Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1'- Štev. 9. V Ljubljani, četrtek 13. januaria 1938. Leto III. Kaj bodo sklepali državniki na zasedanju ZN v Ženevi: Zveza narodov prizna Abeslnijo Italiji! London, 13. januarja, o. Angleški tisk prinaša v poročilih o prihodnjem zasedanju Zveze narodov novico, da bodo državniki, ki se bodo zbrali tedaj v Ženevi, razpravljali o priznanju italijanske zasedbe Abesinije po članicah Zveze narodov. Na zasedanju samem najbrž javno ne bo prišlo do razpravljanja o tem, pač pa se bodo državniki skušali sporazumeti v zasebnih razgovorih, nakar bo Zveza narodov priporočila vsem svojim članicam, naj priznajo Italiji pravico do Abesinije dejansko, to se pravi tako, da imenujejo nove diplomatske zastopnike v Rimu, ki nagovore pri nastopnem sprejemu italijanskega yjadarja kot kralja in cesarja. Večina vplivnejših članic Zveze narodov je za tako rešitev spora med Italijo in Zvezo narodov. Zveza je z izstopom Italije, ki spada med ustanoviteljice te ustanove, izgubila veliko vpliva ih ugleda. Da do priznanja po Zvezi narodov že ni prišlo, so bile krive spletke sovjetske diplomacije in nasprotovanje vlade francoske ljudske fronte. Verjetno je, da bodo severnoevropske države, podpisnice tako zvanega sporazuma v Oslu, dale v Ženevi skupno izjavo, v kateri bodo zahtevale priznanje italijanske osvojitve in povedale, da italijansko oblast v Abesiniji priznavajo vse skupaj dejansko in pravno. Zaradi teh vesti je zelo razburjen bivši abesinski cesar, ki je poslal svojega nekdanjega poslanika v Londonu Martina v angleško zunanje ministrstvo, da protestira proti temu priznanju. Poslanika je sprejel lord Cadogan. O njunem razgovoru ni izšlo nobeno poročilo. Poslanik Martin je dejal, da bivši abesinski cesar popolnoma zaupa angleški zunanji politiki. Dalje piše londonski tisk, da je okolica predsednika angleške vlade Chamberlaina naklonjena misli o priznanju italijanske zasedbe po Zvezi narodov, ker upajo, da bo potem Italija postala popustljivejša in jo bo mogoče pridobiti za sodelovanje v Evropi. Končna angleška odločitev zavisi seveda od raznih dejstev, med drugim tudi od dogovora s Francijo. Treba je pa tudi zlomiti odpor zunanjega mini.«*—» Edena, ki je do Italije neizprosen. Skupna iz;ava Anglije in Franci e Pariz, 13. jan. o. Angleška in francoska vlada bosta na zasedanju Zveze narodov dali skupno slovesno izjavo, v kateri bosta izrazili svojo zvestobo tej ustanovi in svojo pomoč za njene odločitve. Taka izjava je potrebna, da se dvigne uglgd Zveze narodov in zaupanje vanjo. Male države so zaradi dogodkov v zadnjih dveh letih to zaupanje docela izgubile in se skušajo zavarovati proti vojni same z dvostranskimi pogodbami. Tudi ni malim državam več do tega, da bi se iz zvestobe do Zveze narodov izpostavljale gospodarski škodi za korist velesil, kakor se je to zgodilo ob sankcijah proti Italiji. Francosko angleška izjava se bo nanašala tudi na vprašanje sankcij, ki jih za v bodoče nameravajo odpraviti. Amer ka odkianfa priznanje Washington, 13. jan. A A. Havas: Tukajšnji uradni krogi izjavljajo, da ni prišlo do sklenitve trgovinske pogodbe med Italijo in USA iz teh razlogov: •1. italijanska vlada je želela, da se naj za novo pogodbo pogaja grof Ciano v imenu italijanskega kralja in abesinskega cesarja, to je, da prizna italijansko pravico do Abesinije; 2. italijanska vlada je odbila odpravo nadzorstva nad trgovino. Trenutno se trgovinski odnošaji med obema državama urejajo po začasnem sporazumu, ki je bil podpisan v Rimu. Ameriško zunanje ministrstvo še ni objavilo ničesar o nadaljnjih pogajanjih z Italijo. Za ustanovitev nove vsearabske države pod angleško vrhovno oblastjo Kairo, 13. januarja, o. Včeraj je odpotoval v London bivši iraški zunanji minister Muri paša, ki nosi s seboj nov predlog za rešitev arabskega vprašanja v Palestini in drugod. Nuri paša je imel pred odhodom razgovore z arabskimi voditelji po raznih državah, med drugim z izgnanim vodjem palestinskih Arabcev Auini bejem ter z jeruzalemskim velikim muftijem, ki sta oba v Siriji. Po tem načrtu naj bi Anglija omogočila ustanovitev arabskega kraljestva, v katero bi se združile Palestina, Trannjordanija in Irak. Vladar tega kraljestva bi bil iraški kralj Feisai. To arabsko kraljestvo bi se podredilo vrhovni oblasti Anglije in dobilo v angleški svetovni državi položaj (lomi ti iona. Pozneje naj bi se v eno politično eeloto Pod angleško oblastjo združile še vse druge pokrajine, kjer prebivajo Arabci, tako Arabija in Jemen. S tako rešitvijo palestinskega odnosno arabskega vprašanja bi Anglija svojo svetovno moč neverjetno utrdila, saj bi si na mah spet pridobila simpatije vsega arabskega in niohamedaiir skega sveta, ki jih je zadnje čase zaradi Palestine izgubila. Nova arabska država bi imela za vladanje pomoč v angleških svetovalcih, bila bi pa v svojih notranjih zadevah docela neodvisna. Anglija bi_ morala pristati na to, da bi vlada te nove države lahko reševala judovsko vprašanje v Palestini tako, kakor si žele Arabci. Ta^ načrt ni nič novega, saj je podobnega izdelal že glasoviti polkovnik Lavvrenee med sve-. tovno vojno, ko je za njim pridobil Arabce za na stop proti Turčiji, kar je odločilno vplivalo na izid svetovne vojne. S sprejetjem tega načrta je Anglija samo izpolnila obljubo, ki jo je dala tedaj Arabcem glede ustanovitve velike arabske države. Ogromna utrjevalna dela v Singapouru in južnoafriški obali Anglija se pripravlja na spopad z Vzhodom London, 13. jan. o. še ta mesec bodo končana ogromna utrjevalna dela okrog angleškega pomorskega oporišča Singapur na južnem koncu malajskega polotoka. To oporišče pomeni glavno središče za angleško brodovje na Daljnem vzhodu. Utrjevalna dela so veljala nad sedem milijonov funtov in so spremenila. Singapur v največjo trdnjavo na svetu poleg Gibraltarja. Utrditev je bila potrebna zaradi vsebolj rastoče japonske nevarnosti na Daljnem vzhodu. Ta utrjevalna dela ter množitev brodovja priča o tem, da tudi Anglija računa z odločilnim spopadom med Vzhodom in Zahodom v Aziji, katerega. je napovedal pred kratkim japonski zunanji minister. Za zagotovitev zveze z Daljnim vzhodom^ po morju izven sueškega prekopa, je Anglija začela velika utrjevalna dela tudi na jugu .Afrike ki naj Povečajo varnost zasilne poti na Daljni vzhod okoli rtiča Dobre nade. Podobna dela namerava vlada izvesti v luki Freetown v Sieeri Leoni. Tako vsaj trdi Reuterjev pomorski dopisnik. Pri ten delin Krn tudi za povečanje rezerv kuriva. Dalje porogajo iz Treetovvna, da se bo tja ponovno vrnila redim garnizija in da bodo obrežno obrambo mo- dernizirali. Tudi capetownsko pristanišče mislijo zavarovati pred napadi z morja. Tudi se bo luka znatno razširila z južne strani. Abesinska vojna je pripomogla k pospešitvi teh del, ker mnogo ladij, ki so takrat spremenile smer plovbe, še zdaj vozijo po tej novi poti okoli rtiča Dobre nade in razkladajo dopolnilni tovor v starih napravah ca-petownske luke. Romunski Judfe brez političnih pravic Bukarešta, 13. jan. m. Ukrepi, ki jih bo v kratkem izdala proti Judom romunska vJada glede revizije državljanstva, bodo zadeli približno 300 tisoč Judov. Njim bo odvzeto romunsko državljanstvo, s tem pa tudi vse politične pravice. Temu pregledu državljanska bodo zapadli predvsem i i A, ie’ ki. 60 postali romunski državljani po »tu 1914. dalje oni, ki so se v Romuni ji protizakonito znašli po svetovni vojni, po rusko-poljski voj n po padcu komunistične vlade Bele Kuna na Madžarskem in po prihodu nacionalno socialistične vlade v Nemčiji. Poročila s španskih bojišč V Teruelu divjajo še hudi boii a...;J1 J°> Ir januarja. AA. (Havas.) General r®,Liano je potrdil po radiu, da imajo lil. »..» '^ne čete i|a teruelski fronti dovolj .1 l °l’°žja. Ker se je polkovnik Reya pre- dal, je sovražnik v inestu lahko zavzel važna obrambna Poslopja. Vendar pa se borbe v Teruelu nadaljujejo ker nacionalisti raje umirajo kot pa da bi se predali. v rhovno .Poveljstvo nacionalistov sporoča, a je sovra/.m napad na teruelski fronti odbit in ,** so nacionalistične čete popravile svoje po-Janke. Na drugih frontah ni bilo nič novega. Bombe na Barcelono «... London, 15. januarja. AA. (DNB.) Po poro-j1*.1«. iz Barcelone je neka nacionalistična eskadrilja bombardirala sinoči razne vojaške objekte v Barceloni in njeni neposredni okolici. 13om-•u J*'aiije je po teh poročilih terjalo smrt kakš- -0 ljudi. , to vesteh iz Alicanta je včeraj okoli poldne neka neznana podmornica torpedirala nizozemski parnik IJaneak in nato izginila Ribiči so s svojimi eolni odhiteli na pomoč in re.šli posadko. 1 arniK J® bil napaden 48 mil j pred Valencijo in sicer nedaleč* <>d rtiča Sv. Antona med Valencijo m Alicantom. Uspeh ored Madridom San Sebastian, n. januarja. AA. (Stefani.) ° Poročnih z madridske fronte sc je pri podzemeljskih operacijah v tem delu bojišča posre-! nacionalistom zadnje čase sijajen uspeh v okolišu vseučiliske klinike. Nacionalisti so utegnili zažgati svojo protimino nekaj ur, preden je eksplodirala sovražna mina. Postojanka rdečih je zletela v zrak, nacionalisti so jo pa takoj nato zavzeli. Sv. oče sprejel duhovnike-poledelce Vatikan, 13. januarja. Sveti oče je včeraj sprejel 20 škofov in 2000 duhovnikov, ki so sodelovali pri narodni »bitki za žito« in katerim 60 pred kratkim razdelili državne nagrade. Kakor je znano, je te škofe in duhovnike prejšnji teden sprejel Mussolini. Papež je imel na škofe in duhovnike nagovor, v katerem je dejal, da je hvalevredno, da se duhovščina s tako vnemo briga za blagor ljudstva tudi na tem svetu; S takim delom, kakor je pospeševanje poljedelstva in drugih panog, ki služijo človeštvu za preživljanje, duhovščina močno vpliva na ljudi in skrbi s tem za mir in bratstvo na svetu, zakaj z njim pomaga odpravljati človeško bedo. Tako delovanje je svetemu očetu zelo všeč in ga priporoča. Sv. oče je na 'koncu vsetn duhovnikom podelil blagoslov. Vremensko poročilo Rateče-Planica: —7, jasno, mirno, pršič, 1 m. Erjavčeva koča na Vršiču: —6, mirno, 10 cm pršiča na 100 cm podlage. Dovjc-Mojstrana: —7, jasno, mirno, 5 cm na 35 cm podlage. Pokljuka: —5, jasno, 15 cm pršiča na 100 cm podlage. Sv. Janez ob Boh. jezeru: —9, jasno, 5 cm pršiča na 50 cm podlage. Vogel: —6, jasno, mirno, 15 cm pršiča na 200 cm podlage. , Ruška koča: —4, jasno, mirno, 20 cm pršiča na 65 cm podlage. Seniorjev dom: —8, jasno, 10 cm pršiča na 50 cm podlage. Rimski vrelec: —10. oblačno, mirno, 28 cm pršiča na 80 cm podlage. Triletnico priključitve Posaarja k Nemčiji 'praznujejo danes z velikimi slovesnostmi po vseh posaarskih krajih. Vse trgovine so zaprte, počiva tudi delo v uradih. Popoldne bo v Saar-bruokenu velika parada vojske in narodnosocia-lističnih bojnih organizacij. Lov na čast državnikom Rimske zveze je priredil včeraj madžarski regent v državnih gozdovih blizu Budimpešte. 20.000 delavskih otrok je obdarovala nacionalistična vlada v Sevilji Egiptovska vojska bo morala na novo priseči kralju Faruku zvestobo. Vzrok za novo prisego so politični pretresi zadnjega časa. Nemški notranji minister je razpustil »Krščansko zvezo nemških železničarjev« z vsemi njenimi podružnicami ter odredil zaplembo njenega imetja. Razmere pri nemški manjšini na Slovaškem so zadovoljive, tako je poročal praski vladi minister Zajiček, ki 6e je dalj časa mudil na Slovaškem. Vesti 13. januarja Angleška čezmorska trgovina je prinesla angleškemu gospodarstvu lani 102,965.000 funtov šter-lingov, to je 25.950 milijonov dinarjev, in je zelo nara6la v primeri z lanskim letom. Italijanski minister za javna dela Coboli-Gigli nadzoruje zdaj gradnjo cest v Abesiniji, ogledal pa si bo javna de>!a tudi v ostali italijanski Afriki. Vse judovske igralke in igralce bodo odpustili iz romunskih gledališč. Judom prijazni listi v Evropi pravijo, da bo 6 tem konec romunske umetnosti. Angleški vojni minister Hore Belisha je včeraj odpotoval na pregled angleških vojaških ojx>rišč na 6evernem Irskem. Francoski notranji minister je izjavil, da je njegova policija prijela v zvezi 6 kapucarako afero tudi neznane morilce, ki so lani junija ubili italijanska bogataša Rosellija, čeprav je takrat ves tisik pisal, da 6o Rosellija ubili agenti komunistov, ker sta odtegnila denarno podporo komunističnim in protifašističnim organizacijam ter se hotela vrniti v Italijo. Zdi se, da bi vlada ljudske fronte rada iz kapucarske zadeve le nekaj naredila in zakrila dejstvo, da se komunistične oborožene organizacije pripravljajo na državni udar. Salomonsko sodbo je izrekel predsednik na. ve romunske vlade Goga glede izhajanja judovskih listov, zaradi česar je pri njem posredovalo odposlanstvo judovske stranke. Goga je dejal, da bodo listi lahko izhajali, toda v judovskem, to se pravi, hebrejskem jeziku, ne v romunščini, in pa pod pogojem, da se ne liodo mešali v romunske notranje zadeve. Francoski zunanji minister Delbos je sprejel našega poslanika v Parizu Puriča Pri volitvah v predsedstvo francoske poslanske zbornice je komunistični kandidat za podpredsednika IJurlos dobil premalo glasov, ker je precej vladnih poslancev, članov ljudske fronte, glasovalo proti komunistični kandidaturi. Zaradi tega je med ljudsko fronto veliko razburjanje. — Ves evropski tisk se bavi z govorom nemške-ga kanclerja Hitlerja ob novoletnem diplomatskem sprejemu, v katerem je dejal, da je cilj nemške politike mir. Ameriški predsednik Roosevelt je sklical sestanek najuglednejših gospodarskih zastopnikov, Sestanek je v zvezi z Rooseveltovo bojno napovedjo velekapitalu. Zahvalno spomenico grškemu narodu je objavil kralj Jurij H., v kateri daje priznanje svojemu ljudstvu za prisrčne manifestacijo tih prestolonaslednikovi poroki. Romunski prestolonaslednik je srečno dopotoval iz Aten v Bukarešto. O svojem svetovnem gospodarskem načrtu in o ozdravitvi svetovnega gospodarstva bo prvič javno predaval bivši belgijski predsednik van /eeland v društvu angleških časnikarjev v Ix»n-donu. — Obisk madžarskega regenta na Poljskem vsi varšavski listi navdušeno pozdravljajo in pravijo, da je ta obisk izraz 100 letnega prijateljstva med poljskim in madžarskim narodom. 250 m pod morje so se spustili potapljači z italijanske potapljaške ladje »Titano« v pristanišču Speziji. Največja globina, ki so jo potapljači dosedaj dosegli, je bila 150 m. Japonski državni dolg je znašal konec lanskega leta skoraj 12 milijard jenov, to je, čez 100 milijard dinarjev. Blagoslov vojne! 240 pozdravnih strelov je določenih za vesel dogodek v holandski prestoČonasledniški hiši, če bi se primerilo, da bi princesa Julijana povila dvojčke Če bo dobila sinčka, bo prebivalstvo holandske prestolnice slišalo 102 strela, če pa hčerko pa le 58 strelov. Z letali dovažajo živež na estonski otok Runo že od božiča, ker je led na Vzhodnem morju onemogočil vse zveze Turški zunanji minister Ruždi Aras bo marca odpotoval v Egipt, da pridobi egiptovsko vlado za morebitni pristop pri zvezi prednjeazij-skih držav. Pomen Zveze narodov je zelo padel zaradi izstopa Italije iz te ustanove. To je dejal norveški kralj Haakon v prestolni besedi ob začetku sej norveški poslanski zbornici. Glavni tajnik Zveze narodov Avenol je imel v Parizu včeraj več sestankov s francoskimi državniki. Sestanki so se nanašali na prihodnjo sejo Zveze narodov. Tovorni avto se je zaletel v brzovlnk blizu Hamburga Trije ljudje so se vozili v avtomobilu in so bili mrtvi, vlak pa ni mogel naprej, ker je avto v silnem zaletu poškodoval lokomotivo. Važni sklepi sestanka Rimske"tveze ¥ Budimpešti: Avstrija in Madžarska priznata generala Franca 1 ■ Madžarska se oboroži in sporazume z Romunijo Budimpešta,, 15. januarja, o. Madžarski ti- r__ larja. _________ skovni urad poroča: Ob zaključku dvojne konference je bilo objavljeno naslednje poročilo: 1.. Zunanji minister Italije grof Ciano, avstrijski zvezni kancler dr. Scliifschnigg, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Schmidt, madžarski ministrski p/edsednik Daranyi in madžarski zunanji mijiister Kanya s ose sestali v Budimpešti 10„ 11. in 12. januarja, da bi se med seboj posvetovali V skladu z rimskim sporazumom. 2. Predstavniki treh vlad so še enkrat z zadovoljstvom ugotovili koristne sadove in ugoden razvoj rimskega sporazuma. Prav tako so ponovno naglasili svojo skupno voljo, da v okviru tega sporazuma okrepijo svojo politiko, gospodarsko delavnost in sodelovanje. V tem duhu so zastopniki Avstrije in Madžarske izrazili svoje zadovoljstvo nad tako tesnim sodelovanjem, ki veže dve veliki prijateljski državi, Italijo in Nemčijo, nn osi Rini-Berlin, ki je novo in pomembno jamstvo za mir in obnovo. Zastopniki Avstrije so razložili svojo politiko, ki sloni na načelu rimskega sporazuma in na sporazumu med Avstrijo in Nemčijo z dne 11. julija 1956. Zastopniki Italije in Madžarske so izjavili, da so popolnoma zadovoljni s takšno politiko. \ Zastopniki Avstrije in Madžarske so potrdili svoje odločno nasprotovanje komunizmu in s simpatijami pozdravili italijansko-neraško-japonsko pogodbo proti Kominterni, ki sloni na istih načelih. Naglasili sd tudi svoje sklepe, da se liodo z vsemi silami boril proti komunistični propagandi v svojih državah. 4 Zastopniki Avstrije in Madžarske so sporočili zastopniku Italije svoj sklep, da tudi formalno priznajo vlado generala Franca kot zakonito vlado v Španiji in v vseh španskih kolonijah. 5. Zastopniki Madžarske in Avstrije s o tudi vzeli na znanje dejanje pravičnosti, ki je na pod- Zveza narodov ne more in ne sme imeli značaja ideološke skupine. Če bi se to zgodilo, tedaj si Madžarska in Avstrija pridržujeta pravico, da nanovo proučita svoje odnoiaje do Zveze narodov. 6. Zastopniki Avstrije in Italije ponavljajo, da njihovi vladi priznavata Madžarski popolno enakopravnost glede oboroževanja. Zastopniki treh vlad menijo, da je uresničenje teh načel zelo nujno. Zastopniki Italije in Avstrije prav tako tudi izjavljajo, da njihovi vladi z velikim zanimanjem sprejmeta razvoj odnoiajev med Madžarsko in Romunijo. Prepričani so, da bo ugoden izid teh pogajanj med Madžarsko in Romunijo precej utrdil mir v podonavski Evropi. 7. Zastopniki treh vlad so proučili gospodarski položaj ter se sporazumeli, da je treba z vse- - - . . mi sredstvi ukrepiti trgovino v teh treh državah lagi resnih razlogov italijansko vlado prisilil, da i in na temelju določb, ki so bile sklenjene pred zapusti Zvezo narodov. Obenem s tem so ugoto- I nedavnim. Zastopniki naglašajo skupno voljo do vili knko resne posledice bi imel sklep za cilje I sodelovanja z vsemi državami, katerih politika lezi in možnosti Zveze narodov in salo. ieiavlfaib da J za mv.otp in boljšim rasumevanjan med narodi. Pomen trga za prehrano mesta Ogromne številke v statistiki mariborskega tržnega nadzorstva Maribor, 12. januarja. Mariborsko tržno nadzorstvo je izdalo za zaključek lota atatistlko prometa na mariborskem trgu. Iz nje je razviden ogromen oromet In pomen trga za prehrano mesta, ki »e ga meščani niti ne zavedajo, dasi jih skoraj dnevno zanese pot čez trg in mimo njegovega pisanega in živahnega vrvenja. V statistiki manjkajo številke o prometu mesarskih stojnic. Tudi ni mogoča ugotoviti, kolikine količina raznih živil so bile prineSona v prodajo in prodane ter se omejuje le na nekatere vrste živil, pri katerih je kontrola lažje izvedljiva. Je pa kljub tem pomanjkljivostim, ki so neizbežne, ta statistika izredno zanimiva. Slaninarji in okoli1 ki mesarji so pripeljali na Vojašniški trg skupno 8072 zaklanih svinj, 48 telet in 22 goved. Od teh številk odpado na Špeharje iz Zlatoličja 107 doma vzrejenih svinj, na Špeharje iz Prepolj pa 93 doma vzrejenih in 3321 kupljenih svinj. Od kupljenih svinj Jih odpade 15% na Slovenijo, 85% pa so jih kupili na Hrvaškem. Kakor je iz tega razvidno, se špeharatvo na Dravskem polju vedno bolj razvija v neke vrste posredovalno trgovino ter izgublja svoj prvotni namen, da bi kmetje na mestnih trgih spravljali v denar svinje domače reje. Zaradi tega je borba mariborskih mesarjev proti Špeharjem razumljiva. Kmetje eo spravili lani na trg 75.077 komadov perutnine in sicer 14.427 kokoši, 57.479 piščancev, 488 gosi, 1275 puranov, 1408 rac; drobnice je bilo: 1749 domačih zajcev, 825 kozličev in 17 jagnjet. Veliko je porabilo mesto tudi divjačine. V pretekli jeseni so Mariborčani pospravili 440 srn, 4618 divjih zajcev, 3280 fazanov, 1731 jerebic in 29 kljunačev. Tudi potrošnja rib raste od leta do leta. Lani jih je bilo na trgu 13.093 kilogramov, od tega 10.980 morskih in 2718 sladkovodnih, Na trg je bilo dalje pripeljanih 2220 voz krompirja, 629 voz čebule in 281 voz zelja. S slednjim je bil jeseni trg zelo slabo založen, ker so večino pridelka uničile gosenice. Mnogo pripeljejo kmetje na trg tudi raznega žita, katerega kupujejo meščanf za prehrano perutnine. Tako je bilo pripeljanih 772 vreč ajde, 433 vreč ječmena, 609 vreč koruze, 870 vreč ovea, 771 vreč prosa, 490 vreč pšenice, 456 vreč rži ter 600 vreč fižola. Maribor kon-zumira ogromne količine sadja. Lansko jesen so spravili kmetje na trg 3306 vozov raznovrstnega sadja, največ jabolk. Ni pa glavna naloga tržnega nadzorstva v zbiranju statistike. Glavno delo urada se zrcali v kontroli živil, ki prihfUajo v mestu na trgu in v trgovinah v prodajo. Tržno nadzorstvo je lani odvzelo in preiskalo 327 vzorcev sumljivih živil, od tega 295 vzorcev mleka. Pri 148 vzorcih mleka je bil ugotovljen dodatek vode. Dalje je bilo odvzetih 24 vzorcev sumljivega masla. 21 vzorcev od tega je bilo umetno barvanih ter je imelo preveč vode. Vrh tega je tržno nadzorstvo zaplenilo 180 kosov barvanega surovega masla, okrog 500 pokvarjenih jajo in 180 kosov peciva in kruha. Pregledalo je tudi vse mariborske- gostinske in kavarniške obrate ter je v primeru nedostatkov ukrenilo primerne korake. Na trgu je zaplenilo raznim mesarjem 635 kg raznovrstnega svežega mesa, ki ni bilo pred-pisno pregledano. Od tega je bilo oddano 10 kg ko-njaču, ker jo izviralo od svinj, obolelih m svinjski kugi. IT I lin Danes premiera velenapetega kriminalnega « 111 w Cherlock-Holmes filuia V glavnih vlogah: Herman Speel-manns in Trude Marlen. SLOGA »DAMA V SIVEM f( Senzacija! — Napetost! — Borba! Ljnblfantld Dvor po TEL. 3750 (D i e g r a u e Dame) znanem gledališkem komadu Mliller-Puzike: »Delo neznanca« Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15. — Rezervirajte si vstopnice v predprodaji! Žtvlreire v luči eudaimonizma Predavanje dr, Albino Zalaznika v okviru Ljudske univerze v Ljubljani Ljubljana, 13. januarja, Sinoči je v filharmonični dvorani predaval v okviru Ljudske univerze prof. Albin Zalaznik o »Življenje v luči evdaimonizma«. Predavatelj je na svojevrsten nekoliko humorističen način orisal današnje pojmovanje življenja, kakor ga srečamo na uliej.. v bolnišnici, gledališču alina irgu Vse to pa predstavlja samo košček življenja, izsek tistega življenja, ki je našlo v delih slavnih filozofov svojo razlago. Na koncu vsega se vendarle človeku odpira vprašanje, čemu, odkod, kam in zakaj? Predavatelj je svoje neko* Jiko literarno zasnovano predavanje aolil z raznimi citati slavnih zgodovinskih mož in mislecev, na kraju pa je prišel do dognanja, da bi bilo mogoče vso vsebino ogromnih knjižnic sveta in vse, kar se je na svetu godilo, dalo povedati in strnitev v kratkem stavku, kajti vse to je bilo zaradi človeka, ki gleda vse dogajanje sveta v luči svoje osebnosti, svojega jaza ali subjekta, Ta stavek se glasi: Človek se je rodil, trpel in umrl. Mislec, kakor je bil Kant, je videl dve stvari, ki dajeta človeku misliti: zvezde na nebu In notranji moralni imperativ. Vse na svetu služi človeku. Vendar pa človek od vsega, kar doživlja v velikem oceanu, ki ga predstavlja njegova osebnost, teži samo za kapljico tega oceana, ki se imenuje sreča JSreča, pa naj se ta imenuje že kakorkoli, (z težnje po sreči se. je rodila romantika življenja, In sreča je tisti cilj, ki daje človeškemu življenju smisel in pomen. Poldrugo uro je predavatelj govoril in na kraju naglasil, da bi iz tega poglavja lahko govoril do brezkončnosti, Predavanje, ki je bilo v marsičem po svojih izvirnih mislih in domislicah prav zabavno, je občinstvo sprejelo Z odobravanjem, zlasti, ko je prodavtelj naglasil, da more dati pravo zaslugo življenja in povedati njegov smisel samo! Bog. Za smučare so letos vpeljani smučarski vlaki Ljubljana, 12, januarja. Kljub teinu, da so bile prejšnje zime za somi-čanie deed neugodne, eo 6e vendar čule ponovne zahteve, naj se na gorenjski progi vpeljejo vlaki, ki bi bili smučarjem bolj ugodni, kakor vlaki, katerih voani red je sestavljen po potrebah drugega potujočega občinstva. • Leto* ee je Zvezi zn tujski promet v Ljubljani posrečilo preaočiti Direkciji državnih železnic na več anketah potrebe smučarskih krofov in je Direkcija državnih železnic e hvalevrednim razumevanjem osvojila nekatere od stavljenih predlogov. Tako je vpeljala ob sobotah zvečer priključek na gorenjski brzi vlak, kat omogoča smučarjem, da še Istega večera pol ure pred polnočjo dospejo na postajo RateČe-Planica, tudi če jim dnevno delo ne dovoljuje, da bi se poslužili večernega osebnega vlaka, lzmino ugodnost za smučarske kroge pa tvori nedeljski smučarski vlak, ki odhaja v nedeljo zjutraj ob 6 iz Ljubljane, vrača se pa iz Bohinjskega kota in iz Qotenje6av^ke doline ob 7 zvečer. Dolžnost naših smučarskih krogov j«, da se novo vpeljanih vlakov, ki so uvedeni na tsplošmo željo smučarjev 6amih, v čim večjem številu po. služijo. Imenovane pridobitve so za smučarje res dragocene, čeprav marsikdo njihove vrednosti zdaj še niti ni znal presoditi. Tako se n. pr. oglašajo, posamezni glasovi, katerim je večerni turletičmi vlak prepozen. Pomisliti pa je treba, da bodo kmalu postali dnevi daljši in d« je vozni red tega zadnjega vlaka namenjen vsem onim, ki leta in leta niso mogli uživati spomladanske smuke v polni meri, saj »o morali zapuščati snežne poljane že ob času, ko je bila smuka uajlepša In ko je sonce najlepše sijalo. / Filmi avtmmSm gfjffaa«gr- • mm*. # *^SSs! •? M i »eiSat £> *p*s5S*# er&afc. Ml M “ m m M . _ a» . 9 38&S 4& JCrtfcl :-"«jmA * ■1»52 -V. feaat ta Mmu ra**#* sftcaae .Meto-««* »Kraljev tenor« (Kino Union). Film je doma iz dunajskih ateljejev. To je po eni strani (na-pram ateljejem v Neubabelsbergu) že odlika, ki za nas že nekaj pomeni. Nekaj prizorčkov iz lran-coskega dvora v osemnajstem stoletju je povezanih v idilično humoresko, ki prihaja v njej do izraza pristni dunajski humor in prav dobra igra Lea Siezaka in drugi. Film je za kratek smeh in za spremembo v programu. Drugega namena menda tudi nima. Nekaj pa ima, kar ga loči od nemškega šunda: namreč kolikor toliko velik kos naturnosti in nenarejenosti, Film ne koristi niti ne škodi. Gasilci v Dobrniču in na Občinah Dobrniče, 12. januarja. Pred enaistim! leti v naSi občini še ni bilo gasilcev in le komaj je prodrla misel, da je to potrebno. Pogosti požari so prisilili naše gospodarje k temu, da se organizira požarna obramba s sedežem v Dobrniču. Leta 1027. je res zrastel gasilski dom in kmalu nato smo kupili novo motorno brizgalno. Gasilsko društvo je zaradi dobrega vodstva in drugih uvidevnih ljudi zelo hitro napredovalo. Tako je ob svoji 10 letnici (1937) kupilo nov prapor, nove cevi itd., ter razpolaga še z gotovim rezervnim kapitalom. Ceta je dokaj disciplinirana in zato tudi spretna in izurjena. Svojo spretnost so gasilci imeli dostikrat priliko pokazati ob številnih požarih v Dobrniču leta 1936. Odlikovali so se pa tudi v raznih svojih tekmah in vajah. Ko je bilo gasilsko društvo v Dobrniču urejeno, so se prebivalci gornjega dela občine odločili za novo gasilsko društvo in novi dom na Občinah Tako je gasilski dom tudi zrastel. Gasilsko društvo ni bilo samostojno, temveč je bilo združeno t gasilskim društvom v Veliki Loki, odkoder so si tudi izposodili ročno brizgalno. Pozneje ee je društvo osamosvojilo in lani (1937) kupilo novo močno motorno brizgalno. Z Okrožnega urada Ljubljaua, 13. januarja. Iz podatkov, ki jih je izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev, je razvidno, da je od lanskega do letošnjega decembra število zavarovanih delavcev naraslo za 6509, in tako letos doseglo razmeroma zelo visoko število 93,590 članov, Vendar pa so novembrske Številke še dosti večje od decembrskih in je zato treba poudariti, da je število zavarovanih delavcev v zadnjem mesecu prav za prav precej padlo, iu sicer za ni? manj kot 5288 članov. Bolnikov je imel Okrožni urad v decembru leta 1037. 2763, kar pomeni 68 več kot jih jo bilo lansko leto v istem mesecu, njihov odstotek pa je manjši, kar bi se reklo, da so se zdravstvene razmere zboljšale. Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila v decembru mesecu 28.84 din, t. j, za 1.28 din večja kot prejšnje leto. Celotna zavarovana mezda pa je ta mesec znašala 2,231.290 din, kar je 266,620 ve8 kot predlanski december. Samo še danes in jutri ob 16., 1915 in 2115 SmeH iu zopet smeh! „ . KINO Kraljev tenor union Prava dunajska opereta „HoCi|dZ Iz Lonjumeau-a" W. Elchberger, L. Slezak, L Engllsch Telefon 22-21 Petje, komlOnl sapletliaji, ti um or, tako da se ljudje oullJno zabavalo V Cesta Lfutomer-Strigova bo še letos dokončana Proračun ljutomerskega cestnega odbora Gornja Radgona, 12. januarja. V torek, 11. januarja t. 1., se je vršila v Ljutomeru seja okrajnega cestnega odbora. Sejo je vodil načelnik odbora banovinski svetnik Alojz Štuhec. V proračunu za 1. 1938-39 znašajo izdatki 1,350.296 din, primanjkljaj se krije z 15% cestno doklado na neposredne davke. Dohodki znašajo s temi dokladami vred 1,350.296 din. Za prihodnje proračunsko leto so predvidena naslednja važna dela: Poleg manjših preložitev raznih ovinkov se bo v tem letu dokončala cesta Ljutomer—štrigova. Ta cesta je zelo potrebna, ker veže veliko štrigovsko občino z ostalim okrajem. Nadalje so še v načrtu sledeča važnejša dela: Preložitev Grabšinskega klanca, graditev banovinske ceste II. razreda Sv. Jurij—Kraljevci, podvozna cesta Radenci in preložitev dovozne ceste k železniški postaji Gornja Radgona. Stroški za vsa ta važna dela v prihodnjem proračunskem letu so predvideni na 286.000 din. Proračunska debata je bila zelo živahna. Na naših tleh gospodufe tujec Poglavje o izkoriščan u viničarjev od strani Nemcev-inoiemcev prepovedi, da se ne smejo organizirati v svoji stanovski organizaciji v Viničarski strokovni zvezi, katere sedež je v Ljutomeru. Viničarska mladina ne sine sodelovati pri katoliških mladinskih organizacijah. Njih »kulturno« delo celo sega tako daleč, da prepovedujejo viničarskim sinovom poseča. nje strokovnih viničarskih tečajev. Tako imamo primere, da obiskujejo viničarskim sinovom namenjene šole sinovi kmečkih posestnikov. Nemci dvolastniki nastopajo dandanes še bolj nasilno in brezobzirno kot pod bivšo Avstrijo. Nemci so pač prepričani, da z zatiranjem viničarske stanovske organizacija in strokovne izobrazbe, svobodneje udrihajo po hrbtih ubogih viničarjev, ki ne najdejo izhoda iz tega pekla. Potrebno je, da se za viničarje zavzame oblast, da prepreči tako postopanje tujcev Nemcev, ki ne poznajo nobenih meja. Treba je pomisliti, da viničarji uživajo enake državljanske pravice kot drugi stanovi ter bi bilo žalostno, če Jih tujec izkorišča in izigrava kot sužnje. Tu naj se jsokažejo tudi naša narodnoobrambna društva. Gornja Radgona, 12. januarja. Tu in tam se slišijo govorice od strani razne napredne gospode, da je odveč sedanja borba proti Nemcem pri nas. Ti ljudje hočejo 6 temi zagovori pokazati širokoljubno nacionalno delo teh Nemcev za našo slovensko in jugoslovansko skupnost. Da bo vsakomur, ki presoja drugače, vse jasno, navajamo nekaj primerov iz naše severne meje. Že meseca maja lani smo razpravljali v »Slovenskem domu« o ugotovitvah glede gospodarskega položaja inozemcev Nemcev, ki imajo pri nas ob meji svoje vinograde. V istem članku smo navajali, kakšen dobiček prinaša Nemcem trgovina z vinom, ki je pridelano pri nas. Danes pa dodajamo še nekaj obsojanja vrednih ugotovitev. Po zanesljivih informacijah smo ugotovili, da plačajo nemški dvolastniki našim viničarjem v sedanjem času pri najnapornejšem delu za nošenje prsti dnevno po 5 dinarjev, Ob regulanju spomladi, za delo od 7 zjutraj do 6 zvečer pa mislijo plačevati delavce po 7.50 dinarjev. V zadnjem času, kakor tudi prejšnja leta so dobili od nemških gospodarjev naši viničarji $tevi!o brezposelnih vsak dan več|e Celje, 12. januarja. Število brezposelnih v Celju stalno narašča. Od 1. do 10. januarja je število naraslo od 790 kar na 971 oseb. Nanovo se je priglasilo 209 brezposelnih. To je Število, ki nas resno opominja, da je veliko število naših ljudi hrez kruha, ki ga lahko zahtevajo ravno tako kot ga potrebuje vsak človek. Res je, da se celjska mestna občina na vse na-čine trudi, da zaj>osli delavce, ne more pa zaposliti tako velikega števila brezposelnih, saj prihaja v Celje vsak dan več teh ljudi, ki iščejo kruha, največ iz sosednjih občin. V Celju so namreč razne karitativne organizacije, ki dajejo majhne podpore. Borza dela in meetna občina dajeta tudi majhne podpore, vse to pa vabi lačne kruha v Celje, da si vsaj malo odpomorejo. Merodajne oblasti bi morale vsekakor drugače urediti socialni položaj. Majhne podpore niso zadostne za številne reveže, ki si © temi ničesar ne morejo odpomoči, pač pa 6e le marsikdo navadi, da raje hodi prosjačit v mesto in prc6it podpore, kot da bi delal za male krajcarje. Vsaka občina, tudi najmanjša vaštka, bi naj skrbela za svoje brezposelne, država pa naj bi prispevala nekaj več za mnoge brezposelnemu bi tudi n. pr. za naše ceste, ki, naravnost kričijo po popravilih, žrtvovala do&tojne vsote, in vsi brezposelni bi imeli dovolj dela. Celinke novice Prva francoska prireditev v mestnem gledališču. Drevi ob 8 bodo uprizorili osmošolci in csmošofke državne realne gimnazije prvo francosko prireditev v celjskem mesenem gledališču, in sicer veseloigro >Ces dames aux ehap_eaux verts«. Za igro vlaaa med Celjani veliko zanimanje In je gledališče skoraj že razprodano. Predstavo obiske francoski konzul iz Ljubljane. Ljubitelji francoskega jezika vljudno vabljeni! . „„ Vse pride na dan. Po 8 mesecih ee je posrečilo celjski policiji, da je aretirala postrežnico Manjo 'K. iz Gaberja pri Celju, ki je sredi meseca maja lanskega l<>ta ukradla na stanovanju Marije K„ blagajničarke na Trgu kralia Aleksandra iz zaprte omare in miznice 2500 din gotovine, zlato žensko uro, zlato zapestnico, 5 prstanov, nekaj zlatnine in več zlatega in srebrnega starega avstrijskega denarja v skupni vrednosti nad 6000 din. Ukradeno zlatnino je dala v neko zagrebško zastavljalnico Po raznih okolnostih pa se je posrečilo nadzorniku policijskih agentov g. Savcu, da je prišel do neke listine, na podlagi katere je uvedel strogo preiskavo in aretiral Marijo K. Pri zasliševanju je priznala svoje dejanje, prav gotovo pa je imela pomočnika, katerega pa zaradi raznih okolnosti, ker je že v zaporih, ne mara izdaiti. Oddali so jo okrajnemu sodišču. 300 letnico smrti velikega dubrovniškega pesnika Ivana Gunduliča bodo slovesno praznovali v Dubrovniku 12. decembra. Proslavo bodo organizirali v velikem stilu ter bodo na prostem priredili predstavo znane GunduUčevo drame »Dubravka«. Obenem bodo skušali doseči, da bo poštna uprava za to sjKHuineko priliko izdala znamke z likom Gunduliča. Odhod nailh časnikarjev v Berlin Pred obiskom dr. Stoiadinoviča v Nemčiji Belgrad, 13. januarja, a Sinoči je odpotovala v Berlin pod vodstvom sefa Osrednjega tiskovnega urada. ur. Koate Lukoviča skupina jugoslovanskih časnikarjev, ki bo spremljala predsednika vlade dr- Milana Stojadinoviča na njegovem uradnem obisku pri nemški vladi, Od ljubljanskih časnikarjev potuje v Berlin urednik Slovenca g, Drago Potočnik in glavni urednik »Jutra« g. Virant. Berlin, Ui januarja, AA, Snoei sta prispela v Berlin gospa iu g. v. IJeeren, nemški poslanik v Belgradu, ki ostgno v nemški prestolnici ves čas obiska, ki ga bo naredil predsednik jugoslovansko vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadi-novift v Nemčiji. Z njim sla prispela tudi nemški vojaški ataše v Belgradu general Faber in dr. Hri-bovSek, uemSki tiskovni ataše v Belgradu. Obenem z njim sta prispela v Berlin tudi ravnatelj agenoije Avale Milan Stojmirovič-Jovanovič s političnim urednikom agencije dr, Verničem, Na postaji so, ju pozdravili zastopniki nemškega propagandnega ministrstva in nemške brzojavne agencije DNR. Nastanila sta se v hotelu Kaiserhofu in ker je njun obisk uraden, veje nad poslopjem jugoslovanska zastava. Danes_ dopoldne je g. Stojmirovič-Jovanovič obiskal našega poslanika v Berlinu Cincar-Marko-viča ter napravil več obiskov v nemškem zuna- Avale povabil na intimno kosilo. Kosila so se udeležili tiskovni ataše jugoslovanskega poslaništva Crnjanaki, dr. Hribovšek, referent za jugoslovansko časopisje v nemškem presbtroju Beader, Rau, ravnatelj DKB-ja in dr. Vernič. Danes popoldne obišče ravnatelj agencije Avale prostore Nemškega uradnega poročevalskega urada DNB, Kandidati za senatorske volitve določeni Belgrad. 13. januarja, m. Sinoči ob 9 je ožji glavni odbor JRZ dokončal svoje delo in določil kandidate za nove senatorje v vseh banovinah. Na isti geji so sprejeli tudi potrebne sklepe, ki so v zvezi s strankinim življenjem v posameznih banovinah. Po konferenci bo strankino tajništvo danes dopoldne izdalo posebno poročilo. Belgrad, 13. jan. m. Sinoči se je vračal skozi BeJgrad v Romunijo romunski prestolonaslednik Mihael. Na Topčiderski postaji je izstopil in napravil kratek obisk pri kraljici Marijii na dvoru na Dedinju. Dvorni valk, s katerim se je vozilo tudi precej nemških in romunskih princev ter pri«ce-zinj, so nato zategnili na belgrajsko postajo, kjer je počakal, da se je princ Mihael vrnil z obiska pri kraljici Mariji. Preden je vlak odpeljal, se je prestolonaslednik Mihael nekaj časa razgovarjal z nemškimi in romunskimi princi v dvorski čakalnici. Okoli polnoči eo ti visoki goste zapustili Belgrad ter se odpeljali deloma v Nemčijo, deloma pa v Romunijo, kamor se je odpeljal domov tudi prestolonaslednik Mihael. Vesti iz Kranja Kranj. 12. januarja. Najlepši uspeh v letošnji živahni dramatiki sezoni je imelo Prosvetno društvo v Kranju z vpr[zoritvijo tragedije ..Hasanaginiee«, ki jo je uprizorilo v Ljudskem domu že trikrat in jo ponovi nepreklicno v nedeljo 16. januarja popoldne ob 4 predvsem za one, ki zaradi velikega navala niso mogli ob zadnji vprizoritvi v dvorano. Vstopnice 6» dobe med tednom v trgovini g, Hinkota, v nedeljo dopoldne pa v knjižnici, Krliev pot na GaStojskem in Jelenovem klancu. Že v poletnih mesecih, ko *®J? , .e Sl|be> živina težko vozi tovore po strmem Gastejskeni in Jelenovem klancu, silno težavno Pavie Posebno sedaj, ko je cesta lodena. Kljub tenu1 ^ mnogi ljudje težko nakladajo živini, tako da moramo vsak čas poslušali vpitje voznikov nad živ ’ kljnb dobri volji ne more zvoziti na vrh klanca. Pogosto se zgodi, da obstane voz sredi ceste in se ne premakne ni« kamor,'zadaj pa čakajo avtomobili in drugi vozniki, kdaj ei bodo opomogli konji in speljali voz vrh klanca. Graditelj ,ce6. 6.9 dobro zaveda, da je stara cesta na Ga»teju ze skoraj nemogoča, zato morajo delavci kljub zimi m mra?.u vztrajati pri trdem delu nove ceste, ki bo prinesla odrese-nje pešcem in voznikom. Na moderniziranje pa še vedno čaka Jelenov klanec. Izpred obrtnega sodišča Bolniški teden France je bil delavec pri zidarskem mojstru. Imel ja po 3-7^ 'lin na uro, delal je po 10 «r na dan. Od 6. do 13. avgusta je bil bolan; dne 14. avgusta mu je mojster za 14 dni pravilno odpovedal, vendar ga ie Pa že 20. avgusta, torej J dni pred potokom odpovedne dobe odpustil. Ta dan je mojster izplačal Francetu do tedaj zapahu zaslužek 208.88 din ter dal podpisati tipkano »Potrdilo«; »Potrjujem, da sem prejel 208.88 d*n 111 izjavljam, da 'sem popolnoma izplačan in ninmm ničesar več zahtevati iz kakršnegakoli naslova.« Takoj po podpisu tega lista je pa France zahteval odškodnino za bolniški teden 235 din in za predčasni odpust 250 din. Ker mojster ni hotel plačati, ga je l-ranoe tožil. Pri razpravi se je izkazalo, da je bil predčasen odpust upravičen, ker Je France v prepiru rekel, da je mojster v njegevih očeh a m e t. Ker je to znatna žalitev, mu sodišču za odpust ni ničesar priznalo; pač pa mu jo prisodilo boleznino za 6 delovnih dni, čeprav je podpisal izjavo, da nima ničesar več terjati. Ta izjava pa ni dovolj jasna; mojster je priznal, da podpisu o bolniškem tednu sploh ni bilo govora! če bi bi Francetu rekel, da ee odpove tudi boleznini, bi gotovo ne bil podpisa! take izjave, saj #e ni imel ničesar bati, bil je vendar že odpuščen- ^ aka odpoved je tudi nična in meče slabo luč na mojstra, ki zahteva od socialno šibkejšega človeka, da naj kaj takega podpiže, kar ni res. Neverjetno je, da hi «e delavec brez vsakega razloga, no da bi pričakoval kako korist, kar na lepem odpovodal znesku 225 din v pi'id socialno močnejšemu človeku. Prijjivno sodišče je potrdilo ‘o sodbo Od tu in tam Prvi sestanek jugoslovansko italijanske trgovinske komisije je bil včeraj v dvorani ministrstva za zunanje zadeve. V italijanski delegaciji je bilo 15 članov, v naši pa 14. Komisija bo sejaJa več dni, ker ima nalogo razpravljati o k lir ing« tned našo državo in Italijo, odnosno o ureditvi dolgov, ki nam jih dolguje Italija še po starem kliringu. Vse- fa sikupaj dolguje Italija naši državi 51,540.000 lir. faradi povečanja tega 6alda 6e je mudil nedavno v Rimu prvi podguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, ki se je tamkaj razgovarjal o tehnični strani plačevanja Italije našim izvoznikom. Droga naloga komisije je, da uredi konenovel javno vprašanje jugcelovansike zone na Reki v Thaon de Revelu. Ta predlog je postavila italijanska delegacija, s čemer bi hotela Italija pritegniti nekaj prometa iz preobremenjenega pristanišča na Sušalcu.v prazno pristanišče Reke. Če bo naša država italijansko ponudbo sprejela, bo 6topila v dejstvo spodnja železniška proga, ki veže Sušak preko Brajdiice z Reko. Belgrajski del združene opozicije zadnjo ča,?e apet nekam giblje. Po povratku Božidarja Vlajiča iz Zagreba, kjer je imel priliko porazgovoriti se o 6tališžu dr. Mačka do senatskih volitev, so se začeli vrstili sestanki med Ljubo Davidovičem, .loco Jovanovičem in Mišo Trifunovičem. Včeraj se je mudil v Belgradu pri Ljubi Davidoviču tudi dr, Križman, prvak bivše SDS iz Zagreba. Tudi njegov obisk spravljajo v zvezo z volitvami v senat, kajbrž bo kar ostalo tako, da bo dr. Maček postavil svoje kandidate, belgrajska opozicija pa jih ne bo (majhna peščica županov, kolikor jih pripada belgrajskemu delu združene opozicije, ne more izvoliti nikogar v senat). Živega piščančka je pod svojo pazduho izvalil neki praznoverni kmetič iz okolice vrnjačke banje. Kmetje, od site praznoveren, je čul za pripovedke, da se nekje v bližini vasi nahaja zakopan bajtio velik zaklad. Stopil je k neki vražarki, ki mu je sledeče naročila: vzeti mora 6veže kokošje jajce, ga dati pod levo pazduho in ga štirideset dni greh, dokler se ne izleže piščanček, Tega piščančka je treba potem spet štirideset dni hraniti ločeno od vse druge perutnine, a v noči nato, ko je polna luna, ga je treba spmstiti; piščanček bo sam stekel na kraj, Kjer je zatkopan zaklad. Kmetic' je storil tako, kakor mu je bilo naročeno. Da bi se mu pa dorriači ne smejali, je levo roko fvovezal tako, kakor bi si jo bil težko ranil. Tako se je piščanec izvalil prav na dan pravoslavnega božiča. Toda smola — piščanec je že naslednjega dne poginil. Kmetič pa je v vražo prepričan ter bo ponovno poskusil va liti piščančka, čim nastopijo bolj topi 1 dnevi. Dolg položen nižinski breg se je začel pomikati proti reki Donavi na odseku med železniškima postajama Sremski Karlovci—Cortanovd Pomikanje debele plaeti zemlje so opazovali že dalje časa, zanimati so se pa za to zaceli šele prod kratkim, ko je prišla v nevarnost tudi železniška proga in nova mednarodna cesta Belgrad—Novi Sad. žeW-niško progo so skušali zavarovati na ta način, d« so jo podprlj s kamenitimi ograjami, vendar to ni pomagalo, Sedaj je na delu več komisij, ki si 6 tem pojavom belijo glave. Kovčeg, napolnjen z zdravili in strupi, je nekdo ukradel nameščencu zagrebške tvrdke za izdelovanje in prodajo medicinskih predmetov »Iste«, Francu Setini, med vožnjo od Zagreba do Maribora. Setina je imel v kovčegu tudi večjo količino narkotičnih sredstev, ki so deloma tudi zelo strupena. Tat si z njimi najbrže ne bo veliko opomogel, č« si ne bo nakopal celo zla, ker gotovo ni pesehno vešč v ravnanj« a takimi stvarmi. Tri kmete je zasul snežni vihar v bosanski pUmni Bjelainici. Kmet Ante Merdjan je šel v orutbt svojega brata in dveh drugih kmetov preko planine v sosednjo vas. Ko so bili na vrhu gore, jih te zagrabil siloviit snežni vihar, da so zgubili orijenrocijo. Merdjanu se ie sicer posrečilo skočiti v bližnjo votlino, ostali pa so se zgubili v globokem snegu. Ko je kmet prišel domov, na bilo nikogar od pogrešane trojice doma. Tudi po nekaj dneh se ni nihče javil. Zaradi tega mislijo, da so vsi trije našli smrt v snegu. Že dva dni ,n dve n.°** *?,vge mestne ulice v Bitolju brez luči. Podjetje »Elektroindustrija*, ki je dobavljalo mestu elektriko ni prejelo iz mestne blagajne 300 jurjev, ki ih je mesto dolžno družbi za tok v lanskem letu. Pogajanja niso uspela, nakar je podjetje ustavilo dobavo toka. Mestna občina ie sicer voljna plačati svoj dolg, vendar le v nekoliko zmajšanein obsegu. Na pomoč mora priti banska uprava, da bo določila zmerno ceno za tok Dokler sporazuma ne bo, bodo ulice ow svetljene. S premogovnim plinom se je na nekem re^l,e'" šlepu na Savi pri Sisku zastrupila vsa dni^ina. -'avec Jovan Savič, njegova žena Draginja t«-niesščua hčerka. Delavec je imel na slepu dezi flužbo. Ker je bil mraz, je šel v svojo kabino, za- J>e^ >n se vlegel k počitku. Pri sebi j* in tudi ženo in hčerko. Iz peči pa je ponoči zacei uhajati premogov plin, ki je vse tri tako lastrup1*' so jih zjutraj našli v težki nezavesti. Najbrž jih v®« pobrala smrt. Stavi« Zakladno bolnišnico povečujejo r.»ii y 5e,€radi iz lastnih sredstev, vendar so mo; ministra prenehati, ker država kliub obljub' ____________________________________________________________ uionu Dratr.i^e r* o ustanovitvi mlekamke zadruge je sfedno večja. Za božične praznike sn>o iz .naše doline vsako leto izvažali po 300 kg čajnega masla in je bila cena za 1 kg 25 din Po praznikih pa je cena padla že na 20 din in pravijo, da bo padla še na 16 din. Kako potrebrni bi bila pri nas mlekarna, je iz gornjega zadosti razvidno. Poleg lesa ie še mleko, ki nam prinaša denar. Za vzrejo |>i-tane živine naš kmet nima potrebnih sredstev, uiti je lep primer gotske^: je blin^I-nienn‘pred 1 KlKflTt ^sf'“ITt " Ž,ir°V‘ ;7 leh in od takrat ni bila več popravijem!.' Po- i 6 d« ‘ “ .-T W-‘ debei> .v°l' P<> ii. n« činlnl' ‘ ^ I f kUr 2UaČi' ^ 1,1 P*^«11« VOlOV t..‘Hi m pa stolpi. H izplačalo. Prosveta na Kodeljevem priredi v nedeljo, opoklne dve šaloigri: enodejanko »Tri nečakinje« in trodejanko »Visoki obisk«. Prireditev se bo vršila v gledališki dvorani Banovinskega vzgoje val ižča na Selu. Vabljeni! Prifava motornih vozil in overovltenie vozniških izkaznic za tekoče leto Ljubljana, 12. januarja. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike avioitjobilov, avtobusov in •motociklov, da takoi prijavijo svoja vozila za leto 1938 in plačajo bano-vinsko trošarino na pnevmatiko. Rok za plačilo banovinske trošarine na pnevmatiko je do 15. t. m. Položnice in event. potrebna navodila se dobe v sohi št. 2 v Selenbu-rgovi ulici st. i. nadstr. Za prijavo motornih vozil predpisane ti6ko- in'’s»™e1o 5 din°dih ^ dob!i v gori nav«oložnice. Naročniku, ki zamudi rok vplačila, se telefon začasno izključi iz prometa dne 16. jan.! za zopetno vključitev pa mora plačati takso 100 din V primeru, da kak naročnik omenjene položnice ni prejel, jo reklamira lahko pri pošti Ljubljana 1. Pripominjamo, da morajo naročnino poravnati brez izjeme vsi naročniki, tudi tisti, ki so zaradi kakih tehničnih motenj ali prekinitev vložili prošnje za odpis naročnine. Pošta Ljubljana 1. Naročajte in širite Slovenski dom! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanjo dane« ob 7 tjotra) Krai Barometer jj sko stanjel Tempe- ratura v C i > .i = — tr s c l a o c C3 r~ cr Veter (smer, iakost) Pada- vine a 1 H s ■ £ sf B g vrsta Ljubljana 768 7 -2 0 8-2 88 8 E, i Maribor 770-8 -1-0 5-0 70 0 0 Zagreb 7(55 4 -4-0 4-( 90 5 0 — | Belgra* 766-H -1-0 9-0 95 0 wsw. — [ Sarajevo 767-5 -1-0 12-0 95 6 0 — — j Skoplje — — — — — — Split 764 5 4-0 u-o 70 0 N, Kumbor 768-7 6-0 13«. 60 0 wsw, — __ Hab 766-3 30 7-0 90 4 E, — Vremenska napoved: Pretežno vedro in zmerno hladno. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj: Megla do 11.30. Nato sončno z delno oblačnostjo. Ljubljana danes Koletfar Danes, 18. januarja: Veronika. Petek, 14, januarja: Hilarije, škof. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Jiohinec ded., Rimska c. Sl. Predavanje Prirodoslovnega društva v Trbov-jah. V petek, 14, januarja bo ob 18. uri v dvorani delavskega doma zanimivo prirodoslovno predavanje s predvajanjem filma >Cudeži mokroskopa«, Kakor je bilo na tem mestu že javljeno. Na to izredno lepo zasnovano poljudno-znanstveno predavanje ojjozarjamo, ker se ravno našim podelež-skim krajem redko nudi prilika videti in slišati kaj podobnega. Vstopnina je 1, 8 m 6 din. Filozofsko društvo in Društvo *a pravno lilo-Jotijo m sociologijo bosta priredila v soboto, dne lo. t. m, predavanje o »Filozofskih osnovah prava in cisti pravni filozofiji«. Predaval bo g. univ. prof. dr. L. Pitamic. Predavanje bo ob 0 zvečer v predavalnici mineraloškega instiluta na univerzi, vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. -vili. prosvetni večer, ki bo v petek 14, januarja ob 8 v beli dvorani hotela Union, bo posvečen Bolgariji. Predaval bo g. prof. Silvo Kra-njec ki si je prav od blizu ogledal bolgarsko zemljo Vso svojo pot po Bolgariji bo nazorno podal z besedo in z lepimi skioptičnimi slikami. Na to predavanje vljudno vabimo vse prijatelje Bolgarije in našo Šolsko mladino in vse onei ki bi ifniiE pofiitlAie,(: v Bolgariji, saj je to nai- w p * , a na Balkanu. Predprodaja vstopnic ' Prosvetni zvezi, Lj. Miklošičeva c. 7. Sedeži 3 dinarje, stojižča 2, dijaška 1 dinar, »Mi i Vic, revija za oder&ko kulturo, ki jo izdaja Združenje gledaliških igralcev, je izšla. Dobi se pri onemi blagajni, v trafikah in knjigar-nah Ta Številka stane 5 din in Obsega 65 strani. Nadaljnje številke bodo po 3 din. Prirodoslovno društvo v Ljubljani opozarja, da se vrši na Jesenicah v četrtek 13, januarja ob 20 v risalni« narodne šole predavanje g. univ. prof dr. Mari lisa Rebeka >0-sintezi organskih barvil«. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Posebna redka privlačnost tega predavanja pa so eksperimenti, ki jih bo predavatelj Izvrševal pred očmi gledalcev. Vstopnina ie 2 4 dir. Predavanje g. doc. dr, Ivana Matka >Pre-«n vitamini« ki naj bi so vršilo v cetrtok ob 20 v dvorani Delavske zbornice in ki it« najavljeno v nedeljo v programu Prirodo-zaprek*'1 va’ °‘ l’ade zaradi nenadno nastalih Uifbliansko gledališče Drama. — Začetek ob 20 *JSS!S2-JruiK ‘O«**** mrn - Petetk, 14. januarja: Zaprto. ZniŽMe°cene15' jam'aria: w“la boieMn«, Izven. - Neddja, 16. januarja: Ob 15: »Sneguljčica«. Mladanska predstava. Premiera, Izven. Ob 20* >vBerašika opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. * 1 Ponedeljek, 17. januarja: »Svedrovci«. Red A, Opera. — Začetek ob 20. nell«Peizven.14' Januaria: Okovanje baleta »Par- nostmFla 71 ian^r3a: »Pri treh mladenkah«. -fiata c,l«ngJ«nac. Izven. Zniž. cene. Nedelja, 16. januarja: Ob 15: »Ančka« Izven Znižane cene. - Ob 20: »Evgenij Onieirim zvS' Gostuje ga. Zlata Ojungjenac! Znižane cene. o ★ nast^!iSvklbalef ,Pfr"‘nen’ ki i« 6 foIikim uspehom nastopil v ponedeljek v na»i operi, ponovi svoj na- top v petek, dne 14. t. m. po znižanih cenah od n Na sP°redu i« Pe! novih baletnih ,7 »stan del sporeda pa izpolnijo točke, ki so imele zadnjič največji uspeh. Balet je izvrsten in ooisk najtopleje priporočamo. Natančen sjK»red še priobčimo. 2,larodirnih šumah. .! ojff^gocinto ogled filma vsakomur, so cene i samo z, 4 in 6 din. Zaradi »SliMtuski dom. izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 Telefon 4001 do 4005. Uprava- Kopitarjeva ulica 6. ?.a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K CeČ. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiček. „Tisti, ki to pripoveduje, starost z ljubeznijo izpoveduje . . Razgovor z najstarejšim Mojstrančanom Jožetom Koširjem, po domače „Lipnikom" to večinoma tobak. Ko je neke nedelje zvečer Lojz odšel, sem sedel s fajfeo v ustih v delavnici za pečjo. Vedel sem. da mojstra ne bo, ker nobeno nedeljo ni pogledal v delavnico. Kmalu sem se položil v svojo posteljo v kotu delavnice; vedno sem imel še pipico v ustih, pa se mi je pripetila prva nesreča, da sem s pipico zaspal. Druga nesreča, ali bolje rečeno, smola je sledila kmalu za tem: v delavnico je proti vsem običajem prišel mojster ter me našel spečega s pipico v ustih. Ko sem sc zjutraj prebudil, sem bil brez pipice.., (Nadaljevanje sledi.) Radijska postara na ledeni plošči Štirje ruski učenjaki Fedorov, Papanin, Šir-šov in Krenkel se že še6t mesecev vozijo na ledeni plošči blizu severnega tečaja in proučujejo morske toke, premikanje ledu, zemeljsko privlačnost, globino morja itd. Celo politiko uganjajo. Papanin je namreč kandidiral za sedanje volitve v nekem okraju, pa je s severnega fečaja — ozir. 1000 km niže — navduševal po radiu 6voje volivce za svoja načela. — Ledena »ladja« raziskovalcev plove neprestano proti Groenlandiii s hitrostjo 4 do 5 km na dan. Ko bo nastopila 6 mesečna polarna noč, je sklenila ruska vlada učenjake za menjati z drugimi. Poroka kolhoznega strojevodje Mosk. >Komsomolskaja Pravda«- poroča iz Vo-roneža: Peter Galkin, član Komsomola in kol-hozni strojevodja, se je oženil in priredil svečano cerkveno poroko. Po poroki in maši sta priredila mlada zakonca izlet za povabljene goste s kolhoz-nimi konji. Ženinov drug, tudi strojevodja pri motornih plugih, je sedel v prvem vozu s sv. podobo v naročju. To se je godilo ob belem dnevu v kolhozu Jeriševki, kjer imajo večkrat na teden številno obiskano redno službo božjo. Kolhozni fantje in dekleta prihajajo v cerkev tudi iz drugih vasi. Pri stalnem cerkvenem zboru s plačanim zborovodjo pojejo najboljše kolhozne pevke. Komsomolski krožek je zaman ugovarjal in dosegel samo to, da nastopa cerkveni zbor z ljudskimi pesmi tudi pri komsomolskih veselicah. Vsi, ki obiskujejo cerkev, prihajajo v praznični obleki, do-cim obiskujejo Klub komun, mladine vedno uma- Slika iz filma »Poročnik indijske brigade«, ki Un.cn. . zani in v delovni noši, češ da je notri vse umazano in so zaprašene klopi. Sploh se ne poznajo pri poroki noben' komunistični vplivi, temveč se vrši vse po starem. Ženin plača nevestinim staršem vsaj 50 rubljev »odkupnine«. Nevesta pa mora imeti doto: obleko, vsaj 5 do 10 srajc, šivalni stroj in tudi kolo. K poroki gre nevesta v svili. Vse to blago ni na prodaj po trgovinah. Oskrbijo ga kljub prepovedi zasebni trgovci, ki vse pripeljejo iz Moskve in Leningrada^ Seveda je blago temu primerno drago. A povsod se sliši, da »vsaj za poroko moramo biti po kristjansko napravljeni«. „Liga naših nemih prijateljev" skrbi podobno kakor »Društvo za varstvo živali«, ki je tudi posebno razvito v Angliji, za to, da »uboge nedolžne živalice« ne trpe preveč zaradi človeške krutosti. Samo v Londonu ima liga celo vrsto uslužbencev, ki vsako noč brskajo po zapuščenih ulicah, po parkih in javnih vrtovih in iščejo »sirotice« mačke, da jim dajo dom, ali prav milo pošljejo v prijetno smrt. Lani so ti junaki rešili trpljenja 100.00 mačk, liga pa je za to veliko »človekoljubno« delo potrošila 5.000 funtov šterlingov (čez milijon din). Progami Radio Ljubljana Četrtek, n. januarja: 12 Uverture (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.20 Odlomki iz filmov (plošče) — 14.15 Vreine, borza — 18 Pestri zvoki (Radij, orkester) — IS.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. K. Kolarič) — 19 čas, vreane, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac, ura — 18.50 Zabavni kotiček — 20 Harmoniko igra g. Rudolf Pilih — 20.40 Operni spe.vi in napevi (sodelujeta: gdč. Sonja Ivančič in Radijski orkester) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Rad. orkester). Drugi programi Četrtek 13. januarja: Belgrad-Zagrcb: 20.00 Celo, 20.30 Humor, 21.30 Pestre pesmi, 22.15 Ciganske roman-ce — Dunaj: 19.40 Klavir, 20 Igra, 22.30 Zabavni koncert — Budimpešta: 20.30 Večer balad, 21.25 Orkestralni koncert, 23 Plesna glasba — Trst Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Molnarjeva legenda iz predmestja cLiliom* — Rim-Bari: 17.15 Schubertov kvintet, 21 Mo-sorgskega opera .Florenščina« — Praga: ig.35 Ofertna glasba, 22.40 Suite in mazurke — Varšava: 20.10 Vojaška godba, 22 Beethovnov septet — Berlin-Rambura: 20 Plesna glasba — Vratislava: 19.10 Mozart in Čajkovski — Lipsko: 20 Brucknerjeva IV. sinfonija ____ Frankfurt: 19.10 Glasba iz 18. stoletja — Beromiinster: 20 Mestna godba iz St. Gallena. 21.40 Mojstrske balade — Sottens: 20.30 Operna glasba, 21.15 Vokal, koncert, 21.45 Operetna glasba — Strasbourg: 21.30 Satnt Saensove skladbe. bo v kratkem Začel vrteti ljubljanski kino * » * M. Jacoby - R. Leigh: Poročnik indijske brigade Vsako jutro so konjeniki upali, da jim bodo zapovedali kaj »posla«. To brezdelno životarjenje pred obrazom sovražnika jih je jezilo in jim uničevalo potrpežlivost. Toda vsako jutro so se od povelja vračali razočarani v šotore. Spet je bilo treba gledati, kako si bodo preganjali dolgi čas v sivem, brezdelnem dnevu. Vedeli so vsi, da je Surat kan, ki jim je prizadel toliko gorja, zdaj na ruski strani, tu na Krimu. Po taboru so govorili celo o tem, da vodi maharadža sovražnikove oddelke prav na višinah okoli Balaklave, kjer je bil glavni stan njegovega nekdanjega svetovalca, hinavskega grofa Volonova. Volonov je poveljeval ruskemu topništvu in carjevim kozaškim polkom za tretjo topniško črto. Angleži so imeli do ruskih topov nekaj kratkih kilometrov. Zato vojaki niso razumeli, zakaj jim ne zapovedo, naj preidejo v napad na ruske postojanke. V četrt ure bi skokoma dosegli rusko bojno črto in bi sovražnika zdrobili in zmleli,.. Vojaki so sodili po tem, kar so videli na lastne oči. Niso poznali, kakšen je celotni strategični položaj zavezniške vojske, niso pregledovali zemljevidov, ki so viseli v glavnem stanu zavezniškega poveljstva. Zato niso mogli vedeti, da bi napad po Dolini smrti pomenil zanje pogubo... Vsi so mislili samo na to, da je tam gori, nekje na tistih bregovih skrit Surat kan, zverina iz Chukotija, tisti Surat kan, ki je pred nekaj meseci v mali indijski trdnjavi zapovedal, naj pokoljejo ujetnike, ženske, otroke, neoborožene vojake, starega, ljubljenega poveljnika sedemindvajsetega indijskega polka, Campbella .. Surat kan je prelomil besedo, s katero je obljubil, da bodo oblegani Angleži lahko svobodno odšli iz trdnjave k tovarišem v Loharo... vsega tega bi bili vsi ti vojaki z največjim veseljem sprejeli vsako povelje za naskok na Surata. To mrtvo čakanje in čemenje po šotorih jim je drobilo moči, jim jemalo voljo in ubijalo v njih junaško razpoloženje. A prišlo je še nekaj strašnejšega kakor dolgčas, siva jesen in brezdelno čakanje. V taboru je začela razsajati kolera, ki je v kratkem pobrala veliko vojakov Ni čuda: na bolezni niso dosti računali, ko se je vojna začenjala. Mislili so, da bo to le kratek pohod, kazenska ekspedicija proti ošabnim Rusom, ki se bo končala v nekaj tednih. Zato ni bilo v zavezniški vojski dovolj zdravnikov in bolničarjev. Takoj v začetku kolere je tudi že začelo zmanjkovati zdravil in vsega, kar je potrebno za nego bolnikov in ranjencev. Okuženih je bilo tudi nekaj vodnjakov, da se je med vojsko začel širiti poleg koler? še legar. Kolera in legar sta prizadela zaveznikom in indijski brigadi več škode kakor dozdaj vsi ruski napadi. Na jesen, prav za prav že pozno, tik pred zimo, je prišel na krimsko bojišče oddelek angleških bolničark pod vodstvom sestre Florence Nlghtingallejeve, To je bilo mlado hrabro dekle, ki se je z redko požrtvovalnostjo vse posvetilo strežniškemu poklicu. V začetku je Florence naletela na hud odpor starokopitnih angleških zdravnikov, ki niso hoteli pustiti, da bi se ženske mešale v človekoljubni posel, ki je bil po njihovem mnenju izključno njihov. Toda Florence je kmalu, zlomila s svojo vztrajnostjo odpor starokopitnih rano-celcev, ko je s svojo odločnostjo, pogumnostjo in vztrajnostjo dokazala, da so ženske za to delo prav tako, še bolj sposobne kakor pa moški. Florence je bila ena izmed prvih izučenih bolničark na svetu sploh. Bila je hči odličnega londonskega meščana, a se je odrekla udobju, zložnemu življenju in dediščini, zapustila zaročenca, rodbino in bogastvo, samo da bi se vsa in brez zadržkov lahko posvetila svojemu vzvišenemu, čeprav tako težkemu in nevarnemu poklicu. Na krimskem bojišču se je kmalu razvedelo o prihodu tega junaškega dekleta, ki se ni balo ne kolere, ne sovražnih krogel. Vsak ranjenec in bolnik v zavezniškem taboru je imel eno samo željo: da bi prišel v tisto barako, nad katero je imela nadzorstvo Florence Nightingallova. Postala je nekak malik vseh vojakov, ki so jo ne le ljubili kot dobrotnico in mater, marveč so jo naravnost oboževali. Njeno ime je postalo tako splošno znano, da ga ni bilo vojaka, ki bi ne bil vedel zanjo. Iz Londona, iz Pariza, iz Amerike so prihajali časnikarjj, da vidijo prvo žensko, ki se je posvetila skrbi za ranjence na bojišču. Po vsem svetovnem časopisju so izhajali članki in poročila, ki so Florenceo slikala kot pravo čudo. Florence se je po prihodu na Krim takoj spravila na boj proti koleri. Imela je srečno roko, zagrabila je tam, kjer je bilo treba: skušala je preprečiti vsa okuženja. V kratkem času je tako znatno zmanjšala število smrtnih primerov v zavezniški vojski. • Iz Anglije so prihajale velike pošiljatve perila, zdravil in vsega, kar je dozdaj manjkalo vojski na Krimu. Tudi to je bila zasluga Florence Nightingallove ... V teh mrakotnih, deževnih dneh pod konec oktobra je bilo to dekle edin® svetla podoba za vse vojake, ki se niso bali smrti, pač pa so trepetali pred bolnišnico 'n pred ležanjem v umazaniji. To je bilo hujše od krogel, to je bilo počasno, a zato nič manj gotovo in zanesljivo umiranje .., Vojaki so drug drugemu pred vsakim bojem obetali, da si bo vsakdo od njih z vsemi silami prizadeval, da bo njegov tovariš prišel v barake Florence Nightigallove, če bo ranjen .,. Samo vojaki indijske brigade so imeli pred sabo drugo podobo, v katero so upirali svoje poglede: to je bila postava Surata, ki jim ni nikdar izginila izpred oči. Vsako jutro so se znova nadejali, da bo nazadnje vendarle prišlo povelje za naskok na Balaklavo, kjer je tičal Surat kan, krivec klanja v Chukotiju... se skrivoma vrnil za robom k drevesu, kjer je bil privezan tovariš. S pi.pcem;sem prerezal vrv in že sva jo ucvrla s tovarišem za plotovi, tako da Košir sploh ni mogel vedeti, kako mu je privezani ujetnik mogel pobegniti.« To je bila ena od prvih Jožetovih lumparij, ki pa seveda ni bila edina. Tron s sumljivo podlogo K nama so prisedali novi gostje in bila nas je precejšnja družba, ko je Košir nadaljeval: »Ko sem končal šolo, so me poslali v sosedno Radovino ovce past. Pasli smo občinsko živino. Nek star možicelj, Madron po imenu, je bil glavni pastir, čednik imenovan. Nek Jaka Guzej, ki je bil mojih let in smo ga šele pred nekaj tedni pokopali, pa je bil poleg mene čednikov pomočnik. V Novakovemu rovtu, kjer smo največ pasli, smo imeli malo leseno pastirsko bajto, da smo se zatekli tja ob slabem vremenu. V tej bajti je imel čednik Madron v kotu poseben sedež, kjer ni pustil nikomur drugemu sedeti. Sedežu simo pravili .Madronov tron'. Kolikokrat je dobil moj sovrstnik Jaka po grbi, če ga je čednik dobil na svojem tronu. Pa je bil Jaka tič. Saj mi na onem svetu ne bo zameril, če sedaj povem to njegovo lumparijo. ,Tron‘ je bil pokrit z debelo plastjo mahu. Nekoč, ko čednika ni bilo blizu, je Jaka dvignil tisti mah, napravil na tron nekaj človeškega, potem pa položil mah nazaj. Ko je bilo zopet slabo vreme, sva šla z Madro-nom v kočo, Jake pa tedaj ni bilo. Čednik je takoj sedel na svoj ,tron‘, najprej je še malo čudno pogledal, da se je mali pod njim tako sumljivo zasukal, poteim pa je seveda ugotovil vzrok. Nikdar čednik Madron ni pogruntal, kdo mu je to stvar napravil, pa tudi nikdar več ni sedel na svoj do tedaj tako priljubljeni ,tron'.« V gorečih hlačah ... Od pastirskih je povedal Jože še eno: >Kot pastirji smo bili v Radovim pri Požrlti, kjer je bil samo star kmet in hlapec. Hlapcu je bilo ime Šoki, vsaj tako ©mo mu pravili. Vozil je tedaj iz Radovi ne oglje v Mojstrano, moj pastirski tovariš Jaka pa mu je pri tem pomagal. Seveda tudi ta stvar ni šla brez lumparije. Šoki je imel debele, smolnate in na vseh koncih in krajih .zanikane' hlače. Ena od teh ,flik‘ mu je odzadaj malo štrlela od hlač. Jaka je vzel kresalo in kresilno gobo (bile so sicer že vžigalice, a smo špa-rali), gobo vžgal ter tlečo vtaknil neopaženo Šoklu za štrlečo ,fIiko‘. Prav ko sta prišla Šoki in Jaka v Mojstrano, se je začel Šoki vrteti, češ da ga zadaj nekaj peče. Pa je tedaj tlel že velik del hlač. Ker so bile hlače hudo smolnate, je bilo precej sitnega dela, dokler so šoklna pogasili. Šoki je kmalu iztaknil, kako je prišlo do tega ,hlačnega požara' in Jakcu se seveda ni dobro godilo ...« Zobobol * izgovor za „fa?flan e" »Po dveh letih paše so doma sklenili, naj se izučim mizarske obrti, da bo enkrat nekaj iz mene — kakor so mi dejali. Poslali so me v Beljak v neko veliko mizarsko delavnico. S seboj v Beljak sem prinesel nekaj, kar bi gotovo povzročilo, da bi me mojster ne sprejel, če bi za to mojo stvar vedel. Bila je to — nepremagljiva kadilska strast. Že kot pastir som se navadil na fajfeo, v kateri je tlelo navadno orehovo listje. V Beljaku pa sem sklenil prijateljstvo z natakarji neke kavarne, kamor so zahajali večinoma oficirji. Tu sem pretaknil vse kote ter pobiral oficirske fike. Te sem tlačil potem v fajfeo in sem tako fajflal. Da bi me ne videl mojster — Bog ne daj, da bi v delavnici kadil — sem hodil vedno v prostor, ki je namenjen za čisto kaj drugega, kakor za kajenje. Pri istem mojstru je delal nek Italijan Lojz. Ta je bil velik »šparmajster«. Ob nedeljah je 1 delal razne škatlice, ki sem jih jaz potem pro- I dajal okrog po Beljaku, Lojz pa mi je dajal za I Mojstrana, v začetku januarja. Po naši slovenski zemlji živi mnogo osemin-devetdesetletnikov, kar je pač dokaz, da je pri nas zdravo podnebje in seveda tudi, da nekateri ljudje le znajo in so znali pravilno živeti... Bolj redko pa je, da taki stari ljudje ohranijo popolno duševno in telesno svežost, da se spominjajo vseh pomembnejših dogodkov od otroških let dalje. Eden teh slednjih je Jože Košir, p. d. Lipnik, iz Mojstrane. Bil je rojen leta 1851 in je torej sedaj star 87 let. Je najstarejši moški v občini. V letih ga poseka samo še Jera Lah, ki je stara nič več in nič manj kakor 95 let in je posebno znana po tem, da more nesti popolnoma zvrhano posodo mleka, ne da bi pri tem samo malenkost razlila. Tudi sicer še opravlja vsa navadna kmečka in hišna dela. Edina hiba pri njej je — slab sluh. Pa se povrnimo zopet k Jožetu Koširju. Vedel sem, da je pravcati živi leksikon vseh mogočih zanimivosti. Končno sem ga nek popoldne izsledil v gostilniški sobi hotela »Triglav« in kmalu se je začel veliki »intervju«. Ker sem vedel, da ima dobri Jože skoraj vedno pipo v ustih in ker pipinega tobaka ne morem prenašati, sem ga najprej vprašal, če bo mogel vzdržati kako uro brez kajenja, pa naj v zameno nagne kak frakelj. »Ves teden vzdržim brez fajfce, če je treba...« je bil odgovor in že sva bila nazaj v letih, ko je tedaj še nebogljeni Jože trgal hlače po klopeh dovške šole. »Učitelj —• Bog mu daj dobro — se je pisal Koželj, pa ni bil kozel, marveč pameten, da je veljal ra župnikom za prvega človeka v kraju. Hud je bil pa tudi tako, kakor bi ne bilo treba; kolikokrat mi je iztepal hlače...« Tu se je Jože instinktivno presedel, napravil požirek in pripovedovanje je šlo naprej. Prva lumparija Tisti hiši, v kateri je sedaj trgovina Štular, se je tedaj v mojih otroških letih«, je nadaljeval Jože, »reklo pri Koširju. Gospodar je imel na svojem vrtu krasna jabolka, ki nam šolarjem niso dala miru, dokler se nismo spravili nad nje. Eden je splezal na drevo in tresel jabolka, mi pa smo jih pobirali. Pa se naenkrat pojavi v sadovnjaku gospodar. Vsi, razen onega, ki je bil na drevesu, smo srečno odnesli pete. Oni z drevesa pa je skočil z jabolka prav pred gospodarja, ki ga je seveda takoj zgrabil. Imel je s seboj debelo vrv, da bi nas z njo nabil. S to vrvjo je privezal ujetnika k drevesu, potem pa jo je udrl -za nami. Jaz sem se od bežeče skupine ločil ter