'ofinine Diaons « sotovim Leto LVIII. V liubliani. v nedello. dne 2 februaria 1930 Št. 27 St. 3 Din Naročnina Pncvno Itaaja M krdiMUM JageiUfll* mesečno ЛЛ Uln polletno tSO Din celoleino 300 Din za inozemstvo mesečno tu Din nedai|»l4| i?.»kemdeln vrstica po IO Dtn ci Pri veCiem Urcanisuo /e v Kopuar/eu uiicj Si. d in Rokopisi se ne vračalo. neiranklrana pisma se oe spie;ema|o + l/radaMlva felelon il. 2050. unravnlšlva št. 2328 Slab umih Odločen odgovor katoliške javnosti na izzov »Hrvata-katolika« v zagrebških »Novostih« je imel za učinek, da se ta spoštovani list in njegovi navdihovalci umikajo. To nas samo potrjuje v sumnji, da famozni članek »Hrvata-katolika« sploh ni imel drugega namena kakor da preizkusi, ali in vkoliko je že padla katoliška verska in kulturna zavest v naši državi, kakor bi to rada ona izvestna sila, ki vzdržuje protikatoliško fronto po vsem svetu. Ker se je pokazalo, da katolicizem v Jugoslaviji na take napade še vedno krepko reagira, so gospodje, ki stoje »Novostim« za hrbtom, brez vseh težav svojo taktiko za stoosemdeset gradusov preokrenili, ker so bili pač tudi na to možnost pripravljeni. Kakor so preje na vso moč, izzivajoč vse stare liberalne kulturkempferske nagone, zatrobili v boj zoper katoliško Cerkev, njenega poglavarja in hierarhijo ter jo osumničili pro-tidržavne miselnosti, tako zdaj brez zadrege milo pojô pesem o svojem visokem spoštovanju do vrednol katoliške Cerkve! To vse ni nič drugega kot dokaz, da je vse bilo po znanem Voltairovem receptu umetno v gotove namene inscenirano in zaranžirano. Kadar bodo znani elementi, ki si želijo nazaj čase političnega eksploatiranja protikatoli-ških in protiverskih strasti sploh, menili, da je prišel za to bolj pripraven trenutek, bodo brez dvoma krinko s sebe zopet sneli. Njihova taktika umikanja pa težko da bi imela zaželjeni učinek. »Hrvat-katolik« je preveč pokazal svojo bistvenostno protikatoliško miselnost, da bi jo mogle »Novosti«, ki so sprejele njegovo zagovorništvo, zabrisali »Ton je, ki dela muziko«, pravi pregovor, in ton »Hrvata-katolika« je bil tak, da ni dobrega, in pravega, s Cerkvijo mislečega in čutečega katolika, ki bi mogel na tak način o osebah in stvareh, ki so s Cerkvijo v zvezi, na tak način pisati, četudi bi hotel kako kritiko izreči. Resničen Hrvat katolik bi se seveda podpisal pod stvar toli dalekosežnega pomena; anonimnost »Hrvata-katolika« pa je v tem slučaju le dokaz, da ni to, za kar se izdaja in da njegovi nameni teme neodgovornosti za vsak slučaj nujno potrebujejo. Kar tiče zagovor »Novosti« sam, njega hvalabogu spodoben ton pa nobenega katolika nikakor ne more prevarati, da ne izvira iz istega v jedru življenjsko nekatoliškega mišljenja in čustvovanja kakor članek »Hrvata-katolika«. Tako na primer pravijo »Novosti«, ko odvračajo od sebe sumnjo, da bi kdo v naši državi sploh hotel izzvati kulturni boj, da kulturni boj znači poizkus potisniti Cerkev na položaj privatnega udru-ženja, tega pa da bogobvari nihče noče. En odstavek preje pa katoliški Cerkvi sploh odrekajo vsako pravico zanimati se za zadeve javnega življenja v državi, kakor da bi bila le kakšen protestantovski pietistični »cercle« ali pa kakšen bogomolski krožek! Kako nam razložite, gospodje, to protislovje, če ne z vašo nevednostjo, ki ima svojo edino razlago v mentaliteti, ki ima s katolištvom skupnost kvečjemu po krstnem listu? Ali pa, če trdijo, da niti pokojni Radič ni imel kul-turnobojnih namenov ali vsaj momentov, ko pa je bil po svoji impresionistični dovzetnosti za vsak dah kateregakoli duha baš on prvi, ki je pozval Hrvate na boj zoper rimskega papeža. Ne rečemo, dali je imelo to v bivšem voditelju hrvatskih kmetov kakšne globoke korenine, vendar fakta samega na sebi pač noben katolik ne more utajiti razun član-karja »Novosti«, ki s tem sam sebi daje izpričevalo, da je zelo malo občutljiv za reči, ki zadevajo katoliško dušo. Isto neznanje katoliškega življenjskega nazora in občutja kažejo »Novosti«, ko se ogorčujejo, ker se je, kakor trdijo one, »od cerkvene strani zahtevalo, da se briše iz zakona o osnovnih šolah odredba, da se mladina vzgajaj v duhu verske tolerance in verskega miru« — češ, to znači, »da naj bi se mladina ne učila spoštovati drugo vero in učence druge vere, nego da se že v mlade duše vzgajaj klica verskega sovraštva in nestrpnosti!« Mi nismo informirani o tem, kaj se je v pogledu ljudskošolskega zakona od cerkvene strani zahtevalo ali želelo, pa o pravilnosti in točnosti trditve zagrebškega lista zelo dvomimo. Četudi bi pa bilo to res, izdaleka ne dokazuje tega, kar hočejo »Novosti«. Vsak moderen zakeo nujno potrebuje točnega tolmačenja. Zakon je lahko najboljši po svojem duhu in namenu, tudi besedilo bi v gotovih okoliščinah in ob gotovih predpo- Izltle oo 4 zluiroj rasen pondellKe Ш dneve po preanJKU opravo /e vKopnarlevi ui.ii.» * LekiWBl račun: Liubliana štev. 10.OSO Ut 1O.340 za Inseioi«, Saralevošl.7503, Zagreb it. 39.011, Praqa '» Ounai it. 24.797 Enodušnost hrvatskih katolikov Zahvale nadškofu Baueru - Značilni uvodnik „Obzora" Zagreb, 1. febr. (Tel. »Slov .«) Na prvi članek »Novosti« je prišlo nešteto protestov in pozdravov nadškofu Bauerju. Senjski škof dr. Josip Marušič, krški škof dr. Srebrnič zahvaljujeta Bauerja za njegovo energično zadržanje. Enak pozdrav je poslal stolni kapi-telj Senjski. Dalje karlovški frančiškanski samostan, ki se je zahvalil prevzvišenemu Bauerju za energičen nastop za obrambo cerkve in svetega očeta Pija XI. Dekanat iz Odra je poslal brzojavno zahvalo, duhovništvo iz otoka Hvara protestira proti pisanju zagrebških »Novosti«. Duhovništvo iz Županje, da vztraja v borbi proti temnim silam. Sinjski frančiškani radostno pozdravljajo me-tropolita hrvatskega. Tudi Savez hrvatskih svečenikov se je postavil za svojega škofa. Zagreb, 1. febr. (Tel, »Slov.«) »Obzor« v uvodniku piše v obrambo katoliške cerkve in katolicizma, Naglaša, da je hrvatski narod v Nove hfevete Zagreb, 1. febr. (Tel. »Slov.«) »Novosti« zopet prinašajo pod naslovom Umetno ustvarjanje katoliške fronte dva članka sledeče vsebino : V članku od pretekle nedelje je bila naša izhodna točka trditev, da se v enem delu katoličanov ustvnrja nekaj časa sem na umeten način nervozna atmosfera, s ciljem, da se staro politično in plemensko nezadovoljstvo v državi izkoristi, tako da se podvrže vodstvu gotovih klerikalnih katoliških krogov. Trdili smo, da ni protikatoliskih tendenc niti v stanju države niti v društvu, da v hrvatskem vprašanju ni treba patronaže klerikalizma in da v nobenem slufaju ni opravičila za kako katoliško fronto ali kulturni boj. »Slovenec« v Ljubljani in »Hrvatska Straža« v Zagrebu sta proglasila naš članek јш napad na vero, cerkev, katolicizem, papeža in episkopat. Hrvatski inetropolit prevzvišeni g. dr. Bauer se je enako razburil in vstal v obrambo papeža, pape-škega nuncija, ljubljanskega škofa Jegliča in cerkve. Škof Jeglič se mu je emfatično zahvalil. Vse to je pisano s tako ostrostjo in alarmantno tendenco, pa brez najmanjšega poskusa, pobijali dejstva in tudi brez argumentov. Popolnoma se potrjujejo naše trditve, da se vzdržuje in ojačuje nervozna atmosfera in dviga al-reni s ciljem, da bi se ustvarila in učvrstila fronta, ki ni v interesu konsolidacije razmer naše države niti v tradiciji Hrvatov, ter vodi do neziželjenega kulturnega boja. Nam je zelo žal, da je naš obcespoštovani inetropolit g. dr. Bauer v svojem odgovoru proglasil naš članek za najtežji napad na glavarja katoliške cerkve v teh poslednjih 10 letih in na katoliško cerkev sploh. V omenjenem članku omenjamo papeža samo takrat, ko je govor o poslednji encikliki o vzgoji. Ali cerkve in episkopata kot takega še manj pa klera sploh, nikjer nismo napadli, nili kot celoto sumničili, niti ga nismo identificirali s tendencami, o katerih je bilo govora. Nam je žal, toda moremo ponoviti, da omenjena enciklika, pa naj meri direktno na Jugoslavijo ali ne, popolnoma decidirano pravi, da katoliški roditelji sploh ne smejo pošiljati svoje dece v šolo, čeprav je ta obligatna, ako ni izključeno katoliška, marveč je v njih deca različnih veroizpovedi, vseh predmetov pa ne učijo učitelji, izključno katoličani, oziroma v katoliškem duhu. Kakor v velikem številu v drugih državah, lako tudi pri nas ljudstvo pripnda raznim koncesijam, šole pa so državne in obligatne. Učilelji ne morejo biti samo ene konfçsije, posvem je pač nemogoče izvesti pa- svojih prvih početkih prišel v okvir rimske cerkve. Iz teh razlogov ni v širokih slojih naroda nikdar mogla dobiti korena kaka pro-tiverska propaganda, niti tedaj, kadar niso široke mase politično šle s cerkvijo in njeno hierarhijo, pač pa je ono tndi takrat ostalo globoko udano cerkvi kot duhovni in moralni svoji instituciji. Povratek Škotov Zagreb, 1. febr. (Tel. »Slov.«) Iz Belgrada so se vrnili zagrebški nadškof Bauer, splitski škof Bonefačič, in tajnik zagrebške nadškofije dr. »Slamič. Dr. Akšamovič se je danes vrnil v Djakovo. Obiski cerkvenih dostojanstvenikov niso bili lo pot v značaju odposlancev katoliškega episkopata, nego so odpotovali v Belgrad na prošnjo nekaterih resornih ministrov radi nujnih dogovorov v važnih cerkvenih vprašanjih. peževo encikliko, zlasti ako naj država opusti vsako ingerenco na šolo in se vse šole organizirajo kon-fesionalno pa sploh uniči ves dosedanji državni in šolski sistem, katerega si ni izmislila niti ga ni uvedla današnja Jugoslavijn, nego je vladal pri nas že nekoliko rodov nazaj. Vendar pa ni padlo nikomur na um, da bi pri tem ustvarjal kulturni boj, niti ni to motilo našega duhovništva in našega episkopata, da ne bi sodeloval pri takih naših šolah. Ponoviti moramo, da je ljubljanski škof Jeglič zares pozival vernike z apelom, katerega je cenzura zaplenila, na vzbuno o vprašanju Orlov in da je mostarski škof pozval društva, da se sklonijo pod cerkveno okrilje. Kaj je morda to žnlitev ali napad, če se takšna dejstva javno odkrivajo in ugotavljajo? Prevzvišeni nadškof dr. Bauer — lako nadaljuje člaukar v drugem delu — pravi v svojem odgovoru da mu ni znano, da bi bila naša vlada že leta 1904. postavila take zahteve glede konkordata. Pri lem aludira na našo trditev, da pri imenovanju škofov papež vrši izbiro sam iz vrst tjstih kandidatov, ki so mu bili predloženi po škofovskem zboru kake province. Ni v redu, da se tiskarska napaka (1904 mesto 1924) porablja v to, da se izogne visoki avtor odgovoru na jasno postavljeno vprašanje. Na prvi pogled je ja»no, cla ne gre za leto 1904. Pravtako je jasno tudi to. da v zahtevah, ki so se z naše strani postavile, leži najvidnejši in najpozitivnejši dokaz, da v naši državi ni tendenc, ki bi bile naperjene proti episkopatu, da ni prizadevanj, da se cerkev postavi pod državno oblast, pa da bi se želelo, da naši škofje predlagajo samo tiste, ki naj postanejo škofje. Toda v teh zahtevah je obenem nacionalna skrb in skrb za Hrvate same. Ker se predpostavlja, da bodo škofje naših provinc predlagali ljudi iz vrsl svojega duhovništva, smo rekli da bi bilo bolje, cla se tovariši, ki forsirajo nerazpoloženje med ljudstvom in klerom, nekoliko bolj zavzemajo za le in takšne zahteve, ali za stare hrvatske zahteve o uvedbi ghgolice, o čemer niti njegova prevzvišenost dr. Bauer, niti kdo drugi od ostalih, ki so se javili, ne omeni niti besede. Ali smo morda tudi takrat napadli vero, cerkev, papeža in služili, kakor se trdi, mračnim mednarodnim silam? Ako smo stalno govorili samo o onem delu cerkvenih krogov in o nekih tendencah o teh krogih, in smo iznašali negativne strani akcije, ali je to greh, radi ».aterega je sam metropolit hrvatski moral stopiti v boj? V vsej tej kampaniji je neka kontradikci-ja. Medtem ko vidi prevzvišeni dr. Bauer v odgovoru nekak napad na papeža in cerkev, epi- skopat in vero, se nam v istem odgovoru enako zainerja, da se dela razliko med raznimi skupinami klera. Ko vidimo toliko vznemirjenost in alarem. ne moremo drugače, kot da postavimo tole dilemo: Ali je ta vznemirjenost jxisledica tega, ker jc v neugodnem času prišlo v javnost tisto, kar se je skrivalo, ali ee umetno povečuje značaj tistega, kar emo napisali, v to svrho, da se tudi to ;«>rablja za ustvaritev še večje nervoze in vtisa, kakor da I sta zavest cerkve in vera v nevarnosti in je zato ! potrebno ustvariti katoliško fronto? V tretjem delu članku se naglaša, da se je napeta strankarska atmosfera umirila s kraljevim aktom od 6. januarja, medtem pa stojimo sedaj pred nekim novim jiojavom, da razni nezadovljneži, kakor tudi zunanji neprijatelji, iz raznih strani jioskušajo, da svoje ne®a-voljstvo internacijonalizirajo, mu dajo verski karakter in slikajo našo državo kot krai verskega preganjanja. Gotovi krogi v gotovin cerkvenih in verskli akcijah hočejo to izkoristiti, da ojačijo in ruzširijo sfero svojega vpliva in vodstva. Proti temu smo vstali. Nobena stranka ni pri nas vprašanja cerkve in vere, niti vprnšunju klerikalizma postuvila na prvo mesto. Po zaslugi našega zjedinjenja se je razširil katolicizem tudi v Srbijo. Iz nezuatne župnije v Belgradu se je danes ustvarilo 5 župnij in 2 ekspozituri. Otvorilo se je nekoliko samostanov, uvedlo se je več redov, ustanovile so sc kongrcgacijc. celo nn univerzi je vse pripravljeno z.a gradnjo velike katoliške katedrale. V notranjosti Srbije so se ustanovile žujmije, pa ni nihče tega motil. Kje so torej preganjanja katoličanov, kje so opravičbe za otvoritev verskega boja in katoliške fronte? Na koncu članka se pravi, da imamo pri nas ( tudi inteligenco, ki je toliko u|»oma, da poleg evo-; jih liberalnih tradicij iz same peklenskoeti goni hrvatsko vprašanje v okvir cerkvenega vprašanja, ; hrvatstvo pa pod vodstvo cerkvenih krogov. S tem želimo postaviti pred oči sledeče: Na Dunaju živi in deluje znani italijanski propagandist Italo Zingarclli, ki slalno dela proti naši državi iu zahleva za Italijo našo Dalmacijo. Te dni je izdal v nemščini knjigo »Erbe von Versailles«. Tu navaja nek razgovor z generalom Sar-kotičem, ki ga navaja kot poglavarja avtonomistič-nega pokreta in kol najbolj uravnoteženega Hrvata. Sarkotič tu na nekem mestu razgovora vprašuje, da-li je hrvatsko bilo nekaj časa tudi katoliško vprašanje, ker sla hrvatstvo in katoličanstvo identična pojma. Radi lega tudi izziva v celi Hrvatski največjo nervoznost sedanje držanje visokega klera. Sarkotič je bil v času, ko je govoril, začela nezadovoljen z nezadostno energijo tega visokega klera. Ali je to morda naloqa klera, da uravnava svoje postopanje tako, da bo zadovoljen general avstrijski in habsburški, bivši guverner Bosne, Sarkotič? Ali smo mi Izdajalci in obekovalci, če zahlevamo od tega klera tudi tradicije našega velikega Strossmaôerja? Nato vprašanje naj bo odgovor jasen: da ali ne. Prinašamo te nove klevete > Novosti« skoro v celoti, da bo naša javnost informirana. Bistveno smo že v današnjem uvodniku »Slab umik« na 1. strani odgovorili, na nove klevete pa bomo prihodnjič. Opomba uredništva. Belgrad, 1. februarja. (AA) Opozarjajo se vsi interesenti za poljedelsko prakso v Švici, da se naj glede podrobnih obvestil obrnejo naravnost na zavod za gospodarsko upravo na gospodarsko šumarski fakulteti vseučilišča v Zagrebu, ki bo dala potrebna pojasnila. (Iz kabineta ministra poljedelstva.) stavkah ne vzbujalo pomislekov — toda lahko nastopijo razmere, ko bi se izkazalo, da tudi še tako točno besedilo ni jamstvo, da se ne bi kdaj interpretiralo proti namenu in duhu zakona, oziroma zakonodajalca. »Novosti« pa prav tako dobro ko mi vedo, da so se pred 6. januarjem 1929 od Cerkvi nasprotne strani besede »v duhu verske tolerance in miru« časih tudi od več ali manj merodajnih sU'ani tolmačile v Cerkvi nasprotnem duhu, od iibe- I ralnih politikov pa sploh vselej in redno. Kul-turnobojni liberalizem je v vseh državah, kjer se je med državo in cerkvijo vodila o vprašanju mladinske vzgoje diskusija, pod imenovano formulacijo vedno razumel ne praktično toleranco in mir, ki ima po zapovedi krščanske ljubezni vladati med državljani, naj pripadajo katerikoli veri — ampak teoretično priznanje »enake resničnosti« vseh ver in vsake poljubne vere ter iz tega sledeči verski indiferentizem in relativizem. Da se mora Cerkev proti takemu eventualnemu to'mačenju te formulacije zavarovati (zakon ostane, izvrševalec se menja), je zato samoposebi umevno in more to vzbujati pomisleke samo v kakem — »Hrvatu-katoliku«, če je imenovana formulacija v zakonu ostala, potem je to — ako je cerkvena oblast res intervenirala —- le do-i kaz, kako globoko Cerkov naši državi in nje-j neinu srečnemu razvoju zaupa! Resnica je le ena, gospodje, praktične tolerance, državljanske vzajemnosti in ljubezni pa ne hodite učit katolicizma, ki vsakega, kdor pošteno in v skladu s svojo vestjo Boga časti, šteje k mistični skupnosti vseobsegajočega Kristusovega telesa in duše Cerkve (Max Pribilla S. J.: Die Kirche von Anbcginn v »Stimmen der Zeit«, 10. zvezek, juli 1929). In tudi v naši državi se je izkazalo, da katolicizem nikjer in nikoli ni kalil iz ljubezni izvirajočega miru in tolerance življenja med različnimi konfesijami — narobe! Se propagiral je vzajemnost vseh poštenih elementov v vseh velikih vprašanjih življenja, religiozne kulture, etične obnove in reševanja perečih socialnih problemov. Naj odgovorimo šc na vprašanje o glago-lici. Ves jugoslovanski škofovski zbor kakor tudi vrhovni poglavar katoliške cerkve je iskren prijatelj staroslovanskega ali tudi modernega slovenskega, oziroma hrvatskega jezika v bogoslužju. Vendar je pa to izključno notranja cerkveno-bogoslužna zadeva, glede katere lahko tudi kak drug faktor izreče svoje želje, mm» pa nobene pravice si lastiti kakšno ingerenco. Kajti vprašanje bogosluž-nega jezika ni in ne sme nikoli postati niti v najmanjši meri kak politicuml Kdor meša v ta problem kakšne izvenverske in izvencer-kvene momente, kakšno misel na zabriseva- nje kakšnih temeljnjih naučnih osnov katoliške cerkve ali možnost prodora kakšnega liberalnega, svobodoumniškega »pankrščan-skega« elementa v dogmatično in idejno skle-njenost katoliškega verskega občestva, ali pa kakšnega nacionalističnega izoženja Cerkve — ta glagolici samo zapira pot v bogoslužje. Zato bi mi tako »Novostim« kakor njenim navdihovalcem v interesu slovanskega bogoslužnega jezika in mere njegove uporabe v naših cerkvah priporočali nekoliko več rezerve v tem vprašanju, ki ga bo poklicani cerkveni forum sam najboljše in najbolj stvarno rešil. Naposled bi pripomnili, da je čisto odveč, čc se »Novosti« zavarujejo proti možnosti, da bi želela kulturnega boja država! Kulturni boj želijo očividno samo tisti privatni elementi, ki so se skrili za zagrebški list, nikdar pa ne državniki, ki se trudijo za utrditev države, pomirjenje političnih strasti in usmerjenje vseh narodnih sil v obče dobro. Tako brezvesten, da polaga iskre na smodnik, more biti le »Hrvat-katolik«, ki pripada brez vsakega dvoma onemu bloku, kateri že od prvega početka dela na to, da bi se narodna skupnost in državno edinstvo Jugoslovanov vezalo z njegovim iz tujine vncšenlm brez-verskim levičarstvom. Tega pa katoliki nikoli ne bomo dopustilil Schober v Rim - Grandi na Dunaj (Od našega rednega dunajskega dopisnika.) »Zvveifellos werden in Rom aueh die M5glichkeilen emer ncuen politi-s:-lien Orienlierung Oeelerreichs zur Eronerung gelangen.« »Extrablatt<, 80. jau. Kancelar Schober se je vrnil iz Haagu kakor zmagovalec — triumfator. Sprejem od bavarske meje do Dunaja in posebno tukaj je bil tako sijajen in presrčen, kakor ga cesar Fjanc Jožef najbrže ni doživel nikoli. Heimwehrovsko časopisje je pripisovalo vse uspehe v svojo zaslugo, kajti v Haagu je podprla Italija avstrijske zahteve, a to se je zgodilo vsled Heimwehrovske — zunanje politike. »Slovenec« je o tej politiki že podal točno sliko. In že takiat je vse to časopisje zagnalo krik, da se mora tudi avstrijska oficiel-na zunanja politika korenito spremeniti, da mora opustiti vsakršno pas.vuost ter začeti vodili pozitivno politiko, naslonivši se na tiste sile, ki so pomogle do uspehov v Haagu ... Z ozirom na vse tako kričanje heiimveh-rovskega časopisja smo pa doživeli ob sprejemu Schobra na Dunaju dvoje presenečenj. Prvo: Nameravano je bilo, da ga na kolodvoru sprejmef tudi govornik Heimvvehra, ki bi naglašal poleg izbornih osebnih kvalitet kancelarja tudi podporo Italije, kar naj kaže Avstriji pot za bodočo zunanjo politiko. — Ta govornik pa je izostal, kar se je zgodilo na posebeii vpliv od strani treznih politikov vladne večine. Drugo: Schober je v svojem odgovoru na pozdrav vojnega ministra in podkancelarja Vaugoina naglašal, da se imamo zahvaliti za vse uspehe podpori velesil in ... naših sosedov. — 'la >naših sosedov« ie bil očitno naperjen proti heiimvehrovskeniu kričanju, kar so ti tudi razumeli in so Schobru hudo zamerili. »Freiheil« je prinesla iz Schobrovega govora edino ta stavek o — »naših sosedih« ш dostavila neslano opazko. Tak mrzel curek ua heimwehrovske vro-Če glave je bil posledica doslej še neporavnanega spora Landbunda s Heiniwehrom. Izključitev ministra Schumyja je sicer razveljavljena, izrečeno je bilo obžalovanje na tem žaljen ju zastopnika Landbunda v sedanji vladi, ali Landbund meni, da še ni pr.šel čas za generalni pardon. To se zgodi šele na velikem zboru zaupnikov stranke v Celovcu, ki bo v februarju. — Do izmirjenja pa pride, ker je antimarksistična struja vseh meščanskih strank močna dovolj, da premosli vsa podobna nasprotja. Že iz Haaga je bilo oznanjeno, da pojde Schober v Rim 30. januarja, ali pozneje je bilo potovanje preloženo na dan 3. februarja. To se je zgodilo potem, ko je prišla po'eg »veta« proti morebitnemu posojilu tudi še različna podpora Italije v Haagu. Landlnindovski ::Extrablatt« od četrtka pa jo naznanil, da takoj potem pride italijanski zunanji minister Grandi na Dunaj in tako — vrne posel. Torej še pred kratkim tako sovraštvo, da je bil dunajski poslanik odpoklican, zdaj pa nakrat lako debelo prijateljstvo. Isti list je pa tudi izjavil, da se bo pri tej priliki Schobrovega bivanja v Rimu razpravljalo o novi politični orijentaciji Avstrije. _ Ni še do'go temu, ko se je po Dunaju Šepetalo o nadaljevanju listih razgovorov in vezi, ki so jih na svojo pest zagrešili voditelji štajerskega in koroškega Heimatschutza. Ali reklo se nam je, da inicijativa ne bo na strani kancelarja Schobra. Mi se ne zanimamo za inicijativo, marveč za dejstva. Ako bi priša inicijativa od italijanske strani, je za nas še pomembnejše. x. y. Zahvala muslimanov Belgrad, 1. februarja. (AA) O priliki »prejetja zakona o islamski verski zajednici je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peler Živković prejel tole brzojavko: Belgrad, 1. februarja. Zakon o islamski verski zajednici, ki je danes sankcioniran t vzvišenim vladarskim podpisom, je zadovoljil verske potrebe muslimanov in opravičil aade, ki so jih muslimani gojili v pravičnost in versko toleranco kraljevske vlade. V Imenu muslimanov iz južnih krajev smalram kot njihov verski starešina za svojo sveto dolžnost, da se vam, g. predsednik, najlopleje zahvalim za sprejetje tega zakona. — Vrhovni muf-tija Mehmed Zeki. Delegacija za pariško konferenco Belgrad, 1. februarja. (AA) Dne 5. t. m. ве začne v Parizu konferenca, ki ima na podlagi rezultatov in odredb druge haaške konference urediti poedinosti in puslopek po sporazumu, nakazanem v Haagu med delegacijami upniških držav in Madjarske v vprašanju reparacij in zahtev madjarskih državljanov nasproti državam naslednicam bivše avstro-ogr-ske monarhije. Kraljevska delegacija na tej konferenci bo takole sestavljena: Delegata dr. Gjorgje Gjurič, kraljevski poslanik in opol-nomočni minister v Londonu in Konstantin Fotić, poslanik in vršilec dolžnosti generalnega političnega direktorja v ministrstvu zunanjih zadev v Belgradu; kot strokovnjaka Vlado Martinac, šef odseka ministrstva zunanjih zadev in M. Ploj pomožni delegat pri reparacijski komisiji v Parizu; tajnik P. Blansk, sekretar ministrstva zunanjih zadev, dodeljen reparacijski komisiji in dr. Slavko Stojkovič, pisar poslaništva v Parizu, dodeljen kraljevski reparacijski komisiji. Dunajska vremenska nnpoved. Večinoma oblačno. Ponekod padavine. Tenijieratura se za »ethij 5č nc- bo bisîVcûG špf č шбПlà. nčgoiuv vremenski uoložaj. Na gorah najbrže «nežni .viharji, Pot zveznega kanclerja v Rim Gre za prijateljsko in razeodiično pogodbo med Avstriie in Italijo Dunaj, 1. febr. (Tel. »Slov.«) Zvezni kancler dr. Schober se odpelje v ponedeljek v Rim, kjer bo, kakor doznava Vaš dopisnik, sklenil z Mussolinjem prijateljsko in razso-diščno pogodbo po vzorca drugih takih pogodb, tako madjarsko-italijanske in avstrij-sko-češkoslovaške, ki jo je sklenil dr. Schober v Lani v času svojega prvega kancler-stva. Iz Budimpešte se je te dni večkrat sli-Salo, da se je madjarska zunanjepolitična svoboda začela hitreje razvijati od onega dne, ko sta Mussolini in Bethlen podpisala italijansko-madjarsko prijateljsko in razso-diščno pogodbo. Tudi na Dunaju si obetajo od podpisa pogodbe dalekosežen vp'.iv na usodo Avstrije. Glavna stvar bo finančna svoboda Avstrije, na katero je pristala tudi Italija, odkar vodi pogajanja dr. Schober. Namerava se, skleniti enaka pogodba tudi z Romunijo. Dunaj, 1. febr. (Tel. »Slov.«) Avstrijska vlada se je pred odhodom dr. Schobra v Rim živahno bavila s problemom odprave brezposelnosti, o katerem se je posvetovala na dveh ministrskih sejah. Strokovne zveze so predložile vladi seznam zahtev, v katerih so bili tudi predlogi Zvezni kancler je danes odgovoril zastopnikom strokovnih organizacij: Program vlade za rešitev tega najvažnejšega vprašanja se deli, kakor poroča »Wiener АП-gemeine Zeitung«, na dva dela: Na odredbe, ki se lahko nemudoma Ln neposredno izvedejo, pospeševanje državnih naročil, agrarno pditične odredbe, kreditne olajšave za podjetja itd., potem pa na politične odredbe, posebno na izvedbo investicijskega posojila. Končno hoče zvezni kancler pospešiti trgovinska pogajanja. Čuje se tudi, da se bo sedanji sistem podpiranja brezposelnih reformiral po ženevskem sistemu. Zavarovanje brezposelnih v sedanji obliki bi potem trajalo le malo časa ter bi se po tem kratkem roku izročila podpora brezposelnim v roke strokovnih organizacij. Vspostavlfanje demokratičnega režima v Španiji Madrid, 1. febr. (Tel. :>Slov.«) S svojimi prvimi sklepi se je nova vlada hitro odmaknila od diktatorskih metod. Izpuščene so bile iz zaporov številne osebe, ki jih je aretirala policija, med njimi študenti iu tudi pr gnani aktivni častniki. Tako zvani naro.lni zbor Primo de Rivcre so je razpust i. Oblasti dobivajo številne demisije s strani prctežirancev Primo de Rivere. Odstavljene so bile razne uprave, ki jih je imenovala diktatura v raznih poklicnih društvih, kakor n. pr. v odvetniški zbornici. Novi pravosedui minister je izjavil v prisotnosti odhajaj čega diktatorjevega pravosodnega ministra, da bo proglasil za neveljavne vse novo uvedene odredbe diktature, ki so proti ustavi iz letu 1876. Madridski listi se postavljajo popclnonm na stran novega kabineta in upajo, da bo kmalu odpravljena tiskovna cenzura. Odmor na londonski konferenci London, 1. febr. AA. Odbori pomorske razorožitvene konference danes ne bodo delovali. Francoski ministrski predsednik Tardieu pose ti za kratek čas Pariz. Italijan? ki zunanji minister Grandi in vodja japomke delegacije Vakatsuki odpotujeta na morje. Angleški ministrski predsednik MacDonald odpotuje v Chequers. Jutri bo imel MacDonald na kosilu ameriške delegate in se bo z njimi razgovarjal o francoskem transakcij-skem predlogu, v katerem je v neki meri zbližano angleško stališče v vprašanju omejitve pomorskega oboroževanja francoski metodi. , •, MacDonaldova izjava, da je razlika irtèd francoskim in ang'eškim stališčem minimalna, je bila sprejeta v krogih francoske deltgacije z velikim zadovoljstvom. Francoski kn gi smatrajo, da je Anglija pripravljena sprejeti samo še, da bodo druge delegacije opredelile francoski kompromisni predlog in da čaka svoje stališče do francoskega kompromisnega predloga. Tard'eu ostane v Parizu Pariz, 1. febr. (Tel. »Slov.«) »Journal« piše, da ministrski predsednik Tnrdieu, ki se je danes vrnil v Pariz, ne bo potem zopet odšel v London, ker je v Puri/u neobhodno potreben. S posebnim zanimanjem se pričakuje ministrsko seja. ki je določena za ponedeljek, na kateri se ima obnoviti slogn v kabinetu in proučiti sredstva za okrepitev stalile vlade nasproti parlamentu. Več poslancev že odkrito govori o neobhodni potrebi, da sc kiibinet pre-osnujc. Pred zaht'učhom soijjskih pogajanj Sofija, 1. februarja. (A A) Mešana jugoslovansko bolgarska komisija je končala svoje delo. Pričakuje se, da bo zadnja seja v ponedeljek. Jutri zvečer priredi minister zunanjih zadev Burov banket na čast obeh delegacij. Rekonstrukcija bolgarske v ade neodSož (iva Sofija. 1. februarja. (AA) Listi smatrajo, da je rekonstrukcija vlade Ljapčeva neodložljiva. Splošno se smatra, da bo prihodnji teden prinesel važne izpremembe. V političnih j krogih se posveča velika pozornost akciji, ki jo vodi minister zunanjih zadev Burov. V svojem stanovanju je imel konferenco s 50 poslanci in ž njimi razpravljal o vprašanju rekonstrukcije vlade. V teh krogih se smatra, da je Burov prejel formuliran nalog od skupine narodnjakov, naj zahteva od Ljapfeva, da izvrši rekonstrukcijo vlade. Obsodba komunistov iz K"mn>nova Belgrad, 1. februarja. (AA) Davi o pol 10 je bila v državnem sodišču za zaščito države izrečena obsodba Nikole Staneviča in tovarišev, članov komunistične organizacije v Kunianovem. Državno sodišče je dognalo, da so obtoženci krivi, in je obsodilo Nikolo Staneviča na 7 let robije, Dobrivoja Veličkovića na 7 lei robije, Milana mihaikoviću na 7 let robije, ostale obtožence na kazen robije od 2 do 5 let. London, t. febr. (Tel. »Slov.«) Tehnične pridobitve nemškega ladjedelstva in intenzivno strntegično preiskovalno delo francoskega in italijanskega generalnega štnba je dalo povod državam z malimi brodovji, da preskušajo vojno učinkovanje gotovih ladijskih kategorij. Ker pa iz gospodurskih vzrokov ne morejo takoj enostavno uničiti nemodernill ladijskih enot, dočim anglosaške držuve vztrajajo pri tem, da se že sedaj najmanj do 1. pogod- beno določi absolutna in relativna moč brodo-vij. ni osUilo državam z manjšimi brodovji nič drugega, kakor predlagati formulo za transfer tonaže, ki jo je predlagul Paul Boncour v Ženevi. V praksi ladjedelništva pomeni popuščanje Anglije in Amerike Franciji, Italiji in Japonski prosto pol za vse tehnične možnosti v manjših drftavah. Obe veliki brodovji Anglije in Amerike sta se že ргеч! londonsko konferenco v Washingtonu lunsko lelo nučelno zedinili na najstrožji sistem po kategorijah. Ta sporazum sta tudi na včerajšnji plenarni seji slovesno naglašala angleški mornariški minister Ale.\ander in ameriški delegat Gibsoa, Pred novimi komun'st'enimi nemiri Berlin, t. febr. (Tel. »Slov.«) Za današnji dan nameravane komunistične ukcije je policija občutno zavrla z včerajšnjimi urelocijutni dela voditeljev. Komunisti pa so z razdeljevanjem velike množine letakov pozvali delavce, du se popoldne zberejo k protestnim demonstracijam. Kot shajališču so določili kruje v bližini novih zgradb, dn bi imeli demonstranti pri roki materijal za ulične boje. Policija je v polni pripravljenosti. Berlin, t. febr. (Tel. »Slov.«) Ulične demonstracije, ki so jih priredili komunisti danes popoldne kljub policijski pre|H>vudi, so trajale do 1830, vendar ni prišlo do večjega motenja miru, ker je bila [к>1 ici j« strogo pripravljena. Na posameznih shajališčih se je zbralo komaj po 100 do 200 ljudi, katere je policija ponovno morala razgnati s pendreki. Nekateri demonstranti so bili aretirani. Ženske ta nt'r London, 1. febr. (Tel. »Slov«) Ženska delegacija, v kateri se nahajajo dve Američanki, dve Angležinji, dve Francozinji in dve Japonki, namerava predložiti delegatom konference za pomorsko razorožitev poseben memorandum za resnično razorožitev, ki ga je podpisalo šest milijonov žensk. Šahovski turnir v San Remu San Remo, t. februarja. (Tel. »Slov.«) V 13. kolu šahovskega turnirja je porazil Tarta-kower Araizo, Aljehin Colle, Spielmann Ru-binsteina, Vidmar Monticellija, dočim so ostale partije še neodločene. Bogoljubov bo najbrže zgubil proti Ahuesu, Kmoch pa proti Ro-myju. negotov pa je izid partij Grau-Maroczy in Yates-Niemcovič. Prva nagrada se Aljehinu ne more več vzeti. Slanje po 13. kolu: Aljehin 12, Rubin-stein 9, Niemcović 8y2 (1), Bogoljubov TA (1), Tartakower in Vidmar 7И, Ahues 6'/" (1), Yates 6 (2), Splelrnanii 6, Kmoch -oVb (2), Maroczy 5 (1), Colle VA, Monticelli 4, Grau ЗУ2 (1), Yales S'A, Romy 2}/» (1), « Otvoritev proge Krapma-Rogaiec Zagreb, 1. febr. (Tel. Slov ) Nova proga Krapina—Rogatec, ki se je nedavno dovršila, se bo v kratkem izročila javnemu prometu. Dolga je 19 km, ima 2 postaji in 1 postajališče. Iz Kra-pine bodo odhajali vlaki ob 8.05, v Rogatec ob 8.48, iz Krapine ob 15.51, v Rogatec 16.50, iz Krapine 21.22 v Rogatcc ob 22.16, obratno iz Rogatca 4.30 v Krapino 5.20, iz Rogatca 9 27 v Krapino 10 09. Iz Rogatca 17.10 v Krapino 18.10. Vsi vlaki imajo v Krapini zvezo z Zagrebom, v Rogatcu pa z Grobeljnem. Dan otvoritve proge se bo naknadno razglasil. Načrt zakona proti nedopustni konkurenci Be'grad, 1. febr. AA. Vrhovni zakonodajni svet je danes zasedal od pol 4 do pol 7. Na seji je bila zaključena debata o zakonu o pobijanju nedopustne konkurence. Seji so prisostvovali v imenu ministra trgovino upravnik zavoda za zaščito industrijske svojine dr. Šuman, v imenu ministra notranjih zadev pa Inšpektor ministrstva Franjo Goršič. Izvoljeni sta bili dve sekciji, da proučita predlog o iz-vršenju tega zakona in predlog zakona o lekarnah. Sekcija, ki bo proučevala prvi zakonski načrl, se sestane 17., ona, ki bo proučevala načrt o lekarnah, pa 21. t. m. Kakor hitro sekciji končala proučevanje načrtov, ju predložita plenu mu, da bo razpravljal o zakonskem predlogu. imenovan'a davčnih uradnikov Bolgrnd 1 febr. (AA.) Z ukazom Nj. VeL kralja so na predlog finančnega ministra postavljeni: za davčnega kontrolorja in vršilca dolï-nosti šefa davčne uprave v Radovljici Vinko Pirnat, davčni kontrolor pri davčni upravi ▼ Kranju ; za davčnega kontrolorja v Kranja Ivan Schwarz iz Škofje Loke; za davčne kontrolorje davčne uprave Ljubljana okolica Franc Prezelj (Ljubljana mesto), Josip Badiura (Ljubljana mesto) in za davčnega kontrolorja davčne uprave Ljubljana mesto Ciril Ivančič. Vprašanje uvozne carine na semenie grašice Eelgratl, 1. februarja. (AA) Trgovsko obrtniška zbornica v Novem Sadu je poslala ministru trgovine in industrije spomenico, т kateri ga prosi, naj bi dosegel pri finančnem ministru, da se ukine za letos uvozna carina na senienje grašice. Zbornica opira svoj predlog na dejstvo, da je letos prav malo t;ga semenja in da bi carina 15 zlatih dinarjev, kolikor znaša uvozna tarifa za 100 kg tega semenja, pogodila v prvi vrsti slabejše in elro-mašnejše kmetovalce. Trgovinski minister bo o tej stvari zaslišal vse gospodarske organizacije. Vesti iz Hrvatske Zagreb, 1. febr. (Tel. Slov.) Zveza hrvat» skih učiteljskih društev je sklicala redni občni zbor, ki ga je pa policija prepovedala. Proti prepovedi se je Zveza pritožila na bansko uprava ki je dovolila občni zbor. Zagreb, 1. febr. (Tel. Slov.) Znani svetovni rekorder v vstrajnostnem igranju na klavir Geza Ledovski je prišel v Zagreb. Nastopi v četrtek ia sicer ob 4 popoldne. Od te ure dalje igra noč in dan v prostorih pivovarniške gostilne v Draško-vičevi ulici v Zagrebu. Svoje igranje bo končal v ponedeljek zjutraj. Split, 1 febr. (Tel. Slov.) Splitski »Cerkveni glasnik« je pričel izhajati. Izhajal bo tedensko in bo informativen list za splitske katoličane s cer-kveno-versko vsebino. Subotica, 1. febr. (Tel. Slov ) Proslava Strossmayerjevega spomina se bo 4. februarja izvršila v vseh subotiških šolah na slovesen način. L. Miku* - Ljubljana priporoča svojo nalogo leiniko» eoln<*uiknv io sprehajalnih palic Popravilu točno in чоННпо Dvo!;oIesa najboljših evelovtilh tiuiink » velik i Izbiri telo pur.mil Najnuvnjftl ai<»leli «ImAkih *o-tifko* od priprosleu» do tiai!in«jSej{« lo IgraAnl »ozifki » t«logi Ver uiacnk «ivalnih «troje* oaj-•ovejSih mc«l«lov, rinil In pneuiuatlka Ceniki franke. Pm.laja ua obroke .Tribuna" Г. B I... to-«aru« dvokole» io olroAklh »n/.lfko» UU ULJ A N A. Karioveka centa it 4 Kadar imate opravka v Mariboru in predno si nakupile modno in manufakturne blago za moške in lenske obleke kakor: na|-boljše češko in ang'eSko »ukno za oblek« in plašče, volneno b'ago. Jilon. platno. Ilanel. odeie, puh - perie. preproge, mlinčke sipe itd Pogletle si boga i o zalogo » staroznani trgovini F. Krnjnon nnsl. Martin GAJšEK modna in manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg. Kjer tuli tovarniška sirena, naj vabi tudi farni zvon! Za cerkev sv. Družine v Mostah Moste, 81. januarja. Ban Dravske banovine je odobril praviln »Stavbenega društva za zgradbo nove župne cerkve ev Družine v Mostah pri Ljubljani«. Ker je 8-ko-fijstvo že prej Izjavilo, da odobrava ustanovitev društva in soglaša z njegovim namenom, je sedaj odprta pot za pomnoženo delo v skorajSnje uresničenje društvenega namena. Vsi, ki emo prepričani, da je ustanovitev fare in rgradba cerkve zaradi dušnega paslirstva neobhodne potrebna, poprimimo in delajmo! Pode-rimo predvsem predsodke, zatrimo malodušnoef. premagajtno nez*iiirnanje in vzbudimo v množici hrepenenje po cerkvi. Premagajmo sebičnost, ki se morda Iu in tam oglaša, da bomo vsi neumorno delali in zbirali zn cerkev sv. Družine. Načrte za cerkev snuje tukajšnji domačin g. arhitekt Tomažič. Občinska oprava je votirala za cerkev prvi dar in tako položila temelj za cerkev, sedaj je pa dolžnost пав vseh. da žrtvujemo po svojih močeh. Predvsem potrebujemo članov društva, ki so: 1. ustanovniki, ki plačajo naenkrat 10.000 Din ali v obrokih po 1000 Din; 2. dobrotniki plačajo SOOO Din ali v obrokih pa 500 Din; 3. redni člani plačajo letno naenkrat 120 Din aH pa v obrokih po 10 Din; 4. Podporni člani so tisti, ki plačajo letno manj kakor 120 Din. Tajnik pripravljalnega odbora stanuje v Ci-glerjevi ulici št. 25. blagajnik pa v Ciglarjevi ul. 27. Soobčani, obiščite jih! Pa še to: Občinski odbor je izrazil željo, da bi nova cerkev v Mostah bila posvečena slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Tedaj se pa še ni vedelo, da so pri Sv. Krištofu že vložili pravila za cerkev sv. C. in M. Zato se je moral pripravljalni odbor odločiti za drugega farnega zaščitnika. In je bil mnenja: Kateri zaščitnik je MošČanom bolj primeren kakor sveta Družina! To bo obenem prva fara sv. Družine v ljubljanski škofiji! Na'den ali ukraden? Sodna zadeva z vrečo ječmena. Včasih se zgodi, da človek kaj najde. Pa ni vedno dobro, če se to zgodi, zlasti ne, če nisi takih misli, da je treba najdeno stvar takoj naznaniti pristojni oblasti Takega mnenja je bil namreč Jože, ki je novembra lanskega leta našel domov grede na cesti kar celo vrečo ječmena. Jože je vrečo mirno vrgel na svoj voz in jo peljal domov, češ, se bo že našel in oglasil, kdor jo je zgubil. Z njim je bil na vozu tudi Martin, ki je o tem molčal. Ugleden ljubljanski trgovec je kmalu opazil, da je oškodovan za vrečo ječmena In izkazalo se je, da je vrečo izgubil šofer iz avta na tej in tej oeeti. Orožništvo je dobilo nalog poizvedeli za ječmenom in to res vestno vršilo. Poizvedovalo je pri županu v tej vasi, v drugi vasi, po gostilnah tu iu tam, sploh vsekrižem, kakor pač znajo orožniki. In glej pri Jožetu se je našla vreča. Prišla sta k Jožetu trgovec hi z njim orožnik. To je pobaral Jožeta: »Ali ste res našli kako vrečo z ječmenom?« Jožetu se je pa nekam mudilo in je hitel na-pregati konja. Še odgovarjati ni imel časa ua orož-nikovo vprašanje. Šele, ko ga je ta trdo prijel, je Jože ubogal in šel z orožnikom v hišo. Trgovec pa je med tem že našel med drugim' v veži stoječimi vrečami tudi svojo. Orožnik je Jožeta pokaral: »Zakaj niste najdene stvari prijavili, kakor bi morali?« »To ni moja stvar! Naj dotičnik sam išče, £e hoče imeti izgubljeno stvar nazaj« Trgovec pa se je osmelil in razžaljen dejal: »Prilastiti ste si hoteli na krivičen način tuje blago! Ječmen ste vkradli!« Jože je seveda na to reagiral z besedami: »No, osem let sem bil pri vojakih, pa še nikdar nisem bil kaznovan, sedaj pa če kako reč najdem, jo pa vkradem! Zagovarjali se boste drugod!« V veži sta tedaj stala tudi Jožetova žena in njegov pomočnik, ki sta to slišala. Jože je pripeljal trgovcu ječmen pošteno nazaj, pa je bil vendar klican na sodišče. Ker je bilo sodišče mnenja, da Jože namenoma ni hotel ječmena naznaniti, bo plačal 200 Din denarne kazni, če ne, bo pa 2 dni zaprt. Nato pa je zapihal v razipravni dvorani drug veter. Jože se je namreč tedaj ob besedah trgovca >ječmen ste ukradli«, počutil tako razžaljenega, da je Irgovca tožil zaradi razžaljenja časti Pa vkljub temu, da sta njegova žena in pomočnik izpovedala, da je trgovec res rabil zgornje beeede, ni Jože nič opravil. Sodišče je izjavilo, da je tedaj Jože res storil kaznivo dejanje in da se od trgovca ne more zahtevati, da bi tako natančno ločil juridične pojmo. Zato se mu zgornje besede ne štejejo v zlo in je kazni oproščen Jožefov zagovornik pa se bo pritožil. Prešič pri b!a«?o:ni Poljčane, 30. januarja. To je bilo tako. Juro je hudomušen in navihan fant. Pa si je iz samega dolgega časa domislil: »Kaj, če bi pltanega pu^ka, ki se sam dolgočasi v hlevu, peljal malo na sprehod v Bistrico, po železnici seveda!« In je domačemu psu odvzel pasjo znamko ter jo ščetinarju privezal na debeli vrat, pa še nagobčnik mu je nataknil na kosmati rilec, na rep pa privezal tablico z napisom: Pasji kontumac«. Ker pa je Juro tudi lovec, si je oiprtal še pušldco nabasano in sla šla s ščetinarjem proti postaji, tu pa kar k osebni blagajni Blagajnik je Jurata kar moč prijazno vprašal, kako in kam. Pa je Juro zahteval listek za sebe in še pasjo karto za ščetinarja. Blagajnik pa je nehote in seveda kar tja vendan pogledal skozi okence in je videl na jermenu privezanega pujska, ki je žalcsfcio in sramežljivo povešal k tlom svojo debelo glavo. Blagajnik je Juretu tpdaj kar v obraz povedal, da je navihanec, da pasjih kart za svinje ni in naj ne nadleguje urada s takimi norostmi in da svinje meti poštene ljudi ne spadajo. Kar vso je pepel notna res. Medlem pa se je tudi pujsku pripetilo nekaj ivinjskega in je ta nemarnež — dobro vzgojenemu psu bi se knj takega ne moglo pripetiti — kar pred blagajno odložil svojo rtzsežno vizitko. Zato Seveda, da se ve, da je bil tu pujs v vizltih. Vratar je nezgodo koj opazil in je Juretu napovedal kazen Din 20 za ponesnaženje uradnih prostorov, kakor to zahteva paragraf. Da bi mu urad ne zaplenil prešiča, je .luro plačal in z velikim spremstvom peljal prešiča domov. Iz togote je koj drugi dan napravil f u rež, in se Je In ekspedicija končala 7. žalostno smrtjo ščetinarja Ta mila zgodbica iz vesele družbe zasluži, da se objavi v času furežev, Snega ni! Gorje pri Bledu. 31 jan. Pri nas tožijo ljudje tako: Kolikor Je bilo lansko leto preveč snega in mroža, toliko ga je letos premalo. Drugod, kjer ljudje pozimi le počivajo in se greje,o okrog tople peči, si morda želijo, da bi ne pade) sneg, pri nas pa večina ljudi komaj čaka, da ga kaj pade. če začno padati samo snežinke, se že veselijo in imajo upanie, da ga bo kaj več. Posebno slabo gre letos našim voznikom lesa. Na Možaklji in Pokluku je več tisoč kub. metrov lesa, toda žal ni ga mogoče doli spraviti. Lansko leto so sicer konji in vozniki radi zime zmrzovali, toda vožnja sama je bila lahka, ker so bila pota trda in tako silno pripravna, dočim letos silno veliko trpijo, ker je povsod tako blato. Gotovo bi vsi rajši ostali doma. toda vožnja je glavni zaslužek, treba jo iti, če hočejo preživeti družino. Pa tudi naš' športniki niso zadovoljni s tako zimo. Lansko zimo so so otroci skoro vso zimo vozili s smučkami v šolo A letos 'ega ni Športni klub se ne more nič nn zunaj udejstvovati. Teoretični sestanki gotovo toliko ne vlečejo, kakor praktično udejstvovanje v snežni naravi. A najbrž se bo treba zadovoljiti letos kar s to zimo, kar jo imamo. Naše prosvetno društvo priredi na Svečnico in prihodnjo nedeljo burko »Moč uniforme«. Pevski zbor pa se pripravlja, da bo priredil koncem februarja večji koncert. ako dobro kol najdražja mila- cenejse. QJhlo ELI DA 9xi Smrt kos može Ormož konec Januarja. Naši moški so kar nekoliko preplašeni, ker se jc letos smrt spravila na poročene može. Na praznik sv. Treh kraljev je kot prvi letos umrl Ivan Bauman, posestnik na llardeku. Ko se je vračal domov, ga je tik pred domačo hišo zadela kap. — Ta teden smo spremljali dva dni po vrsti dva mlada moža na pokopališče, t. j. Maksn Lešničarja in Antona Boksa, oba umrla na jetiki. Prvi je 1. 1926. ob veliki po-vodnji preživel strašno noč. Ko je spal v svojem mlinu na Dravi, je silna vodnn moč ob pol ene ponoči mlin odtrgala in ga gnala z vso silo jKi reki navzdol. Lešničar je skočil v Dravo, voda gu jo neslu tri ure daleč do Obreza, tam je obstal držeč se zu prodje in veje do devetih dopoldne, dokler^u ni rešil nekdo, ki je prišel mimo iu slišal klicati na pomoč. Drugi pu je bil vesten in postrežljiv davčni uradnik. Komaj so utihnili ormoški zvonovi, so se oglasili humski, ker je umrl posestnik Alojzij Alatič s Huma. Šel je napravljat drva v gozd. Pri delu mil je na ledu spodrsnilo, padel je z vso telesno težo na konec debla, ponoči pn je izdihnil radi notranje izkrvavitve. Smrt kosi žene št. Jernej, 81. januarja Smrt pobira, nič ne izbira, pravi pregoror. Pri nas se pa zdi, kakor da bi izbirala. Desetkrat se je že oglasila letos v naši fari bela žena. Moškim je ta mesec januar vsem prizanesla, niti enega ni pokosila, temveč same ženske, deset po vrsti, ali ni to skoraj čudno? Zadnja je umrla dne 30. jan. gospa Josipina Trcnz iz Draškovea, stara 73 let. Pokojna je bila vdova po pokojnem dvornem svetniku bivšem predsedniku okrožnega sodišča v Novem mestu. Eksehutor — rešcralfc Ptuj, dne 31. jim. Tuk. sodni sluga jo imel včeraj kaj težko nalogo svojega poklica. Radi njegovega usmiljenja, upamo, da ne pride v «-disciplinarno preiskavo:. Stara ženica radi svojega ubožtva ni mogla mestni občini plačevati stanovanja, katero ima v stari vojašnici, ki ju last občine. Vsled tega je občina izposlovala deložacijo. radi katere se je včeraj dopoldne napotil v njeno stanovanje sodni sluga, da njo in njene stvari postavi na cesto, da bo s leni zadoščeno zakonu. Zenica je v kuhinji rekla slugi, naj počaka in se odstranila v sosedno izbico. Sluga, misleč, da je najbrže šla po denar za stanarino, da se s tem reši deložacije, je potrpežljivo čakal, ker se pa ženica ni dolgo vrnila, odido tudi on za njo v izbico, kjer se mu je nudil ne baš prijeten prizor. Obupana ženica se je med tem obesila in sluga ji je v zadnjem trenutku odstranil vrv in jo rešil življenjn. Koncem koncev rezultat je bi! ta, da je za ženico plnčal stanarino njen zet in ona dalje prebiva v vojašnici. Tako so sedaj vsi zadovoljni, ona, ker je ostala v dosedanjem stanovaniu, mestna občina, ker je dobila plnčilo in akt sodnegi sluge, da ni bilo potrebno na njem pisariti z..pisnika o deložacijl. Bele suzn e v Vo'vodo vsej Vojvodini, kjer so odkrili take slučaje, ki žal niso redki. Pred dnevi so v Bačkem Gradištu odkrili majhno ^organizacijsko centralo« trgovcev z belimi sužnjami in je njen voditelj že v zaperu Dalje je bila aretirana neka Helena Kôkeny, lastnica nočnega lokala, ki je hotela pridobili tn mlade deklice za neki nočni lokal v Pančevu. Ženska je dekleta že pregovorila In Кбкепуса je sam« odšla ua pot, da privede dekleta. Medtem pa je prišla stvar že policiji na uho. Policija je za Кбкепу» in za dekleti poslala tiralico. Kôkenyca je sliittta, da lo iščejo in je izstopila eno postajo pred Novim Sadom ter odšla peš v Kač. Tiralica pa je ргШа tudi že tja In so bile vse štiri ženske prijete. Dekleta so oblastem odkrito povedale: gre zopvt za stari in že običajen roman. Obljubljene so jim bile dobre službe in tako dalje. Ta pot pa redno vodi v močvirje. Na ta način so oblasti prišle vsej tolpi na sled. Njene niti so vodile v Be kerek, Kikindo. Sento in druga vojvodinska mesta. Preiskava je ugotovili, da so bile agentinje te tolpe v glavnem ciganke, pa tudi druge osebe, katerih imena po-, licija še prikriva. Preiskava pa kaže, da bodo j prišle na dan še druge gnusobe trgovine z belimi sužnjami. Ali preveč zahteva od otrok? 18. Mislim k Vašim vprašanjem povedati iz svoje 401etno pedagoške prakse le svoje mnenje. a) Glavni pogoj je dober, temeljit in siste matičen pouk v šoli Naloge morajo biti tako pripravljene, da jih učenec v šoli že rvzume in 60 le nekako ponavljanje v Soli že zapopadenrga. Take naloge bo učenec hitro in z veseljem rešil in mu ostane za razvedrilo še dosti časa Ako pa učenec z bojaznijo in nevol.o gre na delo, ako mora prosjačiti pri starših, sestrah in bratih, da bi mu pomagali, zamudi že zato dosti časa in zgubi rudi za svoje razvedrilo pravo veselje. Ako se dajejo naloge vsak dan, tedaj je otrok preobložen in ne pride pri razvedrilu na svoj račun Zalo naloge lo črez prosti dan in tudi tedaj ne preobsežne ali komplicirano in mnogovrstne Da se danee preveč zahteva od otrok, ne more biti res, ker otroci v resnici le bore malo znajo. Resnica je, da dobiš na stavi,ena vprašanja le redkokdaj zadovoljiv odgovor Za temeljit In sistematičen pouk je treba temeljile priprave učitelju. Vesten učitelj nc bo stopil nikdar nepripravljen v šolo in že ta zavesi blagoslavlja njegov jK>uk in vspeh. b) Prevdaren in praktičen učitelj bo dal samo take naloge, da jih srednjenadarjen otrok reši lahko sam, če tudi ne hitro. Od tega nima koristi ne otrok in ne šola, ako reši nalogo mati ali pa sestra. Zato je pa tudi v tem oziru dolžnost učitelja. da vestno pretehta »kaj in koliko«. c) So stvari v učni snovi, katere učenec v svojem življenju praktično ne rabi A treba pa je, da to in ono pozna, ker širi s tem duševno obzorje in se nikdar ne more reči. da tega aH onega absolutno ne bo potreboval Resen učitelj bo torej tudi tukaj izbral izmed vsega dobrega najboljše. d) Včasih se je na osnovnih šolah učila nemščina, in pa kako! Ne otroci in ne starši niso Čutili nobene preobloženosti in se tudi niso nikdar pritoževali! Zakaj bi se na sedanjih osnovnih šolah ne poučeval tudi državni jeitk? Seveda materinščina pa predvsem in prav prav temeljito. NI treba, da bi se preobložili učenci, saj imamo za to čusa 8 let. Treba je le učno snov pravilno porazdeliti. e) Za vzgojo otrok pa se stori skoraj da nič. Po starem šol. zakonu je šla vzgoja pred poukom. In to je bilo prav. Otroci so se vzg'jali o lepem vedenju do staršev, vzgojiteljev In do vsakega. Današnji otroci se pa vedejo kakor teleta. NUiče Te ne pozdravi. Vprašaš otroka po imenu aH drugem, ne dobiš odgovora ali pa kaj neprijaznega. Srčna vzgoja zaostaaj daleko za vzgojo predvojnih let. Zdi se človeku, da se glede vzgoje v šolah »ploh nič ne omeni. Edon glivnih faktorjev za pospešitev srčne vzgoje je pesem. Da se ta premalo goji v šolah, se dokar.uje na odraslih fantih, ki peti sploh ne znajo več. Namesto, da bi se v fantovskih krogih plemenito zabavali s peljem, se zabavajo s zbbdanjem, surovim govorjenjem, pre- piranjem in tepeženi. Iles je, da je vojna zagrešila mnogo, a tem resnejše bi imela poseči šola v to zlo in peljati mlada srca do lepega, mirnega in plemenitega vedenja. Za deklice je gojitev cvetlic velikega pomena. Kako prijazno Te pozdravlja pri-prosta vasica, kjer vidiš po oknih cveteti žlahtne rožice, kjer .vidiš prijazne, vesele obraze, kjer slišiš lepe pesmico in vljudno pozdravljanje. To vse manjka in tukaj je za šolo obširen in hvaležen delokrog. f Rokodelski pouk po mojem mnenju ne spada v osnovno šolo, ker otroci za to še nimajo pravega umevanja in se trati s tem le zlati čas, doseže pa nič praktičnega. Kdor se hoče učiti rokodelstva, naj se tega loti po 14. letu in to pri dobrem mojstru. Od učitelja se ne more zahtevati, da bi bil izurjen v tem ali onem rokodelstvu. Če pa ne zna stvar temeljito, je modreje, da se je ne loteva g) Zdi se, da se otroška energija no vporabi najbolje in praktično; lemu je vzrok sedanji vstroj šol So šole z več učiteljskimi močmi, a nezadostnim številom šolskih sob. Tako ima en razred dopoldan kar zapored 4 do 5 ur, popoldne ravno isto. To je za otroško energijo presilno iu prenaporno. Otrok ne vzdrži in v 4. uri otroška energija omahne in pouk je malodane brezuspešen. ! Pravilna razdelitev časa in kolikor učiteljev na i eni šoli, toliko učnih sob, to bi imelo veljati za princip. h) Po zgoraj omenjeni razdelitvi časa in šolskih prostorov bi ne bilo preveč, kar se danes od olrok zahteva; bilo bi prej premalo in doseglo bi so lahko veliko več. Celodnevni pouk s prosim dnevom v tednu, to je preizkušeno najbolj praktično in za dober uspeh najpripravnejša razdelitev časa. Tukaj tiči tista napaka, da v ne doseže tisto, kar bi se prav lahko doseglo. In ako omenim samo še to, da smo imeli včasih strog nalog, v prvem letu doseči per-fektno čitanje in vzporedno pisanje slovenskega čtlva, poleg tega pa Se majhno nemško abecedo, istotako čitanje in pisanje vseh zve?, v računstvu pa vse štiri računske operacije do 20, potem imate jasen primer, kaj in koliko se je tedaj doseglo. In Slo jel Učitelji in otroci so izpolnili svojo dolžnost in ostali pri vsem tem naporu zdravi. Ampak to je bilo herkulično delo in učitelji smo se srčno veselili prihajajočih Otrdenskih velikih počitnic. 20 let sem imel na utrakvističnih šolah vedno 1. razred, pa če nispin dosegel zaradi različne nadarjenosti letnika vsako leto v polni meri cilja, približal sem se mu vedno. Otroci so imeli po šoli namesto razvedrila v kmetskem delu sigurno telovadbo, po večerji pa zdrav in sladek počitek. V drugih razredih je bilo primeroma delo ravno tako obširno, vendar pa v t. najnapornejše. Ako primerjamo s tem navedenim delo sedanjih Sol, mo ramo reči, da je to naravnost fgrača. In ako vprašaš iz šole gredočegn večjega paglavca, koliko je 7+9, pa ee ti bo kratkomalo odrezal: 7-1-9=: lil. Gosoa, nielle moje pranje je vedno ovenčano z uspehom, in to samo zato, ker pravilno omehčam vodo z navadno sodo Rudarske razmere v Trbovljah Trbovlje, 1. febr. Danes, v so-boto praznujemo. Prihajajo p* iz delavskih krogov težke pritožbe o razmeran, ki niso v skladu z zakoni • Pritožil se je delavec, da mu ie bilo na delovnem kraju v jami zaukazano, češ da mora na nočnem šihtu, ki traja sicer od 10 zvečer do 0 zjutraj, delati do pol 7 zjutraj. Drugi slučaj nam je bil naznanjen, da se je na nekem obralu izrecno zahtevalo v petek popoldne nadurno delo. Vse to se je zahtevalo na višji ukaz in so imena na razpolago. Ako je treba že šihle praznovati, te-iaj bi pač smeli tudi delavci zahtevati, da se drži pri rudniku zakonito predpisani čas, ne pa z grožnjami siliti delavstvo za čezurno delo, rt — Podi rajska koza in Dolnočni najdenček (Fr. Ž.-Smrekar) — JnkeS is (Ostere) — Pozdrav »Ilustraciji* — Fotoamater: Ljubljana ponoii (L Zalnz.nik) — Fotogrnlija (Skerlep) — Dve. tri ugankarjem na not (Janez Ložiir) — Nagradna uganka — Slovenska nečem v tujini — Tol«to j : Vstajenje — Trening za dobro smučanje — Zimske igre v 1 >nvosu. Dalje grafologija, moda. f i la tel i ja, gledališče itd. — To je bogata vsebina prve številke. Nedvomno l)o vsakogar zanimala. Bogastvo ilustrativnega materijala in fina izvršba mora vsakogar privabiti, da se na list naroči. I'ok'iz u 'ist znaii-čem in tirijateljem. ki ca še ne noniijo. Kolikor novih naročnikov, za toliko bo list boljši ■CI ! REPREZENTANČNA REVJJÔ SLOVENCEV najlevii družabni mesečnik, oprem! len oedno s prelepimi, o bakrotisku izvršenimi slikami Naročile si jo takoj pri upravi '11 VSi Celoletna naročnina znaša samo 100 Din RACIJE« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. . a ici jo se Vatli pošlje iv.ood lista na ogled. = Gosp. dr. Leopold Kuhar, naš izseljeniški komisar v Parizu, se nahaja nekaj časa sem v Za-kladni bolnici v Zagrebu, kjer je bil podvržen operaciji in sedaj okreva Prosi svoje prijatelje, posebno slovenske izseljence v Franciji, da se ga spomnijo s kakšnim Očenošem. Sicer pa se ni bati. da bi naš odlični rojak, ki uživa po zaslugi toliko simpatij in ljubezni med nami, srečno ne prestal svoje bolezni in mu tem potom tudi mi želimo čim skoraj"""»-' «п-г.'р«чтч r." 1 ■ -1 - — Finančni ravnatelj g. dr. Povalej odpotoval. Dravsko finančno ravnateljstvo objavlja, oljubljajoč čudodelno svet-njico Matere božje. Blagi mladenič, naj Te popelje Marija v nu-ročje božje, kjer je vsakomur najbolje! -J- Slovenska žrtev v Kanadi. Smrt je zopet poDrala enega naših sinov, ki so odšli v Kanado, potni upov. Dne 28. decembra ob 10 zvečer je v rudniku bil smrtno poškodovan na glavo naš rojak Vdiha skrivnost je znana dr. M. Opekova knjiga, ki jo zlasti radi kupu cjo Zeillnl № IH.VfSfc* in tisti, ki hočejo mlt)(IOn<>r »fenC razveseliti z icpim in koristnim darilom. Kniiga vsebuje 17 govorov lahonil. in mislimo, da po pravici nuino opozarjamo nanjo vse zakonce in one. ki sc ie bliža )0 poročnemu oltarju. — S to priliko pa ponovno priporočamo tud( v»e druije dr. Opekove kniige govorov. Uozdai jih je izšlo sedemna st, in kdor naroii vse, ._.. J---i no ----i.!,, j. JA: ..I. II1U UIU11U «V f, pupu.io, . UI. U U« UWUI 4.V1V dosedanio zbirko (broširano) za Din 290'—. Prodnfalna h. I D. - n. NiCmanova v Ljubljani. •Ar Naš list, glasilo kal. akcije v kamniškem okraju je 2. številko posvetil dobremu tisku. Mesečnik, ki ga izdajajo gg. lazaristi v Grobljah (pri Domžalah) je jako prijetno urejevali in vsega priporočila vreden. ie Spomenik kralju Petru v Ljubljani. Odbor naznanja- Uspeh zbiralne akcije za spomenik je sledeč: Čista imovina po stanju 31 decembra 1929 '.naša 272 326 Din 78 par. Od tega je naloženih: v Mestni hranilnici ljubljanski 253 370 Din; v podruž- I niči prve hrvatske štedionice 12.005 Din '26 par; v vrednostnih papirjih (darovanih) po nom. vrednosti G250 Din; na čekovnem računu poštne hranilnice 701 Din 52 par. Ako k temu prištejemo še , iz raznih strani obljubljene in z gotovostjo priča- I kovane prispevke, moremo usotiviti, da je uspeh v I toliko povoljen, da se bo mogla zbiralna akciin v kratkem zaključiti, nakar se bo pristopilo k izvršitvi spomenika. Z ozirom na to vabi podpisani odbor vse, ki so svoječasno prejeli prošnje za prispevke, dalje one, ki so prispevke že obljubili, da pošljejo namenjene darove odboru na ček. račun j poštne hranilnice št. 14.673 najkasneje do 1. maja ; 1930 Do lega dne naj izvolijo obračunati z odborom tudi imetniki nabiralnih pol in blokov, ki so jim bili svoječasno izročeni in obenem vrniti preostale bloke in pole. Imena darovalcev in zbiralcev se niso še priobčevala zalo, da se zmanjšajo stroški. Pač pa bo odbor po zaključku akcije ukrenil potrebno, da bodo imena darovalcev priobčena v primerni obliki tako, da bodo računi tudi javno kontrolirani. Odbor izrečno ugotavlja, da je njegova akcija znsigUrana 1er bo treba premagati samo še morebitne ovire tehnične narave. — Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelja v Ljubljani, Kongr3ni trg I, II. nadstropje. if Osemmesečni deček in enomesečna deklica se oddasta za, svoja Točnejša pojasnila v drž. zavodu zn zdr. zaščito mater in dece, I.ipičeva ulica. ■^r Kaj pripovedujejo dedi Na posestvu Šok-čicev pri Subotici že nekaj dni koplje posebna arheološka komisija, ki je žc našla več starinskih izkopnin. Razen človeških kosli je našla tudi zid iz rdeče opeke, ki je večja od današnje. Komisija umjuijuju uciu IU nupijc O.J uuvu uvl- stiti ves zid, da ugotovi, kaj je bilo nekoč lam. Komisija se je obrnila nn starejše ljudi v kraju, da povedo, če vedo kaj o tem, Neki starec je po- in obsežnejši! Naročnina letno 100 Din. nollct-no 55 Din. nozemstvo letno 120 Din. — »Ilustracija«. Ljubljana. Konltnrjeva ii'ica 6 ^r Malim obrtnikom je tudi no X. mednarodnem vzorčnem vclesejnin v Ljubl[ani. ki se bo vršil od 29. maja clo 9. junija, omogočen i udeležba, ker je velesejmsko ravnateljstvo tudi na svoji letošnji jubilejni prireditvi blagovolilo nakazati Uradu za posneševanje obrti v Ljubljani primeren prostor. Obrtniki, ki namere n io razstaviti na prostoru urada, noj prijavijo svojo udeležbo pri Uradu za pospeševan je cbrti, Ljubljana, Krekov trg 10, I. nadstropje, takoj, najkasneje pa do 30. marca, kjer dobe tudi vso podrobne informacije. •fr Opozarjamo nn razpis natečaja Krajevnega šolskega odbora v Rušah Več med oglasi. Trgovce, obrtnike in izvrševalce samostojnih poklicev, ki morajo clo 5 leb-uarja vložiti pri davčni uorav davčno prijavo za Dri-dobnino, opozarjamo, cla dobe oredp'sino davčne tiskovine v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Davčna prijavi ■/.■> pridobnino stane oola 1 Din, Pripomoček, kako sestaviš to napoved, Din 2 n "i- ; v ' ivialno plačevanje poslovnega davku pa Din 1. •fc »Ljudska samopomoč« \ Mariboru naznanja ponovno »-scinu cenj. občinstvu Slovenije, cJa nimajo naši poverjeniki nobene pravice do kakšnega inkasa in da priznavamo le plačilu, izvršena po naših poštnih položnicah, oziroma plačilo v nosi pisarni. ■A" Gospa, strah pred pranjem bo prenehal v trenil i k ii, kc boste pruli s pravim terpentino-vim milom Gazela. Sadjarji! Cepi]no smolo najfinejše kakovosti in druge kemikalije za sadjarstvo dobite pri tvrdki »Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trn 10. ■^r Čebelarska podružnica v M. Soboti je v letu 1929 i/poslovala od mariborskega oblastnega odbora pod|k>ro za |ki toči prizadete čebelarje. Podružnica šteje 24 članov, njen blagajniški promet pa Зб.1-!о Din. Radi nepravočasno poravnanega računa neke tvrdke so se pojovile govorice, pritožbe !n 6|>ombe v časopisju, ki bi bile «odnijsko k-iznjive in so imele namen Čebelarski podružnici škodovati na ugledu. Podružnica je URotoviila količino medu v Slov. krajini — nad 10.000 kg samo pri umnih čebelarjih, pošiljala jc vzorce po vsej državi, v Budimpešto. Bolgarijo in Nemčijo Do pol milijona dinarjev bi prišlo za med v Prekniurje, ako bi se vs; čebelarji orgauizirali in bi se našli trgovska sposobno in |x>žrtvoval-ni ljudje, ki bi dobro vodili podružnico -]4r Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banovino vabi svoje člane na februarski sestanek. ki se vrši 7 t m. v restavraciji »Zvezda « v Ljubljani ob 20. uri — Obenem se daje na znanje, da je prispelo od »Verband der zalindrztlichen Vereine Osterreichs« povabilo h letošnji skupščini, ki se vrši od 7. do 9. marca v Pragi. Kdor se je hoče udeležiti, nuj se javi pismeno do 6. t. ui. društvenemu tajniku dr. L. Brenčiču, Ljubljana, Mariqin trg 3-11. ■^r Trgovce opozarjamo na ugodno priliko, ki se jim nudi dne II februarja 1930. Na juvni dražbi se proda tega dne ob 9 pri sodišču v Celju lepa trgovska liišu s skladišči in |>osest-vom. Iliša se nahaja v St. Ju r ju ob južni žel., sredi trga na najprometne jšem prostoru ob farni cerkvi. Potreben kapital ca 300.000 Din. ■jr Zbrani spisi Ivana Cankarja ki jih izdaja Nova založba v Ljubljen in se pripravlja že X. zvezek, so najvišji umetnostni izraz naše narodne tvornosti, šele po Ivanu Cankarju nas danes začenja spoznavati svet; dan za dnem se čujejo glasovi znamenitih tujih kritikov, da se i Iv. Cankarjem Evropi odkriva eden največjih pesnikov. Naročnjm« m berimo jih. Nova založba daje tudi ugodne plačilne pogoje. •k Rodoljubi z dežele ne smatrajte pedl-kuro in masažo za luksus, to je nujna potreba, da se ohranijo noge ./.drave in čile. Nega stane samo 8 Din. — Kopališče Slon. Nesreča ne počiva — Svojo sestro Francko je obslrclil v Hrastniku mladi Lrnest. Dekle so oddali v bolnišnico. Flobertov je po Hrastniku preveč in so javna nevarnost — Rudniška nesreča v Hrastniku. V noči od petka na soboto je v rovu zasulo mladoporočenega rudarja Klavžarja. Nad eno uro so ga reševali, vendar je bil mrtev. — Drugi rudar pa je vozil voziček po rovu ter ž njim padel v globočino. K sreči se je lc malo poškodoval. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti. ]>osezite takoj pa staro preizkušeni »Frnnz-Josef«-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Jo-sef«-voilu posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah. HALO Najnovejši angleški plesni jazz, šlagerji in druge lepe plošče so vedno v veliki izberi na zalogi pri — * Ivan Eonač Ljubljana * Prodajamo îudi na dolgoročne mesečne obroke! Otroci, hi jim je Šola u breme in oni ki bolehajo, povzročajo vedno velike skrbi svojim starSem. Po njihovi bledi barvi se prepričamo, da so premalo hranjeni. V takem slučaju pa nima smisla zalagati otrokov želodec z veliko množino hrane, kajti večja množina navadne hrane povzroča često preobremenitev prebavnih organov, izgubo teka, nerazpo-loženje in event. tudi bolečine že prenapetega otrokovega iclesa. Edinole zboljšanje hrane z ozirom na njeno vrednost more v resnici pomagati Vašemu otroku. OVOMALT1NE, naravna krepilna hrana, Vam bo povzročila potrebno zboljšanje. OVOMALT1NE se prireja izključno iz najredilnejših sestavin, ki se nahajajo v jajcih, mleku in sladu, ter more mladi organizem podpreti v rasti in napredku. Bledi otroci, ki jih teži šola. bodo zopet procvitali z OVOMALTINE. Dobiva se povsod po ceni Din 18'50 za škatljo. Zahtevajte brezplačni vzorec-sklicujoč se na oglas v Slovtncu, od tvrdke Dr. A. Wander, d. d. Zagreb Maribor ■Jr Gospodinje Vaše perilo pere. posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reicli •k Opozarjamo, da se vrši od 27 januaria do 10. februarja inventurna prodaja od običajnih cen s 15 odstotki popusta. P. Magdič, Aleksandrova 1. ir Natečaj za idejne osnutke za palačo Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Uprava Pokojninskega zavoda v Ljubljani obvešča tem potom vse konkurente, da je na srednji parceli slavbišča ob Gajevi ulici (parcela št. 136-21) stoječa zgradba provizorna, ter da se ta prostor tudi lahko zazida, lzmere srednje parcele so torej r Fronla ob Gajevi ulici 23.95, globina parcele ca. 33.6, širina parcele ob sosedu 23.95. Celotno ima parcela 812 kv. metrov površine. Eventualne ostale informacije so na razpolago pri direkciji Pokojninskega zavoda v Ljubljani ob uradnih urah. — Pokojninski zavod za nameščencc, Ljubljana. it Opozarjamo na oglas Spodilještajerskr Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega >Slovenca«. STANKO FLORJANCIC fvrdha z zeieznlno LlliBLiA^A. Sv. Petra ctsta 35 priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode in vsega v to stroko spada iočega blaga. Ljubljana Kai bo danes 7 Drama: Pogumni Tonček. Mladinska predstava. Ob 3 popoldne. Izven. Cvrček za pečjo. Ljudska predstava. Ob 8 zvečer. Izven. Opera: Beneška noč. Ljudska predstava. Ob 3 popoldne. Rigoletto. Gostuje ga. Tinka Wesel-Polla. Ljudska predstava. Ob pol 8 zvečer. Šišenska presveta: Družabni večer v samostanski dvorani. Ob 7 zvečer. Rokodelski dom: Utopljenca. Ob 7 zvečer. Narodni dom: Češka marijonetna predstava »Krojač, čevljar in Gašperček«. Ob 4 popoldne. Akademski dom: Marijonetna predstava ob 4: »Rdeča kapica«. Društv. dom Glince: »Poulični otrok«, drama v 5. dejanjih. Gostuje Marij, družba ob pol 4 pop. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Razstava kuharske umetnosti I. jugoslovanska kulinarična razstava s pregledom naše kuharske umetnosti v Ljubljani. V vseh krogih prebivalstva v mestu in na deželi vlada največje zanimanje za to razstavo, ki jo prirede ljubljanski kuharji in natakarji pod pokroviteljstvom gospe banice Ljudmile Serne-6eve v vseh dvoranah hotela Union. Za razstavo so prijavile tudi naše najbolj znane firme svoje blago, tako da so oddani že vsi prostori. Razstava bo brez dvoma presenetila tudi najbolj razvajenega obiskovalca Belgrad in Zagreb dosedaj še nista mogla priredili take razstive, ki je dal ide^o zanjo in prevzel predsedstvo v odboru renomirani strokovnjak g. Ivan Babinek, šef kuhinje v hotelu Union. Razstava bo prireditev prve vrste in ne bo prav nič zaostajala za enakimi prireditvami v svetovnih mestih, če jih ne bo celo prekosila. Svetovna firma Julij Meinl d. d. bo vsak dan prirejala poskušnje svoje izborne kave, velefirma Fran Slamič bo pa vsakega presenetila s svojimi pikantnimi specialitetami. Mlekarska zadruga na Vrhniki bo dajala pokušati najfinejše vrste sira, ki ne zaostajajo za pravim švicarskim sirom, veletrgovina z vinom Bolallio in sin bo pa brezplačno točila svoja najfinejša vina. 1'ri otvoritvi, ki se je rožen bana udeleže naj-prominentnejše osebnosti, bo igralo godba dravske divizile. Ker bo razstava otvorjena le od torka 4. februarja do čelrlka, lorej le tri dni, ojiozarjamo občinstvo, naj jo ne zamudi, ker je zanimiva z« vsakega. Primarii Dr. KUHST rôntgenolog LJUBLJANA — Dunajska cesta la — ordinira popoldne od 1 — 2, — Dopoldanska ordinaoija ostane neizpremen ena NEVESTE! Gotovo boste kupovale KUHINJSKO POSODO, žimo, posteljne vložke in drugo železnino Ne pozabite tale naslov: »HANC STUPICA • i fubljana Gosposvetska cesta © Na literar. večeru, ki se je vršil prêt, petek v okviru prosv. večerov, so čitali svoja dela pisatelji F. S. Fmžgar, M. Kmetova in Jože Pogačnik. Jože Pogačnik, ki je eden izmed najboljših lirikov mlajše generacije, je čital nekaj svojih najbolj izrazitih pesmi, iz katerih diha globoka religioznost in po-duhovljena domovinska ljubezen. Nekatere teh pesmi, ki so bile priobčene večinoma v »Dom in Svetu« ter »Mladiki«, se odlikujejo po svojevrstni lepoti in jasni idejni usmerjenosti. Pisateljica M. Kmetova, ki smo jo to pot videli prvič javno nastopiti, je čitala črtice Zima, Bosna in Elegija iz svoje zbirke »Večerna pisma« ter odlomek iz »Sv. Frančiška Asiškega«. Kmetova ljubi lahne risbe in mehke prosojne poltone, s katerimi izraža svojo življenjsko slutnjo. F. S. Finžgar pa je to pot čital črtico Jožek iz VII. zvezka svojih Zbranih spisov, v kateri je zgoščeno pisateljevo socialno in življenjsko obzorje, in ki kaže vse vrline njegovega zrelega realizma, ki pride v Finžgarjevem plastičnem ter živem branju do svoje polne veljave. Tudi ta literarni večer je poselilo zelo mnogoštevilno občinstvo iz vseh slojev, kar dokazuje, kako so taki večeri priljubljeni in potrebni, ker danes je umetnost morda še bolj kot kdaj poprej nujna življenjska potreba. 0 Tobačno delavstvo jc pošteno! Poročali smo zadnjič o velikih tatvinah lobaka v tobačni tovarni. Za ta žalostna in nepoštena dejanja se je zanimala vsa javnost, ki si je deloma ustvarila o njih pravilno mnenje. Tobačno delavstvo pa se pritožuje tudi, da so bili nekateri, ki so metali kamenje predaleč. Ugotoviti moramo, da je zaradi suma tatvine aretiranih le pet oseb, zaposlenih v tobačni tovarni: štirje moški in ena ženska. Nikakor pa ne gre, da bi radi teh redkih izjem trpel ugled in dober glas vsega tobačnega delavstva, ki ga ie nad 1000. Tobačno delavstvo vrši vestno in pošteno svoje naporno delo in se povsem ravna po zakonu in lastni vesti. Zaslužek res ni velik (delavke, ki so že nad 40 let v tobačni tovarni, so pre;ele za mesec dec. po 7-16.34 D mesečnega zaslužka, za mesec januar pa 815.50 Din). Vendar je kliub temu tobačno delavstvo pošteno in obsoja vsako nepoštenost, pa naj jo vrši kdorkoli. Zato dela krivico vsakdo, kdor vse dolži sedaj nepo-štenia. Sicer pa tudi ti, ki so se tako žalostno iz-pozabili, niso prišli v tovarno kot rojeni tatovi, ampak teža razmer » i H je gnala v to in tudi privedla v nesrečo, ker niso bili dovolj odporni. Ljudje šibke volje podležejo radi. Tobačno delavstvo upravičeno upa, da se mu bo n'etrov dosedanji položaj kmalu izboljšal in prosi odločujoče činitelje, naj ne pozabijo nanj □ Dohodki pri tukajinji carinarnici so znašali v preteklem mesecu 10,901.937.80 Din in sicer 10,869.309.30 za uvoženo 1er 32.628.50 za izvoženo blago. □ Prleiko gostiivanje bo 16. t. m. v Pobrežju. Vršilo pa se bo to gostiivanje, ki ga priredi tamošnji Rdeči križ, v znamenju najstrožjega izvajanja staroslavnih prleških tradicij, katerih slikovitost in izvirnost je ravno pri gostiivanj-skem obhodu najkrepkejša ter najizrazitejša. Ženin in nevesta se popeljeta v svečanem prevozu ter v spremstvu šaljivih in dobrodušnih starešin vzdolž glavnih pobreških ulic. Prleško gostiivanje, ki se ga bo udeležilo kar je Prlekov in Prlečič ; širom Pobrežja, bo za Pobrežane in Mariborčane nemala atrakcija. □ V bujnem razcvitu se nahaja v poaled-, njem času dejanje in nehanje mariborskega »šver- carskega« rodu. Iz dneva v dan pride ta ali oni iz omenjenega rodu v kelio. Pojavil se je včeraj na Aleksandrovi cesti Gabrijel K. in onegavil nekaj pod pazduho. Mož od poklica je segel po pod-pazdušnih zavojčkih 1er iztaknil v njih skrivnostnosti lepih cigaretnih stručnic. Gabrijel je dejal, da samo razpečava po nalogu Miheca iz Apač, ki da ložira v neki gostilni v Vetrinjski ulici. Tam so res našli v dokajšnji količini slične »švercar-ske« robe, Miheca iz Apač pa ne. Če bodo pri okrajni finančni upravi imeli kaj posluha za Gabrijelove izmreževalne poizkuse, ne vemo. Včeraj dopoldne pa je na Trgu svobode dvignil pravcati alarm Nace S„ ki je tudi eden od omenjene »žlahte«. K sreči pa niso odkrili pri njem ničesar. Nace se ie pri preiskavi tako neznansko drl, da so se ljudje v mnoštvu zbrali okoli Načeta. Nace ima namreč nekje črno piko. □ Iz tajništva Pohorske vzpenjače. Akcija lepo napreduje. Da pride ob pričetku letošnje sezone do gradnje vzpeniače, naj vsi dosedanji pod-pisovatelji detežev vplačajo v najkrajšem času prevzete deleže. Nove prijave za prevzem deležev naj se vpošljejo tainištvu, Jurčičeva ul. 8-II. □ Iz Dravske doline. Znana lepa in vzorna Brezočnik-Hojnikova kmetija pri sv. Lovrencu na Pohorju je prešla v last Ivana in Filomene Kasjak. □ Pot si utira v Mariboru kulturni film. To izpričuje često predvajanje kulturnih filmov, pri čemer gre prvenstvena zasluga tukajšnji Prosvetni zvezi in Prosvetnemu kinu. V poslednjem času sledi tudi Ljudska univerza. V unionskem kinu DOKLER VI SPITE DELA DARNIOl čokolada - igurr.o. Darmol Zvečer pred spanjem vzemite Darmol, pa se jutri zjutraj prebudili svež in zdrav M rate t rej znati, da Vaše slabo spanje, nervoznosti glavobol in bolečina v križu, kakor udi ispuščaji po koži Vaših otrok, je samo posledica zaprte stolice. -Za t ■ je Vam in Vašim otrokom potreben Darmol, i-rot trdi stolici katera deluje blago in Zahtevajte posebno Darmol, ker edino da Vam in Vaši družini željno olaj anje. 1 škatlja zadostuje za 20 do 30 kratno porabo © Utc.pljcnca, priljubljeno veseloigro, bo vpri-zorilo danes zvečer Rokodelsko društvo v Rokodelske mdomu, Komenskega ulica, št. 12. Predprodaja vstopnic je od 10—-12. Pričetek predstave je ob 7 zvečer. 0 Zdravstveno predavanje v Delavski zbornici, ki bi se moralo vršiti danes ob 8 zvečer, odpade, ker je dvorana zssedena. Lanes teden, dne 9. 9. febr pa bo istotam zopet redno predavanje za ženske. Predavala bo špecialistinja za ženske bolezni ga. dr. Mira l inkova o »Razvojni dobi žene«. 0 Mostna zastavljalnica bo imela redni dražbi junija 1929 zastavljenih predmetov ni sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. februarja, za efekte (blatjo, perilo, stroie itd.) pa П hbruaria t. 1. od ,K ...........»•--,•• © Tatvine v Ljubljani. Večjih kriminalnih dogodkov v Ljubljani zadnje ni. Nekaj časa so mirovali celo mali ta tiči. Vter.ii na je bilo prijavljenih policiji nekaj malih latvin. j Predvsem sta bili v petek ukradeni Ive koie«i. Prvo, 800 Din vredno kolo, jc b;lc ukradeno slugi finančne oblasti Josipu Fnedlu iz veže kresijc. Drugo, vredno 1000 Din, ie bih ukradeno zavarovalniškemu slugi Josipu Švilgojtl iz veže hiši št. 8 v Gledališki ulici. — Hlapcu Emilu Komelu je odnesel »dober prijatelj« Ï00 Din vreden dežni plašč. — Mihael Kušar i? Podutika pa ie prijavil, dn mu jc nekdo imkrndel iz hleva, ki ga ima v najemu, več vozne in konjske opreme, vredue 875» Din. 0 1'reseliiev lekaine. LcKaruu Kuralt na Go-sposvetski cesti štev. 10 se je preselila na št. 4 ista ccsta nasproti Kneza, v neposredni bližini avtobusne postaje »Figovec«. © Kavarno »Fmona« sta z včerajšnjim dnem prevzela sg. Delničar in Presker. Prevzela sta tudi restavracijo, ki jo pa otvorita s 1. marcem. Opozarjamo na tozadevno obvestilo med oglasi, ki je po neljubi pomoti izostalo v včerajš nji izdaji Tako očisti VIM Vaše loncc! Kuhinske predmete mizo in jedilnik, Rabite VIM bo čisto in snažno. —i-- f z društvenega življenja Krakovo-Trnovo. Vse člane in prijatelje naše Prosvete vljudno vabimo na VI. prosvetni večer, ki se bo vršil v sredo dne 6. februarja t. 1. ob 8 zvečer v Društvenem domu (Karunova ulica 14). Pester iu zanimiv spored tega večera objavimo kasneje. — Odbor. »Ljubljana« ima v ponedeljek zvečer ob 8 skupno pevsko vajo za moški in ženski zbor. — Pevovodja. Šišenska Prosveta priredi nocoj ob 7 v samostanski dvorani za svoje člane in po njih vpeljane goste družabni večer s pestrim sporedom. Vstop prost! Pevski zbor v Rokodelskem domu ima dane« ob 11 pevsko vajo, katere naj se vsi pevci zanesljivo udeleže. POZOR! POZOR! Bežigrafskl vlnotoč f Cenj. občinstvu vljudno naznan ava, da sva svo: dosedanji vinotoč v ZALOKARJEVI HIŠI opustila in se preselila V NOVE PROSTORE ZA BEŽIMGRADOM, kjer sva otvorila VINOTOČ PRI TOMETU Točila bova PRVOVRSTNA VINA IZ LJUTOMERŠIH IN ORMOŠKIH GORIC (riz ing, burgundec, silvanec. traminec, ruland*:. muškateljc etc.l pristen CVIČEK S TRŠKE GORE, kakor tudi več vrst DALMATINSKEGA VINA. Skrbela bova za res IZBORNO KAPLJICO in VSAKOVRSTNE PRIGRIZKE. — dosedanjo naklonjenost se priporočava za nadalnji obisk Anton in Antoni!a Gašper Zahvaljujoč se za se samo še danes predvaja film »Bodoča mladina«, ki je zbudil zanimanje zlasti med mariborsko dijaško mladino. Predstave ob pol 11 in pol 15. Ljudska univerza pa predvaja vojni film »Verdun«. O Odpri roke, odpri srce... Reven, marljiv ter vsega priporočila vreden dijak se nahaja v težkem položaju. Obračamo se na usmiljena srca, da mu pomagajo. Kdor bi mu mogel za štiri mesece dati hrano, naj pošlje naslov na tukajšnjo upravo našega lista na Koroški cesti 1. G Društveni utrinki. Katoliška omladina priredi danes ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze petdejansko.veseloigro »Babilon«. Med odmori svira društvena godba. — Jutri zvečer pa je v veliki unionski dvorani koncert Glasbene matice v proslavo lOOletnice dr. B. Ipavca. □ Iz vinograda domov grede ie 5?letni posestnik Jurij Kapun obležal ob cesti. Naslednjega dne so ga sosedje našli vsega ozeblega in zmrznjenega v nezavestnem stanju. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. □ Usoda B. Dekleve — pojasnjena?! Glede notice, ki smo jo pod zgornjim naslovom priobčili v včerajšnji številki, pojasnjïïîëïTK»!-. da omenjena vest ne sloni na uradni ugotovitvi, ampak na govoricah, ki so se v posledniem času z vso trdovratnostjo vzdrževale in širile v tukajšnjih primorskih krogih □ Velik koncert »Maribora« — 2. aprila. Slov. pevsko društvo »Maribor« pripravlja velik koncert za zbor, orkester in soliste. Na koncertu se bo izvajala Sattnerjeva »Soči« in »Stabat Mater«. Za koncert vlada veliko zanimanje že sedaj. »Maribor« bo gotovo storil vse, da bo ta koncert izredno uspeli glasbeni večer. Ostala društva se naprošajo za uvaževanje. n Posestno gibanje. Kupili so: Josip in Jo-sipina Mladovan od Jakoba in Eme Ploh hišo na : Meljski c. 43 a za 60.000 Din. — Jakob Saurin od j Terezije Vodnik hišo v Erjavčevi ulici 10 za 240 1 tisoč Din. — Albin in Ana Hrovatin od kongre-' gaciie šolskih sester parcelo ob Vrtni ulici za 50.325 Din. — Hedvika Denk od Karla Wesiak parcelo ob Vrtni ulici za 17.227 Din. — Bivšo dr. Mravlaggovo posestvo v Počehovi je kupil dr. Ko-vačič iz Doboja. — Mizarsko podjetie in hišo v Vetrinjski 10 je prišlo v last mizarskega mojstra Emila Eissla mlajšega. — Znano Fajdigovo gostilno in mesarijo na Teznu je kupil mariborski mesar Anton Flis. Cerkveni vestnih Kongrt-garija mož in mlatleničcv v Križankah11 ima danes zvečer ob šestih redni mesečni shod. Po govoru darovanje za družbene namene. Bratovščina sv. Rešnjrga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek dne 6. februarja v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sveta maša, ob pol G pridiga in po pridigi bo druga sv. maša z blagoslovom za žive in rajne udo bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da so v obilnem številu udeleže evharistične pobož-nosti. Cerkev v Križankah. Danes ob 10 je blagoslov sveč, nato slovesna sv. maša. Missa mater Do-lorosa zl. 1. Gruber, graduale zl. P. Griesbacher, ofert. diffusa es gratia zl. A. Rihovsky, Tantura er-go zl. St. Premrl. Knngrcgacija za gospe pri sv. Jožefu ima v torek dne 4. t. m. ob 4 odborovo sejo, nato ob 5 3 običajni shod. II. vnanja Marijina kongrcgacija pri čč. uršu-linkah v Ljubljani ima danes dopoldne točno ob 2 mesečni shod. Pridite vse. — Voditelj. PEVSKA ZVEZA. Opozarjamo, da se bo vršil občni zbor v po-nedeljeh dne 3. febr. ob pol 10 v pritlični levi sobi 1 Rokod. doma v Komenskega ulici 12. Društva, zbori, godbeni odseki, ne prezrite ga, pošljite zastopnike, da predlože vaše želje in nasvete. — h Celje 0 Junakom ljubezni v večnem ledu bo j>o-svečen jutrišnji prosvetni večer. O misijon-dvu med Eskimi bo nu podlagi 46 skioptičnih dik predaval prosvetni tajnik g. Ivo Peršuh. Vstopnice dobite v Prosvetnem tajništvu. & Na koiiceitu pevskega zbora ljubljanske fîlasbene Matice, ki nastopi v Celju v nedeljo, Ine 9. t. m., ob 4 popoldne v veliki dvorani »Celjskega doma«, se pojejo skladbe Ant. La-jovica. L. Adamiča, Gotovca in Jos. štolcer-Slavenskega v prvem delu sporeda. — V drugem delu sporeda so pa poleg u m e t n. zbora »Zdrava Marija« od g. dr. A. Schwaba same narodne pesmi hannonizirane po St. Mokranj-cu, I Iu budil in Andelu. Za koncert vlada veliko zanimanje. — Prednrodaia vstopnic ie v knjigarni Goričar A LesKovšck in na dan koncerta eno uro pred koncertom pri dnevni blagajni. pr Кга-п? «tore, pregrinjala, zavese, damsko perilo, elegantno, proti naročilu in po meri izdeluje M. Sribar. Celje. Aleksandrov» utira 2 (poleg ' mparutti) Pri naročilu perila, zaves itd. pred-črtanje zastonj. Kol mleko in hrl bo Ш obraz v 5 minutah! Poskusite to metodo! Videli lindete, kako naglo In enostavno so nolepSn VaS obraz. N« rab te kreme. N.-pntrehnn Je nol uro trn nlofn raasatn In I- oeiiiet i Ako zdravljen e. Razg'adlte rnnn'nvno pnr kapljic pasterizira neg» Lc on-tnloka sa obrn/. na obrazni loži. Nato rabilo navadno Šminko in tako nostnne VaSobraz (tladek ln »ve?, lot kaki- 16letno doki co. Ovela obrnr.na koža dob1 novo življenje, svlt'o folo in nos ostane temneje, me napako obrnza i'glneto. L"ton m ekn za Oi-raz Jo i-kstrnkt ajholj nie menitlh izd«.ki v za nosro obraza. Ne pom 9. obl ln ne posti i kože nn obraza. ,lo popo notna ne Skodl livo. Primerno 7.» vsak., obrazno kožo. Dl5i prijetno, prlUtipljivo. N leča Uf lnek jo trajen, ker nn Leton natreseno lepoti lt> ost-me cel сјмп nli celo noTudi ле mnosro nlosoto ali telovadile. Na Iji ton natreseno lepotilo e popolnomn nevidno. Co o VaSn nnjb. I Ka prijatejlloa ne bo zn pazita, da imnto nn o' raz.u loi.ot'lo. tako naravni nostnne z t .et o om barva na nbrnzit. Poskus te 7. L«tn» mlekom zn obraz in videli bodoto, kako »e v t eke sekundah polepSa VnS obraz. Li-tona ne bodetemtigl' n kdnr ve6 pnfrre«ati. Steklen c i Letnn-ml-ka zn obraz, ki tndoAAn ta dnlj'o dobo, velja DO din. PoSItiatvo na doielo no povzetju. Tloblvn se v vseh lekarnah. droL-crllnh In nar fnmerijah. Ce M kie ме bilo dobiti, ohr Ue m- na droRerfjo ..Nade'* Rolur I »nbrlć Subotlca, Strossmayorjevn nI. ali nn drogcrljo »tregorie Lin bt Jana. OD DrZill. VETRU IIM SNfOI) N IVE A-CREME Vnter In «InN» »remn, mrzlot» In vln».no«t nrlvzomnjo Va»' koži imliio '» Itnio »»lut- hrnn I m -miiliivine In pn«l»-ill |c* » ifni рГвГНМО ПН17 II I «11(1-1 "hrii.n Va*n W>».a pn pol rehii .« t«U Pu Vu- »»rn c NIVFA-C K K M K prn'1 fipntio'liiinii vriMiii'tiakiini 41'1'vl - Sumo NIVKA-riU'MK v hi* Ii u If Kl CI HI I - 1 a nt-vnrn le n»'/no kn>n» «taniCje очцбепјн in pieptvl nai«tii lanle in! in ruer. Do/e |Ki «"-. У— I»'- in W- D Toi* no lo M*- П. NlVEA-CI'^v* nr>«<4irn> t u« ir n. o.isvlip hieeka. RazpoSiljaln ca zo Jugoslavijo; Jiuoslov. P. Betcf tfvrl & C1». d. z o. z. NmîO - Mi ljsJulra< ni menda preveč všeč. češ da je to nepotrebno izvabljanje ljudskega denarja, vendar naj bo g. dopisnik prepričan, da nam njegove skrbi za polne žepe ljudi ne naprti v-ljajo prav nič strahu. Zakaj trdno smo uverjeni, da denar, ki ga izdajo ljudje za svojo izobrazbo, je plodonosno naložen kapital, ki se najbolj gotovo obrestuje. Že en sam kulturen film. kakršne skoro izključno igra, razširi obzorje ljudi za veliko sto|t-njo. Količkaj vredna knjiga je pa danes resnično predraga, da bi si jo mogel posameznik nabavili, zalo mi samo želimo in tudi ob tej priliki vabimo, da se ljudje še v večjem številu udeležujejo zlasti kulturnih filmov, ki jim bodo. združeni s predavanji, bolj kot vsaka knjiga odkrili marsikak košček sveta in življenja, ki bi jim sicer ostal poginoma neznan. Ua včasih nudimo tudi malo zabavo in razvedrila, mislimo, da nam tudi g. dopisnik ne bo zameril. Kadar bo pa skrbni gospod malo bolj junaško nastopil proti prireditvam in veselicam ki se zlasti sedaj vrste kot filmske slike druga za drugo, ki imajo estini program ptjančevpnje in ples do ranega jutra in čez in ki so resnično preraču-njene samo na dobiček in denar, za nameček pa A o Samo 49 D'n » 4 a CB C a> < 41 I«. Ji'i-4'ka. Ili cm visokn, dohro kolne e, 3 lelnn nun si vu......O i n I»' - St. U'i. F.miktt. 19 cm v snka .......... IVn 4.2» St. IIX, FnnM. i ruib «tîiin' -tfV in ia7a'ci IMn "fi* — St. 121'. Knvinu-l» ie ii» ure z :lol»r tn knlps.. nnmnzn'ia 11" гнјгп'' "I i рнг Un II* — St. 1*21 Кпик , z ratli'tev. in kazalci .... Dtn S8*— - Cc-ol» '.iis.ofiI in tranfco — h. mmw - umim 2 8 pa ljudi še odvajajo od izpolnjevanja verskih dolžnosti, pa naj bo prepričan, da ga bomo krepko podpirali po svojih skromnih močeh. Danes potiove naši igralri krepko Nestrovevo prerlpustno komedijo »Danes bomo tičic, da bodo imeli priliko ogledati si jo tudi listi, ki zadnjič radi razprodane dvorane niso prišli na svoj račun. 0)>ozarjamo zlasti okoličane na lo ponovitev da je pnčetejs že ob ЗИ pop., da bo tako ustreženo zlasti onim, ki imajo bolj dolgo pot do doma. Iz Središča ob Dravi. Dekleta gospodinjskega tečaja v Obrežu, ki gu vodijo čč. šolske sestre v lasm' hiši. a- ''o ob zaključku tečaju, dne 2 febru.nja, priredila celoiluevuo razstavo kuharskih in ročnih del. Ob treh po|K>ldue pa je ofitijelcn zaključek. Da bo razstava nudila mnogo lepega, je gotovo. Zato priporočamo vsem domačinom in ori-jateljem. da obiščejo omenjeno razstavo v čim večjem številu in pogledajo delo domačih je-klet. — Na svojem domu v Središču se zdravi p \ ntoe i ■ u v - ' ki je bil pred kratkim operiran na slepiču v muriborski bolnišnici. Želimo mu skorajšnjega poiMjliiegu okrevanja. — Zadnji četrtek je bda pokopana gospa Terezija Zorjan. mati maribor-skega državnega pravilnika dr Zoijana. Umi la je v starosti 86 let. N. v m. n.' , Iz Železne Knple. Velika kinodvorttnn je bilu natlačeno polna ljudi iz trgu in okolice, du si ogledajo prireditev, ki se je vršila ob zaključku gospodinjskega tečaja Slovenske krščanske socialne zveze. i'od vousivoin g. Milke llartniflnove so dekletu predstavljale dovršeno razne isrokazc in vsi navzoči so z vel kiin /.unimnnjrm poslušali govor zvezinega pretlsedn ku g. Pol junca: Kakšne gospodinje si hočemo ш moramo vzgojiti iz uuših doklet. Ue.avst»o zaiarovan,e in deloda'atci Izjava Centralnega tajništva delavskih zbornic. Z ozirom na objavo delodajal kih pred'o.jov v pogledu revizije socialne zakonodaje izjavlja Centralno tajništvo Lelavskih zbornic, da je ta o^ava j nepo|x>lna. Iz objave v časopisih ni na primer razvidno, da zahtevajo deloda,alske korporacije zakonita določila, da se sme razgovarjati inšpektor deta z delavci le v prisolnosli deloda.alca ali njegovega zastopnika; da ne sine pregledati knjig in ostalih dokumentov, v kolikor se nanaiajo ua položaj delavstva; da se ne sme posluževali pri svo.em poslu strokovnih pripomočkov; da ne sme izdajati odredb, ki se tičejo zboljšanja obratov v higi.e/.skein pogledu in da je še nebroj drugih zahtev, ki bi onemogočile vsako delovanje inšpektor,em dela, ako bi se jim ugodilo. Iz oba v Imenih zahtev tudi ni razvidno, da se protivijo delodajalci izvedbi zavarovanca delavcev za slučaj onemoglosti iu starosti z zakonom, marveč da se naj izvede to zavarovanje z uredbo; da zahtevajo, da naj prispevajo za nezgodno za.arovanje polovico tudi delavci. Po dosedanjem zakonu gredo namreč prispevki za liez , odno zavarovan.e izkl.učno v breme po.t etnika Dal e zahteva o, da mora prispevati za bolniško zavarovan e eno tretjino država. Vse te zalite.e merijo pa dejansko na to, da bi se upronastilo celotno zavarovan e. Iz zahtev ni dalje razvidno, da gredo za tem, da se zmanjšajo denrrne dajaivc v slučaju bolezni in da so pravice na nezgoJi.o renlo tako okrnjene, da bi na primer ne imel delavcc, ki bi izgubil radi obratne nezgode eno roko, prav ice do nikake rente. Iz objavi enih predlogov istotako ni razvidno, da zahtevajo delodajalske korporacije oJredbe o de'ovnem času v tej obliki, da bi bili podjetniki absolutni gospodarji v lein pogledu Te zahteve tudi onemoTočavajo dojenje otrok maieram delavkam med d«lom. Vsa navedena vprašanja so pa za dva milrona de'ovnih meči v naši državi in radi tega tudi za vso državo eksistenčne važnosti. Padi tega je nesna-me no skrivati bistvene cilje in se izogibati javnih diskusij. Z ozirom na to bi bilo umestno, da bi se priobčile zrhfeve delodajalcev res v celoti, ker bi šele v tem slučaju mo?li razumeti, kako dalekosežne so za delavstvo in za državo. Ljublian*"'*" rtedališce j Drama Zeče'ek ob osmih zvečer. Nedelja, 2. febr. ob 15.: »POGUMNI TONČEK«. Mladinska predstava. Izven. Ob 20: »CVRČEK ZA PEČJO«. Ljudska pred-stava pri znižaieh cenah Izven. PonedePek, 3. febr.: »Za LJULEZEN SO ZDRAVILA«. Red B. Opera Začetek ob pol osmih »večer. Nedelja 2. febr. ob 15: »BENEŠKA NOC«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, ob pol 20; »R1GOIET10« Gostuje ga Tinka WeseLPolla. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 3. febr.: Zaprto. GLEJ DANAŠNJI OGLAS lA\lB\JRt1;GORj№; Mariborshn Gledališče Nedelja, 2. februarja: Ob 15: »GRUDICA«. Kuponi. Ob 20: NETOPIR. Ponedeljek. 3. febriarja: Zaprto. Torek, 4. februarja ob 20: NETOPIR. Ab. A. PTlfiSKO GI.FDAMSCE. Ponedeljek, 3. februarja ob 20: R \D1KALNA KURA. Gostovanje Mariborčanov. CELISKO GLFDAi'šfrF.. Sreda. 5. februarja ob 20: LEPA PUSTOLOVŠČINA. Gostovanje Mariborčanov. -aztop jen v topli vodi odstrani iz ob'eke vsak madež od mast m prahu brez vsa'-ce škode za obleko. Prepričajte se. Doza Din 8'— in Din 13-—, Dobavi a in prod ja Glavno zastopstvo Manofina 1. Svetec, rlo -o mesto. — V Ljublj ini LT0oe.ija i Gregonč, Prešernova ulica. Znano je, da tvorijo doklade na vino in druge alkoholne pijače eden najvažnejših dohodkov tako mestnih kakor podeželskih občin. Toda, odkar je finančno ministrstvo uvedlo maksimiranje doklad, so ti viri dohodkov nekoliko usahnili, kar se pa občuti tem težje, ko so dobile občine še mnoge naloge, ki jih morajo sedaj izvrševati, kar je zopet zvezano z novimi velikimi izdatki. Ti novi izdatki dajejo obilo posla odloču;očim osebam v komandni politiki. Težaven je tudi polo-žal za mestno občino ljubljansko. Poskušala je sicer doseči v Belgradu, da bi se ji dovolila pobirati še vedno stara trošarina, toda zaenkrat zaman. Zato so se ie pojavili ugovori proti sedanji previsoki trošarini. Sedaj mestna občina pobira doklade v lanski izmeri, za kar. ima p-avico po zakonu o občinskih proračunih,'ker poslu e z dva-najstinami, S 1. februarjem pa je g. župan dr. Dinko Puc odredil znižanje trošarine dokler ne bo padla končnoveljavna odločitev. Tako se zn'ža tarifna postavka 1 t. j. za likerje od 15 na P Din tarifna postavka 2 za špirit od 15 na 10 Din za Zadružna zveza ob 30îe#n?c» Prejeli smo: Ob trideset'etnici Zadružne zveze je prinesel »Narodni Gospodar« glasilo ZZ, nekaj podatkov o sta.iju te največje in na,moč-nejše zastopnice slovenskega zadružništva. Napredek zadružništva na Slovenskem vzbuja upravičeno veselje v domačih gospodarskih k ogih, saj je davno minila lista doba, ko je moralo zadružništvo dokazovati nasproti znani individualistični skupini v težkih bojih svo,o eksistKaj pa moja rdeča odeja?« predlaga hčerka. ... Zadnje poletje je bil Maričin oče sramotno zapustil ženo in otroka in se ni več vrniL Kakor so pripovedovali, je živel sedaj z neko razposajeno devojko iz frizerskega salona, ki ga je ujela s svojimi plavimi kuštra-vimi lasmi. Maričina mamica ima redke, črne lase in kozavost ji kazi obraz, posebno okolu nosu. Mamica in Marica imata sedaj dvosobno stanovanje v četrtem nadstropju, neposredno pod podstrešjem. Kadar gospodinje obešajo tu svoje perilo, se sliši, kakor bi gori cepetali sloni. Marica hodi v šolo in ima svoje male prijateljice. Pravzaprav očetove odsotnosti ne čuti preveč. Toda njena mati ždi dan za dné-vom sama doma; peča se s škarjami in ši-vanko in riše perilo za neko veliko trgovino. Kakor mnogokrat sama pravi, bi se ji zmešalo, ako ne bi imela vedno svojih starih znanj. Ruska grofica Kerenskaja, baronica 81 Staal, gospa tajnega svetnika Kuntzof-rockdorf in mnoge druge gospe jo vedno zopet vabijo na svoje prireditve. Tega ne delajo samo zato, ker mamico visoko spoštujejo ш jo ibiajo v resnici rade, marveč tudi zato, da pokažejo očetu, da so vse na mamini strani in da ga obenem z njegovo novo tovartëico družabno bojkotirajo. Seveda mu tega ni dosti mar: elektrotehnik je in ne občuje v odličnih krogih. Na vsak način sedaj ve, da je mnenje dobre družbe proti njemu. On tn njegova kuštrava manikerka sta nravno izobčena. In to že nekaj pomeni... Vdeleiba na čajankah gospe tajne svetnice je za mamico težavna reč. Takrat je vselej treba nove svilene obleke brez rokavov I Mamica je bila dvakrat tam in se je sijajno zabavala. Seznanila se je lam s slavnim filmskim igralcem in napravila nanj po vsej priliki močan vtis. Vendar se ne more odločiti, da bi še dalje hodila na čajanke gospe tajnega svetnika, vsi namreč že poznajo njeni dve obleki in slednjič bi se utegnil kdo posmehovati njeni skromni izbiri obleki Nekaj čisto drugega so maškerade, ki jih vsako drugo soboto prireja v svoji vili baronica pl. Staal. Za le se more človek čisto poljubno obleči in si vsakokrat izmisliti nekaj novega, izvirnega, učinkovitega. »Haieu tera,c poudarja Marica, »se pod masko ne vidi, da postajajo tvoji lasje na sencih že prav majčkeno sivi.« >Ti, filmski igralec mi je pa rekel, da mu ravno to ugaja,« pravi mamica in se navihano smehlja. Tudi Marica se mora smejati in opominja: »Toda pazi, za božji čas, da se ne zagovoriš in ne izdaš, da imaš hčer. Pa še tako veliko I... »Enkrat je vendarle treba povedati,« meni mamica in zmaje z rameni. »Povedati smeš šele tedaj, ko bo že vse gotovo in se ne bo mogel več skesati.« »Nu, dobro. Te bom pa še zaenkrat zamolčala,« obota mati. >ln veš, kaj? Danes pojdem kot ciganka, kaj praviš?« Mati in hči se vneto lotita ciganskega kostima. Na črno obleko, ki jo je imela mamica na čajanki pri gospe tajnega svetnika, pripenjata rdeč in zelen papir in Marica lepi zlat papir na mamine čevije. »PoglejI Ali ni lepo?« se kaže pred mamico. »Vsi bodo kar očarani nad tojimi čevlji!« Toda bodi previdna. Celje mi je bil podaril še tvoj očka,« v strahu opominja mati. »Nič se ne boj, papir se čisto lahko zopet odstrani in ne kvari čevljev,« jo pomrijuje hčerka. »Ti, mamica, samo pomisli — plesala boš tedaj s slavnim filmskim igralcem — tu, nenadoma pride mož z masko na obrazu, govori z zamolklim glasom in ti strahovito dvori, slednjič pa te spremi domov — in pomisli — to je naš očka!« »Kako bi bilo to mogoče? Kako naj pride naš očka k baronici Staal? In zakaj?« »Kako? Zakaj V Zvedel je pač, da ti tamkaj občuješ. Pa se je maskiral še sam in se pod napačnim imenom prikradel na maška-rado...« »Ne, ne, ne I Očka ne pride k se brani mati. »In Če bi prišel — kako naj me pod masko spozna?« »Saj vendar pozna mojo odejo! In naš senčnik za luči Veš, ti, deni na glavo ta senčnik, mamica! Sijajno ti pristoja. Tako, sedaj si neverjteno zanimiva ciganka« »Ne, očeta ne bo. Kako naj bi prišel tjakaj?« pravi mati še enkrat. Mamica je kmalu oblečena. Cemu pol-maska, zlati čevlji, na glavi senčnik s svetilke, okoli ramen rdeča odeja kol šal — v resnici, mamica je skoroda zanimiva. Marica se od navdušenja glasno smeji in daje mamici še cel koš dobrih nasvetov na pot: kaj naj pripoveduje znamenitemu filmskemu umetniku in kako naj se obnaša nasproti maskiranemu Turku, če bo priftel — kajti očka se bo najbrže oblekel za Turka, s krivo sablio ob strani. Glasovi iz teme davnin i. Hock, Pepček Hock, debeli Hock, izvrstni zdravnik za ušesne bolezni n splošno znani norec, si je v svoji ordinacijski sobi umival roke. Na čelu mu tiči ušesno zrcalce, pritajeno na gumijevem traku, okrogli obraz je gladko obrit, a zatepeno telo mu do vratu pokriva bel delovni plašč; v tej opremi dr. Hock dejansko sliči duhovniku. Nu, za danes je opravil svoje poklicno delo, ki ga je v poletni soparici skrajno izmučilo. Te ordinacije! Hvala Bogu, da jih je slednjič konec. Toda mlada asistentinja, ki se je bila že poslovila, prihaja še enkrat. »Gospod docent, neki gospod je tu z damo.< Izroči mu kuverto z vizitko. Debeli dr. Hock se namrgodi. Ne, sedaj bo pa enkrat podal svarilen zgled, da se ob tako pozni uri ne prihaja na ordinacijo. Seveda bi se dal slednjič omehčati, v vsakem slučaju. Toda v tem slučaju čita na vizitki ime svojega starega tovariša z gimnazije: Peter Leonhardt. Časnikar! Debeli Pepček Hock se veseli svidenja s prijateljem in ga hoče sam sprejeti v predsobi. Toda na vizitki je napisano: »Prosim, sprejmi me najprvo samega, brez sestre!« Na mastnem obrazu ušesnega zdravnika se pokaže izraz presenečenja, potem pa je spet umen. Smehljaje de asistentinji: »Povejte gospodi, da se ravno preoblačim in bom mogel damo sprejeti šele čez nekaj minut. V tem pa more priti v sobo gospod.« Nekaj trenotkov nato si stojita v ordinacijski sobi nasproti debeli doktor in dolgi, suhi, temnolasi časnikar Peter Leonhardt, ki je za svoje razmere čudno zmeden. Oba se že mnogo mesecev nista videla, a se imata kljub temu rada. Leonhardt pa nima niti trenotka časa za srčne izlive. »Brž,« de doktorju »ali pa mi v tvoji čakalnici znori. To je moja sestra. Da, sestro imam, ti je ne poznaš. Ne poslužujem se je veliko. Vdova. Po poklicu: hipohondrična. Strašna ženska. Boš že videl. Z eno>besedo: v ušesih ji šumi. Odkar je srečno dobila novo stanovanje v Wattman-novi ulici, ji nekaj v ušesih šumi. V prejšnjem stanovanju, v drevoredni ulici, je imela prsnega raka, zaradi lege stanovanja. Kratko in malo: popolnoma prifrknjena, najbrže nekoliko histerična ...« Dr. Hock, ki ima še vedno zrcalce na čelu, dvigne svojo mastno roko: Wattmannova ulica? Katera številka, prosim?« »Enajst!« de prijatelj, nekoliko presenečen. »V Hietzingu. Koliko me jc mučila zaradi novega stanovanja! Sedaj sem ji ga slednjič pre-skrbel. Sedaj ga ima, in grozni simptomi na prsih so takoj izginili, a kaj, ko ji je pa namesto tega začelo šumeti v ušesih! Sedaj še ne ve dobro, ali ji je s prsnega koša udarilo v uho ali pa ji je počila ušesna mrenica, ker je začel papagaj nenadoma tako kričati. Stanuje namreč čisto sama s svojim papagajem. Čeprav ima vsak teden kako drugo težko bolezen, nikdar ne mara, da bi postrežnica spala v njenem stanovanju. Kaj naj storim? Reči ti moram, da imajo take ljudi zdravniki na vesti. Ti si četrti ušesni zdravnik, na katerega se obrača. Ali misliš, da so jo prvi trije vrgli skozi vrata? Kaj ne! Vri trije so slovesno prevzeli zdravljenje, ji preiskali in izbrizgali ušesa in kaj jaz vem, kaj še. Tri različne diagnoze, a jaz bi prisegel, da ji sploh nič ni! V tem pa postaja šumenje vedno huje posebno ponoči.« »Posebno ponoči?« vpraša dr. Hock. »Da,« vzdihne njegov prijatelj. »Morda se ji sploh samo sanja. A kaj hočeš? K meni prihaja vsa v solzah. Jaz sem njeno zadnje zatočišče. Če se ne zavzamem zanjo, bo zblaznela. In oglušela! Sama ve, da bo za to boleznijo umrla. Noben zdravnik je ne razume. Če bi le vedela, v kateri sanatorij naj gre: v stanovanju ne more več zdržati. Te noči so strašne; šumenje v ušesih in glasovi.« »In glasovi?« vpraša dr. Hock zelo resno. Leonhardt ga pogleda nekoliko vznemirjen. »Ali meniš, da bi utegnilo res kaj biti? Pro- sim, na vsak način jo natančno preišči. Prisilil sem jo, da je prišla z menoj k tebi, kar bi sam rad zanesljivo vedel, kako je prav za prav ž njo. Ona sicer pravi...« Debeli Pepček se je režal. »Ona pravi, da sem splošno znan posebnež in neotesanec, kaj ne? Vendar jo rad preiščem, da vidim, če ji moram pomagati. Ali uboga, če se ji kaj svetuje?« > 0 da,« je pritrdil Leonhardt »Prve tri dni stori vse, karkoli želi vsakokratni zdravnik, četrti dan pa pravi da je slepar ali morilec ter gre k drugemu zdravniku. Saj boš videl, kako strašna ženska je to!« »Če ne bi bil njen brat,« je rekel Hock, »bi o osamljeni ženi govoril pač bolj prizanesljivo. Bratje imajo vedno kaj proti svojim sestram. Verjemi mi, vsak hipohonder je bolan in za vsakega je najti lek. Domišljati si, da sem bolan, že to je dovolj huda bolezen. Pokličiva jo sedaj notri, kajti taki ljudje seveda mislijo, da se kujejo za njihovim hrbtom najstrašnejše stvari.« Časnikar živahno prikima; ko je bil pustil sestro samo v predsobi, mu je rekla da bo gotovo z docentom splete) kako zaroto proti njej. Šel je v čakalnico in odrešil ubogo asistentinjo, ki ni mogla domov, ker se je je tuja dama takoj oklenila in se ji zjokala na prsih. Sedaj že pozna najnovejšo njeno bolezen in tri ali štiri prejšnje. S precejšno težavo spravi Leonhardt svojo sestro v ordinacijsko sobo. Ovdovela gospa višjega finančnega svetnika, velika in vitka kakor njen brat, svetloplavih las in vodenih oči, je prišla v tem toliko k sebi, da je brez zmede prestala predstavljanje. Ko pa jo je zdravnik prosil, naj dene z glave klobuk, so jo že zopet oblile solze in scsedla se je na stol kakor črno oblečen, mršav kupček nesreče Ne, tega ne bo preživela Ne, ne; dobro ve, da ji tečejo sedaj zadnje ure. »Toda preje znoreti! Oglušiti! To šumenje v ušesih, vso dolgo noč...« Dr. Hock potisne svojega prijatelja v sosednjo sobo, ki je njegov zasebni laboratorij Milostivo gospo hoče natanko preiskati, pravi, ne samo ušes. Njegov zamaščeni glas zveni neverjetno pomirjevalno, skoraj nežno; Leonhard-tova sestra takoj utihne in začne mirneje dihati ; v navzočnosti tega dobrega, debelega človeka in ob pogledu iz njegovih umnih oči ni mogoče biti razburjen. Peter Leonhardt, radoveden kakor vsak časnikar, se ozira po sobi, v katero ga je zaprl njegov prijatelj. V tej sobi še nikoli ni bil, a o njej so šepetali po vsem mestu. Skrivnostna delovna soba debelega Hocka! Vsemu mogočemu je podobna, samo ne zdravniški sobi. Tu se očividno obdelujejo les in kovine, tu se nekaj gradi in šušmari. Povsodi leže žice, membrane, tenke pile in zamotani tehnični aparati. Radio? Najbrže; tudi zvočnik je tu. Peter Leonhardt, ki mu rojenice niso dale zmisla za tehniko, o celi šari nič ne razume. Ve pa, da se je Hock že v šoli strastno zanimal za fizikalne iznajdbe in da še sedaj kot slovit zdravnik, posveča tem študijam vsak prosti trenutek. Zato ga je tako redko kdaj videti. Da te stvari ne bi imele nobene zveze z njegovim poklicem? Hock je srdito ugovarjal. Kako naj bo akustična tehnika izven poklica ušesnega zdravnika? Saj ušesne bolezni ne obstojajo samo iz vnetja v ušesih. Kdo ve, kaj prineso ta nova raziskava-nja, nauk o slišnem valovanju v zraku, ravno za ušesno medicino! Z eno besedo — mož sestavlja radioaparate, to je vsa skrivnost. Zato tiči vedno doma. Zato se vse noči zaklepa v to sobo. Zato velja kot posebnež. Strast kakor vsaka druga! Čez nekaj časa pride zdravnik po prijatelja Zdi se nenavadno razburjen. »Kaj ji je res kaj?« mu med vrati pošepeče časnikar, čeprav tega ne bi hotel priznati, ima vendar le zelo rad svojo sestro in ne bi hotel, da bi bila resno bolna. Sedaj sedi v naslonjaču bleda, s pordelimi očmi, drhteča, toda tiho, kakor ukročena — priden otrok, ki se nečesa boji. Debeli doktor, ki učinkuje v svojem belem plašču in z zrcalcem na »Ko se vrneš s plesa« — pravi še ob slovesu Marica — »bom gotovo že trdno spala. Zjutraj mi boš vse natančno povedala, kako je bilo. Dobro se zabavaj!« »Pojdi spat, Marica. Vzemi tačas mojo odejo. Mislim, da se bom prav dobro zabavala « Prisrčno sta se poljubili in mati je odftla iz sobe. Zunaj je trenotek postala in napeto poslušala, kaj dela Marica. Toda ničesar ni bilo slišati: v stanovanju je bilo vse liho. Tedaj je odšla mati po stopnicah v podstrešje, tiho odklenila vrata in po prstih stopila v temni, mrzli prostor. Obešeno mokro perilo ji je udarilo v lice in se oprijelo njenega vratu. S senčnikom na glavi in rdečo odejo okolu pleč je stala v temi med mokrim perilom in si ni upala napraviti nobenega koraka v svojih zlatih čevljih, da ne bi je slišala hčerka. V duši si je slikala maškeradni ples pri kaki baronici StnaL Turek s krivo sabljo vstopi v dvorano in gre proti njej. Gre proti njej in se ji globoko prikloni. Globoko se ii prikloni ln pravi počasi: »Cemu jočeš, lepa ciganka? Ah, ne joči, zaklinjnm te! Vedel sem, da boš tukaj in zato sem prišel...« Mamica zaseka zobe v mokro perilo, ki ji visi pred obrazom, da Marica spodaj ne bi slišala njenega joka. V ustih ima okus po milu in mokrem perilu. V tem leži Marica spodaj v postelji; glavo si je vso zavila v mamino od«»jo. V blazino šepeče vroče besede: »Ljuba, ljuba, ljuba mamica! Saj vem — sedaj si zgoraj, v podstrešju... v temi. Ne upaš se g**iti. da ne bi te slišala. Tako som vesela. Ha «em ti dala svojo odejo. Ta Je vsaj topla. Mamica! Uboga, ljuba mamica!« Marica obupno vije roke in bije po postelji; potem pa se trudi, da bi hitro zaspala ali vsaj našla videz, da trdo spi. Dobro ve, da so mati v dobri pol uri trda od mraza in drhte od srčne bolesti, vrne s podstrešja. Gledala ji bo v obraz, jo rahlo pobožala in legla. Naslednjo jutro pn ji bo pripovedoval»», kako zanimivo in veselo je bilo na maSka-radnem plesu baronice Stnnl... Oseip Dyniow (prev. A. V.). ZA P PANJE OTROČJIH STVARI čelu, ki se skrivnostno bleste liki dragulj v mističnem pokrivalu velikega duhovnega — kakor mag, postoji siedi sobe in stegne roko proti njej. Vidi se, da jo je nekoliko hipnotiziral in dobil velik vpliv nanjo. »Torej,« je dejal počasi in slovesno, »tvoja gospa sestra mi je vse povedala. Kako jo je v novem stanovanju od prve noči dalje mučilo to grozno šumenje v ušesih, in čudni grozotni zvoki in glasovi, ki govore nerazumljive ali nezmi-selne stvari. Ubožica potem seveda ne more spati, kaj ne? Milostivo gospo sem natančno preiskal. Le nikar ne delaj takega obraza, moj dragi, nikar ne misli, da ji ni nič!« Gospa vdova finančnega nadsvetnika začne tiho jokati. »Ali, ne, ne!« je hitel zdravnik. - Nič tako hudega ni, kakor sem vam že rekel. Seveda: vaša bolezen je udarila v uho!« Peter Leonhardt jc okamenel. Kakšne neum nosti pa kvasi ta debeluh? Ali tako govori zdravnik? »Njena bolezen je udarila v uho,« je z neomajno resnostjo nadaljeval dr. Hock. »Toda to bo kmalu minilo. Vse, kar potrebujete, je injekcija nekega novega sredstva, to pa takoj, še danes. Dam vas slovesno svojo častno besedo, da pc tej injekciji že nocojsno noč ne boste slišali najmanjšega šuma, marveč boste dobro spali. Toda injekcije vam ne morem dati jaz. Iti morate v sanatorij. Predlagam Parksanatorij, kjer sem s primarijem dr. Htitterjem dobro znan, on bo lepo skrbel za vas. Toda, .prosim, takoj. Danes še. Nemudoma. Naravnost od tod.« Leonhardtova sestra je jokala še bolj. Peter Leonhardt ne ve, ali čuje ali se mu sanja. Kakšna ušesna bolezen je to, zaradi katere jc treba takoj, na mestu injekcije? Dr. Hock govori hitro dalje, ne da jima priti k sebi: »Najamemo si avto in sc peljemo vsi trije naravnost v sanatorij. Da, ne preje k vam na dom. Vem, milostiva, treba vam je tega in onega s seboj. Ampak veste, kaj? Dajte svojemu bratu ključ od stanovanja, in v tem, ko boste vi dobili v sanatoriju injekcijo, se pelje brat v Hettmannovo ulico ter vam prinese ali pošlje kovčeg z vsemi stvarmi, ki jih potrebujete za prvo noč. Jutri pa greste lahko sami za kako uro domov, če hočete, da si vzamete še vse ostalo, kar mislite, da bi potrebovali, čc hočete nekaj dni ostati v sanatoriju.« Gospa vdova finančnega nadsvetnika je nehala jokati. Prvič sliši iz zdravniških ust, da jc resnično v nekaki resni nevarnosti; drugače vseh teh odredb ne more razumeti. Leonhardtova sestra jc naenkrat vsa oživljena in pogumna Samo zaradi lepšega še vzdihne: »Oh, saj vem. gospod docent, da tega sanatorija ne bom živa zapustila .. « Njen pogled je proseč. Zdravnik se smehlja; zelo prijetno se smehlja. »Figo!« pravi vedro. »V par tednih boste zdravi kakor riba v vodi.« Rada mu verjame. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Najstarejša tvrdha na svetu Ustanovljena 1.1712 >SS SiS za Mg Tajna jadrnice „St. Barbara*4 Mornar Kalli Dau pripoveduje o svojih doživljajih: »Lelo dni sem služil na Santi Barbari. Bila je to italijanska četverojambornica, že precej staromodna barka. Opremljena je bilu še po starem in tudi hrana ni bila bogve kaj; razen tega nisem razumel njihovega jezika. Drugače je bilo pa čisto prijetno. Med seboj smo imeli dvoje mož, ki slu veliko let delala pri gradbi železnic v Braziliji in sta se sedaj s svojimi prihranki vračala v Italijo, kjer sta imela oba žeuo in otroke. Eden je bil vesel človek, ki se je znal na vsej ladji najjasneje smejati in najprijetneje kramljati, kar nI bilo malo, če pomislite, da so bili na ladji sami Italijani — razen mene. Drugi je imel hinavske oči, njegov smeh je vedno nekako zastajal in ga ui bilo prijetno poslušati. — V neki črni noči, ko smo bili imeli tri dni in tri noči vihar, ki nas je vrgel proti jugu, in smo bili utrujeni, je prišla vrsta na veselega, da stoji ob lukalnici. Pravim, da je bila črna noč in vreme še slabo, mi pa smo bili trudni; menim, da je vse spalo. Ko je šel eden čez kako uro slučajno na sprednji konec, moža ob lukalnici ni bilo več. Iskali smo ga; toda našli ga nismo in smo menili, da je padel čez krov. Tedaj je kapitan odprl zaboj izginolega. In se je pokazalo, da ni bilo v njem nobenega denarja, tudi enega samega milreisa ne. Poslej je mislil vsak izmed nas dva in dvajset preostalih, da je eden izmed nas morilec. In polagoma je vsak to svojo misel odkril tistemu svojemu drugu, ki mu je najbolj zaupal. In polagoma smo eitali drug drugemu v očeh: Ti nisi« ali pa: »Ali si ti?« Toda y nobenih očeh ni bilo zapisano: »Ti six Tisti, ki so bili na straži, niso izpregcvorili med seboj nobene besede; spali so in v spanju ječali; tisti, ki so bili ob krmilu, niso nikdar prijeli za isto prečko. Vsak je čutil, da je bil sposoben tako dejanje misliti in je bi! zato potrt in toliko kakor sokriv. Samo najmlajši — tako majhno fante, ki so ga bili vzeli s seboj z genovske Via Balbi, je po ves dan žvižgal. To je prihajalo odtod, ker o denarju in licemer-stvu še ni nič vedel in si sploh ni mogel misliti. To je šlo tako tri, štiri dni in še dalje, a vreme je bilo slabo, viharno in deževno. Bili smo kakor v ječi, ki nima ne sodnika ne paznikov in se utegne vsak hip pripetiti, da jetniki navale drug na drugega; nobenih zakonov več ne v nas ne nad nami; čisto smo bili izločeni iz človeške družbe. Tako smo se ob slabem vremenu in zanikrnem krmareuju bližali Madeiri. Tedaj — bilo je temnega, oblačnega večera, gnal nas je oster veter od jugozapada in tulil po prazninah, pozabil tega vse življenje ne bom — tedaj, pravim, je prišel s sprednjega konca ladje zategnjen, trgajoč se krik. Vsi smo planili iz stana; ljudje z zadnjega konca ladje so klicali v temo, kaj se je pripetilo spredaj. Ko se je krik takoj nato zopet ponovil, trgajoč se polagoma in težko iz groze prevzetih prsi, tako, kakor da bi klica! in pozival, smo vsi, vse moštvo, planili po stopnicah, vsi kakor zmešani. V tem pa je prihajal s prednjega konca zopet in zopet strašni klic iz globine prsi Divje smo vpraševali vse navskriž, kdo je bil pri lukalnici (lini na sprednjem koncu ladje). Tisti se je oglasil in rekel, da je bil skočil v stan po svojo pipo in takrat je prišel klic. Začeli smo se šteli; bili smo vsi. Vmes je prišel klic, ki nas je, čim je začel, tako pretresel, da smo drhteli kakor jambori v viharju. Stali smo tako pač samo nekaj minut — v stiski gre hitro — govorili in kričali; tedaj je vstal izza oblakov mesec in v njegovem svitu smo zagledali na levi spredaj, v senci prednjega jadra, neko postavo, ki je stala in z roko vabila. Tedaj se je zganil kapitan, šel po stopnicah nizdol in se bližal postavi. Ko je pa prišel do stanu, je postava dala znamenje, naj gre nazaj. Tedaj se je kapitan obrnil. Nato se je odpravil krmar; tudi on je prišel nazaj. Tako so odšli in se vrnili drug za drugim tudi ostali. Hodili so, kakor da bi bil krov iz tenkega ledu; nekateri so ječali; drugi so klicali na pomoč svetnike; tretji so se izpovedovali svojih grehov. Tedaj sem se čudil, kakšna revščina in grdobija živi v takemle človeškem srcu. Nazadnje se je zdelo, da sva preostala samo še fant in jaz. Fant, ki je preje vedno le žvižgal in pel, je ždel ob mojih nogah, si tiščal oči in ušesa in od strahu ječal. Zgrabil sem ga, ga dvignil na roke in se napravil z njim po stopnicah; dal se je vleči, kričal je in si z roko zakrival oči. Jaz pa sem gledal naravnost; kajti imel sem mirno vest v vseh stvareh in se nisem bal ne smrti ne hudiča. Tako sem šel, držeč pred seboj fanta. Ko sem prišel do koče sredi ladje, sem dobro razločil postavo v sivi temini. Spoznati je nisem mogel; videl pa sem, kako je sklanjala glavo naprej, kakor bi hotela bolje videti, kdo prihaja. Tedaj sem odtrgal dečku roke z obraza in fant je zastrmel v postavo; ta pa je z roko odmahnila, nakar je fant kriče stekel nazaj. Ostal sem sam. Tedaj sem potegnil svoj nož; mislil sem, da ga zabodeni v prsi sebi ali onemu, katerikoli bo že boljši ali slabši med nama. Napravil sem še tri korake in na ves glas za-vpil: »V Kristiansandu sem spal pri gostilni-čarkini hčeri; njej je bilo petnajst let, meni sedemnajst... Toda pred Novo Fundlandijo sem v viharju splezal po fanta v košari, ki je le še slabo visela v vrveh in ga rešil; nihče drugi si ni bil upal gori...« Nato sem zakričal v vihar in bil z nožem okolu sebe in tako kričal proti smrti in vragu, da je videl, da imam dobro vest. Zagnal sem se proti njemu, ko sem bil na stopnicah biizu njega, je odmahnil г roko. Toda vseeno sem mu hotel do živega in skočil sem po stopnicah. Tedaj pa sem spoznal po njegovih očeh in vsem za- Ob zatonu carske Rusije »Vem, da se trudijo zlobni ljudje, da bi mi ugrabili vajino ljubezen. Ne poslušajta jih! Če se bosta od mene ločila, potem bosta že tekom pol leta izgubila ne samo svojega sina, temveč tudi krono.« Tedaj je pričela carica jokati in je vzkliknila: »Kako sc naj bi ločili od Tebe! Ali nisi ti naš edini prijatelj in naš edini zaščitnik?« In padla je pred Rasputina na kolena in ga prosila za blagoslov. Ni pa trajalo dolgo in Rasputin je prišel zopet na dvor. V jeseni je bil car na lovu in je vzel s seboj prestolonaslednika. Ta se je peljal nekoč v čolnu in ko je stopil iz čolna, mu je spodrsnilo, da je padel na koleno in se močno udaril. Takoj je nastalo notranje krvavenje in carjevič je trpel najhujše bolečine. Temperatura jc vedno bolj rastla in že so se pojavljali tudi znaki zastrupljenja. Takoj so bili poklicani zdravniki, ki pa niso znali pomagati .V vsej Rusiji so se že vršile molitve za ozdravljenje car-jeviča, temu pa je bilo vedno slabše in slabše. Ko je skušala carica carjeviča pomiriti, je nehote omenila Rasputina. Takoj je carjevič odprl oči in pričel strastno prositi carico, da pokliče Rasputina. Ponoči je nato carica na skrivaj brzo-javila Rasputiuu v Pokrovskoje in še isto noč je Rasputin poslal odgovor, ki je carico čisto pomiril. Ko je bil drugi dan ves dvor v skrbeh zaradi carjeviča, je prišla carica čisto pomirjena in dejala, da sicer zdravniki še niso ugotovili zboljšanja, da pa je ona čisto brez skrbi, ker je prejela brzojav cd očeta Grigorija. Nato je prečitala njegovo brzojavko: » Bog je tisli-šal Tvoje prošnje in molitve. Tvoj sin bo živel. Naj ga zdravniki ne mučijo.« S to brzojavko je odhitela carica k sinu in mu jo pokazala. Takoj se je carjevič pomiril, nekaj ur kasneje je že padla njegova temperatura in trdil je, da ne čuti več nobenih bolečin. Zdravniki so ga znova preiskali in morali ugotoviti, da je nastopilo zboljšanje. Izjavili so, da si včasih narava sama pomaga, carica pa je bila drugega mnenja in na večer slovesno izjavila carju in Virubovi, cla je Alekseja rešil samo Rasputin. Par dni kasneje se je mogel carjevič že vrniti v Carskoje Selo. Prešlo je nekaj let in car je prevzel vrhovno poveljstvo nad vojsko. Vsled tega je moral biti veliko v glavnem stanu. Nekoč je vzel s seboj carjeviča, pa čeprav mu je Rasputin to odločno odsvetoval Komaj pa se je dvorni vlak premaknil, se je carjevič udaril v okno in pričela mu je teči iz nosa kri. Vsaka krvavitev pa je bila za carjeviča nad vse nevarna. Takoj so skušali zdravniki kri ustaviti, a ni se jim to posrečilo. Ko je carica zvedela o nesreči, je takoj poklicala Rasputina, ki jc tudi kmalu nato prišel. Prekrižal je bolnika, nekaj časa molil, potem pa dejal: »Zahvalite se Gospodu! Daruje mi še to pot življenje Vašega sina.« Par ur kasneje sc je carjeviču tudi v resnici kri ustavila in tudi vročina je prenehala. Ni minulo dolgo in carjcvič je ozdravil. Zadovoljno si je mel Rasputin roke, ker vedel je, da sedaj car ne bo več omalovaževal njegovih nasvetov. Ko je postal Nikolaj car, ni nobena stvar tako vplivala na vse njegove sklepe, ko skrb za prestolonaslednikom. Razni »čudodelci« so si vsled te skrbi priborili na dvoru vplivno mesto, ker so obljubljali, da bodo pomagali, da dobi car sina. Ko se je pa ta rodil, je skrb za prestolonaslednikov^ zdravje potisnila vse druge daleč v ozadje. Ali vsled srečnih naključij, ali iz drugih vzrokov, vendar pa je bilo gotovo, da ni nihče (ako pomagal carjeviču ko Rasputin. Ni čuda, Če je bila zato carica prepričana, da ji je sam Bog poslal Rasputina in da je zato njena dolžnost, da uboga Rasputina tudi v drugih stvareh. Poleg tega pa je bila carica prepričana, da more rešiti Rusijo samo gibanje, ki nastane iz naroda samega. Kakor so pravili »pravi ruski možje«, da mora priti priprost kmet, ki bo carju prav svetoval, tako je trdila tudi carica. Ta priprost mož pa je bil Rasputin in edino on. Ni čuda, da je vsled tega Rasputi-nov vpliv postajal veduo večji, posebno potem, ko je carica pridobila za svoje prepričanje tudi carja. V začetku se je car upiral prevelikemu vplivu Rasputina in je pazil, da je ostala med njim in Rasputinom primerna razdalja. Polagoma pa se je carici posrečilo, da je popolnoma pregovorila carja in to tem lažje, ker je tudi car sam podlegel mistiki. Tako je carica nekoč pisala carju: »V knjigi »Amis de DieiK pravi eden od starih prijateljev Boga, da nikdar no more propasti dežela, v kateri posluša vladar nasvete božjega človeka. To je čisto resi Tudi mi moramo njemu verjeti in prositi za njegov nasvet. Ne smemo misliti, da nič ne ve, temveč zavedati se moramo, da mu Bog sam vse razodene. Zalo občudujejo njegovo pamet ljudje, ki ne morejo doumeti njegove duše. Ce on blagoslovi kakšno namero, potem se ta sigurno posreči. Njegove življenjske izkušnje so od Boga blagoslovljene iu zato pozna boljše ljudi, ko mi...« Take in slične nasvete je carica vedno znova ponavljala carju in polagoma so le vroče želje ljubljene žene tudi carja popolnoma prepričale. Tako močno je verjela carica v Rasputina, da je bila prepričana, da prinaša srečo tudi vsaka stvar, ki jo je uporabljal Rasputin. Opetovano je carica možu svetovala, da se pred vsako sejo vlade počeše z Rasputinovim glavnikom. Celo brzojavno je v tem smislu opominjala carja. Tako je nekoč brzojavila: »Grem v cerkev, da prižgem svečo pred sliko Matere Božje, da Ti Bog pomaga. — Ne pozabi na Rasputinov glavnik k Tudi car sam se je polagoma navadil, da se je v važnih zadevah pogovarjal z Rasputinom. Tako je nekoč dejal svojemu po-bočniku: »Če me kakšna stvar zelo vznemirja, potem zadostuje, da govorim pet minut z Rasputinom in takoj sem čislo pomirjen.« Rasputin je hitro spoznal, da je njegov upliv trden in pričel je pošiljati prosilce naravnost k carju. Ta je prišel vsled tega marsikaterikrat v težko zadrego. Hotel je Rasputinu ustreči, a vedno ni mogel. Zalo je prosil Rasputina, da ne pošilja več prosilcev direktno k njemu. Toda Rasputin mu ni čisto ustregel in je sem pa tam še vedno pošiljal kakega prosilca direktno k carju. Zato je car nekoč dejal Rasputinu: »Grigori, ti veš, da te ljubimo. Pridi vsak dan k nam, toda ne zalagaj se za druge ljudi. Res mi je težko, če ti ne morem vsake prošnje izpolniti. Rasputin je bil v resnici mož naroda in kakor je mislil ruski kmet, tako je mislil tudi Rasputin. To se je posebno poltazalo, kadar je šlo za to, ali se naj prične vojna ali ne. Rasputin je bil dosledno vedno proti vojni in vedno za mir. Kakor priprost ruski kmet, tako je bil tudi Rasputin prepričan, da padajo vojna bremena le na malega človeka. Ko se je veliki knez Nikolajevič, trudil, cla pridobi carja leta 1912. za intervencijo v balkanskih vojnah, je bil predvsem Rasputin tisti, ki je to preprečil. Govoril je carju: »Pomisli, kaj bo iz tebe in tvojega naroda! Tvoj ded je pomagal Bolgarom, da so se oprostili turškega jarma. Kako pa so se ti zahvalili svoji rešiteljici, majki Rusiji? Ali bodo naši očetje, ki so zaradi teh nezanesljivih tatarov prelivali kri, blagoslovili svoje sinove, če jih ti pošlješ v vojno zaradi njih? Pa tudi če pomagamo! Kaj pa potem? To se pravi, mi bi pomagali svojim slovanskim bratom. Pa ni bil tudi Kajn Ablov brat?« To govorjenje je carja prepričalo in Rusija se leta 1912. ni vmešala v vojno. Ko je v letu 1914. grozila svetovna vojna, je bil zopet Rasputin tisti, ki je carja svaril pred njo. Ni pa mogel takrat govoriti Rasputin s carjem osebno, ker mu je neka atenta-torica zasadila nož in je ležal težko ranjen v bolnici v Tjumenu. Ko pa je slišal, da znova grozi vojna, je brzojavil carju, cla naj na vsak način prepreči vojno, ker bi bilo čisto brezmiselno zaradi Srbov pričeti vojno. Toda njegovi opomini so bili zaman, ker pačili mogel osebno govoriti s carjem. Še leta kasneje je to Rasputin vedno znova ponavljal in nekoč je dejal v razgovoru s knezom Jusu-povim, svojim poznejšim-morilcem to-le: »Dosti je bilo vojne, dosti je bilo prelite krvi! Skrajni čas je, da se ta zabloda neha! Kako pa? Ali mar niso tudi Nemci naši brati? Kristus je vendar dejal, da moramo ljubiti tudi svoje sovražnike; kako pa se s tem ujema vojna? Toda »papa« žal ne odneha in celo »mama« je v tej stvari trdovratna. Očividno ju je kdo z napačnimi nasveti čisto premotil. Na carju je naložena vsa krivda vojne. Tudi če bi vse življenje posvetil molitvi, ne bi mo- držanju, da je tu po nalogu nekoga drugega; in sem šel počasi nazaj in slišal svoje hropeče dihanje in čutil, kako me po vsem telesu obliva pot, kakor bi me bili potegnili iz vode. Za mano pa je zopet prihajal grozni krik. VeČina mož je ležalo zvitih v klopčič, z glavo med rameni; tiščali so si oči in ušesa, ječali ali glasno molili. Kapitan je sedel s sklenjenimi rokami in prepadenim, obupanim obrazom; bil je dober in vrl mož. Krmar je bridko jokal. S sprednjega konca pa je neprestano, nepotrpežljivo klicalo in ječalo iz strašnega, ne človeškega grla. Nekateri so vpili, da smo vendar že vsi bili tam; tudi pri-I jatelj izginolega je dvignil glavo in vpil isto. Tedaj sein zakričal v klopčič, sunil in stresel vsakega posebej, pokazal nanj z roko in vprašal vse, ali je bil tam. In vedno je bil kdo, ki je inogel pričati za drugega. Tedaj sem prišel do prijatelja izginolega in tu ni bilo nikogar, ki bi bil zanj pričal. Tu smo trije ali štirje zahtevali, da naj gre tja. On pa se je branil in prisegal in se oklenil kapita-uovih nog in kričal z živalskim glasom. Toda gel vsega tega popraviti. Če ne bi bilo te pro-klete babe, ki mi je porinila nož v prsa, potem bi mogel bili jaz v pravem času na mestu in vojne ne bi bilo, ker bi jo jaz preprečil. V moji odsotnosti pa so Sazonovi in slični vse pokvarili. Kot pravi kmet tudi Rasputin ni razumel vojnih ciljev in je videl samo njene slabe strani. Zato je pri vsaki priliki nastopil proti vojni. Tako je nekoč dejal: »Rusija je proti božji volji vstopila v to vojno. Gorje vsem, ki nočejo tega uiti sedaj spoznati. In vendar je tako lahko spoznati Božjo voljo. Treba je samo udano poslušati in takoj bo vest povedala vse. Toda mogotci so napihnjeni od ošabnosti in se imajo za nadinodre ter prezirajo priprostega človeka, dokler jih ne bo zadela božja kazen ko strela iz jasnega neba. Generaiom je seveda vseeno, če pado tisoč mužikov več ali manj, lo jim je vseeno in njih tek pr: tem niti najmanje ne trpi. Ampak enkrat bo vsa ta prelita kri padla na nje. Do carja gori bo briznila kri, zakaj car je oče mužikov. Rečem vam: grozno bo maščevanje Boga.« Toda vojne Rasputin ni mogel več preprečiti, ker ta se je morala nadaljevati. Zato pa je hotel Rasputin vsaj vojno za krnela čim I bolj omiliti. Zlasti se je upiral, da bi bili po-i klicani v vojsko čmovojniki drugega poziva. Opozarjal je, da bo v tem slučaju zmanjkalo ljudi na poljih in v tovarnah. Tako je pisal carici ponovno, nakar je carica lakoj pisala carju : »Prosim Te, doseži, da bo videl Nikolaj Nikolajevič situacijo s Tvojimi očmi. Ne dovoli, da bi bil vpoklican tudi le en sam črao-vojnik drugega poziva. Ljudje morajo vendar delati na poljih, ladjah in tovarnah... Poslušaj vendar svel našega prijatelja, ki zaradi tega več noči ni mogel spati. Ena sama napaka in vsi oonio zaradi tega težko trpeli I< še parkrat je posegel Rasputin v potek vojnih dogodkov. Svaril je pred pomladansko ofenzivo Nikolaja Nikolajeviča v letu 1915. Dejal je, da še ni čas za ofenzivo, ki bo vsled tega propadla. Zalibog je imel Rasputin prav in ofenziva se je ponesrečila, tem bolj pa se je nato posrečila avstrijsko-nemška ofenziva ki se je začela z velikim probojem fronte pri Gorlicah. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Križaljka krmar in jaz sva ga polegnila kvišku in ga vlekla po stopnicah iu dalje mimo koče. In iedaj sva videla, kako je postava vabila z roko in natančno sem vide', da je vabila tako, kakor delajo Italijani, ne kakor mi, lo je po-inigavala je z roko od zgoraj navzdol m ne od spodaj navzgor. Tedaj sva ga izpustila in mu velela, naj gre tja. Uvidel je pač, da zanj ni pomoči; šel je ječe, z omahujočimi koleni in izginil v temi. Slišali smo hropenje in potem nič več. Ostali del noči sem stal ob krmilu; okolu mene je stalo in ležalo odenindvajset mož. Ko je kapitan naslednje jutro vpričo nas vseh odprl zaboj odpoklicanega, nismo nič našli; toda v njegovi postelji smo našli denar umorjenega. Poslej smo bili zopet kot ljudje tned seboj; snažili smo ladjo, pravilno stražili in prišli srečno v Genovo... Vidite: vse je odvisno od tega, da ima Človek mirno vest. Vest mora biti ali right. Potein je vse v redu.« (Iz knjige: Gustav Franssen: > Klaus Hlnrich Baas.c) številke pomenijo: Vodoravno: 1. Močan glasr 3. spis, 7. slab potomcc, 8. odrevenelost, 11. okrnjen kip, 14. cvetlica, 16. del voza, 19. ženin oče,-20. del očesa, 21. hud vihar, 22. izvolitev, 23. mesto v Arabiji, 25. prevozno sredstvo, 26. izdelovalec zidarske potrebščine, 29. bolezen, 30. žila, 33. skupina ljudi istega poko'enja, 34. podpora, 35. riba, 37 božjepolnik, 39. olliči no blago, 41. egiptovsko božanstvo, 42. moško ime, 43. sestavni del zraka, 44. ustanovitelj ruske države, 45. očak, 47. zabavišče, 48. rimski zgodovinar, 49. odkriva tajnosti, 50. eskimski čoln, 51. kovina, 56. zmrzla voda, 57. afrikanska ptica, 58. poljska cvetka. Navpično: 1, Trojanski kralj, 2. zagrebški list, 4. domačin tujega plemena, 5. glavno mesto v Aziii, 9. mesto ob Jadranu, 10. svetopi črnska kratica, U. znamenit hrvatski izumitelj, 12. pisatelj, 13. moško ime 14 spokoren človek. 15. stare g-šlto mesto, 16. del klasa, 17. znanstvna delavnica, 18. silna oseba, 24, japonski otok, 5. stražar. 27. predlog, 28. žensko ime, 31. obl-ka pesmi. 32. število, 35. del roke, 36. okrasek, 37. del obleke, 38 pripadnik slovanskega naroda 39. sad, 40. nedoločen zaimek, 46. kurivo, 47. bož'e čaščenje, 51 divji osel. 52 pravoslavno mrtv-'kr opravilo, 53. drobec, 54. izbrana družba, 55. ob mejna postaja v Jugoslaviji. Za pravilro rešitev razpisuiemo nagradi: 1. Olaser Janko: »Slovenska narodna li.ika« 2. Wilde O,: »Pravljice«, Rešitev zadrje knžnliVe, Vodoravno: 1. biret, 4. pizem, 7. vatpl. 10. razor, 11 nazor, 12. aktiv, 13. klepalnik, 18. skovir, 20 značaj, 22. iz, 25. or, 26. gvano, 29. tla 31. istem, 34. lori, 36. Delt, 37. opolo, 38 orcs'an, 39. mogul, 40. noht, 41. Lučc, 42. dedič, 43. kič, 45. tarok. 46. es, 48. varež, 49. ki, 50. ciklop, 53. doktor, 56, kontrabas, 60. motor. 61. tapir, 62. mokar, 63. trakt, 64. mužik, 65. D;-vos. Navpično: 1. barje, 2. ronga, 3. tean, 4. ponos, 5. žezlo, 6. markiz, 7. vlakno, 8. tatlč 9. Livii, 14. 1. r., 15. pust. 16. lira, 17. iz, 19. violončel. 21. matematik, 24. klistir, 26. grozd, 27. akord. 28. troha, 30 lenuh. 32. tiijer, 33. m-ilik 35. irt, 36. Bal, 43. kakt. 44. čeka, 47. Sokrat, 48 kostum, 50. cimet, 51. Katra, 52. po, 53. dn, 54 j tepež, 55. Rurik, 57. nomad, 58. rokav, 59. Boris. Za nagrado sta izžrebanas Rožica Gale, železniška uradnica (Gregorčič.-Poezije). Alojz Permc. kretnik (Levstik: Poezije). Vsa Slovenija — studio Nismo samo enkrat povdarjali na tem mestu, da ie naš slovenski radio narodna tast, last slovenskega ljudstva. Država ga je zgradila, najmočnejša slovenska prosvetna organizacija, Prosvetna zveza, pa je napravila iz njega to, kar je danes: močan, priznan kulturni in vzgojni činitelj za naš narod. Ni naš radio last kake delniške družbe, ki bi smatrala radio le za vir dobičkov ali pa sredstvo za trgovsko propagando, ne, naš radio je last in ponos slovenske javnosti in najširših narodnih plasti. Vsak dan ustvarja nove dokaze za to. Sedaj pa ie slovenski radio pričel z akcijo, ki bo pomagala utirati pot prav povsod, ki bo že njegovo dosedanjo veliko popularnost še mnogo dvignila in ki bo še bolj uveljavila pravilo, da je naš radio resnično last našega ljudstva. Mislimo namreč prenose z dežele, ki so se pričeli sedaj Ti prenosi z dežele so se že ob prvih poskusih prav lepo posrečili in vzbudili nepopisno navdušenje in zanimanje za radio. Je to n >v način, ki si ga je izbral naš radio, da si osvoji srca ljudi. Ne rečemo, da ni možen ta način še kie drugod. Ali za naše razmere je naibolj pripraven Nemci so poskušali na drug način zainteresirati na širše plasti ljudstva za radio. Izbrali ali bol e, pobrali so kje na cesti troje ljudi, morda tudi štiri, pet, jih posadili pred mikrofon in jim dejali: »Sedai se pa pogovarjajte kakor doma!« In ti preprosti ljudje s ceste: vrtnar, strojepiska, hišnica itd so se pogovarjali res tako, kakor da bi bili doma ali na trgu, mikrofon pa je prenašal njihov razgovor v svet. To je bil nemški poskus demokratizacije in popularizacije radia. Nemci sami trdijo, da se je ta poskus posrečil, toda le toliko, v kolikor so imeli na programu nekaj nenavadnega. Ne more se pa reči, da bi ta poskus le količkaj bolj utrl radiu pot v srca malih ljudi. Kar je radio tu dosegel, je dosegel sam ob sebi. Boljši, pa tudi slovenski duši boli primeren je bil način, ki si ga je naša postaja izbrala že v začetku svojega obstoja. Pred njen mikrofon so prihajali ljudski pevci, šaljivci, Ribničani, Prleki , ter po svoje zabavali občinstvo. In niti eden teh ' poskusov ni bil tak, da se ne bi posrečil. Saj so ' naročniki večinoma kar čakali, da pride »ludska« točka na vrsto. Z dežele so prihajali pevski zbori in so nastopali v radiu. Šolska mladina ie igrala in pela pred mikrofonom. To so bili začetki ljudskega radia pri nas. Prihajali so tujci in so strmeli in se čudili temu navdušenju, ki je sorazmerno porazdeljeno na vse plasti našega naroda. Ta način zainteresiranja širokih plasti ljudstva za radio so kmalu pričeli posnemati tudi drugi. In že sedaj lahko čitamo na sporedih belgrajske postaje o nastopih ljudskih pevskih zborov in ljudskih pevcev pred belgrajskim mikrofonom. Ko so tako ljudje romali pred mikrofon, ie nastala pri slovenskem radiu misel: »Zakaj pa ne bi šli še mi z mikrofonom pred ljudi?« Tako je sedaj pričel romati mikrofon na deželo. In prenosi z dežele so se pričeli Najprej ie bil na vrsti Kram, nato Radovljica in nato še Vrhnika. U--peh je bii popoln. Vsak kraj se ie trudil, da bi podal kar najlepše in kar je naibolj tipično zanj. Programe so izpolnila domača pevska dru in se je ustavil v restavraciji ob cesti pred kolodvorom, da bi tamkai počakal na vlak, ki vozi ob devetih zvečer v trg V restavraciji je vladal živ dolgčas. Krai je bil majhen in bile so ob cesti tudi druge gostilne Gospod notar je sedel sam ob mizi pri oknu. Naslonil se je bil nazaj v stol, prekrižal si je nogi in tolkel s prsti po mizi. Za spremembo je včasih udaril tudi ploskoma z dlanjo po mizi. »Dajte, natočite mi!« se ie hipoma spomr.il in odrinil prazno steklenico h kraiu mize. Natakarica se je zgenila v kotu: »Prosim!« Vzela je steklenico in odslopicala proti vratom »He, kam greste?« je zavpil za njo gospod notar. Natakarica se ie zgenila in se obrnila nazaj. Obstala je in za hip pomolČala. Gledala ie v miren obraz gospoda notarja in nemirno pomežiko-vala z očmi: »Ukazali ste vendar...« »Kai sem ukazal, nič nisem ukazal.« Natakarica se ie vrnila k mizi in postavila prazno steklenico pred notarja. Potem se je odstranila in spet sedla v svoj kol. Vstopila ie gruča mož, šest. sedem oseb. Sedli so k mizi koi za vrati, v kotu ob oknu, tik mize gospoda notarja. Gospod notar si ie ogledal prišlece Bili so to vsi mlaiši ljudje, vsi veselih, živahnih oči, nasmehnili obrazov. Odložili so bili povrfnike in klobuke ter naročili vina. Potem so pili, dvig li čaše, žvenketali z niimi, spet pili in se smejali in končno naročili še nove pijače. Gospod notar je gledal vso to reč in se ne- mirno premikal v stolu Vsak čas je segel v žep. potegnil uro in pogledal. Počasi so se pomikali kazalci; težko je že čakal gospod notar svo,e u e odhoda. Tedaj je završalo po sobi; odnekod so začeli prihajati prijetni glasovi poskočne godbe: bil ie radio, ki je pričel z večerno oddajo knncctnega programa. Gospod notar je poskoči! s stola. Godb ga je bila zdramila iz najlepše misli tistega dne: mislil je bil namreč in je pravkar štel na prste, koliko je bil danes prihranil, ko ni niti južinal niti večerjal... Eno samo limonado z enim samim koščkom sladkorja je bil popil v restavraciji; potem je sedel ob prazni steklenici cel večer. Iz zvočnika, ki je visel na steni pod stropom so prihajali vedno živahnejši zvoki. Godba ie gospodu notarju ugajala; udajal se ie n:emm akordom in se zibal po taktu... Zraven je puit kcval z nogo ob tla, požvižgaval znano popevko in včasih udaril od navdušenja s prazno stekb n;co po mizi. Potem se je ustrašil samega sebe; po I dal je nemirno k sosedni mizi in se nenadoma zasmejal ... »Zakai ne prinesete pijače, gospodična?« je pogledal za natakarico Natakarica je prišla k mizi gospoda notarja in se ie zasmejala: »Saj ste rekli .,.« »Kaj sem rekel...? Ali sem kaj rekel?« »Rekli ste ...« »Prav nič nisem rekel, jaz sploh nikdar ničesar ne rečem. Res ne, gospodičnal« Natakarica je dvignila prazno čašo z mize pred gospodom notarjem in se hitro obrnila, da bi odšla. »Čakajtel« Gospod notar je pogledal v strop, si zataknil palec de'ne rnkp pod ппуН.иНо za 'okav lelovnkn in se jel polagoma zibati po taktu... Radio je oddajal najživahnejši komad. Natakarica je ostala sredi sobe s prazno čašo gospoda notarja in se naposled zabihitala. Tudi družba ob sosedni mizi je za čas obmolknila in se ozrla k gospodu notarju. Gospodje so se spogledali in se muzali. Gospod notar pa se ie zibal v stolu, tolkel z nogo ob tla in požvižgaval taktu godbe, ki je priha:ala iz zvočnika na steni. Na vse je pozabil gospod notar, za nič se ni zmenil okrog sebe. Godba iz radia ga je bila popolnoma potegnila za seboj. Gospod notar niti na uro ni pogledal več... Natakarica ie še vedno stala sredi so! e, se smejala in čakala; gospodje ob sosedni mizi so z zanimnniem opazovali početje gospoda notarja. Le gospod notar je bil ves zamaknjen v pritelno godbo iz radia in je mvdušeno spiemljal g'dce, se gugal v stolu sem in tja ter potrkaval z nogo ob tla . . Orkester je utihnil, napovedovalec je naznanil dve minuti odmora Gospod notar se ie zdramil. Gospodie ob mizi so znžvenketali s kozarci, dvignili čaše in jih nagnili k ustnom. nal»ka-ica je še vedno čakala ... Potem se ie vrnila k mizi in postavila pred gospoda notarja pvazno steklenico. »Prinesite vina!« Spet se ie oglasila godba iz zvočnika, sp"t jc utonil gospod notar v sladko melodijo . .. Pred niim na mizi jc stala polna steklenica vina, toda ni se je dotaknil. Zunaj na postaji je zapiskal vlak, toda gospod notar ni slišal žvižga lokomotive... Rndio je oddajal nove in nove komade, gospod notar ie verno poslušal in se gugal v stolu, tolkel z nogo ob tla in si požvižgaval melodiio. Naenkrat pa se je gospod notar spomnil in je segel v žep po uro. »Kdai drp vlak. gospodje?« »Ob pol devetih.« Ura gospoda notarja je kazala tri četrt na devet... Jesenice! — Radio aparate prodaja In montira solidno in z garancijo: Radio — Jože Markež. Ponedeljek, 3. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Spominski večer pisatelju Milanu Puglju (g. Lipah, član nar. gled.) — 18 Reproducirana glasba. — 18.30 Dr. Leben: Francoščina. — 19 Zdravstveno predavanje. — 19.30 Ga. Ortbaber: Angleščina. — 20 Od kristalnega zrna do steklene posode 1. predava g. Mecilošek — 20.30 Prenos simultanega srednjeevropskega koncerta iz Budimpešte. — 22 Časovna napoved in poročila. Torek, 4. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov, _ 17.30 Koncert radio orkestra. — 18.30 I. Marte-lanc: Razne vrste reklame. — 19 Dr. Kolarič: Napake sloven. pisanja. — 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina. — 20 Od kristalnega zrna do steklene posode II., predava g. Mecilošek. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Koncert radio orkestru. Drugi programi i Ponedeljek, 3. februarja: Belgrad: 18 Koncert orkestra. 20 Večerni koncert. 21 Dnevne vesti in čas. 21 15 Večerni koncert radio kvarteta. 22.15 Zabavna glasba. — Varšava: 17.45 Koncert zabavne glasbe. 20 Malo glasbe. 20.30 Prenos koncerta iz Budapeste. — Budapest: 12.05 Koncerl vojaške glasbe 19.40 Literarna ura. 20.30 Internac. koncert opernega orkestra. — Dunaj: 11 Dopoldanski orkester. 15.30 Popoldanski koncert. 17.10 Glasbena ura za mladino. 20 D. de Caro poje. 20.30 Prenos internai ijo-nalnega večera iz Budapešte. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldan, koncert. 16.30 Mladinska ura. 17 Koncert kvinteta iz Torina. 20.30 Koncert radio orkestra. 21.15 Koncert zabavne glasbe. — Langenberg: 15 Mladinska ura. 16.45 Pripovedke za mladino. 17.30 Popoldanski koncert komorne glasbe. 20 Večerni koncert 21 »Die Rauber«, drama, nato plesna glasba. — Rim: 13 Koncert radio kvinteta. 17.30 Popo'danski k >n-cert. 21.02 Večerni koncert zabavne glasbe, in komedija. — Berlin: 19 Koncert orkestra na mandoline. 20.30 Internacijonalni večer iz Eudap^ste. 22.30 Pouk v plesu. 22.50 Malo tonfilma, nato plesna glasba. — Toulouse: 18.35 Flesna glasba. 19 Pesmi. 19.30 Koncert modernega simfen^nega orkestra 20 Zabavni koncerl. 21 Orkrstra'ni koncert. 21.45 Zabavna glasba. — Stuttgart: 14.30 Večerni koncert. 21.15 »Godovno darilo« veseloigra. 22.25 Reproducirana glasba. — M. Ostrava: 11.30 Reproduc. glasba. 12.30 Opoldanski koncert. 16.30 Koncert orkestra na pihaîa. 17.30 Kom 'rna glasba. 19 Kabaretni prizor. 20 30 Ргепоз iz Budapeste. 22.15 Reproducirana glasba. Torek, 4. februaija: Belgrad: 17.30 Koncert ja?z orkestra. 20 Večerni koncert radio kvaiteta. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22 Dnevne vesti in čas. 22 15 Koncert zabavne glasbe. — Varšava: 17.15 Popoldanski koncert zabavne glasbe. — Varšava: 17.15 Popold ,n-ski koncert. 19.50 Prenos opere iz Poznania, 23 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Pevski ' ouert j z violino in klavirjem. 15.30 Ml adinska u a 17.30 Popoldanski koncert ciganskcga orkestra. 19.15 Pevski koncert. 20.15 Veseli večer 22 Violinski koncert. 22.30 Reproducirana glasba. — Dunaj: Reproducirana glasba. 15.30 Popoldanski koncert orkestra. 17.30 Mladinska ura 20.05 Recitacija. 20.35 Arije in pesmi. 21.05 Koncert stare in -o-dobne scenične glasbe. — Milan: 11.25 Repi du-cirana glasba 12.30 Opoldanski konrert H.30 Nadaljevanje opold. kon'.erla. 16.30 Ml din ka ura. 17 Koncert kvinteta iz Torina. 20.30 Veliki simfonični koncert. 23.40 Konce-t radio orkestra. Praga: 20 Reproducirana glasba 21. Konceit češkega kvarteta, 22.15 Večerni koncert — Rim: 13 Opoldanski koncert radi kvinteta. 16.40 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncerl. 21 02 Prenos iz opere v Rimu. — Beilin: 19.?0 Zna on li violinisti na ploSčah. 15.50 Debata o čehoslov " i politiki. 20.30 Moderna radio glasba. 21.05 ev-ki koncert. — Toulouse: 18.35 Plesna gla ba. 19 Pesmi. 19.30 Koncert iz opernih del. 20 Zabavni koncert. — Stuttgart: 16 Popoldanski konrert orkestra. 20.15 Koncert iz operet. 21 15 Vesrln glasba, nalo »Malo bostona«, prizorček — M. Ostra-vai 11.30 Reproducirana glasba. 12.30 Op' ld.rn ki koncert 16 30 Malo orkestralne glasbe. !6 Narodne pesmi. 17 Popoldanski koncert. 17.45 etrt ure klavirja. 19.05 Zabavna glasba. 21 Koncoit češkega kvarteta. 22.15 Večerni koncert. Stoletnica grSke svobode. Dne 3. februarja 1830 je bil podpisan londonski protokol, s katerim je bila Grčija osvobojena turškega gospodstva in proglašena za svobodno državo. Povodom te stoletnice se vrše po vsej Grčiji velike slavnosti. Na sliki vidimo grško glavno mesto Atene, v ozadju Akropolis. Amtmdsen pripoveduje Slavni polarni raziskovalec o Nob'fu Kakor da bi Amimdsen slutrr svoj ža-Loetni konec. Malo pred svojim zadnjim poletom, da bi reSil Nobila, je veliki polarni raziskovalec napisal svoje spomine iz življenja, iz katerih bodo zanamci spoznali ne samo ogromno delo. marveč tudi velikodušnost junaškega raziskovalca, ki je žrtvoval svoje življenje za moža, ki mu je napravljal samo težave. Amundsen, otrok norveških trgovcev, je preživel svojo mladost v Oslu. Že zgodaj je v njem začela zoreti želja, da bi postal polarni raziskovalec. Bral je tozadevno literaturo in posebno so vplivali nanj potopisi angleškega raziskovalca Franklina. Amundsen je že v času, ko sport še ni bil v modi, slutil pomen utrjenega telesa za raziskovalca in je že zgodaj začel trenirati. Za duh tedanjega časa je značilno, da so imeli na Norveškem mladega Amundsena za norca, ker ej pozimi spal pri odprtem oknu. Ko je pa moral k vojakom in je stopil pred naborno komisijo, je polkovni zdravnik sklical vse častnike, da jim je pokazal strenirano in mišičasto telo Amundsena, kar je bilo tedaj nekaj izrednega. Kljub svoji kratkovidnosti je bil Amundsen potrjen in je prebil tudi svojo vojaško dobo s športom in dnevno pripravo za svoje bodoče cilje. Ko je doslu^il vojake, se je vdi-njal kot mornar na neki jadrnici, da bi si s praktičnim dolom omogočil dosego kapitan-skega patenta. Leta 1897. se je udeležil belgijske antarktične ekspedicije, čije ladijski zdravnik je bil dr. Cook, ki je pozneje postal slaven. Čeprav so o odkritjih Cooka dvomili in je ta menda radi finančnih manipulacij prišel v zapor — ravno te dni poročajo, da je Cook pomiloščen — je Amundsenovo spričevalo za tega moža najboljše. Amundsen opisuje Cooka, ki je bil tedaj samo zdravnik, kot dušo ekspedicije, čigar iznajdi-teljski duh in odločnost sta ekspedicijo rešila iz mnogih težav. Amundsen je pozneje postal vodja te ekspedicije, ko so vsi predpostavljeni zboleli. Po svojem povratku je začel Amundsen študirati meteorologijo. Leta 1903. je Amundsen na lastni ladji nastopil svoje veliko raziskovalno potovanje in se triu je ko4 prvemu posrečilo, da je premagal se-verozapadni prehod. S tem je njegovo ime namah postalo slavno in predavalno potovanje mu je omogočilo, da se je začel pripravljati na osvojitev južnega tečaja. Amundsen je res decembra 1911 kot prvi Evropejec dosegel južni tečaj, deponiral tam papirje in norveško zastavo ter po treh dneh nastopil pot nazaj. Amundsenu se je v razmeroma kratkem času posrečilo doseči južni tečaj, ker je predvsem ekspedicijo izborno opremil in vzel seboj zadostno število eskimskih psov za vlačenje sani. Psi, čijih sani so tekom potovanja postale prazne, so nato služili kot živ provijant v časih potrebe. S toplimi besedami se spominja Amundsen junaškega angleškega raziskovalca kapit. Scotta, ki je nekaj dni za Amundsenom med največjim pomanjkanjem s svojimi ljudmi dosegel južni tečaj, nato pa, ko je videl, da ga je Amundsen prehitel, takoj obrnil nazaj in žalostno končal. Scott, ki ga je Amundsen imenoval velikega raziskovalca, se ima zahvaliti za ž.alosten konec svoje ekspedicije neprimerni opremi. Tako je n. pr. vzel seboj motorne sani, ki so pri tedanjem stanju tehnike morale odpovedati, in namesto psov ponije. Konji še posebno niso bili za tako naporno delo. Najzanimivejši del Amundsenove knjige pa je poročilo o poletu zrakoplova >Norge< na severni tečaj. Amundsen se prej za severni tečaj ni zanimal, ker ga je že Peary dosegel. Vendar je Amundsen že pred svetovno vojno mislil na to, da bi se tečaja dosegla z zrakoplovom ali letalom. Po vojni se mu je posrečilo, da je pridobil za svoje ciije bogatega Američana Ellswortha in tako je nato italijanska vojaška uprava kupila »Nor- ge«, ki je odnesla ekspedicijo z Nobilem vred proti severnemu tečaju. Amundsen je podal značilen opis polkovnika Nobile. ki je zanj naravnost uničujoč. Označuje ga kot nesposobnega, nesložnega in strahopetnega častnika, ki je bil naravnost smešno domišljav in 3 rokousten. Poleg mnogih težav, ki jih je Nobile povzročil voditeljem ekspedicije z nespametnimi in neprimernimi odredbami, je skušal nato vse uspehe svojih predstojnikov zmanjševati in sam sebi pripisovati. V vseh važnih in nevarnih trenutkih potovanja je Nobile odpovedal, ko pa je bil cilj dosežen in ekspedicija pri povratku slovesno sprejeta, je Nobile stopil iz zrakoplova v veliki gala-uni-formi, medtem ko so bili Amundsen in njegovi sodelavci v navadni delovni obleki. Kljub izrecnemu povelju Amundsena, da se ne sme vzeti seboj nobena nepotrebna reč, da se prepreči vsak dekagram odvišue teže. je Nobile vzel seboj, ali bolje rečeno vtihotapil svojo paradno uniformo. Pri vsaki priliki se je polkovnik Nobile s prav južnim temperamentom zjokal in so mu odpovedali živci. Poskus češkega učenjaka Bohouueka, da bi rešil Nobilovo čast, se zdi, da se je spričo Amundsenove avtoritete ponesrečil. Tem globlje mora vsakega dirniti konec Amundsena, ki je za tega moža zastavil svoje življenje in pri tem našel smrt. Zivljenski spomini najuspešnejšega vseh polarnih raziskovalcev pa bodo vedno ostali eno najbolj pomembnih del polarne literature. Op. uredništva: Amunndsenovi spomini so izšli v založbi E. P. Tal & Co. na Dunaju pod naslovom: Roald Amundsen: Mein Leben als Entdecker. 250 let \eče radi tihotapstva Pred nekaj dnevi je bil romunski trgovec Kari Hardt radi tihotapstva na debelo obsojen na denarno kazen štiri in pol milijona lejev. Ker pa te vsote ni plačal, so ga opomnili in mu istočasno sporočili, da bo moral v slu-j čaju neizterljivosti nastopiti ječo, pri kateri se mu bo računalo 50 lejev na 1 dan zapora. Hardt bi moral potemtakem sedeti 90.000 dni ali skupaj nekaj manj kakor 250 let. Kako malo je katoličanov, ki bi imeli prave pojme o krščanskem Orientul Na ozemlju, ki je nekoč pripadal polilično-verskemu vplivu bizantinsko-grškegn cesarstva in carigrajskih patrijarhov, to je v deželah sedanje Turčije, Egipta, Sirijo in Perzije in Balkana, Poljske in zlasti Rusije, živi okrog 165 milijonov kristjanov, ki imajo isto vero kakor mi, imajo veljavno posvečene škofe in duhovnike in iste zakramente, ki pa kljub temu no priznavajo papeža kot vrhovnega poglavarja vesoljne in nedeljene katoliške cerkve. Samo kakih 12,5 milijonov vzhodnih kristjanov je uniranih ali združenih, to se pravi, da priznavajo papeža za vrhovnega poglavarja Cerkve. Število tistih, ki so ločeni od Rima, pa znaša okrog 147 milijonov pravoslavnih, od teh jih živi samo v Rusiji kakih 110 milijonov. Poleg teh je 5.6 milijona Srbov, 4 milijone Bulgarov, kakih 5 milijonov Ukrajincev pod Poljsko, 12 milijonov Romunov, 2.5 milijona Georgijcev in kak milijon pravoslavnih še na Finskem, v Estoniji in Albaniji. V svoji liturgiji uporabljajo bizantinski obred v staroslovenskem (ali narodnem) jeziku. Kakih 7 milijonov pravoslavnih uporablja v liturgiji (ki pa je tudi bizantinskega obreda) grški jezik (Grki). Grški jezik v liturgiji uporablja tudi četrt milijona uniranih in Melkiti (priznavajo nauk kaledon-skega koncila o dveh naravah v Kristusovi osebi), ki žive v Siriji, Palestini, v Egiptu in na Sinaju, štejejo kakih 320.000 pravoslavnih in 130.000 uniranih. Poleg bizantinskega obreda je še pet drugih orientalskih obredov, ki pa nimajo veliko pripadnikov. To so armenski obred, ki šteje 3 milijone pravoslavnih in 115.000 uniranih (katolikov). Sirski obred, h kateremu pripada 80.000 »Jakobitovc (monofizitov) in 45.000 uniranih. Potem je kaldejski obred, ki šteje okrog Emmv Destina, svetovno znana pevka, je v starosti 52 let te dni umrla Budejevicali Ženo je prodal Policija v Charollcs v departcmentu Savne-ct-Loire na Francoskem se bavi s posebne vrste zakonskim sporom, ki je nastal v nekem ciganskem taboru. Neki cigan se je zagledal v ženo svojega tovariša. Sel je k njemu, mu priznal, da ljubi njegovo ženo in mu predlagal, naj mu proda svojo ženo za sto frankov. Zakonskemu mo- V DRUŠTVENEM KINU NA JESENICAH se predvaia danes na.večii in nailepši film sezi.e: STRIC TOMOVA KOČA Predstave - z ozirom na dolgost filma - ob ' »8. — V nedeljo ob 3 popoldne in 8 zvečer. Zadnjič kot ministrski predsednik pred javnostjo. podstavku) zatvoril svetovno razstavo v Barceloni; (poleg kralja — obrnjen po strani) in 400.000 duš, ki so vsi z Rimom združeni katoličani (maroniti, 250.000 v Siriji in 150.000 v Severni Ameriki). Končno je koptski obred (ki uporab'ja koptski in arabski cerkveni jezik. Pripadajo mu kakih 800.000 Koptov (= Egipčani = monofiziti) in kakih 25.000 unira-: nih. Koptski obred uporablja tudi nad 4 mi-: lijone Abesincev (20.000 je združenih z Rimom), ki pa v liturgiji rabijo svoj abesinski jezik. Ves orientalski krščanski svet šteje torej okroglo 165 milijonov duš. Med njimi je 147.3 milijonov (89.2%) pravoslavnih, to je ločenih od Rima, 5.3 milijone (8.2%) je heretikov (monofiziti. nestorijanci in protestanti), kakih 12.5 milijonov (7.6%) pa je združenih z Rimom. Kakšno ogromno polje in mnogo-stranske naloge se tu odpirajo delu za zedi-njenje. lt'knu |iarisKiii ra/.nasaicev časopis,,.. > :,a,.o tuj so visi v i anzu koiesarska loknia r„..i,,. .;,cev iti raznašalk časopisov na 27 ktn dolgi progi. Pri letošnjih tekmah je zmagala Georgette Athanasc (na sliki), ki je prevozila 27 km v 1 uri 12 minutah 14 sekundah Pred nekaj dnevi je španski kralj Alfonz (na te prireditve se je udeležil tudi Primo de Rivera sicer zadnjič kot ministrski predsednik žu, ki je svojo ženo dobro poznal, se je zdela cena primerna in je ženo prodal. Par dni nato je novi gospodar žene že obžaloval nakup. Trdil je, da je postal žrtev usodne zmote, zakaj žena jc silno prepirljiva in oblastna. Najrajše bi se je čimprej znebil. Poleg tega bi rad dobil nazaj 100 frankov. O tem predlogu pa prejšnji zakonski mož seveda ni hotel ničesar slišati. Sto frankov bi že dal nazaj, ampak da bi vzel ženo nazaj — o tem ne more biti govora. Iz prepira se je razvil pretep, v katerega je kmalu posegel ves ciganski tabor in v katerem sta bira oba moža žene in pa sama precej vajeni. Vse tc tri in še šest drugih ciganov je policija zaprla. Zločm blazne žene V vasi Ci bali pri Cataniji se je vaščanom zdelo sumljivo, da se njihov sosed, mizar Anton Cuce, že ves teden ne prikaže iz svoje hiše in so o tem obvestili karabinjerje. Ti so prišli in ker se na njihov poziv ni nihče odzval, so vdrli v hišo. Pred očmi se jim j§ razgrnil strašen prizor. Nesrečni Anton je ležal na hrbtu na postelji, trdno povezan preko nog in rok in pri njem je sedela njegova žena. Mizar ni dal od sebe nobenega znaka življenja. Ko so karabinjerji pristopili bližje, so videli, da je Anton mrtev. Žena je na vsa vprašanja odgovarjala zelo zmešano. Zaprla se je pred osmimi dnevi v hišo in ni hotela na trkanje sosedov odpreti vrat. Mislijo, da jo žena, ki je bila pred letom dni odpuščena iz umobolnice, v napadu blaznosti navnllln na svojega moža, ko je spal, in mu z vrvjo |>o-ve'ala noge in roke, da so ni mogel ganiti. Tako ga je pustila osem dni in mu med tom časom n,i dala nobene jedi in pijače. Končno je ul>ogt Anton v strašnem trpljenju uinrl pred očmi svoje blazne žene. • Peter marljivo zasleduj" poročna naznanila in si jih zapisuje v svojo beležnicn. To dela vsaki dan »Zakaj pn doln? !o?' vprnšn nekdo. Peter odgovori: To je gola statistika. Izračunati hočem, če so poroči več mož aH več ien.< Krščanski Vzhod Pesmi o ztafu t Mamica moja je strašno bogata; nima zlat à — in je vendar vsa zlata: zlate so njene oči, zlati so njeni lasjé, zlate so njene besede, zlato je njeno srcè. Vse lo bogastvo mi vsak dan poklanja, kadar ljubeče nad mano se sklanja; kadar me boia, poljublja gorkô — nihte na svetu bogat ni takol Mamica moja je strašno bogata; nima zlatA — in je vendar vsa zlata... Za vse zaklade na svetu ne dam mamice svoje, lak rad jo imam. Mamica moja je strašno bogata; revna, preprosta je — in vendar vsa zlata: zlate so roke, ki kruhek mi režejo, zlate so, kadar v bolezni mi streiejo; vsak njen pogled je zlat, vsak njen nasmeh, zlata celo — vsaka solza v oteh... Vse to bogastvo nekoč grobolcop z mamico mrtvo bo dal v hladen grob. Jaz pa še vedno dovolj bom bogat: saj bo spomin nanjo tudi ves zlat... Be?a miška >Rad te poslušam. Le kar govori,« je 1HH Trska in se radostil, ker je vedel, da ga biser ne bo mnogo stal. »iorej listale mizica bi bila zame, ker nimam nobene. Za moj biser jih boš lahko kupil deset in mnogo več jedil, kot jih zahtevam jaz. Mizico mi boš dal, dva korena, pečeno bedro piščanca, deset tenko narezanih koscev slanine in deset koscev sladkorja. Nič več in nič manj ne zahtevam za »voj biHer. Vse mi moraš prinesti zvečer pred hišico, kjer stanujem. Potem šele dobiš biser,« je pripomnila Belka m izginila Zvečer je povabila miška s seboj svoja gostitelja. Branjevec Trska je že stal pred hišo. Zeblo ga je skopuha, kajti niti jesti si ni privoščil. Miška se je zasmejala, ko ga je zagledala. Pregledala je blago in zakotalila pred branjevca svoj biser. Hlastno ga je pobral in bežal domov. »Kako bomo vse to spravili domov?« je zaskrbelo Belkino lovarišico. miška se je pa opravičevala, da se ne more preseliti. Nekatere so imele družinico, druge svoje možičke in prav nobena ni hotela postati družabnica ljubke Belke. II. Belka je sklenila, da si poišče v svetu to-varlšico in prijateljico, ki bo z njo delila srečo in bogastvo. Vzela je v roko popotno palico. Svoj domek je izročila v oskrbo svojima dobrima gostiteljima, ki sta ji obljubila, da bosta pazila nanj, da se kdo ne naseli v njem. Sama je odšla po svetu. Knialu je srečala muco Hudogledo, ki se ji je sladko nasmehnila: >Ti miška, tebe imam pa kar rada, lepa si in bela kakor moja sestrica Belinka. Hes si mi všeč.« se je hlinila nnica in premišljevala, kako dobra in slastna bo pečenka mehke bele miške, če imajo že navadne miši tako slastno meso. »Pojdi z menoj, družica mi boš,« je povabila miška svojo sovražnico. Dobra kakor je bila, pač ni poznala zahrbtnosti. Hudogleda ji je rada s'edi'a. Mahoma se je Belka ustavila Čudno se ji je dozdevalo, da se mačje stopinje niti ne sliši. Ozrla se je in baš pravočasno ... M. Kunčič: Janezkovo potovan e na luno t. Janezek je nekaj čital o raketnih aero-planih, to je o aeroplanih, ki so zgrajeni tako, da se v njih raketa za raketo vžge in žene zrakoplov z neznansko brzino v znak Citai je tudi o nekem učenjaku, ki nanierasa v takem raketnem aeroplanu odpotovati na luno. Dasi je Janezek bore malo razumel od vsega, kar je čital. je vendar poslej noč in dan sanjaril, I kako bi bilo lepo, če bi imel tak aeroplan. ki I bi v njem odjadral ua luno. Gor je baje zlata j in srebra in diamantov in kdo ve kaj še vsega j — nič koliko! Jejno, če bi imel tak zrakoplov...! Potem bi bil najsrečnejši človek nv zemlji — oziroma na luni... 2. »O, nikar ne skrbi,« je odvrnila miška. Obrnili so mizico, da jim je bila za voziček, naložili so nanjo vse, se oprli ob njo in mizica je zdrčala v Belkin domek, pred katerim so vse odložili in polagoma spravili v sobico. Vsedli so se za mizico iu se pričeli gostiti. Mnogo je še ostalo, ko sta odšla Belkina prijatelja. Ko je bila miška sama, je trenutno začutila strašno dolgočasje. Vedela je, da njena tovariša ne ntorela ostati vedno pri njej, ker je pa bila zelo družabna, si je zaželela dobre tovarišice, s katero bi živela vedno skupaj. Imela je pač ljubko sobico, a tako prazna je bila, ker ni imela miška nikogar, k» bi stanoval pri njej. Naslednje" jutro je pričela Belka obiskovati svoje tovariši^ po mestu, kajti hotela je najti nekoga, ki se bo naselil pn nji. Vsaka Pa se je na čudovit način zgodilo, da je Janezek res kar na lepem dobil raketni aero-plan v dar. Naskrivaj, tako, da očka in mama o tem sploh nič vedela nista, je ob solnčnem zahodu sedel vanj, pritisnil na skrivnostni gumb in — buniet se je s strahovitim pokom užgala prva raketa in pognala aeroplan visoko v zrak ... 8. Janezku je kar sapo zapiralo, lako neznansko je aeroplan hitel proti nebu. Rrreskl — bumsi — rrresk! — so je užigala raketa za raketo in razdalja med aeroplanom In luno se je z vsakim hipom manjšata. Rrreskl — bumsll — rrreskl!!... Aeroplan je drvel kakor pobesnela zver... še nekaj sekund — in že je bila luna Janezku tik pred nosom. Tedaj pa se je, o strahot«, z grozanskim pokom — rrrrrrrresk!!!!! — užgala poslednja raketa in razgnala aeroplan na tisoč koščkov. Janezek je obupno zakričal in zakrilil z rokami v brezkončno praznino. Z bliskovito naglico je padal navzdol. Padal je vedno globlje... vedno globlje ... Sekunde so bile dolge kakor lela, minute neskončne kakor večnost. Padal je in padal in že je mislil, da ne bo nikoli več videl zemlje... Tedaj pa se ga je pol itila smrtna groza: zagledal je pod seboj neizmerno gladino morja in v njem krokodile z grozeče zevajočimi žreli... Še en grozoten krik — in Janezek je рг- del naravnost — — — * * * Kdor ugane, kam je Jane-ek padel in kako se je vse to končalo, bo dobil lepo nagrado 1 KfiHSEMJi 1. Dragi Kotičkov striček! Presrčna tnala za pisemce v »Slovencu«. Pa res ne vem za gotovo, kako se pišeš: mogoče »Kotiček«, ampak to je zelo čudno ime. Pri pesmicah, ki jih jaz znam, je bilo zgoraj napisano-: »M. Kunčič«. Ali si mogoče to Ti, striček. ali pa je ta gospod Tvoj prijatelj, ki Ti pomaga pesmice delati? Jaz znam tele: >Striček jež gre v mesto«. »Mrazek« it> »Kaznovana porednost«. Pridi, pridi, drugi striček, enkrat k nam v I. b razred v šolo, pa ti bom povedala te pesmice in še kaj. Pa pokazale Ti bomo. kaj znamo že risati. Potem Te bomo pa že pozrnle, «trlček. prav dobro. Prosim, pridi! Na veselo svidenje I Lepo Te pozdravlja Verica Juvan, učenka I. b razr. v Lichtenthurnovem zavodu. Odgovor: Draga Verica 1 Zdaj si me pa spravila v škripce, zdaj! Ojej, le kako naj se zdaj izreženi iz te zadrege? Lugati uočem in ne smem, svojega pravega imena pa ti povedati ne vem. Ojej, ojej... Ako bi bil poreden, bi Ti kralkomalo odgovoril, da se pišem — s svinčnikom ali pa s peresnikom, a to je že lako obrabljena in tako malo duhovita šala, da bi se Ti neumno zdelo... »Kotiček« je res čudno ime in se tako najbrž tudi ne pišem, a navadil sem se tega priimka tako zelo, da sem že skoro pozabil (saj veš, da strički kaj radi kako reč pozabijo!), da so mi pri krstu dali drugo ime. Veš kaj? Takole se pobotajva: kadar bom šel v krstne bukve pogledat, kako in kaj je s to sitno rečjo — z mojim pravim imenom — Ti bom vse zaupno na uho povedal! Kar se druge Tvoje želje liče, da naj Te pridem v šolo obiskat, bi takole dejal: Počakaj še nekaj časa, počakaj, da mi še inalo brada zrasle! Saj menda veš, kaj so nekoč debeli Požgančev oča dejali? — To-le: »Ce strici nimajo dolgih sivih brad, ogromnih zlu-tih očal na nosu in lepih gladkih pleš na glavi, potem sploh pravi strici niso. ampak kvečjemu — škrici!« Požgančev oča imajo prav in ga pihnejo, kaj? Torej — počakaj! Kadar mi bo brada do pasu zrastla, boni prišel. Dotlej pa mi ostani zdrava tu vesela 1 Kot. striček. 2. Dragi striček I Ti ne veš, kako sem bila vesela Tvojega odgovora v »Slovencu«! Sedaj se bom pa Je rajši učila slovensko. Veš, jaz sem Hrvatica in doma govorimo hrvaško. Pa razumem že vse slovensko ln Tvoje pisemce sem čisto sama preči tala. Zdaj dobimo kmalu izpričevala. Ali si kaj radoveden, kakšno bo moje? Prav lepo Te pozdravlja Ružica Paulič, učenka I. b razr. v Lichtenthurnovem zavodu. Odgovor: Draga Ružica 1 Se koj pozna, katera glavica je brihtna in katera ni. Jaz kar mislim, da boš v zna- nju naše mile slovenske govorice še kako součenko-Slovenko potolkla! Začetek je lep tn vse pohvale vreden; pogumno nadaljuj I Kakšno izpričevalo bos dobila, sem na moč radoveden. Ce bo prav dobro, mi piši in jaz se Ti bom od spoštovanja kar odkril, Ti napravil lep poklonček in Ti čestital v imenu vseh slovenskih stričkov! Pozdravljena, Hrvatica mala I Kot striček. 3. Predragi Kotičkov striček I Ne moreš si misliti, kako sem bila vesela Tvojega pisemca! Izrezala sem ga in spravila za spomin. Zurudi »Bele miške« mislim tudi jaz tako kakor Ti. Veš, mišk že tako ne maram, tudi v povestici ne. No, pa če ne bo dolga, boni kmalu čitala drugo, kajne, dragi striček ? Tisoč pozdravčkov od Tvoje Adice Supančič, učenke I. b razr. v Lichtenthurnovem zavodu. Odgovor: Draga Adical No, pa še to pisemce izreži in spravi za spomin, če imaš takšno veselje z njimi Saj je včasih človeku kar dobro, če ima en tak-le droben, presrčen spomin iz otroških let za težke ure ... Zdaj tega še ne razumeš, pa boš že razumela enkrat. D v a tisoč pozdravčkov od Tvojega Kot. strička. 4. Dragi Kotičkov striček I Ves teden težko pričakujem »Slovenca», ki prinese Tvoja pisemca in pesmice. Zelo rada jih čitam. Tudi v šolo hodim zelo rada. Doma moram tudi mami pomagati. Hodim po mleko, meso in v trgovino. Kadar naš najmlajši bratec, ki je še zelo majhen, joče, ga tolažim s cuceljnom. Ti obljubim, da bom še bolj pridna in Te pozdravljam. Marica StibilJ, učenka I. b razr. v Lichtenthnrnovem zavodu. Odgovor : Draga Marica I Tako važna opravila že imaš, da bi Te moral človek že skorc za gospodično klicati. Hoditi po mleko in meso. ni majhna reč, pri-mojdevetl Saj se še odraslemu človeku lahko zgodi, da kar na lepem — hopla! skoči lačen pes izza ogla in mu pouznia meso ali polije mleko — pa bi se taki-le drobni osebici ne kot si til Jejno, jaz Te kar občudujem! Na vsak način moraš biti sila modra ženica, ker Ti mama toliko zaupa. Mi bralec - škratec dostikrat prodaja cri ? Koliko pa zahteva mila jera za vsako solzico? Samo s cuceljnom se da potolažiti, praviš? Ali palca na roki noče žuliti namesto cuceljna? Ne? hi z lepimi besedami se tudi potolažiti ne da? Ne? — O ti kujon navihani! Obljubiti komu, da boš pridna — je lahko, obljubo držali — je težko. No, jaz vseeno kar verjamem, da boš še bolj pridna«, ker mi to tako sveto zatrjuješ. Naj Ti bosta zadovolj-nost in zidana volja zvesti spremljevalki vsepovsod ! Kot. striček. 5. Dragi Kotičkov striček! Tudi jaz rada čitam »Slovenca«. Vsako nedeljo izreženi ves Tvoj kotiček, ga nalepim na list, ki mi ga du častita sestra v šoli in ga vese'a neseni v šolo. Hodim v I. razred. Kakor vidiš, znam že pisati. Prosim, odpiši mi tudi Ti, dragi slriček! Lepo Te pozdravlja Tvoja Majda Završan, učenka I. b razr. v Lichtenthurnovem zavodu. Odgovor: Draga Majdica! Ko sem Tvoje pismo v roke vzel, sem baš rosna očala imel, zato sem slabo videl in namestil »vsako nedeljo izreženi ves Tvoj kotiček« — čital: »Vsako nedeljo razreze ni ves Tvoj kotiček!« O sapramiš, kako sem se razjezili Moj kotiček razrezati, na drobne koščke razrezati — tristo žab, kakšna hudobija I Kar potolažiti se nisem mogel. Ko sem pa očala oiirisal in še enkrat poškilil na Tvoje vrstice, sem videl, da sem se hudo zmotil. Saj mi odpustiš, ali ne, Majdica? Srečno 1 Kot. striček. (Ostala pisemca prihodnjič.) Sprelm risar Nariši z eno pofezol Aho mi ogledalo Kcdal pove ncprl feino rcsnlco tedaj naidem hitro pomoč pri preizkušenih Elza-preparatih za nego lepote: Eha-mila zdravja in lepote v 7 finih in koristnih vrstah (milo iz lilijinega mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, katra-novo, brivsko1; lsa-Creme-pomada za obraz in roke, Elsa-pomada za rasi las. — Elsa-Sjhampoo 1 komad 3 Din 30, Els dont-pasta za zobe, 1 tuba 8 Din 80. Vedno rabim samo te preparate. Delane tedi Vi »aho. рста£«$о Ko tud Vem! 5 komadov Elsa-mila na izbiro stane 52 Din frnnko če se denar pošlje naprej, po povzetju 50 Din, — DoMva se povsod! Kjer ne. izvolite naročiti naravnost pri : Evsšen V. fellcr - lekarnar Sfu&lca Dob!a - Elsalrg Si 134 STEOII LJUBLJANA Telefon 2929 eden nakup Staro renomirana železna trgovina na glavni prometni cesti v Mariboru se po ugod. ceni proda. - Vprašanja resnih rpflektantov je nasloviti na Dr. KIESER, advokat v Mariboru. 1184 Zobni atelje v Litiji Boris Stoka se otvori 6. februarja v vili Rotar Sprejemne ure: dopoldne od 8 do 12 popoldne od 2 do 6 Na željo tudi izven ur. ZOodst. kroasSis bane od 1.1913. Najbolj ugodno zamenjate iste za 2Vi% Ratno šteto nominalna vrednost 1000 Din na precej olajšano mesečno odplačevanje; vračunajo se Vam kronski boni. Na pismena ali osebna vprašanja se takoj brezplačno odgovori. Priporoča se kronske bone poslati v priporočenem pismu na moj naslov. Zamenjava traja samo kratek čas. Perd© Ser, General Représentant de banque Maribor, Plinarniška ulica št. l/L PROTTKA^LJU,PROTIPRFHT ДП1Ј Rok za vnovčevanje 20°lo kromk^h bonov je le še kratek. :: Ne zamudite jih oddati Metvaln ci RE1CHE& & TURK LJUBLJANA :: Prešernova ulica 44. Trgovci in uvoznih! ! Oglejte si v Vašem interesu ogromne ponudbe na LIPSKEN POMLADNEM VELESEJMU od 2. đo 8. marca mo. H Veliki tehnični sejem in gradbeni vele-sejem od 2. do 12. marca. Tekstilni s«jem in sejem športnega blaga od 2. do 6. marca. Industrija in veleprodaja Vas tu pričakuje! Razstavljal cev je okrog 10 000 iz 21 dežel! NatanSna pojasnila dobite brezplačno pri zastopstvu najboljše sredstvo proti prehla enju, kašlju. bolečinam v vratu in astmi. Zdravniško priporočeno! Samoproizvajalec Gledališka ul. 8 D. £>. KARLOVAC ;r Odlikovana z zlato svetinjo v Kopenhagenu - Dvorn dobaviteb Nieg. Vel. kralja Švedske in Njeg. kr. vis. prestolonaslednika kraljev.ne Švedske. — Te po celem svetu slovite tablete SE DOBIVAJO POVSOD! TVORNICE : KOPENHAGEN, GÔTEBORG. Wl«^, FERLIN. NÛKNIURG, ESSEN, MILANO, PRAGA, LESZN o Proti alkoholu Kaj je alkohol, Vam lahko i>ove vsak zdravnik. Koliko ljudi je vsled alkohola pomrlo, se razrušilo domov, izvršilo se ubojstev, upropastilo se družin, tega ne more nihče našteti. Alkohol je izkopal več grobov kot vse vojske. Vašega alkoho-lista morete popolnoma odvaditi, da on niti ne ve, z AVINALOM. preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Zdravilo popolnoma neškodljivo. -Polno zahval ozdravljenih. Cena 220 Din. Originalne steklenice razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. P0P0VIC — Beograd, Kolaiceva ul. 7. Pozor gospodinje ! »S1ĐOL« že 30 let priznano najbolje sredstvo za čiščenje in polirame vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščitno znamko in ime 'SIDOl.' Za pisarno ali za kaj drugega, ali pa enemu ali dvema samostojnima gospodoma se takoj oddajo 2 prazni sobi z električno lučjo (lastni števec za luč), parke-tirano, razgled pred opero, separiran vhod (poleg majhna predsoba). - VRŠIČ, Gledališka ulica 4-1. Hranilnica na Jesenicah v ž u p n i š č u najvarnejše hrani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14.—17., ob nedeljah od 15.—17. Gferia;na proda,a parne žage iz konkurzne mase Antona Kajfeža se bo vršila na licu mesta v Črnem lugu. srez Delnice, dne 20. februarja 1930 ob 10. Naprodaj bo: 1. Parna žaga z dvema polnojarmenikoma Pini & Kay, 600 mm in 450 mm, t veneciianko z dvema listoma. 2 krožnima žagama, 1 čelno žago, kompletno Wolf-ovo lokomobilo 45 KS, 1 železno turbino 40 KS, 1 dinamom, avtomatičnim vlačilcem verig, mlinsko napravo z 1 kamnom. K žagi spada dalje brusilni stroj, stroj za sekanje žag, 3 vagon-čki, rezervni žagni in cirkularni listi, gonilni jermeni, tračnice ter več raznega žagarskega in ključavničarskega orodja. Cenilna vrednost znaša 250.300 Din, izklicna cena pa '/» cenilne vrednosti. Plača se takoj. Kupec mora kupliene predmete odstraniti do konca marca leta 1930. Ako za celoto ne bo kupca, se bodo predmeti razprodajah na drobno ta dan in po potrebi prihodnje dni. 2. 1 hlev, deloma zidan, deloma lesen, lesen hlev, lesena šupa, konjska oprema, vozovi in razno drugo vožarsko orodje. Cenilna vrednost znaša 21.700 Din, najmanjši ponudek pa 3/a cenilne vrednosti. Za ogled na licu mesta se je zglasiti pri nad-logarju Juru Jelencu na Vršičah pri Črnem lugu. Pojasnila pa daje podpisani. Dr. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici na Dolenjskem, upravnik konkurzne mase A. Kajfeža. Žalostni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljub'jeni soprog, oče, brat, stric in tast, gospod Tomaž Oorešnik posest, v Zalogu in strojevodja papir. Vevče danes dne 31. januarja zvečer, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti umrl. Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo 2. februarja ob 3 poplodne iz hiše žalosti. Zalog 1, na pokop. D. M. v Polju. Zalog, 31. januarja 1930. Žalujoči ostali. онвгаанан Naiboljši v materi ja Iu tn nailepšiv opremi so šivalni stroji, kolesa „Oritiner", „Adier" in t, Kay ser** za domačo obrt in industrijo Pouk vizenje orezpietei. JOS. PETELiNC Uubllana jolee Prescmuvegt soomenlk. ob «odi Večletni» carancUa v6ne boleeni Poèljom vsakomur ta zdravstvom evangelij popolnoma zastonj če piào poni nn spodnji naslov. Tisoči zulivAinio potrjujejo doslej edino dosofconi vspoh neumornega skrbnega raz IsHivanja v blagor trpečega človeštva. Kdor spada v veliko «armado živčno bolnih, kdor trpi na ra<.trusunoHti. strahopetnosti. štabom spominu, norvoznostti^m glavobolu, pomanjkanju -panja. motenju v želodcu preobčutljivosti bolečin m h v udih. splosni ali delni telesni slabosti al» drugih podobnih bolo/.onskib pojavih. si mora naročiti mojo, tolažbo prinašajočo knjižico! Kdor jo bo prebral pazljivo, bo dospel do pomirjevalnega prepiranja, da se ie naAla enostavna pot mt.-4o in snretna v občevanju s strankami, no-Isebno kmečkimi, se išče -л 'aMu-tio trgovino v Mariboru. Ceniene ponudbe 7 označbo doseda-; nierfa službovanja je po-' slati pod »Manufakluri-stinia« na unravo tega lista pod št. 1275. Francoščino slovnico - konveizacijo — poučuje učiteljica, dipl. v Parizu. - Pismeno upravi »Slov.« pod »Perfektno«. Krojačem, šiviljam, nešiviljam! ! Krojno učiliiče, Ljubljana - Stari trg štev. 19 že dolgo ni imelo prilike, nuditi krojačem, šiviljam, nešiviljam uovosti o krojih, kakor sedaj, ko je prevzelo generalno zastopstvo dresden. modne akademije za prodajo žurr.alov in učnih knjig Navzlic velikemu preo-kretu mode ie dobil lastnik najnovejše kroie, brez katerih bo nemogoče piihodnjo sezono : izdelovati moško in dam-' sko garderobo po najnovejših modelih. Sistem kroja ie svetovno ?nan, lahko razumljiv tudi za učence z dežele. Vsak učenec se po novem na-j činu lažje in hitreie pri-; uči krojenju, zato smo ! honorar znatno znižali. Ugodni plačilni pogoji. -Pričetek 8. februarja. Družabnika s primernim kapitalom želim za trgovino mešanega blaga. Mesečni promet cca. 120.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Trajna eksistenca« št. 1281. Prodam posestvo v Petrovčah, 5 minut oddaljeno od cerkve in kolodvora, 6 oralov zemlje, hiša, gospodarsko poslopje, kozolec. Primerno tudi za upokojence. — Anton Kari, Petrovče. Stavbišča za vile pod Rožnikom prodata Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8, IV. Travnik v Mestnem logu ali v Curnovcu, kupim. Naslov v upravi pod štev. 1194, Lepa parcela cca. 3000 ma, ob Holz-apfelovi ulici, sega v kri-j žišče Koritkove ulice — ! solnčna lega — se tako proda. Resni interesenti pod šifro 577. Pisarniški lokal v I. nadstr. na Dunajski cesti se odda takoj. — Vprašati pri Cospodar-ski zvezi, Ljubljana, Dunajska cesta. Manjše posestvo v prijaznem vinorodnem kraju na Dolenjskem, sc radi selitve zelo ugodno proda. Sestoji iz 2 njiv velikega sadnega vrta velikega na novo sajene-ga vinograda in gozda, vse v I kosu, ter vseh potrebnih kmečkih poslopi z dvosobno hišo. Cena 60.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1191. Soba se odda solidnemu gospodu. Fin-špilerjeva ulica 15. Vila zraven obrtne šole, s 5 sobami, kuhinjo, kopalnico, shrambo, sobo ?a služkinjo, kletmi in vrtom, se odda v najem po zmerni ceni z majem. Parketi in elektrika. Poizve se v upravništvu »Slovenca« pod št. 1286. Sostanovalec i se sprejme. - Naslov v upravi »Slov.« št. 1322. Stanovanje v sredini mesta, krasno, 2 sobi in pritikline, dobi, kdor odkupi pohištvo. Cena nizka. - Pojasnila daje Ogrioc. Miklošičeva cesta 28. Naroččjte 1 -SLOVENCA- najcenejši ч/ovenski dneviik V najem se odda manjša trgovina z mešanim blagom na deželi mlajši samostojni prodajalki z nekaj kapitala za prevzem zaloge. Izučenc šivilje ali pletilke bi imele vsled krajevnih razmer še lep postranski zaslužek. Takojšnic ponudbe na upravo pod »Lepa bodočnost« št. 1283. Gostilno vzamem na račun; mlad zakonski par, tudi na deželi. Cenj. ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Zmožna« št. 1325. Lokal primeren za mizarsko obrt iščem v Šiški ali Št. Vidu. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Lokal« št. 1327. Kupimo BUKOVE GOZDOVE kateri gravitirajo na železniško progo Novo mesto—Črnomelj. - Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Šuma« št. 1224. Velika njiva zaradi razširitve mesta 1 pripravna za stavbišče, blizu mestnega vodovoda, zaradi preselitve poceni naprodaj. Vprašati: Jožef ! Drešar, Savlje 69. Enodružinska hiša novozidana, 1800 m- zemlje, na lepem kraju v Studencih, se takoj ugodno proda. Vprašati: Studenci pri Mariboru. Kralja Petra cesta 10. Amerikanci in domačini — pozor! Lepo posestvo, sestoječe iz gozdov, travnikov in polja, s hišo in gospodar, poslopji, lik ob cesti v Polhovem gradcu, se bo sodno prodalo dne 6. februarja ob tO dopoldne na licu mesta skupno ali pa po parcelah. Interesenti dobijo pojasnila na licu mesta ali na sodišču. Krojaški poslovodja prvorazreden, z dobro preizkušenim moškim in dasnskim krojem ter večletno prakso išče mesta pri kakem podjetju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Agilen in zmožen«. Zobotehnika sprejmem takoj. Reflek-tanti naj se osebno priglasijo. Dr. Ivan Oblak, Ljubljana, Miklošičeva c. Sobarica z dobrimi spričevali per-fektna v likaniu, zmožna nemškega iczika, dobi službo. - Prijavili se ie pismeno ali osebno pri Gustavu S i iger, Celje. STROJNE TOVARNE IN LIVARNE Tele ton : 2830 Centrala: Dunajska cesta 35 — Brzojav: STROJ TURBINE PELTON in FRANCIS TURBINE -SPIRALNE TURBINE - PROPELER & TURBINE — VODNA KOLESA - % PELTO.n KOLESA Na željo obisk inže-nerja Zahtevajte ponudbe CEVOVODE GRABLJE ZATVOR- N1CE AVTOMATIČNE REGULATORJE na oljni prilisek Nobena krema ne more spremeniti Vaše kože TODA NEGA KOŽE NA ZNAN. ST v ENI PODLAGI - ki oži», ^јв kroženje krvi po stenlčju In obnovila delovanje por — bo ohranila Vašo kozo čisto, od. porno In nežno. To eo temelji Elizabelh Ardenove metode Sle-d te vsako lutro in vsak večer točno vsakemu predpisu Eliza-belhe Arden, ter uporabl|aite /ato Venellan Cleonslng Cream (čistilno kremo), Ardeno Skin Tanlo (sredstvo za JačenJe kože), Spécial An siril, eni in Orange Skln Food (hranivo kože). Elizabeth Arden Venetian-prolzvodi se dobivajo i* DROGERIJI ADRIJA Mr. ph. S. BORĆIĆ LJUBLIANA Selenburgova 1 ELIZABETH ARDEN 25 Old Bond Si. London W1 673 Fifth Avenue New York 2 rue de la Paix Paris Vi hočete zidati? I Načrti, proračuni in na-1 sveti najceneje. Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« ! štev. 1118 upravi »Slov.« ' 20% bone kupi Anton Justin, tovarna Vojnovič & Ci-j., Glince XVII/8. Bukove prage železniške, kupi v vsaki količini - in tudi bukov stoječ gozd za prage -Ivan Usenik, Borštnikov trg, Ljubljana. 20% bone kupi in plača najvišjo ceno Restavrater hotela »Lloyd«. Po vseh krajih iščemo moške in ženske, kjer imajo svoj poklic io bivališče. Dnevni zaslužek 250 Din. — Prijaviti se: »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25 L Znamka za odgovor. Potujoči agenti Kako naj svoj uspeh zopet pridobimo? Kdo ne pozna našega epohalnega in revolucionarnega »bombnega šlagerja«, ki je tako potreben kakor vsakdanji kruh. Vseh 100% prebivalstva so odjemalci Za potnike sijajen zaslužek. Natančneje: Generalno zastopstvo »Sa-pira«, Ljubljana. Oglje in trame vsako količino — kupuje stalno tvrdka Skrbeč & Bartol Liubliana Miklošičeva cesta 6. 20% bone kupi in plačuje najvišjo ccno P. Semko, Miklošičeva cesta 18. Žeriitbe II Zidarji! - Eksistenca se Vam nudi. Priženitev (pod etne hčere) na dom umrlega zidar, mojstra. -Resne ponudbe pošljite pod »Dravska dolina« na »Marslan«, Maribor, Koroška 10, Priložite znam. Fant j z neka) premoženja, v : starosti srednjih let, se ; želi seznaniti z gospodič-i no ali vdovo, ki bi imela (prima). t P° možnosti tudi nekaj Ponudbe: Ljubljana, pošt- premoženja — Naslov v ■ -------upravi »Slovenca« pod »Vesela bodočnost« štev. 1268. Kupimo lipove ■iti ni predal 242. Kupim bone 20% Naslov pove uprava pod št. 1306. Vsakovrstno HMtvKT' po naiviSiih cenah fERNE lovetli Ltubltan« W„llo», ulic« It J 20% kronske bone j kupuje najkulantnejše po J dnevni ceni Prometna i bančna družba, Maribor, j Cankarjeva 14. Širite »Slovenca«! i Sirota! Kdo na deželi bi hotel vzeti za svojo 4 mesece staro deklico z 2500 Din gotovine, katero lahko dotifnik sam porabi. Natančni naslov naj odda v upravi pod »Sirota* 1193. »Dom ubotiih« Irr.cjitrl;; srečk, zuhievu,. te žrebanje hiše! Poo>-lastite zadrugo »Mojmir«! Natančneje čitajte »Domačijo«, Maribor, Koro-tka it. 10. Kvalitetni avtomobili Amerike Najpopolnejša konstrukc ja svetovno znanega konstrukterja Duesenberga. 6 in S eil. Auburn, S ell. Cord s pogonom na prva kolesa. Vsi modeli oprem'jeni s hidravličnimi zavorami in amortizerji ter centralnim mazanjem. — Oglejte si za Vas zanimive modele 1930. GLAVNO ZASTOPSTVO 0. mm - Ljubljana - lavtaricia oiica и Akcija brezobrestovanja za najugodnejše zidanje, ustanavljanje domačij, obratovanje, razdolžitev hipotek, osebnih dolgov. -Navodila pnnaSa «Domačija«, Maribor, Koroška 10. List 2 Din. - Natančnejša pojasnila 10 Din. Zaupajte skrbi tudi najtežje osebne, družinske, gospodarske novi posvetovalnici »Domačija«, Maribor, Koroška 10. Priložite 10 Din. II» Puhasto perje kg po 38 Din. razpošiljam po povzetiu naimani 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli Euh kg po 300 Din. — . Brozovtč, Zagreb Ilica 82. KemiĆDa čistilna pena Strojno pietilsf- i je edino ugodna prilik» ea takoiSnio dosega do brega zaslužka ш lastne ga oodietta hrez posebnih stroškov io zarnode fasa Učne lečaie se nastopi lahko vsak dan Jaiboliši pletilni stroii »\Valter« vedno v veliki izberi aa zalogi - F KOS Liub ljana Židovska ulica 5 Kolesje (Werke) za hišne stoleče ure Ivan P a k i ž . Ljubljana. Pred škofiio 15. Tovorni auto osebni avto, diro na vzmeteh, železne blagajne, stiskalnice za seno, proda po nizki ceni: ; Franc Stupica, železnina, j Ljubljana Trgovina se proda z mešanim blagom in stanovanjem tik Ljubljane, brez konkurence, z opravo in zalogo, tudi lahko s koncesijo. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodno«. Lepo zbirko pisemskih znamk (čez 5000 razi. Evropa) ima naprodaj K. Simon, Bled I, Pisalna stroja Remington in Underwood vsled predstoječe likvidacije ugodno naprodaj. - Naslov v npravi »Slovenca« pod št. 500. Pletil. stroje švedske krožne, ima zastopstvo Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25, l. nadstr. - Iščemo povsod zastopnike Pisalne stroje švedske ima zastopstvo Tehna, Mestni trg 25/1. - Iščemo povsod zastopnike, pod št. 839. Največjo izbiro vseh vrst knjig po znižani ceni odda antikva-riatna knjigarna Hinko Sevarja, v stiškem dvorcu, naspr. šentjakobske šole v Ljubljani. Avtobus Steyer za 14 oseb, ter 2 Forda za 20 oseb se po nizki ccni odda. — 0. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva 11. Proda se več maihnih, velikih in trgovskih stanovanjskih hiš v Ljubljani. Pojasnila daje Marija Jančar, Sv, Petra cesta 27. Trgovina I dobroidoča, specerijska in galanterijska, s komplet-1 nim inventarjem in ku- : rantnim blagom, ugodno naprodaj. - Poizve se v oglasnem oddelku »Slov.« pod štev. 1246. 1ГТГПП1 G. Jurâsek jubljana. Kliučavničarska ul. 3 — Mestni trg 22, strokovne uglašuje ter popravlja glasovirje. Mm in mw čst s'rokovnjaško in v najkrajšem času popravlja Zahkar. Proda se hiša z vrtom, pripravna za rokodelca ali vpokojen-ca. . Vpraša se: Fr. Mi-klavčič, Krška vas 16, p. Krka pri Stični, Dol. iagiec Jun> iVaS7 OrlPOrOCB lUIOOIJSt timDunte. ptr ilture, it. urr ok In ne 'ctrebiOnt u f» glasbili oeilkom na psrlikl Črnile frnnho. nista«! Godba na pihala j popolna, po zelo ugodni j ceni naprodaj. Naslov pri upravi pod št. 1210. Moko dobro, svežo in suho. dobite naiceneie v F Ju van-a valjčnem mlinu Sr Gameline. p St Vid nad Liubliano — Zahtevaite ceniki ĆOKO-BANANE SO SLASTNE! - IBBH ® Pisalni stroj Največja izbera popolnoma nov prodam rabljenih osebnih, tovor-ze o ugodno, tudi na cb- I nih avtomobilov ter av-roke, ali pa zameniam | tobusov in motociklov, v za starega. - Opalograph najtj0ljšem stanju po niz-prodam. - Naslov v upr. kih cenah . 0 Žužek Pillent fotelji in kanapcit. patent oto-mane v nainoveišib oblikah in oadineiši izdelavi dobite samo pri RUDOLF SEVER liubliana. Mariiin trg 2 »Slovenca« pod št. 924. Kozolec (doplar) proda proti primerni ceni Frančiška Kralj, Mengeš št. 73. Istotam model z 200 vložki za izdelovanje cementne strešne opeke. Kislo zelje večjo množino, prvovrstno blago, ima naprodaj: Terezija Florjančič, Dra-vlje št. 51. Poceni prodam dobro ohranjen stenski brusilni stroj (Wand-schleifmaschine) in sti-skalni stroj (Spindel-Presse) za izdelovanje cement, ploščic. - Naslov v upravi «Slovenca« pod štev. 1244. Ljubljana, Tavčarjeva U. Vezenje nevestinih oprem, zaves pregrinial. naicenciše in najfinejše Matek & Mi-keš. Liubliana poleg hotela Štrukelj Entianie ažuriranie, predtiskanje takot Motor Kobila štiri leta stara, rjava, se proda. Naslov v upravi pod št. 1269. Vsled preureditve obrata se proda 1 tračna žaga dobro ohranjena, 70 cm in : là POgOrS 2 elektromotorja1 ' po 4 PS z 220 volti, j Andrej Kregar in sinova j ■ surovim olfem, dobro ohranjen, od 30 do 50 KS, kupi mestno električno podjetje v Mariboru. В1ЖОУА strojno mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano. suha, več vrst premoga po najnižjih cenah nudi M. Seilried, Gregorčičeva 1, Maribor, Betnavska 3. Prodam več različnih spalnih OPRAV solidno izdelanih in po ceni. AVGUST ČER NE, mizarstvo, Zg. Šiška 122. Delovni pïasc iz dobrega belega gradla . 115 Din iz višnievega gradla ... 130 Din iz črnega klota 140 Din iz sivega »Perl« cajga . . . 160 Din Pri poštnih naročilih zadošča, da se navede šte- vilka velikosti n. pr. 48, 50, 52 ali podobno. Prevzamemo jamstvo: zamena neprimernih oblek ali vrnitev denarja. — Spec. oddelek delovnih oblek II. nadstropje. Kastner & Oehler Zagreb Friedler-jev patentiran GAMMA za rast Sas najpopolnejši sredstvo proti irpadanju las • tvorbi prhaja - lasnih bušk. GAMMA milo za tase najpopolnejše sredstvo stvo za izpiranje las Z 'ravniško preizkušeno in priporočeno - Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Zastopstvo NADA. drogerija — Subotica. žimn ce modroce postehne mreže želez postclte Izložhivel otomane divane in dr tapetniške izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU. tapetnih ti. Krekov -trg štev 7 Ipoleg Mestnega domal Mi slikamo vsel Slike poohličia iPortVat hilderl razglednice slike takoi izgotoviiene indu strnske ir športne slike Novo vpe^ian loloatelie » naimoderneišimt apacati ■ Fotomevei Maribor Go spod«ka 19 Entlanje meter 1-50 Din. Izdelovanje damskega perila. Strojno ročno vezenje. Prcdtiskarija. Najceneje! M. Sedovnik, Ljubljana, Florjanska 6. RADI PRESELITVI ni| februarja 1930 v hfSo It 10 iste ceste nasproti evangelj-ske cerkve prodajamo vse v našo stroko spadajoče blago PO ZNžANIH CENAH Elektrotvrdka A. ШШ Ш Gosposvetska cesta 13 Peči in štedilnike postavi in popravi točno in solidno Dermastia Franc, Ljubljana, Stan in dom. lirutno moko In rženo moko rpdnn 'Trto, kupiti- zelo (igudDu pri % < iu»i tfowa Reslieva cesta 24. Prevzeli smo tovarniško zalogo 51 A- Klobukov in pokrbeli smo, da moremo to najbol šo znamko nuditi po izredno nizki ceni, HA trdi ir S hlohiih Din г50-ITA melihl ЧЧМ1* z ravnim kraiem brez roba v vseh modernih barvah U n 22«-ITA meîiKt Klonili« iz najfinejše zajčja dlake Uin 240 lï«nr> fl c hlnbuhi v raznih modernih barvah in oblikah ppčenši od »i» 18' -Postrežba po pošti z jamstvom: ako klobuk ne uga- la, vrnemo denar. Oddelek za moško modo. pritličje Kastner i Ôhler ZAGREB Vljudno sporočam cenj. damam, da sem otvorila modni talon dam. klobukov in se za cenjene obiske najtopleje priporočam. Z velespoštovanjem IVANKA M0ŽINA-P0NIKVAR, Ljubljana Gregorčliova ul. (Paviljon za dram. gledališčem.) Postrežba ločna, eolidne cene. Popravila se sprejemajo. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neome eno zavezo v Uubliani obiestuje hran'lne vlog;- po najugodnejši obre-tni meri, ve/ane vlo^e po dogovoru ter brez v aktga odbitka. Tudi renini tiavek plučuie hraniln ca sama. — Svoje prost« re ima tik za frHn^.škansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred voj«ko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veb posestvo in rirusio lastno prem> ženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim ïamstvom za vloee vsi čl«ni z vsem svoiim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseli vlog. Hranilne vloge znaiaio nad 160 mi tanov dinariev. Molome Foi posameznikov v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Traja 5 mesecev Samo praktično, temeljito, lahko uinljivo. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. DIESEL-MOTORNE-LOKOMOTIVE za lahne proge. Posebno ceneni pogon. Popolnoma zanesljive in trpežne skozi dolgo vrsto let pri največjem obteženju pocenši od Tb KS, Teža v pogonu 2'3 to. za tir 500 mm in več ORENSTEIN I KOPPEL D. D. ZAGREB. FRANKO ANSKA 2/11. - TELEFON BR03 50-64 Opozarjamo no ,Mali oglasnih' v našem dnevniku. - Poslužujtp seqa ob vsaki oriliki! Zahvala Za številne pismene in ustne izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega predragega očeta, gospoda Janeza Pozenela posestnika sc tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Zahvalo smo dolžni izreči tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem onim, ki so našega blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. V Ljubljani, dne 1. februarja 1930. Globoko žalujoči ostali. Otvoritveno naznanilo! Nainimt»»«, đa sva prevzela z današnjim dnem Naznanjava, da sva prevzela z današnjim dnem KAVARNO »EMO Obrat bodeva vodila na podlagi svojih izkušenj najvestneje, potrudila se bedeva, da postreževa cenj. goste kar najboljše, ter se najtopleje priporočava njihovi naklonjenost1 ★ Restavracijo ofrorlva dne 1. marca 1930 ЏођЦапа dne I. lebr. 1930 DSLNItAK In PRESKCtt Najrarnejfte In aajbotjêe ualoilte denar pn • t I • mi • e v Celju reglstr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celiu. v nori Isstm palači ne vogaiu Kralja Petra cesie In Vodnikove ulice iftante hranilnih vlon nad Din 83. HKl.UHi.-. Obrestna mer» iiajuuoduejša Za hranilne vloge laniči poleg гелег* tn hii nad 3t»l0 članov posestnikov » vsem "v «toi i m premo*eni»im. — Posojila * n« vknjižbo, poročtvo fer zastavo pod najugodnejšimi pogoji ViagatelH or> Lhidski posoiHnio v Celju ne plata.o nobenega remnega davka Skrbite za zdravje svojih ust, razkužujte si nosnice, očuvaj-te si grlo z vsakdanjo labo pasčii; MVald o" Nphove razkuiilne zpuhllne Vas čuvajo in branijo bolezni diha nih org nov, Kakor tudi okuženja v primeru epidemije. Zahteva te in rabite vedno le pruve pnstilje V aïdart ki se prodajajo samo v êkatljicah z napisom ¥aidaw Gospodarska m v LlHbltanl ima stalno na zal« g!: De?elne pr'delke — žito -- m eveke izdelke - sadie — šuece-rijsko in kolonijalno blago - južno nadje — mesne iz 'etke -- seno — slamo -- kmetijske stro e m orodje -umetna gnopla - cement - premog i.d Izdelovalec zabojev (Kistenmeister) z večletno prakso, po možnosti neoženjen (kar sicer ni pogoi) —. dobi službo v novi moderno urejeni tovarni zabojev v Bosni. Biti mora v tehniškem obratu popolnoma verziran, razumeti se mora na delo z vsemi modernimi stroji in Švedskimi avtomati, biti mora dober kalkulant, organizator dela in popolnoma sposoben za samostojno vodstvo obrata. — Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov, pogojev in dneva nastopa službe je poslati najdalje do 5. februarja 1930 pod Silro »Kistenmeister 1930« na Aloma Company, Ljubljana. OZNANILO Podpisani sem otrorll v LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA UL. 8 (priti.) POSREDOVALNO PISARNO T gospodarskih zadevah s sledečim delokrogom: 1. Posredovanje pri nakupu prod., zamenj. nepremičnin in premičnin. 2. Posredovanje pri oddaji, najemanju in zamenjavi stanovanj, trgovskih in obrtniških lokalov ter drugih prostorov. 3. Upravljanje hii in posestev, 4. Posredovanje pri najetju hlpotekarnlh in drugih posojil. 5. Posredovanje pri vnovčevanfu terjatev, nadalje inkaso. Informacijska pisarna. Interesente vabim k obilnemu posetu mojega podjetja ter jih zagotavljam najboljšega in najcenejšega ter strogo zaupnega poslovanja. IVAN DRA2IL, mag. pis. ravnatelj v p, Vowiîe se ргеђШда ! Çorko perilo ie cenejše kot $drmla! Perilo za gospode Perilo za dame Gorke trikot-iopice ».^en^er« Izdelava kot na sliki Velikost 3 4 5 6 Dinarjev 70*— 76—~ 80-— 86'— Gorke frikot-spodnie hia- *■■ »»«ager« Izdelava kot na sliki Velikost _ 3__4 5 6 Dinarjev 80'— 85 —" 95'— 105 — Volnene trikof- opice Izdelava po sliki Velikost 3 4 5 6 Dinar,ev 120"— 130— 140'— ~150'— Vo neiie spodnje hiače Izdelava po sliki Velikost 3 _ 4__ 5 6 Dinarjev 15 J'— 160'— 170— 1~80'— Volnene opice »Jaeger« iz švicarske čiste volne Izdelava po sliki Velikost 3 4 5 6 Dinar,ev 155"— 165 — 180'-^ 195 — Volnene *>Jaeger« spodnje hlače iz švicarske čiste volne Izdelava po sliki Velikost 3 4 5__6 Dinarjev 200'— 210— 220'— 240'— Volnene "opice z dolgimi rokavi Velikost 3 Dinarjev 130'— 135'— 140'- - 150'— Vo'nene h'iače preko meč segajoče Velikost 3 4 5 6 Dinarjev 140'— 150'— 160'- - 175'— Vo'nenc op:ce »Jaetjer« iz švicarske čiste volne z doigimi rokavi, sc zapenja na prsih Velikost 3 4 5 6 Dinariev lfiO'— 170'— 185'- - 200'— Vo'nen« I.lače »J