|ft*teKaJa bčJ olcfobra 1947 kot tednik - Ud I. januarja 1958 kot poltednik — Od januarja 1960 trikrat tekaško, in sicer ob pone-^Ijkih, sredah in sobotah KRANJ — PONEDELJEK, 11. novembra 1963 LETO XVI. — ŠT. 131 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Za uspešnost prizadevanj Ta teden se bodo pričela posvetovanja o izvozu v letu 1964 Okvirne smernice za sestavo družbenih planov za prihodnje leto so po naših občinah že sestavljena. O teh načelih so razpravljale tudi občinske skupščine, razpravam o teh vprašanjih se je pridružila tudi obravnava na seji okrajne skupščine. Kot pomemben sestavni del smernic za sestavo družbenega plana za prihodnje leto so tudi tista poglavja, ki govorijo o vključevanju v mednarodno delitev dela ali na kratko —o izvozu. f rfi mno8I»ni planinci so se vče raj Iz, doline Krme povzpeli na ^av tudi predsednik Planinske zve"- Jugoslavije dr. Marijan Bre-ajj^acelnik komisije za GRS dr. Miha Potočnik in predsednik Pla-^•ke zveze Slovenije Fedor Košir Ž^or planinske, štafete TRIGLAV—JAJCE Pozdrav s simbola naše svobode Javorniška koča v dolini Krme — 10. novembra — f*e«i in sem ter tja raztrgani oblaki, drugod pa le ten-Jja Meglena koprena, skozi katero je že prosevala mo-drlna neba, so v današnjih zgodnjih jutranjih urah Jkell nad dolino krme. Tudi previsne stene in vrhovi, obkrožajo to slikovito alpsko dolino, so bili pogo-8to zaviti v meglo; bili pa so seveda tudi trenutki, ko s° gore razkrile svoja silovita pleča in prsi ter tako kazale svojo vabljivo podobo udeležencem zbora sPorninske planinske štafete TRIGLAV—JAJCE, ki ^^organizirali planinci ob 20-letnici II. zasedanja rod tako uspešno uprl navalu fašističnih hord, bo torej jutri dopoldne krenila ob 20-let-nlcl zasedanja AVNOJ spominska štafeta, ki so jo organizirale Planinske zveze Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Ta planinska štafeta od TRIGLAVA do JAJCA bo ponoven dokaz predanosti ciljem # naše socialistične družbe ln zagotovil za še nadaljnjo borbo za izgradnjo socializma in lepše prihodnosti. — P. V občini Kranj na primer predvidevajo, da se bo Izvoz v prihodnjem leu povečal za 10 do 12 odstotkov. Ta predvidevanja seveda temeljijo na usklajenem po-rastu izvoza s proizvodnjo. Prav tako tudi menijo, da bo porast Izvoza še precej večji, če bi uspe-povečati livoz v tovarni Sava ln Iskra. V okrajnem merilu pa osnovno gradivo za razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v letu 1964 predvideva porast izvoza celo za 25 odstotkov. Takšen porast namreč temelji na izvozu v letošnjem letu, ki je kljub vsem težavam dosegel lep napredek. Kljub težavam namreč! Prav to pa je tista točka, o kateri bi letos kazalo nekoliko več razpravljati. Iz dosedanjih ugotovitev namreč povzemamo, da večji izvoz pogosto ne ovirajo samo bolj ali manj prešibke proizvodne zmogljivosti in konkurenca na tujih tržiščih, temveč tudi neurejene organizacijske, materialne, komercialne, pravne ln podobne razmere pri nas doma. Vse to pa vodi do tega, da na sejah naših občinskih skupščin ob razpravah o gibanju gospodarstva pogosto slišimo, da bi podjetja lahko sicer več izvažala, če ne bi bilo teh in onih pomanjkljivosti. Toda zaključek takšne razprave je, da Posvetovanje v Kranju lahko občinska skupščina ostane le pri ugotovitvah, ker je reševanje in odpravljanje teh pomanjkljivosti v pristojnosti višjih organov. Pač pa so letos odločneje postavili zahteve, da je treba to končno rešiti, sicer bomo le s težavo dosegli takšen porast izvoza, kot ga predvidevamo v smernicah za sestavo družbenega plana za prihodnje leto. Kot prve odločnejše korake v tej smeri nedvomno lahko označimo delovne sestanke zastopnikov delovnih organizacij, ki jih Nadaljevanje . na 2. strani 1 Sodelovanje gorenjskih muzejev Imamo kar 22 muzejev in muzejskih zbirk — Dogovor o ustanovitvi redne posvetovalne oblike — Pripravili bodo skupen propagandni prospekt Kranj, 9. novembra — Dopoldne so se v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju zbrali predstavniki muzejev in nekaterih občin- Odhod spominske štafete TRIGLAV-KREDARICA, 11. novembra — Danes ob sedmi Url zjutraj se bodo ud naše najvišje ležeče planinske postojanke, triglavskega doma na Kredarici, povzpeli v spremstvu ostalih ljubiteljev gora prvi nosivci spominske štafete TRIGLAV—JAJCE, ki so jo v počastitev jubilejne obletnice II. zasedanja AVNOJ organizirale Planinske zveze Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Po poldrugi uri hoje in plezanja po zasneženih dostopih bodo planinci dosegli vrh Triglava, od koder bo med deveto in deseto uro krenila v smeri proti Bohinju spominska štafeta. Z vrha Triglava — simbola naše svobode in samostojnosti — Jo bo kot prvi ponesel znani planinski veteran UROŠ ZUPANČIČ. skih skupščin, da bi se pogovorili o močnejšem in organiziranem sodelovanju in o skupni ureditvi nekaterih nerešenih vprašanj. Na posvetovanju so bili navzoči tudi predstavniki iz Kamnika. Ker je to prvi tak sestanek v naši republiki sta se ga udeležila in z zanimanjem spremljala razpravo ter vanjo posegala tudi predsednik skupščinskega odbora za kul turo, prosveto in znanost Ludvik Gabrovšek in sekretar sekretariata za kulturo in prosveto IS Miloš Poljanšek. Republiški organi pričakujejo, da bodo gorenjske izkušnje s pridom služile ostalim področjem. Gorenjska je tako »založena« z muzeji, da prednjači pred večino naših pokrajin. Razen treh kompletnih muzejev (v Kranju, Skof-ji Loki in v Kamniku), so tudi trije tehnični muzeji (Tržič, Kropa, Jesenice), čebelarski muzej v Nadaljevanje _ na 2. strani « Na dnevnem redu kopica aktualnih nalog TRZIC — Pretekli petek se j€ sestalo na svojo redno sejo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Tržič. Osrednji predmet to. kratne razprave so bile priprave na občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo v soboto, 16. novembra. Z občnim zborom, občinskega sindikalnega sveta Tržič bodo vsi gorenjski občinski sindikalni sveti opravili letošnje občne zbore. Podobno kot v drugih občinah bodo tudi v Tržiču razpravljali o kopici aktualnih nalog. Predsedstvo ObSS se je na minuli seji zavzelo, naj bi na sobotnem občnem zboru obravnavali zlasti problematiko v zvezi z izdelovanjem statutov delovnih organizacij in sedemletni plan ter sistem delitve dohodka v delovnih organizacijah. V zvezi z izdelovanjem statutov naj mimogrede omenimo, da dela pri sestavljanju osnutkov dobro napredujejo, kar je ugotovila na svoji zadnji seji tudi okrajna komisija za statute v Ljubljani. Z že navedeno problematiko pa seveda še ni izčrpan okvirni predmet razprave na sindikalnem občnem zbor*. Tu se bodo namreč sindikalni delavci konkretno pomenili o oblikah dela sindikalnih organzacij v občini in o prihodnjem delu občinskega sindikalnega sveta glede na novoustanovljene strokovne odbore. Tudi razprava o rekreaciji predvidoma na občnem zboru ne bo izostala. Pohvalna je tudi odločitev, naj bi na občnem zboru obravnavali določene značilnosti občine, ki bodo še posebno aktualne v prihodnjih letih (na nekaterih občnih zborih na Gorenjskem smo prav to pogrešali). Taka perspektivna (če že ne trenutna) specifičnost pa je za tržiško občino nedvomno pra^ turizem, zato lahko pričakujemo, da bo občni zbor dal prav v zvezi s to dejavnostjo tehtne prispevke. Predsedstvo je na svoji seji, na kateri so obravnavali tudi delo sindikalnih strokovnih odborov, menilo, naj bi okvirni program razprave za občni zbor vključeval tudi problematiko kadrov v gospodarstvu 1n stanovanjsko gradnjo. — P. IktZ? 2C k™lu po sedmi uri h*JatiJ S° namre^ Prič^i Pri" n°sivc' ^ Javorn'ški koči puvi ^fet 1 . sPominske planinske *ete lo od kodtr bo kre-*>iln0 fota na Pot. Med priigra, iPetdesetimi udeleženci ' 11 tud- ^Pona na Triglav, je *Ve*e i Predsednik Planinske Jugoslavije dr. MARI- S JI u'ki je 7e,° p°- Staf«t d° za organizacijo Sz\ D!\e- s katero bodo pla-}V^0j ,stili dru8° zasedanje ' °ra . 00 Jubilejni obletnici. i6 uK V* narocJnoosvobodilne >f io'b0a končni cilj v Jajce i? VsaiPrines,° žest nosivcev 1* rePublike po eden. M **>a* 8a vrha Jusodavi-* »e 1 8evepozahodne meje, J* mali slovenski na- UROS ZUPANČIČ bo danes dopoldne z vrha Triglava kot prvi ponesel planinsko štafet-no palico Letni obračun mladine škofjeloške komnne SKOFJA LOKA, 10. novembra — Danes dopoldne je bila v prostorih DPD Svoboda Skofja Loka IX. občinska konferenca mladine škofjeloške komune, ki združuje v svojih vrstah 1722 članov. Med drugim so se je udeležili predstavniki CK ZMS Franček Rogelj ln Ciril Jelovšek, ObSS Peter Finžgar in številni delegati aktivov ZMS v komuni. V referatu o nalogah mladine v komuni, ki ga je imel predsednik JOŽE STANONIK, je govoril o problemih zaposlovanja, produktivnosti in rekreaciji mladih. Med drugim je poudaril, »da naj bi vse delo ne ležalo na članih občinskega komiteja ZMS, temveč da bi v akcijah, kakor tudi splošnem delu mladinske organizacije sodeloval večji krog mladih ljudi. Zakaj, samo pod takimi pogoji, bomo lahko na X. letni konferenci razpravljali o plodnejših rezultatih.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Obrazi in pojavi A Obrazi in pojavi S posvetovanja o gorenjskih muzejih Obrazi in pojavi Q Obrazi ln pojavi £ Obrazi in pojavi lllllllllllllll!lllllllllllll!lll!lllllll!linilllHIIH Obrazi in pojavi 0 Vmanjšem kolektivu so sklicali sestanek. Veliko jih je prišlo. Na stari oglasni deski je že nekaj dni prej viselo vabilo z eno samo točko dnevnega reda — devetmesečni obračun. Toda med delavci se je prav tiste dni raznesla govorica o novem upravniku, o rotaciji itd. Posamezniki so zaupno povedali tudi o »čudnih stvareh«, ki jih je menda odkrila inšpekcija, ln o vzrokih, da je občina »odžagala« bivšega upravnika. Drugi pa so tega zagovarjali, češ da je bil sposoben, da je znal »udariti po mizi«, kadar je bilo treba itd. Na sestanek je prišel tudi novi upravnik. Nekateri so ga prvič videli in slišali. Toda govoril je šele na koncu, .da je »pomiril du- hove«, zakaj prišlo je do ostre Upravnik je bil očitno v zadre- razprave. gl. Prižgal si je cigareto ln blng- Vso stvar Je sprožil vodilni Ijal z nogo prek kolena, uslužbenec Tone. »Tovariši in to- Mučno tišino je prekinil dela- varlšice, dobro veste«, Je začel, vec Lovro. »Recite, kar hočete,« „Sram vas bodi!" »da je bilo pri nas marsikaj narobe, dogajale so se nemogoče stvari pod vodstvom bivšega upravnika. Sedaj Je tega konec. Končno so ga odstranili. Imamo čast' in srečo, da je že tu med nami tovariš inženir Lenart, ki mu lahko povsem zaupamo.« Precej je-govoril v tem-omislil. Je dejal, »to se ml ne zdi prav, da tako prikazujete bivšega upravnika. Spomnite se, Tone, kaj ste prav tu govorili spomladi. Takrat ste na vse krlplje hvalili upravnika in celo grozili z nekim razčiščevanjem okrog govoric, ki so krožile med kolektivom.« In se Je »sovoril. Toda besedo somu prevzeli drugi. Najbolj je bilo slišati neki moški glas iz kota, ki Je dejal: »Lepo se znate 'akli-matiziratf — vi Iz pisarn. Do zadnjega dne ste hvalili in branili bivšega upravnika, idaj pa 'junaško' in pretirano udrihate po njem, ko ga ni več, ko je že prepozno. Sram vas bodi! Vsakemu grajo in pohvalo, kadar ln kakor jo zasluži. In kaj mislite, da bo novi upravnik delal čudeže, če ga ml sproti ne bomo opozarjali na napake in slabosti, če v naših vrstah ne bomo naredili reda!« Dolgo je bilo znova tiho. Tone Je spreminjal barve ln nervozno posedal po stolu. Besede tega delavca pa Je podprl tudi inž. L». nart. — K. M TE DNI PO SVETU # DISKRIMINACIJA JUŽNOAFRIŠKE UNIJE Skrbniški komite pri OZN }fi sprejel resolucijo, ki zahteva od držav članic prepoved izvoza nafte v Južnoafriško unijo. # NEDIPLOMATSKI, POSLI Zunanje ministrstvo NDR je izročilo švedski vladi noto, v kateri obtožuje švedskega diplomata Jonsona iz švedskega veleposlaništva v Vzhodni Nemčiji, da je iz vzhodnega Berlina organiziral pobege vzhodnonemških državljanov v zahodni Berlin. Za sedaj so mu prepovedali obisk v vzhodnem Berlinu. # KATASTROFA NA JAPONSKEM Časopisne agencije poročajo, da je v veliki rudniški nesreči na najjužnejšem japonskem otoku Kiu-šu, ko je eksplodiral plin, izgubilo življenje 434 rudarjev, po neuradnih podatkih celo 455 rudarjev; 450 ljudi pa Je laže ln huje ranjenih. Delo reševalnih ekip otežko-ča plin, ki se še zadržuje v rovih. Do sedaj so rešili 472 rudarjev. « REPATI METEOR Neki astronom iz Ncw Yorka je ugotovil, da okoli našega planeta kroži meteor z 1,800.000 milj dolgim repom. # PODPORA VLADI Grška demokratična levica je sporočila, da bo podprla vlado ob glasovanju o zaupnici vladi novega premierja Papandreua. Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Liudje in do^v Toplarna v Kranju Mestna naselja potrebujejo velike količine toplote za ogrevanje prostorov v stanovanju, uradih in v najrazličnejših proefesih v tovarnah. Za to toploto porabimo veliko sredstev. Mesečni računi za trdna (les, premog, šota), za tekoča (nafta) in plinasta (mestni plin) goriva ter elektriko pomenijo precejšnje postavke. Zato ni čudno, če se povsod vedno bolj pazi na tc dzdatke. Sodobna tehnika rešuje toplotni problem strnjenih naselij s toplarnami. To so naprave za centralizirano proizvodnjo toplote, ki jo prenaša vedno para ali voda po toplovodih do zainteresiranih potrošnikov. Proces toplarn je zaradi svoje decentralizacije in specifičnih postopkov pri proizvodnji vodne pare in tople vode bolj ekonomičen kot dosedanji razdrobljeni načini pridobivanja toplote. Toplarne pomenijo v vsakem naselju tudi pomembno pridobitev ; v higienskem pogledu, ker preprečuje zadimljenje ozračja. Kot v drugih naših mestih Je tudi v Kranju problem toplarne vsak dan bolj pereč. Potrebe kažejo, da ga nI mogoče več odlagati. Elektrotehnično društvo v Kranju bo priredilo jutri, 12. novem-bra 1M3, v posvetovalni dvorani občinske skupščine razpravo o toplarni v Kranju. Predaval bo projektant toplarne v LJubljani Inženir Javornik.'* Razprava se bo začela Ob 17. uri. — T. Politična šola na gimnaziji Kranj -- Mladinska organizacija v Kranju bo organizirala na gimnaziji krajšo obliko politične šole. Predavanja bodo iz družbeno-eko-fiomske vloge mladih, o vlogi in delu samoupravnih organov in občinske skupščine. Predavanja bi • bila za vodstva organizacije ZM in za vodstva razrednih aktivov. Povabili bi tudi profesorje, ki bi potem lahko pomagali vodstvu razrednih aktivov pri pojasnjevanju problemov ostalim dijakom. Posebna predavanja pa bodo skušali organizirati za Četrte letnike. Predavali bodo sodelavci delavske univerze. — T. Da je z atenske železniške postaje odpeljal vlak z vlakovo-djem Konstantinom Karamanli-som je pripisati bolj vstopu javnosti na politični peron kot tradicionalnem političnem snovanju strank na grških postajah. Njega med železniške pragove niso postavili strankarski nasprotniki, pač pa se je odpeljal zaradi nezadovoljstva v grški javnosti. Kratka obnova važnih dogodkov se začne s tistim dnem, ko se je na britanskem otoku začel napad na grško kraljico. Napad je sprožila Angležinja Bettv Abatielos, soproga znanega grškega sindikalnega voditelja, ki ga skupaj z drugim! političnim) voditelji držijo v ječi že od prenehanja grške državljanske vojne. Nezadovoljstvo, ki se je iz tujine preneslo v Grčijo, kjer so se mu pridružili še drupl težki politični problemi (za gvšk« brezposelne ljudi je sestavni del vseh skrbi, kje najti delo, za vse družbene sloje so poglavitne večje svoboščine in de- mokratičnost, prigovori so tudi glede grške zunanje politike, ki bi morala biti bolj neodvisna) je zadoščalo, da se je politično vrenje začelo. Višek pa je nezadovoljstvo doseglo, ko je vlada s silo zadržala pohod borcev proti atomski oborožitvi in ob uboju uglednega grškega poslanca Lambrakisa. Pri na stran svojega kralja, po premisleku pa ga je pustila na cedilu za ceno svojega padca. Tako je postala politična kriza, ki se je končala z razpisom volitev in Ka-ramanlisovo ostavko. Krizo so zakrpali s postavitvijo uradniške vlade. Ta naj bi opravljala tekoče politične zadeve, leti. Podobnih košaric Je v grški volilni zgodovini malo. Na voliščih se je pokazalo, da je Kara-manlis zgubil glasove pri revnih kmečkih slojih, ki so od njega pričakovali zboljšanje svojega položaja. Velika volilna zmaga pa je pripadala Uniji centra, ki jo vodi Atensko prestopanje teh obračunih so se izkazale desničarske študentske organizacije. V kroniki dogodkov je važen tudi napovedan kraljev obisk v buckln-ghamski palači v,Londonu. V britanskem Spodnjem domu niso nič skrivali graj na račun grškega kraljevega dvora in grške vlade. Britanski tisk Je bil proti obisku in obtoževal dvor in vlado. Najprej se je grška vlada postavila dokler ne bo izvoljen nov parlament. Razpisane so bile volitve, ki so se prejšnjo nedeljo končale s precejšnjim psrazom Karaman-lisove narodno - republikanske stranke. Padec vrednostnih papirjev te stranke Je bil občuten, saj Je izgubila kar 53 mandatov! Vedeti moramo, da so bile zadnje volitve v oktobru mesecu 1.1961 in sta od takrat minili samo dve brez dvoma najboljši govornik sodobne Grčije Papandreu. Unija centra je nastala z združenjem večjega števila manjših strank, ki so nastale na ostankih liberalne stranke. Unija centra zastopa manjši kapital, veliko članov pa ima tudi v srednjih slojih, zlasti pa ji je naklonjeno uradništvo 'in razumništvo. Njene sile so Izenačene v mestih in na vasi. Zaradi odločne borbe, ki jo je PaPjJ dreu vodil na treh frontah! v vw ' lamentu, na sodiščih in med J1^ mi, je njegova stranka po za ^1 volitvah najmočnejša v no«* parlamentu, saj ima 145 PoS'kf skih sedežev. Zrušita jo J3"* samo skrajna desnica in ae*. kratska levica. Takšno zavezništvo pa si je težko zam«U»*^^ Po volitvah Je videti, da v Sjj politiki nastaja novo obd«WJ Vlado je sestavil Papandreu, mu bo do 11. decembra, k° prvič sestane parlament, veri no tudi izglasovali zaupnico. TJ**> se bo po sedemletnem °^2jJ, Karamanlisovega vladanja fjj*:, znašla v novih okoliščinah. dreu ln njegova vlada ne nadaljevali smeri, ki jo je politiki dal Karamanlls. v**\ prevelikega premika ne pričakovati. Morda bo vlada » . pila samo korak naprej, a* neodvisno stopnico. Ljudje in dogodki # Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do^ Čimprej razprave o statutih krajevnih skupnosti IO SZDL Jesenice je na svoji zadnji seji največ razpravljal o občinskem statutu in statutih krajevnih skupnosti. Bil je mnenja, da je potrebno občinski statut čimprej dokončno' izdelati in sprejeti in takoj začeti Z razpravami o statutih krajevnih skupnosti. Razprave o občinskem statutu so že zaključene, zato njegova dokončna izdelava ne pomeni več širšega, marveč zgolj tehnično delo. Razprave so bile pozitivne in so mnogo prispevale k dokončni izdelavi statuta. Osnutki Osnutek za planinsko Štafetno palico, ki Jo bodo danes ponesli v počastitev II. zasedanja AVNOJ z vrha Triglava, je napravil planinec Uroš Zupančič, izdelal pa Jo je Dolfe KremŽar. Na glavi cepina je vgravlrano: PLANINARI JUGOSLAVIJE REPUBLICI 1943—1963 — TITOV VRH — TRIGLAV TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« KRANJ Išče / KUHARICO za svojo delavsko restavracijo. "Pogoj: — KV kuharica (po možnosti s prakso). " Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek zagotovljen po pravilniku o delitvi OD. Pismene prijave sprejema služba za delovne odnose do 23.11.1963. Vreme # STANJE VREMENA Pred Biskajskim zalivom je ponovno nastalo področje nizkega fcračnegti pritiska. Njegove frontalne motnje so dosegle zahodno Obrobje Alp in se počasi pomikajo k našim krajem. Jugozahodni fetrovi pihajo na vseh višinah in bodo v naslednjih dneh dovajali vlažen zrak iz Sredozemlja proti Alpam. # NAPOVED ZA JUTRI V zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, vmes padavine, v vzhodnih krajih še suho vreme. Ponoči bodo temperature od 4 do 9 stopinj, dnevno med 12 in 16 stopinjami. # IZGLEDI VREMENA DO SREDE TEDNA Do sredine ledna lx> prevladovalo precej oblačno vreme, predvsem v zahodni Sloveniji občasne padavine. Večjih temperaturnih spremeni 1? ne bo statutov, ki jih je razposlala občinska skupščina krajevnim skupnostim, pa po mnenju IO SZDL ne bodo omogočile zaželenih razprav okoli izdelave statutov. Obstaja možnost, da jih bodo posamezne krajevne skupnosti enostavno prepisale in le delno prilagodile sebi in s tem vse delo šablonizirale. Za te razprave bi bile primernejše okrajne teze, ki ne vsebujejo točk, marveč napotke k razmišljanju in razpravljanju. Dogaja se, da si predstavljajo ponekod predsednike krajevne skupnosti kot bivšega župana in da imajo krajevno skupnost kot nadrejen organ kulttirno-športnim in drugim dejavnostim. Na razpravah bo prav tako potrebno razčistiti vprašanje števila članov posameznih skupnosti. Povsem nepravilno bi bilo, če bi imele vse skupnosti enako število članov, ko je jasno, da je območje le-teh kaj različno. Tudi o finansiranju krajevnih skupnosti bo potrebno spregovoriti, zakaj delitev dohodkov po enotnem ključu ne bi bila realna. So skupnosti z raznimi servisi in različnimi dohodki ;n zopet skupnost, ki teh nimajo. Ne b{ bilo napak razmišljati o delitvi dohodkov na osnovi predhodnega programiranja. Osnov za predstoječe razprave o osnutkih krajevnih skupnosti je dovolj. Prav bi bilo, če bi občinski odbor SZDL s pomočjo svojih članov prispeval k čim pozi-tivnejširri razpravam in s tem k boljši izdelavi statutov krajevnih skupnosti občine Jesenice. — U. \adal je v a n j e si. s t ran i Za uspešnost prizadevanj po ponogah dejavnosti sklicuje gospodarska zbornica za okraj Ljubljana. Prav na teh posvetih naj bi namreč s sodelovanjem vseh faktorjev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v meddržavni blagovni menjavi, načeli reševati prav tiste probleme, ki jih ni mogoče rešiti v okviru samih izvoznikov ali občin. Le z odpravo takšnih problemov bo namreč mogoče v prihodnjem letu v celoti izkoristiti ustrezne proizvodne možnosti za izvoz. Omenjeni delovni sestanki sc bodo pričeli že ta teden, zaključili pa prve dni v decembru. — P. S skupščine Svobod in prosvetnih društev občine Radovljica Kadri - poglavitni problem RADOVLJICA, 10. nov. 1963 — Tu so imeli danes občinsko skupščino Sveta Svobod in prosvetnih društev občine Radovljica. Ob navzočnosti številnih predstavnikov javnega družbenega življenja je pri razmeroma dobri udeležbi predstavnikov društev in Svobod poročal predsednik Janez Justin o dveletnem delu in prizadevanjih v kulturno-prosvetnem življenju komune. Po plodni obravnavi so izvolili novo vodstvo sveta, sprejeli delovni program za leto 1964 in priporočili ustanovitev občinske kulturne zveze. — Na skupščini so bili navzoči tudi predstavniki svetov Svobod iz Kranja, Tržiča in Jesenic ter predsednik Okrajnega sveta Svobod tov. Zakonšek. V razpravi ter v poročilih so izrekli aa skupščini priznanje zlasti uspešni likovni in glasbeni dejavnosti, medtem ko sto bile ostale zvrsti dela manj uspešne; najmanj pa so uspeli s filmsko vzgojo. V zelo široki ter vsestranski obravnavi so govorniki poudarjali med drugim tudi potrebo po izdatnejšem financiranju kulturne dejavnosti, končno pa so soglašali v tem, da je vprašanje usposobljenih in prizadevnih ljudi v vodstvu kulturno-prosvetnega življenja dosti bolj pereče kot pa pomanjkanje finančnih sredstev. V debati so pravilno ugotavljali, da kultura in prosveta nista nikakršen privilegij izključno Svobod in prosvetnih društev, marveč naj bo dela na tem področju družbenega življenja skrb vseh javnih in družbenih delavcev. Zato nikakor ne moremo zavračati krivdo za nedejavnost v nekaterih krajih zgolj na Svobode. Kultura, prosveta in umetniška dejavnost so želo široki pojmi in jih ni moč zožiti zgolj n& delo Svobod in prosvetnih društev. Občina Radovljica na primer daje za tovrstno dejavnost v širšem pomenu besede, vštevši tudi spomeniško varstvo, turistične prireditve, za arheološka izkopavanja, za muzeje, za etnografsko delo itd. letno 47 milijonov din, medtem ko so Svobode in prosvetna društva porabile v enem letu za svojo dejavnost kakih 6 milijonov. Zanimivi so bili tudi prispevki nekaterih tovarišev v diskusiji o odnosih med amaterizmom in profesionalizmom. Ugotavljali so, da sta to le dva različna posredovav-ca kulturnih dobrin, vendar je njuno sodelovanje nujno potrebno. Osnovno načelo, ki so ga poudarili, pa je kvaliteta dela. Doseči jo bo mogoče s primerno usposobljenimi kadri, medtem ko bi amatersko vnemo morali tudi v prihodnje podpirati in jo pospeševati. Na skupščini so govorili tudi o drugih problemih; sprejeli so vrsto konkretnih sklepov in priporočil za nadaljnje delo. J. B. 2 Sodelovanje gorenjskih mm»i* Radov'jici, spomeniški "L^j (Begunje, Vrba itd.) in :««J/||* zbirk in zunanjih eksponatov. ^ zejsko gradivo je zbrano K7^^ 22 mestih. Ugotovitev je P° p8 strani razveseljiva, po drn*^ niti ne, saj opozarja na razdrobljenost! tcrVa-Zaradi tega so sc na PosV .b<^t-nju domenili, da bodo na P njem takem posvetovanji* IP^j vidoma bo v škof j i ^o*1 .^e decembra) pregledali sedenj pri; plane razvoja muzejev in 'L^i' lagodili težnji, da bi se "J^. dopolnjevali in ne b'.p? sflovi' trebnem posegali po isti ^ Le tako bo mogoče Vri\t*&}L in renjsko na najboli prepndJ dokumentaren način. fovifllc Za prvo prihodnje posV so določili še eno nalogo: P {<>v vili bodo svoje osnutke te,gy0jo za skupen prospekt. Za propagando muzeji doslej pa naredili skoraj ničesar, spričo naraščanja tu V,j o&' prometa pri nas skorajda^ ^3 pustljivo. Prav s pomočjo tih muzejskih zbirk, s -^n11" razpolagamo, lahko Pri?^IovavC'h do ugleda pri tujih obis*0^ naših krajev. —• S. M. Škoijeločani že izdelali osnute* Skofja Loka - V teh f*^-V 800 izvodih izšel osnute^,, ^ i i i sti skupnosti. Le-ta bo nied S sodišča Osem otrok t zavodih in pri družinah zaradi brezvestnosti staršev Določba 196. člena kazenskega zakonika proti staršem in drugim vzgojiteljem, ki se hudo pregrešijo zoper svoje dolžnosti skrbi in vzgoje s kaznijo zapora do treh let. V postopkih zoper mladostne storlvce se sicer pogosto ugotavlja med vzroki tega kriminala tudi zanemarjanje otrok staršev, vendar pa naša sodna kronika ne pozna tako hudega primera, kot sta ga zakrivila tovarniški delavec Janez R. In njegova žena Marija z Jesenic. Za skrajno brezvestnem do osmih otrok sta bila pred kratkim na občinskem sodišču na Jesenicah obsojena po 196. čiertu kazenskega zakonika vsak na dve leti zapora. Oba se bosta pa morala tudi obvezno zdraviti zaradi alkoholizma. Pritožila sta se sicer na okrožno sodišče v Kranju, pa Je to nujno pritožbo kot povsem neutemeljeno zavrnilo ln obsodbo prve stopnje potrdilo. Obdolženca sta se poročila v letu 1950, ko se jima je rodil izven zakopa že Četrti otrok, že pri prvih otrocih sta pa pokazala, da so jima dolžnosti skrbi in vzgoje zanje samo nadležno breme ter sta jih tako zanemarila, da je bila domača organizacij* AFž prisiljena obrniti se na okrajno javno toživstvo na Jesenicah. Toživstvo je obtožilo v 1.1948 takrat Se nezakonsko mater Marijo na šest mesecev poboljševalnega dela — odvzem roditeljskih pravic za tri leta zaradi brezvestnega zanemarjanja vzgojnih dolžnosti. že takrat je sodišče ugotovilo, da so otroci vsi raztrgani, umazani in zapuščeni. Mati Marija je bila že takrat vdana brez- delju, nevrednemu življenju in alkoholu, oče Janez pa je tudi že takrat velik del svojega zaslužka zapil in vedno slabše izpolnjeval svoje dolžnosti. Ni se spametovala Marfja je bila obsojena sicer pogojno, a je to ni poboljšalo. Oba roditelja sta tudi po sklenitvi zakona nadaljevala s pijančevanjem 5n brezvestnim zapravljanjem. Otrokom je tako ostajalo komaj še za življenje. Bedo so pa povečali iz leta v leto šc novi družinski prirastki. Konce leta 1957 je trpelo v skrajno zanemarjenem stanovanju socialno in moralno stisko žc osmero otrok. Poročilo posta- je Ljudske milice iz januarja 1961. leta pravi, da oba roditelja kljub večkratnim opozorilom še vedno pijančujeta in dajeta otrokom s svojim življenjem in ponašanjem tudi moralno poguben vzgled. Otroci so zelo slabo oblečeni, higiensko zanemarjeni in pod-hranjeni ter so prisiljeni prosjačiti za hrano po tujih hišah. Družina ima po trgovinah dolgove. Roditelja sta zanemarila tudi vsako skrb za šolanje svojih otrok. V družino je posegel sicer skrbstveni organ občine, njeno problematiko sta večkrat obravnavala tudi svet za varstvo družine in svet ta ljudsko zdravje in socialno politiko, vendar se pa staršev n; dalo več popraviti. Storiti ni bilo mogoče več drugega, kot da se je odvzelo otroka za otrokom iz rok nevrednih roditeljev in oddalo v vzgojne zavode, i Družino sta pahnila nazaj v bedo Družino je skušala reši.ti..tudi železarna tx». Jc^mea«. Kacina??,. 5« s tem, da bo popravila zavoženo življenje obeh staršev, če postavi, njima in še ka. ki ga je izdelala komisij škofjeloške 0bV v razpravi do 20. t. m. 0) V zvezi s tem naj orat^^ef je to pni osnutek stajuj* ne skupnosti v škofjeloški - $e ni, zakaj število KS v W% & ni razčiščeno. Doklej ^ to jasnosti v zvezi z °^se^Ze\e^ vilom KS na področju komune (!)? — St. S. preostalim otrokom ?.2VV|F novanjsko hišo ter ■'L^str^ iz tesnobe njihovega.V^e p nega staBovanja. Spry«. a f zalo. da bo ta velil^ rt teza Železarne ros °° ac- *~ družine v svetlejše ^ ^ gradnji hiše so vsi j* *J. jih močeh sami POIT1f ko je bila postavljen^tUjJ. žinska nova hiša * $ *L treh mili ionov dinaflj ^ nec leta 1961 so bib » Jst^. nec leta i»i su Ul"r^ udobnih prostorih. ^ v % in Marija sta PlinCZr^. dom tudi svoje sfaI^j,i^ ju in prav kmalu seje ^jfi ^ selila spet zaneman nehigiena, . ki sta ^ . zatemnili vso svj«% pahnili družino ^%fi»e»L šnjo bedo. Oba obd^j, w pljančevala ^lapreJ« AtfflP'Li Ukor jih je bilo ** ^fgj fizično in duševno še naprej propadaj z dne 7.marca di^J* moral oddelek ** službe občinske •gj^ JW senice vzeti obdol«* h nje štiri otroke wJf^fl» > primerne zavode ^f^J^i-nlškim družinam. £ ^ stopila obdolženca v ^ v Šče na Jesenicah sta: Janez * f",-*^ * 3«. letu »tarostl^ radi svoje h1*%Zt^K! vseh osem otrok. ^# ^ jo dobila. nI ^S<0đ t zdravljenje 0*« * pogubno Je še Pos še z otroki. Uredništvo GLAS KRANJ Koroška cesta 8 Znamka 15 din mali oglasi •mali oglasi ^am cement. Predoslje 22 * 4245 j^ttlna Zlata riba v Kranju JJj * >*dno sprejema abonente fo"' novembra dalje. Priznana I?*5* hrana 4210 Mati rano tocaJko. Ponudbe po-11 upravo podjetja 4246 Od tržnice do savske brvi sem Izgubila manjšo vsoto denarja. Prosim, proti nagradi oddati v oglasni oddelek 4247 Nujno rabim sobo ali grem za so8tanovavko. Oddati ponudbe pod »Nujno — sostanovavka« 4248 Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj sprejme administratorko Pogoj: znanje strojepisja. Plača po pravilniku o delitvi °sebnih dohodkov. Prijave sprejema tajništvo podjetja. Emisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Podjetja »VODOVOD JESENICE« Jesenice, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: *• knjigovodja 2- skladiščnika 3- instalaterje za vodovod in centralno kurjavo 4- pomožne delavce POGOJI: p°d tč. 1. absolventka ekonomske srednje Šole z nekaj let prakse ali začetnica; p°d tč. 2. trgovski pomočnik železninske stroke ali priučen skladiščnik z večletno prakso: p0ci tč. 3. kvalificirani ah priučeni instalaterji; Pod tč. 4 .mlajši nekvalificirani delavci-težaki, ki se želijo Priučiti inštalaterskega poklica. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanj ^azen pod tč. 4. ni na razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do popolnitve prostih delovnih mest. ' l>» tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči W^ »I NB v Kranju 607-11-M33. Telefoni: glavni in odgovorni 130^"*» uredništvo ln uprava 21-90, 24-73, 28-97. Naročnina: letna W% ,***cna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek I0- sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnike din be*eda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. rtvi ne poznajo sramu l*i^|^klonJena vojaka sta stekla po dolini in nosila protitankov-V bližini se je razletela granata, vrgla sta se na zemljo, in ^»K^- stekla dalje. Golubov je vzel samokres iz torbice in zamahnil / roko: »Za menoj!« Glas je zamrl v eksploziji r*0^ je med postavljanjem strojnice videl Golubova, kako je ^Cevšin Ve.lik"*»' skoki. Z mračno jezo in sladkim občutkom ma-Vk Skr?»Sti je SDrožil dolg rafal proti Nemcem. Jja Dt", 2a ognjenimi pobliski iz strojničnega ustja, ki so v krat-%kJs,edkih razsvetljevali temo. Ušakov ni takoj opazil tankov. u W-lh *e sliSa1' da' 2util-iti »z pušk in brzostrelk je nenadoma pričelo pojenjava- ^ lei adaJa ie tišina. Kmalu je bilo nad poljem slišati le rožlja- J^fcet in 7arnolklo brnenje. Tanki so se mračno kotalili prek fekov^83 polJa* Ušakov je pograbil strojnico in zaklical petorici St • .'Za mer,oi!« "Hik 8rebenom so stekli naprej, proti nemškemu boku. J i Jarkom je krogla zadela Mostovoja. Planil je v jarek »\ l?anJo kretnjo odpel široki jermen, na katerem so visele ~anate in samokres, si slekel vatirani jopič pa porinil JUll n* rt>b jarka. Skoraj sočasno jo je odpihnilo. Nemci so J^l ttfd Njegovo glavo svetleče sc krogle iz strojnic. Nevžečna U*V tSu je Priklicala nasmešek na ustnice. Kaj če ga je zadel :ej na muhi pa ga je pu-roko slekel bluzo, ki je »mi tisH k Priklicala nasmešek na ustnic JJ *JJ! Nemec, ki ga je imel sam poprej ^•4^^8a? Mostovoj si jc z zdravo rol kr\H ^h'ala široka ramena. Levi rokav njegovo oiu«s je on n» 6511 se 'e n* laket- Nag!o " slekel irajco ,£ez B*av0, Jte^Prtdejo Nemci. Iz majhne luknjice j* brizgala kri. Mosto- ^*eI' da je zadeta glavna žila. Kri je zalivala roko in kaplja* Na podlagi sklepa upravnega odbora ZAVODA — INVALID-SKIH DELAVNIC se odproda stroj za' sekanje papirja — na mehanični pogon, skupaj z elektromotorjem (po knjižni vrednosti). Prednost nakupa imajo podjetja s sredstvi družbene last-nine. Informacije na upravi ZAVODA — Kranj, Pot na kolodvor, vsak delovni" dan od 7. do 12. ure. Invalidska delavnica Kranj Vrela voda uničuje ribe Skofja Loka — »Povečati možnosti športnega in turističnega ribolova predvsem z večjo udeležbo inozemskih ribičev. Omogočiti boljše pogoje za rekreacijo naših delovnih ljudi, ki jo nudi ribolov« — to so bile teze, o katerih je razpravljal upravni odbor škofjeloške ribiške družine »Sora« v okviru 7-letnega plana turistične dejavnosti v škofjeloški komuni. Posvetili so precej pozornosti preprečitvi Škode, ki jo povzroča ribjemu zarodu obrat Termike v Bodovljah s tem, da spušča v Bo-doveljščico (pritok Poljanske So-re) skoraj vrelo vodo, ob bregovih pa odlaga odpadke žlindrine volne, ki jo voda ob nalivih od-plavlja. Poljanska Sora je ena redkih rek, v katerih prevladuje riba lipan. Le-ta pa je sila cenjena v športnem ribolovu. Mimogrede: ribištvo ni samo konjiček posameznikov, zakaj ribištvo je del turizma in se v tem okviru vedno bo]j uveljavlja. Samo v letošnji sezoni je v Poljanski Sori lovilo 30 ribičev iz Italije, Avstrije, Švice in Nemčije. Žalostno ugotovitev je ribiška družina že posredovala občinski skupščini. Menda ne bi bilo tako hudo znižati temperaturo odpadne vode in odlagati odpadke Čimdalje od brega ali v posebno jamo. Morda bo šlo? — St. š. Upravni odbor INVALIDSKE DELAVNICE SLEPIH STARA LOKA pošta Škofa Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. TEHNOLOG — za kovinsko-predelovalno industrijo 3. SKLADIŠČNIK 4. AVTOMEHANIK — šofer (nabavijač) 5. MOJSTER ZA KOVINSKO DELAVNICO — vodja izmene 6. 2 KV DELAVCA — kovinske stroke POGOJI: pod 1.: ekonomska ali pravna fakulteta in 2 leti prakse aH ekonomska srednja šola in 3 leta prakse; pod Z.: tehniška srednja šola in 3 leta prakse; pod 3.: ekonomska srednja šola in 2 leti prakse ali trgovski pomočnik s prakso v skladišču in poznavanje osnov materialnega knjigovodstva; pod 4.: kvalificiran avtomehanik, šofer A in B kategorije in tri leta prakse; pod 5.: visoko kvalificirani delavec (strugar, str. ključavničar ali rezkavec) in tri leta prakse; pod 6.: kvalificirani delavec (VKV strugar, strojni ključavničar ali rezkavec) in tri leta prakse. Razpis gornjih delovnih mest velja do zasedbe. Prednost imajo invalidi, za delovno mesto pod I. pa pridejo v prvi vrsti poštev invalidi — člani Zveze slepih Slovenije. Prošnje sprejema uprava zavoda. V prošnji je treba navesti šolsko in strokovno izobrazbo ter kratek opis dosedanje zaposlitve. Zavod ne razpolaga s stanovanji. Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij »ELEKTROTEHNA« Ljubljana, Parmova 33 razpisuje natečaj delovnih mest; 1. NAMESTNIKA POSLOVODJE za poslovalnico v Kranju 2. TRGOVSKIH POMOČNIKOV za poslovalnico v Kranju POGOJ: ad 1. in ad 2. kvalificiran delavec tehnične stroke Osebni dohodki pO pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe sprejema kadrovska socialna služba podjetja. Stanovanja niso na razpolago. Natečaj razpisujemo in velja 15 dni od objave oglasa. 94. Starček je bil hud. »Pospravi to večerjo! Naj je na policiji! Vidiš, v kakšno nesrečo nas bo spravil s to svojo neumno glavo! In tako sem se veselil njegovega prihoda...« je žalostno menil. »Morda se bo vendarle vse dobro končalo,« je tolažila starka moža. Sin se Je vrnil mrk in tih. Ko Je vstopil v sobo, ni črhntl niti besedice. Jedli so brez besed, čisto tiho. Slišati Je bilo samo staro stensko uro, ki je enakomerno tiktakala nad njihovimi glavami. 95. »Ivica,« Je s strahom vprašala mati, »ali se je vse dobro končalo?« — »Dobro?« je rekel sin. »Bandit je še vedno v mestu, in to v obleki mojega spoštovanega očeta. Sele zdaj vidim, v kakšno nesrečo smo zabredli.« — »A, kdo Je kriv?« Je vprašal starček. — »Ti,« mu je rekel sin. — »Ni res. Kolikor vem, se nisem premaknil iz hiše.« — »Toda oblekel si bandita!« — »Bandita? To Je bil vendar Neven Novak. Od njega si prepisoval v šoli naloge. Vedno si nam pravil, da je tvoj najboljši prijatelj. Zdaj pa naenkrat — bandit?« 96. »Oče, najbolje bo, da se o tem ne pogovarjamo več. Videli bomo, kaj bo napravila policija.« — »Videli bomo!« je menil raztogotenn starček. »Toda Ivica, jaz Nevenu Novaku bolj zaupam kakor tebi* Za nas bi bilo najbolje, čc bi Novak pobegnil. A tudi če ga boj policija ujela, vem, da bo prenesel vse muke, samo da ne bi pove* dal, kdo mu je pomagal. TI nisi takšen, čeprav si moj sin!« Starček; je jezno vstal ln odšel spat. Toda spati nI mogel. Mislil je na Nevena in želel, da bi pobegnil Iz mesta, daleč proč od takih prijateljev... la s komolca. Sedel je na zemlji in pestoval ranjeno roko. Z oznojenega, miŠičastega, do pasu golega telesa je v mrazu izpareval znoj. Eden izmed izvidnikov ,ie z vso močjo s predivasto vrvico prevezal roko pod ramenom, da bi zaustavil krvavenje. »Močneje! Močneje!« je poprosil Mostovoj in mimogrede i enim očesom opazoval polje. Videl je, kako so se V žitnem polju pre maknili tanki. Pognali so se, vsi zasneženi, in v žitnem polju jih skoraj ni bilo videti. Kotalili so se bliže pa pred seboj otipavali zemljo s strojničnim ognjem. Na rob jarka jc priletel šop krogel mH prav iz bližine. »Naprej, hitreje!« je vzkliknil Mostovoj, mimogrede vtaknil ino roko v rokav vatiranega jopiča in segel po protitankovski puški. Tanki so se bližali in mogočno preglasiti hrup bitke. Na prvem se je zabliskal top. Napet, vroč zvok mu jc treščil v ušesa, v grlu ga je stisnilo in usta so se napolnila s slino. Mostovoj je za celo minuto v dimu eksplozije zgubil tank. Potem ga je spet zagledal. Po jarku so se zmedeno plazili vojaki in lezli drug prek drugega. Mostovoj jc pazljivo, nič ga ni smelo motiti, sledil tanku z dolgo cevjo protitankovske puške. Potem je pritisnil na petelina . V trenutku, ko je začutil udarec kopita, je videl na tankovskem stolpiču majhen, modrikasto-žvplen plamenček in krogla se je odbila v zrak. Mostovoj je vnovič sprožil in na tanku sc jc spet prikazal modrikast plamen. Izstrelki so zdrseli ob jeklenem telesu kakor vžigalice po raskavi ploskvi, izginjali pošev v zrak in ugašali med poletom. Mostovoj je bežno pogledal levico in se Čudil, ker sploh, ni čutil mraza. Z golim komolcem se je uprl v sneg, vendar tudi zdaj ni zaznal mraza. Roke sploh ni Čutil. Toda roka je krepko oklepala puško — in to je pomirilo Mostovoja. Tank sc je kotalil proti njemu, obenem s snežnim metežem, ki je vel okrog gosenic. In iz snežnega meteža so naravnost in povprek leteli izstrelki. Eden izmed izvidnikov je kričal. Cemu neki kriči? Mostovojevo golo telo je bilo pokrito le z jopičem pa vendar ga je navzlic strupenemu mrazu oblival znoj. Ali pa je šlo morda le za sneg, ki se je talil na njegovih prsih? Puškino kopito ga jc udarilo v ramo. »Dajte mi protitankovsko granato!« Mostovoj je videl na snegu svojo kri, vendar se mu je zdelo, da je tuja. čudno, od kod toliko krvi. Sneg je bil povsod tam, kjer sc je Mostovoj naslanjal s komolcem, črn od krvi. Od njegove krvi« Vendar ni naznal bolečine in dlan jc krepko oklepala orožje. Nekdo ie vzklikal v bližini. Odmev mu je odzvanjal v ušesih.' Nekdo, ki je bežal « dolgimi skoki, jc stopil na Mostovojevc široko razkrečene zmrznjene noge. Ne da bi prenehal paziti, jc meril dalje s protitankovsko puško. Sredi streljanja je z ustjem cevi sledil premikanju tanka. Cemu neki tako kričijo? Kdo beži? Vse, ki bežijo, hi morali postreliti! Toda Mostovoj ni mogel razkleniti stisnjenih čeljusti. Pomeril je. Mimo je švignil prestrašeni obraz enega izmed vojakov, ki sat bili v patrulji. Stolpič na tanku se je zavrtel. Opazili so Mostovoja, V oči, v srce je z mrtvaško praznino strmela topovska cev, planila pokonci in se zamajala. Zdaj ne velja izgubiti glave! Mostovoj je /. zaprtimi očmi zadrževal prst, ki je hotel pritisniti na petelina« Zadržal je dihanje. Tako jc nekaj časa miroval, pritisnil in opazil, kako je lahko sprožiti petelina. Sočasno se je pred Mostovojevim izatisnjenimi očmi nekaj zabltskolo. Zdelo sc mu jc, kot da se ja protitankovska puška razletela v rokah. Slepeč ogenj, vanj se ja /aril z vso ostrino, v njegovo telo. Etri! se je brez bolečine, mehka — ko da sploh nima kosti ali živcev. Mostovoju se je zazdelo, da je zgttbil vso težo. Pred očmi ja1 videl krožce. Praznino. Vendar se je boril še med letom v prazno. Čutil jc, kako gai je odtrgalo od zemlje, vendar je ni hotel spustiti. Zagrizel sc jc vanjo z dlanmi, ki jih sploh ni več imel. Neskončni trenutek, ko ja bil še pri zavesti, je pomenil turobno slovo od življenja —■ vendar ni razumel, da gre tokrat za večno. , Vse to se je za tuje oko zgodilo v kratkem trenutku. Vojaki, ki so se z ročnimi granatami v rokah stiskali k tlom, so videli, kakor sc jo stolpič obrnil in jc ustje izbralo enega izmed njih, potem je bruhnilo plamen. V tem trenutku, pred glavo Mostovoja, ki sc je s puško zlil v eno, prav v trenutku, ko je tan-kovski top sprožil, je prhnil prek oklepnika ogenj. Potem jc s tal vstal eden izmed izvidnikov, ki jc z dlanmi oklepal okrvavljeno glavo. Tank je slepca udaril v prsi, ga poteptal in zdrvel prek jarka« toda tukaj, v snežnem metežu, ki je spremljal pošast, je okolica razsvetil ogenj iz njene notranjosti ln vse |e pretresla eksplozija, ljudje pa so popadali na tla 8177 glas PONEDELJEK, 1!. n«r*Jt*r» šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šjport 0 šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport^jP? Štirinajsto mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu Finale brez Švedov in Madžarov premagal Šveda Bernharda, »Voj-kan« Marković pa tudi ni dopustil, da bi se nadarjeni Korpa razživel za mizo. Tako smo v finalnem srečanju gledali zanimiv dvoboj Marković—Scholler, ki se i nm* t.»n m t_ «vt t * j j Je s 3:1 koncal v Prid našega rc- LJUBLJANA, 10. novembra — Najveće mednarodno prezentanta; s tem je že tretjič no'prvenstvo v namiznem tenisu je za nami. Štiri dni osvojil ta nacjvse častni naslov, je bilo pod kupolo Gospodarskega razstavišča od ju- Hitri napadavki Shannonova in tra do večera nešteto dvobojev, v katerih so najboljši igravci iz vse Evrope skušali še enkrat pritegniti pozornost nase. Presenečenja, ki smo jih doživeli te dni. so večkrat obrnila na glavo vsa predtekmovalna ugibanja. Kaže, da je sedaj povsod prišlo do izmenjave generacij, saj mladi napredujejo z vso silo, starejši — do sedaj bolj znani igravci svojemu zatonu. Kar poglejmo na primer disciplino posameznikov jn posameznic! Med številnimi izbranimi so: 17-letni Šved Bernhard, 18-letni Jugoslovan Korpa in samo dva prekaljena borca — naš Marković in zahodni Nemec Scholler. Madžara Berczik in Rozsas, Šved Al-ser, Romun Negulescu so ostali v ozadju in so nas še enkrat prepričali o svoji nemoči. Na drugi strani smorarno poudariti tudi neuspeh Vecka, ki je gladko izgubil proti mlajšemu sovjetskemu igravcu Amelinu. Edino Jugoslovan Bojan Kern je z zmago nad drugim najboljšim madžarskim igravcem Rozsasom prijetno presenetil vse gledavce. Ne gre oporekati tudi zmage Kranjčana Tomca nad Hr-budom in njegovega odličnega odpora kasnejšemu finalistu Schol-lerju v igri, ki je trajala 5 nizov. V središču pozornosti vseh po- Rudnova sta morali v ženskem finalu odigrati pet nizov, da smo izvedeli, katera jc boljša, čeprav bi morda prvo mesto bolj zaslužila dobro razpoložena Rudnova, pa se je obrnilo tako, da jc zmagala 19-letna Angležinja Shannon; obema pa poznavavci igre obeta-pa se približujejo jo lepo prihodnost. Ostali finalni rezultati: ženski pari: Rowe, Shannon (A) Alexandru, Constantinescu (R) znavavcev je bilo tudi žensko tekmovanje. Kdo bi si mislil, da se 3:2; moški pari: zmagala sla Ve bo druga s svetovnega prvenstva v Pragi Romunka Alcxandru poslovila od nadaljnjega tekmovanja že v četrtfinalu, kjer jo je odpravila mlada, 16-letna Čehinja Lužo-va. Slab odpor je nudila Angležinji Shannon tudi bivša najboljša evropska igravka Kocijanova (Madžarska). Tako se je njena nasprotnica še z odlično potezo proti Romunki Constantinescu nepričakovano, toda zasluženo prebila prav v finale. V drugi polfinalni tekmi je sovjetska igravka Rudnova odpravila Lužovo. FINALNA SREČANJA Izkušenost je v moškem polfi-nalu premagala mladostno zagnanost. Scholler, ki se edini v Evropi lahko ponaša z zmago nad svetovnim' prvakom, je najprej cko in Korpa (J); mešani pari: prva Alexandru in Negulescu (R). Anka ANKELE — rokomet Majda ANKELE — smučanje Milan BAVEC — judo Borut BELEHAR — košarka Vlado BRINOVEC — plavanje Cvetka ČADEŽ — kegljanje Milan ČESEN — sankanje Fric DETIČEK — smučanje Albin FELC — hokej Mija GUNČAR — tenis Niko HLADNIK — rokomet Franci HVASTI — kolesarstvo Božo JEMC — smučarski skoki Milan KALIŠNIK — speedway Peter KLAVORA — veslanje Lilo KLINAR - hokej Janko KOBENTAR — smuč. teki Karel KOBLAR — keglj. na ledu Janez KOCMUR — plavanje Milan KOšNIK — plav. maraton Franc LAKOTA — smuč. teki Peter LAKOTA — smučanje Vlado MARTELANC — kegljanje Jože MOČNIK —- speedway Janez OTRIN — strelstvo Marjan PEČAR —smuč. skoki Ivo PERKOVIČ — nogomet Franc PETERNEL — strelstvo Janez PINTAR — motorizem Leon PINTAR — motorizem jjfj Nenad PROTIĆ -- atletika Janez ROTAR — motokros Matevž ROZMAN -— speedway Marjan RUS — košarka Stane STARE — judo Zvone STRAZIŠAR — telovadba Munib TABAKOVIĆ — atletika Janez TERAN — nam. tenis Viktor TIŠLER — hokej Cena VALENTAR — hokej Hanzi VERDNIK — atletika Danilo VIDOVIČ — rokomet Ožbi VISTER — atletika Ludvik ZAJC — smuč. skoki Francka ZUMER — kegljanje m. Gorenjska rokometna liga < Žabnica še vedno neporažena KRANJ, 10. novembra — V najvažnejšem srečanju desetega kola jc kandidat za prvo mesto Žabnica premagala Radovljico; tako je Žabnica spet prevzela vodstvo, ker imajo Križe tekmo manj. Tekma Duplje B : Križe bo v sredo v Dupljah. Presenečenje tega kola je zmaga Mladosli B proti ekipi Selc. Rezultata tekme Tržič B : Krvavec nismo prejeli. Položaj na lestvici se tako ni bistveno izpre-menil. / ' ŽABNICA : RADOVLJICA 17:14 (11:8) Žabnica: Ton j a, Miklavc 4, Mi-helčič 1, Pavel Pipp 3, Peter Pipp 2, Oblak 6, Pustavrh 1; Radovljica: čič 2, Jereb 1, šifrer 2. — Sodil je Grašlč iz Kranja. — P. Š. Ljubljanska conska liga. Dupljanci premagali komisijo in Šentvid ŠENTVID, 10. novembra — Ro-kometaši Dupelj so premagali ekipo Šentvida z 20:19, Prve minute so dale poguma domačinom, ki so osemkrat zatresli mrežo gostov, medtem ko je bila domača nedotaknjena! Vse je kazalo na katastrofo. Čeprav so gostje v prvem polčasu dosegli le tri gole, niso odnehali. S svoio borbenostjo v nadaljevanju Dupljanci niso premagali Najboljši gorenjski športniki 1963 Vse naše bravce vabimo, naj s svojimi pr^ logi sodelujejo v nagradni anketi »IZBER*1., NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE«; * jo tokrat že osmič razpisuje naše urednic # Kdor je pozorno spremljal nastope gorenjskih ^^fftft v domačih in tujih arenah, temu ne bo težko predlaga'1* njihovih imen, ki jih bomo upoštevali pri sestavi deset" ^ najboljših. Pri tem delu, za katerega pa smo pripravili leP* grade, vam pomagamo z današnjo dopisnico. • Izmed 45 imen gorenjskih športnikov na njej se od ^ za petorico (imena podčrtajte ali obkrožite), ki o njej "^'.lA * zasluži naslov NAJBOLJŠEGA GORENJSKEGA ŠPORTN1*^ letu 1963. Predloge nam pošljite najkasneje do sebote, *3* meseca. Mesaric, Ravnikar 2, Ravnik 3, Ta- le nasprotnikov na igrišču, ampak dič 8, Razinger 1. rovec iz Kranja. Sodil je Špa- SELCA : MLADOST B 11:18 (4:6) Selca: M. Gartner, F. Gartner 7, Martin Krek 1, Miro Krek 2, J. Lotrič 1; Mladost: B: Gros, Lesko-vce 8, Posedi 4, Triller 1, Valen- tudi nerealno tekmovalno komisijo, ki jih bi kmalu oškodovala za dve točki. ŠENTVID: A. Bonča 3, B. Bon-ča 2, Vrtačnik 6, Limpelj 4, Klop-čič 1, Kremžar 2, Vreve 1: DUPLJE: Grašič 6, Kenda 5, Vrtač 1, S. Boncelj 3, L. Boncelj 4, Konjar 1. Gorenjska nogometna liga Svoboda: Mladost 2:1 ŠENČUR, 10. novembra — V tekmi med domačo Svobodo in Mladostjo iz Kranja so zmagali domačini z 2:1 (2:0). SVOBODA: Reš, Erzin I, Cot-man, Ajdovec, Svetelj, Mulej, žlin- dra, Erzin II, škerjanc. Felf* SI- Dvanajsto kolo slovenske nogometne lige Dragocen zaključek Od naših predstavnic smo na mednarodnem prvenstvu pričakovali več, posebno od Pirčeve, ki pa ni prikazala tistega, kar bi lahko, saj je že v igri za med osem najboljših izgubila proti Poljakinji Calin-ski z 0:3. — Na sliki KRAJGERJEVA, ki se je poslovila od reketa že v p red tekmovanj u TRIGLAV : LJUBLJANA 1:0(0:0) KRANJ, 10. novembra — Današnje derbi srečanje 12. kola slovenske nogometne lige med lanskoletnim republiškim prvakom Ljubljano in domačim Triglavom je na osrednji stadion privabilo rekordno število gledavcev (več kot 1000 jih je sprejela pokrita tri- niso tako navdušeno bodrili svo- drugi polčas z izredno voljo do zmage. (Res so imeli gostje veliko srečo, da Je njihova mreža ostala nedotaknjena.). Tako kot igravci, so si zmage domačinov želeli tudi gledavci, saj še nikoli Zaostala tekma ženske republiške rokometne lige Prav nič ženska igra KRANJ, 10. novembra — V za- Rep, Lampreht 2, Gomivnik 3, Je- nasprotnice za tekmo zelo dobro ostali tekmi ženske republiške li- raša 1, Šprah 3, A. Rep, Martinčič/ pripravile. Prvi gol jc doseglaMla ge je Mladost izgubila srečanje z 1, česen, Lah. Branikom z rezultatom 7:10 (4:6). Današnje srečanje .Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: MLADOST: Krampi, A. Ankele 4, M. Ankele, Liebhart, J. Tolar 1, M. Tolar, Kol man 2, Čes-nik, Terkaj, Pristan; BRANIK: so igravke Mladosti vzele zelo neresno, saj so na igrišče! dospele šele ob 11. uri. Zato se je tekma začela z zamudo. Domačinke so tekmo pričele ne-ogrete, medtem ko so se njihove mm buna). — Za uvod so mladinci Triglava premagali svoje vrstnike iz Ljubljane s 4:0 (2:0). ___TRIGLAV: Vagaja, Brezar, šenk, ~ Martinovič, Perkovlč, Jerman, Goste, Verbič II, Tepina. Ugrica, Šimnovec: LJUBLJANA: Šuler, Be-lantič, šoštar, Dolenc, Danev, Skuše k, Poženel, Dermastia, Džafero-vić, Popivoda, Ostanek. — Dobro je sodil Bertok iz Kopra. Za začetek sta obe moštvi prikazali neorganizirano igro. Igravci so se spuščali v neučinkovito preigravanje, tako da smo v tem delu videli le malo strelov na gol, pa še ti so se povečini končali v outu. V nadaljevanju so igravci Ljubljane prikazali boljšo igro in vratar domačinov Vagaja je za svoje posege večkrat požel odobravanje gledavcev. Tudi zadnje minute prvega polčasa so pripadale gostom, vendar do spremembe rezultata ni prišlo'in so igrav ci odšli na počitek brez golov. Drugi polčas lahko opišemo i besedama — premoč domačinov. Res so napadavci LJubljane nekaj krat nevarno prodrli v kazenski prostor domačinov, toda odlična obramba domačinov jim kaj več ni dopustila. Triglavani so pričeli dost, kar je bilo edino vodstvo Kranjčank v današnji tekmi. Nato so gostje rezultat izenačile in po-vedle, nato pa vodile do konca tekme. TekmS je bila tipično prvenstvena, zelo borbena in zelo zanimiva. Obe ekipi sta igrali tudi zelo ostro, na trenutke celo pregrobo. Rezultat tega je nekaj poškodb na obeh straneh. Na tekmi je bilo doseženih izredno veliko sedemme-trovk. Tako jih je bilo proti Mladosti dosojenih nič manj kot 5, i? katerih so gostje dosegle tudi 5 golov. Zaradi tega poraza je Mladost padla na lestvici na 4. mesto. Vodstvo Mladosti je po končani tekmi najavilo protest. Sodnik Savčič je bil v splošnem zadovoljiv. — P. Š. Jih ljubljencev, številni napadi in premoč na igrišču so obetali najboljše. Bilo je mnogo lepih kombinacij pred ljubljanskimi vrati in tudi mnogo strelov — preveč za tako nizek rezultat.. čim bolj se je bližal konec tekme, tem bolj so domači napadavci zaposlovali obrambo Ljubljane. In ko sta stranska sodnika že dvignila zastavici v znamenje igranja zadnje minute, so gledavci še vedno sedeli na tribuni, čakali so na tisto, kar je moralo slediti — zmagoviti gol. In ne zaman! V zadnjih sekundah so napadavci Izvedli še zadnji napad, ki jim je prinesel eno najlepših zmag. — žoga je potovala od nog do nog. Zaključni strel je izvedel Ugrica, za gol pa je zasluženo celotno moštvo Triglava. — M. Kuralt tar; MLADOST: Križnar, Brenčič, Povh, Zaletel, **Jfa Bajželj, žumer, Bare, A1*0 Stojčevski. ^ v Strelci: za Svobodo Erzl,[ VK< 14. in Cotman iz enaj»tnj[^ v 30. minuti; za Mladost v 50. minuti. ' ^ V prvem delu so doma^ ^ vladovali na igrišču, v drug^^p^v so gostje silovito napadah-so na vsak način hoteliM* ^{t rezultat, jim to zaradi ]0 obrambe domačinov ni j^A- Naklo : Tabor 2:° NAKLO, 10. novembra tf f če moštvo je v prvem Polc ^ $ vedlo z golom, kl ga je v nuti dosegel Polak. KIJ« g^je*! da se Je enajstorica «a igrišču bolje znašla kot "» gostje iz Ihana, Je v druge* j* času dosegla le še en g°^ je P vedenem prostem strelu t segel Zupan. ^ffi NAKLO: Kalan, Porenta, pfcjtj šek, Zupan, Lang, Fajan. pfl nik, Pajk, Polak, Orna"- p ligi prav tako zavzeli prvo mesto. če bomo hoteli s V razgovoru s sedanjim pred- v ugi, oomo monm *"vCeifl sednikom košarkarske sekcije pri ga trenerja, ki bo tera p »vlil« tudi tehnike za Tudi z mladinci smo , ^ dovoljni, saj so v vsen ^ x&^ >eno ihkc slabi ■ dovoljni, saj so v v»-, .n i* j kazali obilo horbenost^^gii, ^ še več bi lahko do ji vmes spet TVD Partizan v škofji Loki CI RILOM KEMPERLETOM smo o življenju košarkarjev izvedeli naslednje: »Letos so bili naši košarkarji povsod zelo uspešni. Prav zato je zanimanje za to športno panogo vadbo. .»re^ tudi v škofji Loki vedno večje, Sedaj nas čaka se P ^ j. saj ima naša sekcija že več kot Tako bomo v zimskeni' ^ v 60. članov. no trenirali v tolajd Kljub dobri uvrstitvi članov in spomladi pa bomo le» ^ v^, mladincev pa le ni šlo vse tako, Puštalu preuredili taJV,j((> Wjp kot bi moralo — vseskozi nam obnovili asfaltno P1*^^ K\Jt namreč manjka trenerja. V prvi dili razsvetljavo za " boj^1' polovici sezone je člane treniral ge In tekme. Za vse , ettPKp n vodil bivši igravec inž. Ivan treba dobiti še denarn^ g^tP Hafner, za njim je tehnično vod- 002348485301532353230101022353235323532348235323002348234853