča". — Kakor vidite. je
asauacija na vsak nacin osigurana, ako
so v prvi vrsti člani tako pametni, da
pripomorejo k isti s tern, da pospešujejo
prodajo blaga. V drugi vrsti je pa tudi
dolžnost vseh naših somišljenikov, da
pridno agitirajo za trgovino „Krojaške za-
druge'' in s tern pripomorejo do konečne
zmage pravice in poštenosti proti zlobi
in škodoželjuosti!"
Predsednik občnega zbora g. Grča
je omenil, da se poročilo nadzorstva pov-
sem naslanja na poro^ilo načelništva,
zato je predlagal občnemu zboru, da bi
se to poročilo poprej čitalo in potem
delo   oba   poročila zajedno  v  razpravo
namesto vsled bolezni zadržanega pred-
sednik?. nadzorstva, g. Dr. F. Žigona,
poročilo nadzorstva, ki tukaj sledi:
„Nadzorništvo rKroja§ke zadruge"
se popolnem strinja s poročilom uačel-
ništva in nima kaj posebnega dostavljati.
Le toliko hoče omeniti, da se je pogosto
udeleževalo skupnili sej načelstva in nad-
zorništva ter se pri njih do cela prepri-
čalo, da je načelništvo vselej in povsod
storilo v korist in rešitev rKrojaške za-
drugeu, kar se je po vzajemnem stvar-
nem posvetovanju zdelo najboljše neglede
ne na osebnosti, ue na politicno strau-
karstvo, a samo z ozirom na pruspeh
zadruge same. Zato sme tudi občnemu
zboru v ti zavesti staviti opravičeni pred-
log, naj odobri postopanje načelstva in
vrhu tega naj izreče vsem članom na-
čelstva svoje priznanje in svojo zabvalo
za njih res ..požrtvovavno delovanje'; ni
treba misliti, da je to le prazna beseda,
iraza, — ne, nadzorništvo le, ki je imelo
vpogled v razmere ^Krojaške zadruge"
v vseh kritičnih trenotkih, ve, koliko
časa, truda, skrbi in na drugi strani po-
niževanja, posmehovanja, muk je stalo
posamezne odbornike, da so sitne, za-
motane zadeve nase zadruge, kolikor je
bilo inogoče, razvozlali in uredili. Tako
niso nikdar svojih dolžnosti zanemarili,
pač pa z vsemi sredstvi, ki so bila v
njih moči, poskusili, da bi zabranili pro-
past zadruge in rešili zadružnikom de-
leže. Tukaj torej ni bilo nikakršnega
strankarstva, da — v odločilnem času
povabili so se celo pristaši in prvaki na-
sprotne stranke k posvetovanju, kaj je
treba ukreniti, a žalibog se temu pova-
bilu niso odzvali, arnpak samo rekli, naj
..Centralna posojilnica"prevzame zadru^o
kot svoje dete. To je tudi ,.Centralna
posojilnica-1, kakor znano, storila in v
teni njih željo izpolnila. Iskrena livala
ji bodi za to, saj brez nje bi se zadruga
ne mogla izogniti konkurza, a v si u-
č a j u s te č a j a b i brez n o b e n e
d v o j b e z a d r u ž n i k i i z g u b i 1 i
svoje d e 1 e ž e. Bila je to jediua po-
moč v skrajui sili!
L'tegnil bi dalje kdo očitati nad-
zorništvu, da ni dovolj, kakor uiu je bila
dolžnost, nadzorovalo poslovanja zadruge
ter da je zategadelj kolikor toliko tudi
ono zakiivilo dotične uerednosti in vsled
tega hudo nevarnost za zadrugo. Kar
se tiče podobnega očitanja, odgovarjamo,
da je podpisauo nadzornistvo si bilo
vednc v svesti te svoje pravice in dolž-
nosti; kajti zmerom je poudarjalo nujiio
potrebo, da se vvede kontrola blaga v
„Krojaski zadrugiu in to se v dobi, ko
ni še nikdo slutil ali mislil na slične
uerednosti, ki so se v resnici dogajale.
A dasi nismo hoteli nikogar sumničiti,
auipak le pravo nadzorstvo omogoC'iti,
pitali so nas drugi vender radi tega z
črnovidci, češ, da je uže tako vse v var-
nih, zauesljivih rokah, Cesar takrat niti
mi nismo tajili. — Vsled opetovanih
opominov povabil se je naposled ven-
derle g. poslovodja Av. Bisail (ki je *ačas
vžival še vsestransko zaupanje) k skupni
seji načelstva in nadzorništva in naganjali
smo ga, naj vpelje kontrolo blaga v
,.Kroj. zad.M, a on je zavrnil odločno to
zahtevo in dejal, da v ^Krojaski zadrugi"
ni to nikakor mogoče. Nato je sedanji
predsednik nadzorništva izjavil, da ne-
možnega ne morejo niti odborniki od
nikogar terjati, ali ako je to res, kakor
je rekel poslovodja kot strokovnjak, ne-
razäirjajn vosli, da je pričakovali povolja
7,h napad na ju-Aiio Bolgarijo.
l'ri l)ol)n(Mi) iloln ho je Inl boj med
ustaši in Turki, v kalcrom ho bili Turkt
poraženi.
V  okolici Kukiua ho jo l»il vroč boj
rned ustasi in vojuki.   Turki so pobiti in
imajo   12   mrlvih.   Na straiii   UHhšov  so
ne borile tu»1 i  žonskc.   Napis na   zaslavi
(„Smrt ali svoboda") j«' uvezla učileljica
An», ki jo zastavo branila i. voliko hra-
brostjo. Ubila jc 3 vojako.
Ustasi so pognali v zrak orijenlni
vlHk med Drinopoljom in Carigradom, v
kalerem se jo nahnjalo več potnikov.
V   bitki pri   vasi   Korva-Ki'j  so us-
laSi z dinamilom razstrHili kulo, v kah-"i
so je nabajalo 2;">0 basi-bažukov.
Albanc:i zahlovajo od sultana, naj
napove vojsko Bolgariji. Inace žugajo
da začrio saini boj, pri katorem bodo
pomugali tudi Oki.
V     nodel|o    so     ubili    v   turškem
mestecu   Beruti   podkonzula   zjedinjenih
držav. Ako no da Turčija   za la čin za-
doačenja, odpošlje   ameriška vlada svoje
brodovje v turske vodi\
Domače in razne novice.
Za „Solshi Doin". — Predsed-
nistvo je prejelo po položniei od Igna-
cija Lebana, župnika v Balujah 24 K.
Našemu upravnišlvu je izročil /n-
vadlav Franc, veleposestnik v Št. And-
režu, 8 K. — llvala!
Vpisovanje v otroske vTte<\  —
Šolska vrtca pod Kostanjevico in v ulici
sv. Klare, kakor tudi otroäko zabavišče
v Cipreani uliei ae otvorita v torek, 1.
septrmbra. Ta dan prične tudi vpisovanje
olrok. Vsprejemajo se otroei v starosti
od 3 do G let. Olroška vrtca, kakor tudi
otroško zabavišce, odprta bodeta vsak
dan, izvzemši nedeljo in praznike, od
9-12 dopoludne ter od 2—'t uro po-
poludne. Vabirno torej slovenske stariše
v mestu, da ne zarnude te prilike ter da
vpišojo svoje otroke v omenjene otroške
vrtce terda jih bodo vanje redno pošiljali.
('. kr.  ^iinnuzija   v   Gorki.   —
Šolsko leto prične 18. sept. Sprejernanje
v prvi gimn. razred bo 14. sept. od 9.—12.
ure predp. 'Jčenci rnorajo v sprem-stvu
svojega očelt. ali nurnestnika prinesti
krwtni list in šoisko spričevalo. Sprejemni
izpit l o 15. sept. Učenci, ki so bili že
na torn zavodu, priglaaiti se morajo do
17. sept.
Sprejemanje v c. kr. Hlovensko
pripravljavnico bo 10. sept.
('. kr. realka v (iorici. — Spre-
jemanje ; I. razred c. kr. realke bo 15.
sept, od 9.—12. predp. Sprejomni izpit
bo 16. sept. Dijaki, ki so bili že na tern
zavodu, priglasiti se morajo 16. ali 17.
sept. Učenci, ki pridejo iz drugih zavodov,
priglasiti se morajo 16. sept. Prinesejo naj
se seboj   šolsko spričevalo in kratni  list.
Sprejemanje v i t a 1 i j a n s k o pri-
pravljavnico bo  If)   sept.
Vplsovanje na ?. kr. izobražc-
vallšcu za ueiteljice v (iorici in ua
obeli, ž tijiiii združenih vadnicah. —
a) Dne 14. in 15. septemera od 8—12
ure se bodo vpisovale gojenke na c. kr.
izobraževališču za učiteljico. Gojenke, ki
so ta zavod /,e obiskovale, zglasije se
stem, da dopošljejo svoje zadnje solsko
spričevalo. Nove gojenke za 1. tečaj se
pa imajo predstaviti ravnateljstvu v
spremstvu svojih roditeljev ali zast^-
pnikov, pridati krstni ali rojstni list,
zdravniško spričevalo o spoaobnosti,
zdravib očeh ter o stavljenju koz, spri-
čevalo o lepem vedenju (ako ne pridejo
iz kake občne sole) in eventuelno zadnje
šolsko spričevalo. V vise razrode se novih
gojenk ne sprejme.
Dne 17. septemra ob 8 uri začnejo
ponavljalni in sprejemni izpiti. Gojenke,
ki bi se k sprejemnem izpitu pravočasno
ne oglasile, se zavrnejo. Po dovršenih
teh izpitih prične redni pouk.
l>) Dne 15. septembra od 8—12 ure
node vpisovanje na c. k. dekliški in
deäki vadnici. ücenke in učenci, ki so
to šolo že obiskovali, prinesejo seboj
zadnje šolsko sporočilo. Novinci za 1.
razred naj se izkažojo s krstnim ali
rojstnim ter ubožnim listom in z zdrav-
niškim spričevalom o stavljenju koz. V
vise razrede dekliške vadnice se novih
učenk ne vsprejme. — V 11. razred dežke
vadnico sesprejrno le rnalo novih nčencev;
za te bode sprejemni izpit 16. septernbra
ob 9 uri zjutraj.
V tretji in četrti razred se letos
novih uöencev ne vsprejema. Šolsko
leto 1903-1904 začne 16. septembra ob
» uri zjutraj. Hedno poučevanje bo 17.
istega meseca ob 8 uri zjutraj.
Obrtno-nadaljevalna sola za klc-
sarje v NnHrezini začne zopet pouk s
1. septembrom t. 1. Ker je ta sola ve-
nt«   uu^rtnoli     nnuüKnrt   „n   ^-«k;««!!/,/»    „D_
pa KraSovcom. Mnogo ptujoev ho ne \o
proiivi H klosarnko (karnnarnko) obrljo,
arnpak naravnosl obogatijo. /akaj bi pa
naSi n("\ Starisi, diijUi hvojo ninovr' ka-
kcrnu klcHarnkeinu inoJKtru v Nabrežini
v uk. Tak docok obiskoval bodo potem
tukajfinjo solo, tor so tako izvežbal, da
l»od(» pozneje lahko sarn obrtoval. Ubogi
vajenci (garzoni) dobc tudi denarne
podporo.
Tudi za delavce-pomočnike pri^ne
poduk H 1. Hopternbrom. l'oucevalo so
bodo slrokovfio risanje za klcnarstvo.
M!adenič'i! no zamudite to priložnosl1.
Lnbudja poscin iiiosarHkc^a hv-
Kiina. — IVodno jo nastnpil beg v gore,
j« äe dal duAka svoji jozi in toj^oti, da
mu }o s strašanski n ropotom uprizorjeno
meHarjonje „Kr. zadruge" končalo s to-
liko blamažo. Siikanjo črnih slik o klo-
rikalni gospodarski nevednosti in nez-
možnc li, o bližajočem se straänem po-
loinu klcrikalnega gospodarstva ni nič
izdalo, žuganje načelništvu in nadzor-
nižtvu z ogromniini kaznirni, ni nikogar
niti dirnilo, strašenje priprostoga Ijudstva
z izgubo deložev, ni irnolo vspolia, od-
vračanje odjemalcev od prodajalnice ,.Kr.
zadruge". ni tudi prav nio doseglo, kajti
na občnem zboru v četrtek smo iz po-
rocila blagajnikovega izvedeli, da je ..Kr.
zadruga" v siasu, kar jo oskrbuje „Cen-
tralna posojilnica", to jo v čanu, kar jo
je začel mesariti A. ü —k.. preseeno na
dan več izkupila za proiluno blago nego
prej, če tudi je nastopila takrat za pro-
dajo krojnoga blaga tako imonovana
mrtva sezona. Torej nič, nič. vse nič! V
tej obupnosti jo pograbil äe po pipcu
ter jo začol odjomalce s silo poditi iz
prodajalnico ,.Kr. zadruge'' v obliki prist-
nega bojkota. Pretekle dni smo prejeli
iz obrtnih mostnili krogov in objavili
osier dopis znppr protislovensko pekarno
žiila Dörtlosa. Crtali smo iz njega, kar je
dišalo po bojkolu, ker Jtno so bali za-
plembe. „Soei" je to dovoljeno zoper
sloTensko prodajalnico. Čujmo, kaj piše
A. G--k. v svoji labudji pesmi : „Vsftkdo
danos ve, da pri trgovcu kupi lahko boljSe
in cenejše nego v „K. z.", ki ima ..stalne
cene-l, ki morajo biti vise nego pri ka-
teremkoli trgovcu. „K. z " ima vHiko
ve<Tje režijske troško nego trgovci, in
vrhu tega ima velikansko dolga, od ka-
terega mora plačevati visoke obresti.
Zategadel gre  lahko   vsak   trgovec   dosti
pod „stalne cene" v Kr. z.  —".......
Tako piše A. G—k., ki se baha, da je
pomagal ustanavljati „Kr. zadrugo". Ta-
krat mu niso bili režijski stroški, stalne
cene itd. nič na poti. Kako že prxvi Lah
takemu obrazu!? — Mi omenjamo to le
mimogrede v svarilo onirn, ki se dajo
zdaj v ,.Sočr' od Gabrščeka hvaliti. ki
pa že pridejo v navskrižje z Gabrščekovim
žepom, kakor je priäla „Kr. zadruga", in
tedaj padejo pod GabrŠčkov mesarski nož,
kakor je padla „Kr. zadruga". Naj le
bodo na' to pripravljeni, temu ne utecejo.
Glavnik Gabr^čekovega žepa ne pusti no-
benega vozla skozi. — Stalne cene bi
torej rad uporabljal za odvračenje od-
jemalcev od „Kr. z." Mi vemo, da muje
to le bilka v potapljanju, da hoče ž njo
le prikrivati svoje umikanje z bojnega
polja, da je sam prepričan o popolnem
neuspehu tega, resnici v obraz bijoeoga
straäila, da bo niorda že jutri sam temu
oporekal, mi vemo vse to, vendar si do-
voljujemo kratko pojasnilo. Slalne cene
so menda le varnost in dobrota za od-
jemalce, ne pa nevarnost in skoda. Ko-
liko bolj siguren je odjemalec, če ni iz
lastne prakse izkušen poznavalec do-
tičnega blaga — kakoršni so rnenda le
redki med odjemalci „Kr. zadruge"
ako ve, da je cena določena tako, da
ima trgovec pri njej svoje odstotke do-
bička, katerih pa ni določil previsoko,
ker ve, da bi s previsokimi cenami le
odganjai odjemalca od sebe. Ž^ zavest,
da je cena zanj (odjemalca) kakor vsa-
kega drugega neizpremenljiva, vpliva nanj
zadovoljivo, kajti pravi mu, da bi bil
tudi vsakdo drugi sleparjen, če bi bil
on, da bi pa bili v isti prodajalnici vsi
in vedno sleparjeni, to je pa zopet iz-
ključeno. lie pa dajejo odjemalcu stalne
cene varnost v zasebni prodajalnici, ko-
liko več še le v zadružni! V zasebni pro-
dajalnici je trgovec glede cen absoluten
gospodar; on jih lahko zviša kadar si
bodi in koinur si bodi. Njegovi uslužbenci
ga morajo pač le ubogati. /ato so pa
tudi «talne cene v zasebnih prodajalnicah
redke prikazni. Vse varnejše je v za-
družnih prodajalnicah. Osebje, ki je v
prodajalnici, nima oblasti cen preminjati,
in jih tudi ne preminja, ker riima pri
tern nobenega dobička. Če pa niso v za-
sebnih prodajalnicah ce!o stalne cene
dovolj varne za odjemalca, kaj pa še le
neBtalne! Tu je odjemalec zares izročen
na milost in nemilost trgovcu. Naj se
odjemalec s   trgovcem   še   tako   „gliha",
m"    "onn    nrihiia     in     a»m     fins.    trati_    na
prodajalnice, misled, da bi bb bilo dalo
morda vendar so, kaj odbiti. Zato imajo
slalno. cene nopreconljivo vrednost za
odjemalca, in ravno stalne ceno so, ki
vabijo tudi lasko družine v prodajalnico
„Krojafike zadruge"
Toliko za danos v odgovor Ga-
brs^ekorriu  bojkotu.
SSovcfh'l v Oijlrj lu na Sv. (i«ro.
—  Momarski vlak h   Ljubljane   v   Oglej
in na Sv. Goro, ki suno ga bili že napo-
vodali. odide  iz Ljubljane   v   torek   dne
8. septornbra.   na   Mali   Šmaren    zvečer
okolu  11. ure.   V sredo ob ö. ^j. prihod
v Villa  Vicentina (zadnja postaja), ob 6.
v Oglej. Ob 7. uri pridiga, tiha sv. maäa
z biagoslovom,   vmes sv. obhajilo.   Zaju-
trek.   Ob 9.  pridiga   in   pontiliknlna   sv.
maAa. I'o maši Ov'ledovanje bazilike. kripte,
muzeja, na stolp itd. Ob  12.  ol>o.d.
Ob 1. odhod iz Ogleja, ob 2. iz Villa
Vicentina, ob ' A. prihod v Gorico, odtod
z omnibusi ali peš v Solkan, od tarn pe*
na goro. (Jb ' J. vhod v svetiače in pete
litanije.
Zjutraj ob 6. pridiga in tiha sv. maša
z biagoslovom, med njo sv. obhajilo. I'o-
tem zajutrek in ogledovanje. Ob 9. pri-
diga in pontlikalna sv. maža. Ob 11. obed,
ob 12. z gore, ob 4. iz Gorice, okolu 10.
v Ljubljana.
Dela na bohinjskl žcleznlcl.   —
V predoru pod Kostanjevico delo še
precej napredujo. Izvrtali so do zapadne
strarii že nad 28 metrov sveta, od južne
pa nad 26 metrov. Zadeli so pri tern
delu tudi na vodo. Ako je to pitna voda,
rabila se bo lahko za tarnošnji del rneata.
Sploh se pa čujejo hude pritožbe proti
tvrdki Sard Lenassi in dr.. ki je prevzeia
zgradbo železnice med Kanalorn in Gorico.
Te pritožbf» prihajajo od strani delavcev
domačinov. katorih so ta tvrdka baje
brani kolikor more. Dela jim namreč
sitnosti že pri vzprejernu v delo. Pošiljajo
jih od Poncija do Pilata ter jih imajo
naravnost za norca. Naj prej jih pozivajo
potom listov, naj se oglasijo k delu, kakor
se je to zgodilo prod par tedni, ko sta
prinesla tak poziv „Soča*4 in ,.Primorec"'.
Ko so se dolavci oglasili, so jim pa rekli.
da jih šo ne potrebujejo, dočim se pa z
delavci, ki prihajajo iz blažene Italije
vse drugače poatopa in se jih tudi veliko
bolje placa nef,To domače delavce. Tako
postopanje je skrajno noumestno in ne*
opravičeno, uosebno z ozirom na obvezo,
katero je vsprejela tvrdka, ko so ji bila
izročena ta dela, na obvezo namreč, da
se bo morala oziraU v prvi vrsti na do-
mace delavce. Dobro da je ta tvrdka do-
bila delo le na delu železniške črte med
Kanalom in Gorico, kaj bi pa še le po-
čenjala, ako bi ji bila izrodena tudi dela
med Kanalom in Podbrdom, za katera se
je tudi jako potegovala. Na vsak nacin pa
je dolžnost pokiicanih činiteljev, da gle-
dajo ti italijanski tvrdki, kateri je posodil
ime avstrijec Lenassi, nekoliko na prste,
ter da se prepričajo, kako ona izpolnuje
svojo obvezo glede vsprejemanja do-
mačih  delavcev na delo.
Äelczniski most čez Soeo pri
Solkanu. — Železniška uprava se je
odlocila, da sezida čez Sočo pri Solkanu
kamenil most z jednim samim obokom.
Ta obok  imel bode 80 metrov  svetlobe.
DrugazeU'zni&ka zveza sTrstom.
— C. kr. želežnižko stavbeno ravnateljstvo
na Dunaju naznanja da je na delni progi
Prvačina-Trst-Sv. Andrej    državne   žele-
7.nice   Celovec   (Beljak)-Gorica-Trst   iz-
vršitev podtalne zgradbe, posipa in nad-
talne zgradbe,  potem   posameznih vrhu-
talnih zgradb, železniške   ograje, dobava
in premestitev   železniških   znamenj   ter
dobava    mejnikov   po   ponudbi    oddati.
Ponudbe je najkasneje do 12. septembra
1903,  12. ure  opoludne   vložiti v vložni
zapisnik   c. kr.   železniškega   stavbenega
ravnateljstva na Dunaju (k. k, Eisenbahn-
baudirektion in Wien, VI., Gumpendorter-
strasse 10\ Natančnejša določila za vlo-
žitev ponudb, seznam cen, pogoji in druge
priloge   ponudb so pri imenovanern rav-
nateljstvu in pri c. kr. zelezniäkem stav-
benem vodstvu v Trstu, Piazra nuova 2
na vpogled.
Nevareu norec. — VT tukajšnji
boini^nici se nahaja 45 letni Josip Čuk,
iz Bilj. V sredo začel je hudo razsajati.
Pritekel .je v celico bolniški strežnik
Bavcar Valentin, da bi Čuka pomiril.
Pri ti priliki pa se mu Čuk postavi po
robu, ga udari po desnem očesu ter
zbeži. Pritekli so drugi strežaiki ter so
Čuka še pravočasno ujeli, ali ubogi
Bavčar prišel je pri vsem tern vsled
udarca ob oko.
Okradeua. — Tereza Abramič iz
Bukovice, prižlaje v pondeljek na semenj.
S seboj je imela 14 kron. Na Travniku
si je kupila za 18 novcev sira. Bilo pa
je okolo prodajalca sira gnječa To pri-
liko je porabil neki dolgoprstneZ, ki je
Tereziii   iz   žepa   pobral   14   kron   ter
Odr<".ali ho nop» v tukaj^nji hoi
niinici   Krancelu   Močniku   \z (idrknega,
ki je pred tremi todni padel pod vor. in
si je nogo hudo poSkodoval.
Provincijaloin knpurinske pro-
vinrije na Kranjskem, ^tajerskom in
Primorskem je bil v torek izvoljen P.
Kdvard  B e r v a r, rodorn NovomeSfan.
Kc^ i/. bla/nlct*. Ivan hesran-
ceschi, 36 let star >loma v Sturjih pri Aj-
dovSčini, je v sredo dopoludne pobegnil
iz blaznice na Studencu pri  Ljuhljani
St'Htanek krš^aiiuko »lislcoega
di,jaSt\a iu ueitt'ljstva. — Ob polni
dvorani vHokodelskega Doma" v Ljuhljani
se je v torek popoludne vrsil manifosta-
cijski shod krSčaosko mislečega dijaAtva
in učiteijstva za slovensko vseaciliAče.
Hazvila se je o tern vpraSanju živahna
debata, ter so bile resolucije vsprojeto z
velikim navduäenjem.
Stavka pri /uradhl zel«'znlre. —
Pri zgradbi železnice v Hru.^ici so pnceli
delavci štrajkati
Važen Jshod. —  Dne 25. t. m. so
imeli celjski slovenski odvetniki in notarji
ter njih uslužbenci posvetovanje. kük^
skupno in odločno nastopiti proti neiu-
äkernu terorizmu pri sodnih in drugih
oblastih, zlasti proti domi^ljevanju nem-
ških uradnikov. ki 90 v zadnjem ca^u
začeli proglašati. da je provokacija. ako
se jih v aradu slovenski nagovori.
Žigice sv.    Cirila   i   Mctoda  za
Istru. — V prvi polovici t. I. dobila jo
„Družba sv. Cirila in Metoda za Istro"
od prodaje užigalic. ki se pod gori ome-
njenem naslovom prodajajo. 3719 K 28 v.
Ako pojde to tako dalje. dobila bodo ta
prekori3tna družba pod zgoraj omenjenim
naslovom do konca tega lota skoro gitov-)
nad 8000 K. — AUrocchö Lebherzove
užigalice! Kaj ne. rSoča%>V!
Lajiki   vsemMlisniiki  so   imeli   v
Clesu na Tirolskem shod, na katerem so
j protestirali,   da   bi   se   la^ko   vspučilišče
I ustanovilo v Gorici ter so zahtevali usta-
| novitev laškega vseučilišča v Trstu.
|          Kapelanom v Rojanu  je imono
van Lahon gosp. Anton Pernacich
„Piccolo"' mu poje «lavo in ni čuda. saj
je Pernaeich vžival podporo ,.Les?e Na-
zionale". Žalostno, Slovencern  pravico!
Občinske   volitvo v Žminju.   —
Te dni so se vršile v Žmmju, blizu Pa-
zina, občinske volitve. Kakor v Tinjanu
poskušali so Itali'ani tudi pri teh volitvah
! svojo   srečo; a kakor   kaže   izid   volitev.
1 zastonj, kajti hrvatska stranka zmagala
je v III. razredu z ogromno večino. Na-
dejamo se, da je istotako podrla tudi v
ostalih dveh razredih.
Italijanska kraijeva dvojica v
Vidmu. — V četrtek sta dospela v Videm
italijanski kralj in kraljica. To priliko so
porabili naši iredentovci. da dajo duSka
avojim čutilom na najostentativnejši način.
Romali ao v blaženo deželo v celih
trumah, da se poklonijo „svojemu"' vla-
darju, od katerega pričakujejo rešitve iz
,.težkitr' spon, ki jih še drže priklenjeno
na A/strijo. Ob ti priliki piše namreč v
Vidrru izhajajoči list „11 Friuliv' : „Iz Trsta
in iz cele iredente začeli so že prihajati
naäi bratje, katerih bode v četrtek med
nami na tisoče in tisoče.
Pride ta dan v Videm tudi več stotin
kolesarjev.
V Videm pridejo ta dan tudi vse
trž»,ške gospe. katerih se nahaja v Fur-
laniji in ob Pontebi na tisoče na le-
toviščih. —
„L* Indipendente priobčuje patri-
jotičen Članek „kralju ob meji", pov-
darjajoč, da je dolžnost vseh Italijanov,
da se poklonijo kralju, ter da pozdravijo
v njem pooaobljeno idejo velike matere
ltalijeu   Altroche polenta!
Strasna nesrefa ua ieleznlci. —
Ko se je v noči od četrtkana petek vračnlo
vojaštvo od slavnosti v Vidmu v svoje g tr-
nizije, je jeden vlak, na katerem se je pe-
Ijalo vojaštvo blizu kraja Beano, zadol ob
tovorni vlak, ki je vozil po istom tiru s
tako močjo, da se je razbilo več vagonov.
v katerih so se peljali vojaki. Pri ti priliki
je priälo ob življenje 13 vojakov, 52 pa
jih je bilo težko ranjenih. tako, da so
nekateri že med potom umrli, ko so jih
prevažali v videmsko bolnišnico. Italijanski
kralj, ki je doznal to straSno nesrečo v
Trvižu, odpeljal se je z avtomobilom koj
na lice nesreče. Nesreča se je pripetila,
ker se ni vojaški vlak ustavil na postaji
Passiano ter počakal, da bi tovorni vlak
dospel na bližnjo postajo. Železnica je
namreč jednotirnaj in vojaški vlak vozil
je hitreje nego tovorni vlak. Zato ga jo
pa prehitol ter se zarinil vanj. Načelnik
postaje v Passianu se izgovarja, da ni
dal znamenja za odhod.
Baukuvci po 5 iu 10 gld. se samo
do 31._avguata t. 1. pri blagajnah sprejo-
v istini nemožno ter se 'treba jedino zn-
nažali na poštenost služabnega usobja;
saj, ako hi kdo hotel slepariti, hi laliko
v takšnih okolišfinah to deial v prii\)
vseli čiauov načelstva in nadzomištva in
se jim zraven še posmehoval kot neum-
r.ini tepcern, ki se nevede dajo za nos
voditi. h tega vzroka ni hotel tudi pod-
pisani sedanji predsednik nadzorništva
za časa zadnje volitve biti več voljen v
nadzorništvo. Še le kadar je prišel rajni
dr. Josip Pavlica v ta natnen tretjič k
iijemu ter obljubil, da se s pomočjo uo-
vega odhornika in izvedenca g. Svit.
Premrouta vvede toliko zahtevana kon-
trola b'aga. udal se je podpisani, a ven-
der bolj iz prijateljstva do vže hudo
bolnega tovariša, nego iz svojega pre-
pritanja. Žal! tedaj je biio uže prekasno.
Slednjič stno hoteli zadružnikom
svctovati, naj pri občnem zboru poslušajo
glede nadaljne osode „Krojaške zadruge"
nasvete sedanjega načelstva in drugih
pametnih mož, ki so vneti za blaginjo
zadruge, — a premislili smo se in rajši
moltimo o tem; kajti zdelo se nam je
nekoliko uže razžaljivo za zadružnike
svotovati jim o takib rečeh, ki so jasne
kakor beli dan. Odločiti se jim ni težavno,
saj na jerini strani vidijo razumne, nese-
bične može, ki išfcejo le koristi zadruge,
na drugi strani pa od strasti zaslepijene
kovarnike, ki so vsa, tudi najpodlejša
sredstva uporabili, da bi uničili zadrugo;
ako bi imeli le še kaj moralnega čuta,
morala jih bi rudečica sramote politi,
no, ker ni njih tega sram, sramujejo
se p a takšnega nežaslišanega
postopanja i sami njih poli-
ti č n i p r i v r ž e n c i. Za prave bedake
torej bi morali imeti zadružnike, da bi
se nam še potrebno zdelo v takih raz-
merah svetovati, kam se jim je obrniti,
čegav svet poslušati in kaj na zadnje o
zadrugi ukreniti; saj zadružniki brez iz-
jeme imajo toliko razsodnosti, da ne
pojdejo takšnemu, od strasti uže smeš-
nemu čuku na limanice in da ne bodo
pomagali samim sebi kopati jamo".
G. predsednik zborovanja da na to
v razpravo poročila nadzorstva in načel-
stva, kakor tudi pogodbo sklenjeno med
„Krojaško zadrugo" in „Centralno poso-
jilnico".                                  (Konec pride.)
Do pi si.
Iz Sovodenj» dne 27. avgasta 1903.
(Volitve v gospodarski svet in
v o b č i n s k o sta r eš ins t v o.)— „Fi-
nalrnente" — je rekel Italijan, ko je bila
skuhana njegova vsakdanja priljubljena
jed, polenta. — V nedeljo je občinski ob-
bodnik javno pred cerkvijo ljudstvu pre-
eMtal razglaaa, s katerima se razpisujeti
volitvi v gospodarski svet v dan 2., ˇ
obcinsko stareäinstvo pa v dan 3. sep-
tembra. Triletna doba je minala že lan-
sko lets v oktobrn, in prepričani smo, da
ako bi ne uilo skritih krtov, ki so zme-
rom za petami delovanja naiega župana
in načelnika, bi se cela baraka zavlekla
še za eno leto, aarno da bi se ohranila
na povrsju, dobro vedoč, dajima
zvoni mrtvaški zvonec. Ome-
njena možakarja ata bila pred časom v
cenj. „Gorici"' prav poäteno oprana, ki
nista mogla ovreči niti piöice, kar ae je
v dopisih o njija trdilo. Seveda, po go-
stilnah sta „Jovtala", da je tisti, ki tako o
njija piše lažnjivec, obrekovalec, da na*
stopita sodno pot proti dopianiku, a
ostalo je vse le pri kozarcu rujnega, ki
razdraži za časek živce, a se hitro vse
potolaži, ko se drugi dan pri oralu pije
vodo inesto božje kapljice. Prav sta imela
naša junaka, namreč župan in načelnik,
da sta stisnila rep rned noge in na tihem
hvalila Boga, da je ostalo pri tem, kajti
masla imata toliko na glavi, da. bi se
lahko ž njim zabelili vsi tisti gulaži, ki ae
bodo na dan volitve dajali volilcem, ki
bodo volili — „po lastnem prepri-
č a n j uM !
Toda šalo na stran in vrnimo se k
stvari. Kakor rečeno, volitve so pred
durmi, in sedaj nam bo odločiti avojo
asodo za dobo dolgih treb let, kolikor v
gospodarskem avetu, toliko v županatvu.
Vladanje pod sedanjim načelnikom in
županorn bilo je, kratko reöeno, a 1 a b o.
Vse zanemarjano, nobenega reda, nobe-
nega strahu, ponočni mir se kail, kr<5nae ae
brez ozira na to, da je tik cerkev, v ka»
teri pobožno ljudstvo opravlja svoje kr-
Sčanskct dolZnosti. l):\, da, od župana
k r e in a r j a z a. li t e v a t i, da b i so
izpolnjftval p o 1 i e i j a k i r o d, jo
paö lo.Uvno, ker s torn hi b i I
sam najbolj zadet, najbolj
oäkodovan. In kam bi bil najbolj
züdet? V mosnjicok ! Oh, ta mosnjiček,
te kroniee, te so pol nebes na tem greš-
neni svetu!
Pa ne samo to ! Naj omenimo tudi
nek kričeč slučaj, ki dela sramoto celi
naši občini. Pred par leti je postavilo
veteransko druatvo z veliko teiavo kra-
sen spomenik v spomin 400-letniee pri-
padanja naže dežele pod Hibsburäko
žezlo, spomenik, ki dela cast nasi občini.
Na dan odkritja se je izročil spomenik
v varstvo in last občini. Dolžnost občine
bi bila torej, da bi skrbela zh snažnoat
prostora okoli istega. A mesto tega,
in mesto da bi se nahajala okrog spo-
menika kaka lepa Železna ograja (gmotno
atanje društva nigdopuščalo, da bi se še
to naredilo), se nahaja okrotf istega —
človeško blato. In kakor čujemo,
se zdaj baje ni občina vknjižena na pro-
stor, na katerem stoji spomenik, vkljub
večkratnemu opominu vsejah starešinstva.
Nepozaben in neizbrisen nam ostane
tudi lanski Skandal, ki sta ga provzročila
naš žapan in načelnik, namreč ko je
prišla na njih pritisk akoro „kompanija"
orožnikov, kakor da bi bila cela revolu-
cija v Sovodnjah. Lahko rečemo, da
tistikrat stu prav pošteno nategnila
politično oblast, ki jima je šla tako na
limanice. A vse to jima nič ni pomagalo.
ker potem se je vseeno razdelil užitek
obč. zemljišča med opravičence, in naža
junaka sta prav pošteno ostala z dolgim
nosom.
Žopan in načelnik ter par njih pod-
repnikov so se na vso moč protivili razdo-
litvi obč. zemlj v užitek. Zdaj pa, ko se jim
stolčki tresejo, na katerih sedijo, o zdaj
bodo hitro vse razdelilil Pesek v oči!
Vprašamo: Kje ste bili dozdaj? Z*kaj se
niste potegovali z drugtmi možml, da bi
se ta občekoristna napravaizvršila? Sami
priznavate, da L! bilo v veliko korist
vsem občinarjem, nko bi se to zgodilo,
a samo iz osebnih ozirovru-
v a li ste na vse možne načine,
d a s e t o n i z g o d i I o. Ej, poznamo
predobro vaše srce do nas!
Glas gre po občini, da pred letom
ni bilo v obč. blaeajni denara ä« ne za
dobro južino. Sedaj pa se govori, d a
senahajajo kar celi tisočaki
v blagajni. Kako je to mogoče? Saj
mislimo, da je bilo lani približno ravno
toliko dohodkov kot letos, in mogoče še
manj stroSkov! Sicer mine rečemo no-
benemu, da je denar snedel, ali Bog ve
za kaj porabil. Ali hudobni jeziki
teganočejo vedetiin se samo
povpraänjejo, kako je mogoče v en em
leta pri skoro enih in istih dohodkih in
stro9kih kakor prejänje leto, toliko avan-
cirati! ?
V spominu nam je Se dobro ostalo,
kako je ravnal žapan ob priliki, ko se je
vkupilo za občino od njega zemljišče,
katero je on vkupil od Levijevih dedi-
čev. Župan je dal častno besedo, da za
isto svoto, katero da on za zemljiSče, po-
tem prepusti občini. A možjena avojo
besedo pozabil, ter s tem znatno
oškodoval  obč.   blagajno.
PojaBniti moramo še neko stvar,
s katero nasprotniki begajo naäe volilce.
Predlanj8kim, ko se je hotelo deliti obč.
zemljišče v užitek, se je sklenilo v seji
gosp. sveta, da stroäki, ki nastanejo za
razdelitev (n. pr. za zemljemerca i. dr.),
ne sme trpeti obč. blagajna. V ta namen
smo vsi opravičenci (nota bene: tudi žu-
pan in načelnik) prepostili nekaterim
gospodarnikom beke(katere so bile skapno
s senom in drvami med opravičence raz-
deljene. in za katere je moral vsakdo
plačati 7 K 40 vin. v obö. blagajno), naj
jih oni storijo pobrati ter s tem denarom
stroške za razdelitev poravnati. A naši
nasprotniki tega nočejo vedeti in trdijo
v enoraer, da omenjeni denar, ki se je za
beke vdobil, mora priti v obč. bla-
gajno. Potemtakem bi bile
beke dvakrat plačane občini,
enkrat od nas občinarjev, dru-
gikrat pa z denarom, katerega
so gospodarniki prejeli uu
prodanih naših, že plačanih
b e k, kateri znesek bi se imel vporabiti,
kakor reöeno, za semljemerca in druge
stroäke. Zdaj ima vso zadevo v rokah
dež. odbor, ki konečno razsodi.
Iz tega, kar smo tu obrazložili, lahko
vsak treznomisleč človek spozna, kakšne
razmere vladajo v naši občini in da je
skrajni čas, da se naredi enkrat konec
tem nezno8nim odnošajem. P o v s e m
opraviöenojerekla neka od-
lična oseba v politični službi,
r a z u m e n,  v n e t za   blag or Jo b- >
iY'inarJHv,   kur   pa,   žal,   o   sedanjom
in pa mi n«i morcino roiVi.
Toroj volilcü ! Ohraöamn h^ do Vas,
da vsnk, kdoi žoli «obi in svojcom dohro,
slori svojo dol'Znost, naj stoj.' nevstra-
jeno na volišcse, naj so no d;i preslepili
po krivih agentih, ki letajo okolu kot
nuihe, in naj odtiu svoj glas možem, ki
st» jih že iz do^edanjega njih delovanja
pozna, da so res vnoti za dohro-
b i t vst'h o l) č i n a r j e v, ne pa on in»,
ki iščejo le prilike, da hi ae okoristili z
VaSo nftvednostjo. Z laj je cas, zdaj jt»
žclezo vroc>(\ zdaj je treba udariti na
nasprotnika in ga k Horn potlaciti. Po-
tern ne bo več časa, vse jHvkanjo in
tarnanje ho zainan. — tnako pritiaku-
jemo od zavednih Rubineev, Pečanov in
(iMbrcev, da nam pridojo na pomot;, da
izbojujeino težak boj, ki se bo hil due
2. in 3. septembra. Vsi, z zdruzenimi
močmi na noge in pod starim zmagoalav
nim geslom: „Vse z a v e r o, dom,
c e s a rj a'4, stopimo mosko na voliščo
in zmaga bo gotovo nasa!
V o 1 i 1 e e.
Politiöni pregled,
Potovanje nasega cesarja.
Danes pride nas cesar iz Budimpošto
na Dunaj. Po odhoda angležkega kralja
z Dunaja, ki bode 3. septembra t. I., so
podtt cesar k vojaäkim vajam na Ogrsko.
Dne 7. septembra se povrne na Dunaj.
Dne 10. se udeleži sv. niase, ki se bo
darovala v spomin smrti pokojne ceaarice
Klizabete. Dne 12. septeunbra se odpelje
eesar v Lvov. Dne 16. septembra pa, ko
končajo v Galiciji vaje koajištva, se povrno
cesar na Dunaj, da vsprejme dne 18.
septembra nemškega cesarja, ki bode
teiaj njegov gost.
Krlza na Ogrskem.
Cesar je končal svoje pogovore /
ogrskimi državniki no da bi se še od
ločil komu naj bi izročil sestavo noveg i
ministorstva. Prišel je včeraj na Dunaj,
da sprejme angležkega kralja Edvarda
¦VII. Po odhodu angležkega kralja pa se
poda cesar k vojaäkim vajam na Ogrsko
in šele 11. septembra se zopet povrne v
Budimpešto, in se bo torej še le takrat
rešila ministerska kriza. Pogovori, katere
je imel vladar z ogrskimi državniki so
le tajni, in vse kar pišejo listi o ten po-
govorih so le gola ugibanja. Jedno je pa
skoro gotovo namreč, da krona no bode
nikakor ugodila pretiraniin zahtevarn.
Ka] aedaj?
Bliža se konec septembra, ko bi
morali hiti odpuščeni iz vojaške službe
oni vojaki, ki doslužijo takrat svojo tri-
letno dobo, a namesto njih nastopiti bi
morali vojaško službo novinci, ki so bili
letos vzeti v vojake. Postava, katero je
sklenil glede ätevila novincev letos naS
drž. zbor, pa določa, da se zamorejo
poklicati v vojaško službo novinci, ki so
bili letos vzeti k vojakom tostran Litave
lo tedaj, ako se jednaka postava sklene
tudi na 0gr9kem, in se tudi tarn izvrši
novačenje. Ali, do tega na Ogrskem ni
prišlo, in do 1. oktobra tudi gotovo ne
pride. Nastane toraj vprašanje: Kaj pa
sedaj? Naših novincev ne morejo po-
klicati v voja^ko službo. Vojaška uprava
pa zahteva, da se mora število vojakov,
ki bi izstopili iz vojaške alužbe, koncein
septembra nadomestiti z drugimi vojaki.
Ne preostane torej drugega, nega da se
oklene vojaäka uprava strogih določil vo-
jaškega zakona iz 1. 1888., po katerih se
lahko obdrži v vojaäki alužbi one vo-
jake, ki so nastopili službo pred tremi
leti c»'lo do konca decembra t903. Ker
se pa kaj tacega do sedaj Sa- ni dogodilo,
napravila bi taka odredba ne-le med
vojaštvom hudo nevoljo, marveč tudi
med družinami, ki težko pričakujejo svoje
sinove domov. In vse to naj se zgodi
zgolj zaradi tega, da se ugodi trmastim
madjarskim šovinistom.
Kakor poroca „Fremdenblatt" je
vojni minister odločil, da je moštvu tret-
jega letnika, ki je bilo ponavadi od-
puščeno po velikih vojnih vajah, obdr-
žati v voja^ki služhi do 31. decembra. Ta
odredba je provizorična. Definitivna od-
redba pride, ko se vrne cesar na Danaj,
in odvisno je delinitivna odredba tudi od
razvoja stvari na Ogrskem.
Nemška ljudska stranka v Avstrijl
je priäla v nemale zadrege. Poslanec Po-
lonyi, član ogrske obstrukcije, je odkril,
da je mej njegovo stranko in mej nena^ko
ljudsko stranko v Avstriji bila že n9kaj
let zveza, ki se je sklenila ob navzočnosti
50 nemSko-nacijonalnih poslancev. Ti so
odobrili mej raznimi skupnimi točkani
tudi zahtevo ogrs'ko neodvisne stranke,
da Ogri dobč madjarski armadni jezik,
in si izgovorili le skupnost generalnega
ätaba. Polonyi sedaj očita nomški ljudski
noliT0nlfiff/?^HsViiJil?iifi]?'iuiI!i ne ^rž' m da se
oga   njögova   oirniiKs   H&^ain   ^iiunu.r. .
ho avstrijskim Slovanom. „Reichspost"
srdito napada lUMnsko ljudsko slranko
lor ji oOita izdajstvo. Ako s(j Polonyijovo
trditvo resnirno, todaj ho nom^konaeijo-
nalna st rankn zguhila ravno tako hitro
mnogo pristaAov, kakor jih jo hitro pri-
dohila.
Čehl zuhtevajo,
da poleg cpsarske crno-rurnono zastave
uradi ratobeSajo vedno tudi holo-modro
češko /.astavo, i:oS, da jo starejša. Tudi
vsi napisi v doželi, colo v nemSkih krajih,
niorajo biti v čeAkih harvah. C'.uSki listi
pnivijo, da morajo Slovani posnemati
M adjure.
lako boren shod
V lloricu na Cleäkem imeli so v
nedoljo čoSki narodni socijalci svoj shod,
na katerem jw govoril posl. Klolač. V
svojem govoru jo KlotVto tuko ostro
grajal postopanje vlado nasproti Cehom,
da je dotiOni komisar shod razpustil.
Nastal je vsled tegu strafen hrup in
zmešnjava. Komisarja so hudo nabili ter
polili s pivom. Nastopiti so morali orož-
niki, ki so zborovalco razkropili ter
mnogo njih tudi aretirali.
Belgijskl kralj ne pride na Duna]
Da belgijski kralj uo pride na Dunaj,
jo vzrok razpor moj dunajskim in helgij-
skim dvorom, kor jo bei^ijski kralj ob
smrti svojo žene tako ostro nastopil proti
grolici Stel'aniji Lonyay it} jo hotel pri
poroki Štolanije z grofom Linyayem kralj
odtogniti hčeri rento :')()000 frankov, ka-
tero ji je dal, ko se je porooila s cesar-
jovičem Hudoll'om. Kralj je hotel z obi-
skom doseči sporazumljenjo^ a cosar Franc
Jožot' je baje obisk odklonil. Pri belgij-
skem poslaništvu na Dunaju je bilo Že
vse pripravljono za kraljev sprejern.
Kralj Peter med narodom.
Srbski   kralj   Poter je s sinoina   in
princi  v spremstvu   ministerskogu   pred-
sodnika   nastopil   potovanjo   v   notranje
dežele in  se je podal   najproj v Topolo.
Macedonskl dogodki.
Vedno hujšo in hujše postaja na
Balkanu. Vesti, ki dohajajo od tain, so
strähne. Puška, meč in dinamit imajo zdaj
tarn glavno besedo. Požigajo se vasi in
mesta, morijo se starci in otroci, skru-
nijo se žene in dekletu a pri vsem tem
se „civilizirana Evropa-t ne gane. „Ci-
vilizirana Evrona", kaj so, ta Evropa jo
sebična, brezsrčna in hinavska, inače ne
bi smela čakati niti za hip, da ne bi po-
segla med to mesarsko klanje ter tnu
storila konec. Evropa je prepričana, da
ne bodo na Balkanu živeči kristjani
nikdar varni pred samovoljo krvoločnega
Turčina. Evropa je prepričana, da se
Tnrdija norčuje iz vseh reformskih na-
svetov, ki naj prihajajo pa od strani
Rusije in Avstrije ali pa od kake druge
strani. Pri vsem tem gleda mirno na
vse to kar se godi na Balkanu, to pa iz
same nevoäljivosti, ker se posamezne
države boje, da ne bi dobila preveč vpliva
n.-i Balkanu ona država, ki bi priäla n».
pomoč nesrečni kristjanski raji. Turčiji
je pa vse to dobro znano. Zato pa ima
tuli popolnoma proste roke, da postopa
nasproti kristjanom, kakor se ji zljubi.
Ali kakor stoje stvari zdaj, ne bode
mogla tudi Evropa dolgo časa držati
križem rok. Prisilile jo bodo k inter-
vonciji male slovanske države na jugu,
ki so začele zadnji čas resno na to
misliti ter se bodo v kratkem času od-
ločile, da priteko na pomoč nesrečnim
bratom v Macedoniji.
Iz Monastira se poroča, da je konzul
Mandelstamm v preiskavi o umoru Rost-
kovskega priäel do zaključka, da je bil
Rostkovski žrtva velike zarote proti tujim
konzulom. Ko so morilca Halmija pripe-
IJH.H na morišče, je zavpil: „Dobro, če
sultan hoče, se žrtvujem zanjga. Toda
poprej hočem še nekaj odkriti . . . .." V
tern trenotku ga zagrabijo rabelji in —
skrivnost je  nesel s seboj s tega  sveta.
Kajmakam iz Vazilika na holgarski
meji ob Črnem morju je dobil razglas
macedonskega odbora, v katerem se raz-
glaäa, da bodo Bolgari po večstoletnem
rohovanju otresli raz sebe turško go-
spodstvo. Ko je prišlo rusko brodovje
pred Iniado, so napadle zvečer ustažke,
vojaäko organizirane in unilormirane
čete, ätiri grške vasi. Ubitih je mnogo
orožnikov in vojakov. 0 ustaškem gibanju
v drinopoljskem vilajetu se poroča, da
so ustaši napadli več vasi okraja Kirk-
Kilise. Razdrli so več vojaänic, prisvojili
si pušk in živeža. V vasi Stojlowo so
zažgali vojaki avoje Sotore in zbežali pred
ustaši. V mestu Kirk-Kilise je mnogo
ranjencev. Iz Drinopolja so odpoklicali
mno^o bataljonov, lako, da je mesto sedaj
skoro brez posadke. S tem je tudi v zyezi,
da so ustaäi mesto popolnoma ločilj od
zveze z drugimi mesti in da so trdnjavo
napadli z bombami. Toda öete so jih od-
nflj jih <u»<l:tj hitrn zmonja, ker pozneje
jih boili1 moral na Dunaj poslati, kar je
H stro^ki /drnžono.
Obnleli vo.jakl vhUmI  Ulopoti't'v.
—    Na   Dunajn   so v neki   vojaänici ra
biii  klopoke pri neki moinati jedi. Obo-
Irlo  je M) vojakov, ki so vžili to jed.  ll>
so jih mnrali prene-Ui v vojuSnico.
Vclikanskl poiar v Buditnpošti.
—   V  nt'tlt'ljo   so   zgorela   v   Biuiimpesti
v.'lika  sklndiSca   pari$ke;?a   blaira tvrdke
(ioldbor^. V otmiu je našio smrt ISoseb.
4 6 učenk
>l>it'initi so na stanovanje  in  hrano.
Kjti. poi/vt*   se pri   postrežniku
..>n|>krga  Donia".
Peter Cotič
čevljarski mojster,
(iorica. (Josposka uliea 14,
se priporoča slavnemu ob-
čiiistvu v niestu in na deželi,
^a^proda se
v Podturnti h. St. 6 razno kuhinjsko
in kletarsko  opravo  za krčmo.
WO st- poi/ve v ulici   Sv.  An-
loiia  >t.  \'2 v pritlicju.
Proda cü mlin
za moko in čreslo pri Pevmici pod
St. Maurom.
Kupci   naj se   izvole   oglasiti pri (?. '
Antonu   Figel   v   Št.   Mavru   h.   št. 2,
p.  Podßora.
Razglas.
Semeujzaživiuo inblago !
v IV' fall   bil je  do  sedaj
ve* I no due 6. septembra.  a
od sedaj dalje bo ta vsako j
leto prvi ponedeljek  nie-
soca septembra; lotos torej
zc   na   j)on(Mleljek   due   7.
septeinbra.
Županstvo v  Renčah,
due 10. avgusta 1908.
Ant. Merljak,
župan.
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
(»orica, Oxka ulica stev. 1.
i/.vršiijf vsa uaročiia, spadajofca v hlepar-
sko Htroko z najvi'cjo liatunčuostj •. Izvr-
šuj** vpeljavo in   popravo strelovoriov   ltd.
Anton   Pečenko
Vrtna  ulica 8 <-01U( A Via Giardino 8
priporoča
prisina    neia
in črna   wina
iz   «ipavskih,
furlanskih,
briskih,   dal-
>   matinskeh   in
'•terskih  « i
nu^rado«.
DoHtuvIja na dom in razpoäilja po želez-
.lici na vbc krajc avstro-cgenke monaruije t
Hculih od   56  litrov   naprej.   Na zahtevo   pudilja
D|\|o|#j|   Spoininiajtc sc o vsaki
I lUJalVI. pjijiKi „solski'^ji doma"
Jakob Miklus,   I
i trpovec z losom in opeko. zalo^a  |
vsakovrstnopa trdej^a in mohkei;a
koroSkejja in  kranjskt^a losa tcr   J
pohiätva, rakev (truj^\ vinskih po-  '
sod, stiskalnico za vino in sadje  t
vsako velikosti                                \
v Pevrni,        i
za Soškm mostom. p. Gorica,
priporooa p.   n.   obtinstvu svojo
boijato zalof,ro, ter na novo olvur-   i
jeno                                                 '
podružnico       j
na    voglu   pri^ed^i   od   Sožk^a
moNtn  proti Gorici  v  hii^i p.   Ko-   |
gar|a h. št. 42.                                "
V dolnvnici se izdolujejo vsa   i
v sodarsko   in    kolarsko   stroke  I
spadajoča   do'a,   in   postre?-ba  l   .
lesom po najnižji ceni. —            I
Kroja^ka mojstra
Čufer <fe Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
'    v hiši ii. J c r n e j a is o p a č a
I                      iz<lolnjela
I vsakovrstixe obleke za mo^ke
po meri, bodiSi  fmc  ali pa
I                 priproste.
I       Priporočata se svojim rojakom
v Gorici in na deželi. posebno pa
|  č. duhovščini za obiina narotiila
Leop. Reja,
gostilničar Pri Golobu*
na voglu ulice Morelli
Priporočapristnabriskabe-
la in črna vina. — Izborna
kuhinja postreže o vsakem
öasu z okusnimi mrzlimi in
gorkimi jedili.
Zastopstvo za prodajo pra-
vega ljubljanskcga kislega
zelja v zabojih od 25 do 50 kg.
Za mnogobrojen obisk se pri-
poroča slav. občinstvu v mestu
in na deželi.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu
občinstvu v rrostu in na deželi svojo
trgovino jetiiinega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto
rico i. dr. (Xje: Lucca, St. Angelo, Korsü
istersko in dalmatinsko. l'ctrol^j v zaboju
Sladkor razne vrsl^. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, 6. Več vrst riža. Miljsvoče prve in
druge vrste, namreč po 'U kila in od !
fun La. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražb«
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdicevj,Ta
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdoväcini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpoäilja   v   zabojčkih
uajmanje po 6 Kg. na vse kraje.
„Centralna=
Eposojilnica"
v (»orici,
I minie o41. avt naprej
od8. zj.do I.pop.
f% v                             scMii j;iko od l(k|)ol(k in
SjCSrSnS   «lolH'o!^  Tvojr  oblrko.
Kj(k v(Mi(l;ir 11 kupiijes
liiko krnsno l)hmo?   Povrj mi  vciidnr!
Y „Kro|niki z^tffiigi'
=-------=ii Gosposka ulica štev. 7. —      _=
kaloni   tvrtlk.'i iina iKijvcrjo /;iIo«;d Ic vrsli» v (lorici.
Kaki) jt^  li  to  mogoče. yaj  scm   vciulai    ritala
v   lu'ktMii   lislu,  da   iiima   .Jvrojaska   /adru^a"
nikiikega  hlaga  yih\
l\)jili, pojdi in no voi'iij vsako rcr.i; prooi'iraj
so s;un;i in iznonadona bodes, k /a^lodaš islo
/aložono lako vclikaiisko z bla^om, da bodoš kar
slrmola. Tu li lo/i na razpolnujo izvanro<lna iiim»-
žina ra/not^a bla^a za vsaki spol, in za vsak' lolni
cms. kakov krasno Z«ipliyrjf\ Imfislo. porkal, svilo,
Ox fort. Pi(|iio, vsako vrslnoga volnonega blaj^a. nioško
snkno  po  vsakoj coni  in  izlxM'i.                                    t
Tain (lohiš hoirato i/licr vsal<o\ rslncua bla^a,/a neveste
jako veliko zalogo p«rila, knkor platna, ( liifloii, pitcnin.-,
hi it'ovinc, vdlnciii1  »«h'j«',  kovtrr   /.rpiH*   nilt'itd.  Tain  »l'»l»iš
nidi vse b'ii^n iH'cjsnjiti * /on pod lastno ceno. Vidcla s> m
tain tmli krasm» \/,orre ze narocciu'^a bla^a/a jesenski ras.
X;i /ahlt'Vo so |)ošiljaj(«   u/.orci   iirc/plni'iio.   Cenc   so   tako
nizke, da se je čuditi,   scvivla   huli   stalia'.   Toroj   pridi   in
poskusi, in gotovo boš padovoljna!
^        Pri svetem Antonu Partovanskem               G
NOVA ZAL0GA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
nešteviliio uabožnih različno lino vezanih kiijig, svečnikov, križev, svetilnic,
kelihov, ciborjev se srebrno ktipo,
Jodina zalog-a za celo Primorjo kipov o vsakovrstni velikosti
in kvalileti, uinctiiiško delo v romanskein kartonu, priporočljivili posebno
za vlažne cerkve.
Zaloga sveö iz čistega öebelnoga voska kakor tudi mcšnnc
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnib.
Lastna izdelovalnica palm iz umduili cvetlic in vsakovrstnih
dru^ih del spadajočih k bogočastju, i/vršijo se vezenja (ricami) uajfincjša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne   stvari za ceno,------------------------==.-
------------                        pri Kojej jo izkljuöena vsaka konkuronca.
is\.. "»citve se izvrsijo ločno in hilro.
jUP"   Ob nedeljah in praznikili je prodajalnica zaprta.   "^W[
Z odlifnim spostovanjem                             Anton J. Vogriö.
*aA__^___._______^____^   ._____.^_^___._„__^^___.^^.____.^.^.1
I  Ivan Schindler. Dunaj lll.li.. Erdberastrasse 12.
{»o^ilja %e veliko lei riobro xnane !
Htrqje vsake vrnle za |>olje«lelKtvo.
Münp ZH Hadje in grodzjo,   stiskalnico   -t.w.   smlje   in
^rozdje, škropilnice, poljska   orodju,   stiskalnice   za
seno, mlatilnie", vitl«1, trijorje, (':islilniee za.  žitn, lii-
H("'i!nicf» za koruzo, Hlamor«»/.nico,   slrnj   /a   rezanje !
reps, inline /.a ^nUnje, kotle za kuhunje   kiaje, ho- |
salko /,a vodnjnke in ^nojnicc. vodovodc, žol. cevi itil. |
Od sedaj vsakomur po zopej zdatno znižanih i
Cenah!  Uavno   tako   vse   priprave   za   kletarstvo: i
medeno  pipe,   sesalke za vino, gumi.jovo in konop-
Ijeiu1 C(ivi, gumij(»ve plosic»,   stroj   za   točenje   piva, i1
škrinje za lod, slroje za sladoled, priprave za izde- j
lovanje sodovke in penečih   vin,   mlino   za  difiavo,
kavo itd. ; strojo za izdolovanje klobas, lehtnice za
živino, lehtnice na drog,   steherske tehtnic«», namiz-
ne   lehnicp,   rlccimalne tehlnice;   želežno pohiAtvo,
žftlezne blagajut*, šivalne ntroje vseh sestav,   orodja
in sir'>je vs»ke vrste za kljneavničarje, kovače, kle-
parje, sedlarje pleakarje itd.
Vse a vccletnim jamstvom!
Po najnpilBejšil plačilnil pocojih, tnli na olirote!
i'eiiiki /. ver kot KK) sllkami brezplačno.
Prekupcem   in  agentom  posebne  prednosti!
Dopisuje se tudi v slovetxskcm jeziku,
Piše naj se naravnost:
T va n Kehind 1 er,