Let© V., št©v. 17. V Celju, sobofa dsie to. februarja 1923* Poštnina placana v gotouini. Stane letno 60 Din, meseCno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. öglasi ?a mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna številRa stane 1 Idisn. Izliajsi vsak iorefc, cefrieK In scboto. Urednlštvo: Strossmajerjeva ui. St. 1, I. nadst, Teles. 53. Uprarvmlštvo: Strossmajerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Izredni zbor zsupni^on Ijubljanske i» mariborske oblastne or- ganlzacije jusoslovanske daniokratske stranke, se vrši v ncdc4jo, dne 18. tm. ob pol II. iir-i v veüki dvorani Narodnega: damn v Ljubliani s siedceim dnevnim rcdom: 1. Na&ovor in poroeilo preJsed- stva Ijubljanske oblastnc orgaiiizacije. 2. PoročiJo predsed'stva marmorske obhstuc orgaiiizaci.ie. .5. Naš boj za narodno nieio. 4. Odobritcv kandklaiur z.i luinwi- no skuipšemo. 5. Slučajnostf. Vslcd sklepa prcdsedstev mnribor- ske in Ijubljanske oblastne onuuiizacije vaibinio na ta vebvažen zbor /.aupnikov celokupaio zanpništvo -IDS. i/. obeh ob- lasti in., ga pozivlja.mo. fJa so zborovanja poInostevLino ude!e/.i. Točno O'b pol dvoli popoJdnc je za udeležence zaupniškctfa zbora skupon ohed1 v dvorani' Kazine v l. nadstropji;. Ta zaupiu'ski zbor bod; velika ma- nifestacija naše Dcmokratske stnvnke z O7ironi ua bližajoce se volitve. Dostop inuijo in so a:bijeni na zbor kct poslii- širlci tudi drugi somisljeniki JDS.. ki se pri vstopu v dvorano ie&itiinirajo z iz- laiznico svojc krajcvne oi^anizacije, Z dcinokralskiü! pozdravom /a načelstvo lutbliunsktj obiastne orga- «izacJjo JDS.: PTedsedaik or. Gregor 7 e r j a v, narodni pasb.nec. '/» načelstvu :?iariborski> oblastire or- ganizaciit! JDS.: predsednlk Ivan Rcb.c k. V Ljubljni-i in Alan-mm. - sebvirar- iu 1923. SovipjsSis podpužnica SPD Jf imela 3. tm. v Celju svoi občni zbor. Uldežba ic bihi ncpričakovano slatoa. ob™! f JC Čuditi pr* tolto» Devlin rf stanujocd, v Cdju samem. Udde- *"i tolikc 'dllK lU™m "» ^rodncno- Dr- Dr. Ž^! ~' ------= Kako se mora obnašati dober mOž. V Lr stan.) zakonskegaerra?a0 SGdaj 5e niste okus'" da je tako lahko,^ °e smete mislit«. *n »zadovolino« do*"0^11 Si >>mirnocs zahvaliti za vse to, kar imamo. Želeti I.. bilo, da nam vse- loini prcflscdnik po»'Tuzjiice g. l'ranc Kocbek, ki jo 'lajvcč storil. opive svojc >.i'.i:imive sp):N(: o razvoiM :lriStv.a. V iič:s!ednjem na;i. prij.i tajniško poroči- !--. o dek)vau:a pod'uznice v ietu i^2. V preteceneni letii je imela podružnica. 511 članov in sicer: 1 častni, 69 ustanov- ni'kov in 441 rednih clanov. Clanarino so pobiraJi v Cdjii g. dr. Vilko llraso- vec, krdč. Omladičcva, s. dr. Ernest Ka- lan in jc. sodni svetnik Tiller, na Vran- skcm g. Osct ml., v Hrastniiku in v Žalcu gospica Jaiia Hodnikova. Srena hvala jim za triftl! Stüvilo clanov sc ie pomnoži- lo za 97. Nemila smrt nani ie vzcla 4 elane: veletrgovca Antona Kolenc, okr. spdn*ka dr. Lipša, oba v Cclin, .trgovra t-ranca barb v üoniiem ^radu in usta- i.ovTiika ter soustanovn. podnižnicc po- starja Antona OoriCar v iMozirju. Ohra- nimo je v lepenv spomrnu! Podruznica je v-niinulcm letu sprejda sLödcC podpore: 1 osojilnica v Celju 1000 K. Sarinska posojilniCa v Žalca 1.023.25 K, posoiilni- ca nti Vranskeni 500 K. Zauružna Žve- za v Celju 1000, ga- Tavzher 1000, g. Fr. , Poidibrezni'k v Oor. «radii 400, g. Fr. Ko- I lenc v JuvanieiTi 400 K in še nekateri dru_ R"i manjše zneske. Naniesto vcnca za A. Kolenca so darovalh Zveza slov. trgpy- cev v Celjii 1000, Podruznica Ljub. kre- ditnebanke v Celju 1000, -• vlad. svetnik dr. L. /užek 400, K. Kobcn DiehJ 400, K. dir h. Kalan 400, Rm ravnateli Mirko Oruden 400 ft, Horijaii (iaiSek ' 200 K. Vsemdarovateljem i-skrcna hvala! Delo- vame podriižiiice se razteza na planin- ske koče, na pota in raznoturosti' Po- družnica hna 6 koč, dve pa od Osred- [iK'Ka odbora v oskrbi. Oskrbovaiic so bile koca na Korošici. Frischaiuov Dom nil 0'krešlju, Piskernikovo zavetišče v Lo^arski dolini in Mo/Jrska koča. Fri- schaufov Dom je bil oskrbovan 3 mcse- ce. Vseh obiskovalcev je bilo 1023; od tch 959 Slovencev, AC Srbolirvatov. 5 Cehov, 9 Nemcev in -1 drugc narodnosti. P(i!inioži1 se je inventar in sicer v pod- strešju 10 žimnic z ?.glavniki. Za letoS- iijc leto bodei treba nabavitii koce. Vso nošnjo je preskrbel, kakor prejšnja leta, K. Anton Herle v Solčavi. za kar nm :s're prisrčna hvala! Piskcruütovo zavctišču Zjutraj nikar ne hitite hitro vstajat, in blagor vam, če začenja vaš urad šele ob 9. uri. Mlade (in tudi starejše žene) zjutraj zelo rade poleže in zelo jim je nepriietno. kadar se morajo lo- čiti prezgodaj od ogrete postelje. Kadar odhajate k svojemu poslu (pa tudi drugače), ne pozabite svoje soproge poljubiti, drugače si bode mislila, da jo nimate več radi. K obedu (kakor k vsaki jedi) pri- dite natančno v določenem času, četudi delate proti zahtevam svojega poklica ali naravnost proti ukazu svojega pred- stojnika. Takih argumentov žena ne prizna. Skratka: ona ima ob 12 ih go- tov obed, takrat ga prinese na mizo, in od vas je odvisno, da pridete jest. Pri obedu morate hvaliti vsa je- dila in pazite, da ne vzamete v roko časopisov. Ničesar tako ne razdraži in ne razjezi vaSe mile soproge, kakor če sedete k mizi s časopisom — ali pa tudi z drugim Čtivom. Nepotrebno delo — časopis vam vaäa soproga itak ! vzame iz rok in ga jezno odvrže. je oskrbovail celo ieto x. Fortunat Merie. Obiis'kovakcv je bilo S35; od teh je bilo ()62Slovencev, 23 Srbührvatov, 4 Čehi, 138 Nemcev m 8 raznili. V tei koči sino postaviii nov štedilnrk, daii no-beliti so- be in IkuhJnjo ter pomnožilii inventar. ü. P. Majdič. veMndustrijalec v Celju, je zopet podaril nckaj kuliinjske posode. Hvala mu! Akcija za stavbo nove pla- ninske kočc je ostala na inrtvit tocki. Tu- di liik\idacija zadru#e »l^inka« se ni iz- vršena1. Kučo na Korošici smo zopet ne- ka] pojpravili'in pomnožili inventar. Koča \ Slovencev, 7 Srbohrva- tov'in 3 Nemei. Mozirska koča se }e pove'ksala in dne 16. junija slovesno o- tvorila. Vso dclo \rejemko'v im 293.368 krön izidiatkov. Premoženiisko stau je znaša.' 160.000 K. Zelo marl'iivo je de- lovali »celjski odsek« podruznice. Prire- drl je več dobro uspelrh in krasno aran- ziranili sknpnih izlctov, napravil in po- Od obeda ne vstanite preje, dokler ne izpijete preje tudi črne kave (če sploh kakšno dobite), pa četudi mo- rate čakati na njo pol ure. Če ni pri kavi žlice, si jo prinesite sami, če ni kava dosti sladka, izpite grenko in brez opazke. Nikari ne kadite — in izognete se vednim očitkom, koliko denarja za- kadite, kako kvarite zavese in slikarije v stanovaniu, kako si uničujete zdravje in trujete celo domačijo, sebe, soprogo, otroke in mogoče tudi taščo« Tudi ne pijte (seveda z izjemo čiste vode), ker za vino in za pivo lahko zapravite po nepotrebnem ne- krSčansko vsoto denarja. Tudi zvečer ne čitajte in ne piSite dolgo, ker je za va§o soprogo prvič zelo dolgočasno, drugič pa se porabi preveč luči, Ne klatite se zvečer po gostilnah in ka- varnah, temveč sedite lepo doma in zabavajte ženko s prijetnim kramlja- njem, in Če je le mogoče, ji pripove- dujte o svoji ljubezni do nje. Na njen imendan naj nikdar ne pravll več poti v ceijskem pogorju ter vzeil v naiein Kunirovo posestvo na Tostu, ki bo sijajno sitizilo izlct- niškini hi ziinskosportnim namenom. V /atlnji točki občnc.vja zbora se je v S'lav- nem razmotrivalo vprašanje ustanovitve Uistne »Celjske podruznice SPD«. Stvar- na debata, v katero so v fflavnem pc- seglri' gg. Kocbek, dr. Kailan, Qrudea. IJrekoršek. Tiller, Natek in gdč. Omladič je imela za poslodico, da se je oibčni zbor z večino glasov izrekel proti usta- novHvi' ojnenjene podruznice. Celjski od- .sek ima v okvirju podruznice vse nwz- nost? razvoja in to tembolj, ker je la- hko gospodarsko sainostojcn. Star slo- vanski. greh: nesložnost im cepiitev ino- či rodi vedno lc negativne posiodfee. Delokrog Sav. podruznice je veHkatnski; čitn več inoči, tem boljši tispeh. Celje je po svoji naravni legi izhodišce za Savioriske alpe in te so eilj vsaki'-ga Oe- Jjana, ki1 Ijubj. «planiaie v pravem pomenu besede ter hoče gojiti turistiko v krajih, katerc najlažje doseže. politic in 5taros!oi:tt$t;i bogosttsžni ]ti% Z razpadom stare habsburške Av- strije ie prizadet poleg panRermanizma tudi rimski klerikalizem, ki teži po neki veri Čisto nasprotni politični moči. Habsburiani so se držali kot svoje nai- boljše opore katoliške cerkve ne iz prepričanja, ampak iz oportunizma, ob enern je našel rimski klerikalizem v njih svojo močno zaslombo. Po tej zaslombi rimska kurija Se danes hre- peni, prezirajoč besed^ Kristusove: »Moje kraljestvo ni od tega sveta«. Z rimsko kurijo v zvezi so seveda njeni najbolj goreči oprode, jezuiti, pa tudi vsi drugi, zlasti pa nemški klerikalni krogi, ki so prežeti pangermanskega duha in si žele nazaj habsburške mo- narhije iz klerikalnega pa tudi naeijo- nalnega nagiba, kakor to dovolj jasno dokazuje pisanje zloglasne dunajske »Reichsposte«. Tega stremljenja so se oprijeli tudi nemški plemiški krogi, ki še vedno sanjajo o svoji prejšnji udobnosti in iščejo sredstev in poti, kako obnoviti svojo nekdanjo moč in gospostvo. Teh glasilo je dunajski »Wochenblatt für Kultur und Politik«, ki se je prej ime- noval »Neues Reich« in ga je naša vlada radi njene proti obstoju na5e Jugoslavije naperjene politike bila pre- povedala. Vendar »Wochenblatt« ima isto obliko in isto tendenco, pa se žal ne prepoveduje. Tendenca tega lista manjka šopka in dragocenega darila, niti poljuba, niti gratulaeije. Gorje vam, če pozabite nekoč v letu dnevnih skrbi na ta dan! Lahko ste prepričani, da bi vam Ona tega nikdar ne odpustila. Tudi na starše in sorodnike žene ne smete nikdar o praznikih pozabiti. Najbolje je voditi lep in pregleden za- pisnik s številkami in datumi. In vsak dan zjutraj takoj po molitvt, ga pre- glejte. Tudi o Božiču, o Novem letu, na rojstni dan, na dan svoje zaroke in poroke se spomnite na svojo soprogo, da vam ne bo očitala s solzami v očeh, da že davno niste tisti, kakoršni ste bili nekdaj pred leti ... Denar oddajte vsakega prvega do zadnjega vinarja svoji soprogi. Zatajiti ne smete iz svojih prejemkov ničesar, bilo bi neodkrito, da — bila bi go- goljufijal Če hočete 5 krön za tramvaj, ste lahko uverjeni, da vam ta denar — Če se izkaže potreba — ne bo nikdar odrečen. Za kajenje in pitje ne prosite ničesar, kajti to vam je tako prepo- vedano. In ostalo? Imate stanovanje ^^^HL^H ^H ^H ^^B ^K ^^V^B ^H ^Hi W* ^^ano do W ^H Stran 2. »NOVA DOBA Šrev. 17. je, da se obnovi stara habsburška mo- narhija ali pa, kakor nam je nek njegov pristaš zaupal, da se ustanovi nekdanje »sveto rimsko cesarstvo nem- škega naroda«. ki bi segalo od Rena do Karpatov, od Severnega morja do Adrije. Ti krogi ničesar bolj nebele, ka- kor da se v Jugos!aviji in ČeŠIcoslo- vaški zaneti verski boj, pri katerem bi skušali verni del ljudstva potegniti na svojo stran in z njih pomočjo razbiti y našo Jugoslavijo ter udeistviti svoje pangermanske načrte. Da to niso fan- tazije, za to imamo dokazov. Naša vlada naj le pazi na vse nernSlce pie- miške kroge na Slovenskem, ki se v Beogradu vladi klanjajo, za hrbtom pa uganjajo s svojih gradov protidržavno propagar.do. V to porabljajo radi pred vsem duhcvniške kroge zlasti na Kranj- skem. Ko sem nekemu takemu nem- škemu baronu tožil, kako slepo ravna naša vlada. da katoliško svečenstvo tako slabo placuje, mi je rekel: »To ie dobro za nas!« Kdor more razumeti, razumi! Vsi ti omenjeni rimski in nemSki klerikalni krogi se zato tudi strupeno zaganjajo proti nameri, da se pri Hr- vatih in Slovencih uvede staroslovenski bogoslužni jezik. Seveda, to bi Slovence in Hrvate preveČ približalo Srbom in jih odtujilo zlasti Nemcem. Med Srbi na eni strani in Hrvati in Slovenci na drugi strani, mora vladati vedno veliko nasprotje, ločiti jih mora globok jez, ki naj jih dovede končno tudi do po- litičnega razkroja. Žal, mnogi Slovenci in zlasti Hrvati temu stremljenju v svoji slepoti kaj radi nasedejo. »Straža« v Mariboru in »Slovenec« v Ljubliani venomer udarjata na te strune. (Kdo ve, če ni tudi dr. Šusteršič prišel med Slovence z nameni rimskega in nem- škega klerikalizma, ki jih pa seveda previdno prikriva?!) Proti saroslovenskemu obrednemu jeziku, za katerega se je potegoval sam rajni škof Mahnič, se je pri nas oglasil najpoprej »Slovenec« in sicer, če se ne niotimo. po nekem nemškem teološkem profesorju iz Gradca. Kmalu za njim je sledil nek teološki profesor iz Ljub- ljane, pobijajoč pravico vlade, da stavi rimski kuriji take zahteve, češ, da je to interna stvar cerkve, kar je seveda sofizem, ker iz tega ne sleds, da se zahteva ne bi smela staviti osobito, ker je to tudi narodna zahteva. Naj- novejše pa je, da se je v »Času (1923, zv. 2. in 3., str. 153) oglasil Slovenec dr. Srebernič, profesor teologije v Ljub- ljani, ki naravnost odklanja staroslo- venski obredni jezik in se vnema za latinskega. Mislimo, da je sploSna na- rodna mlačnost Ljubljane kriva, da je tako narodno izdajstvo sploh mogoče. Argumenti, ki jih navaja dr. Sre- bernič proti staroslovenskemu cbred- nemu jeziku so sami puhli sofizmi Pričenja zelo nelogično. Pravi, da cer- kev časti svete ostanke in na tak način častimo tudi mi staroslovenski obredni jezik kot nek sveti ostanek, torej ga — zavrzimo! Zakaj ? Rusi in Srbi, nadaljuje dr. Srebernič v svoji logiki, imajo staroslovenski obredni jezik in vendar so pri njih baje cerkve prazne. Kriv je temu seveda staroslo- venski jezik! No, pa g. dr. Srebernič se popravlja, češ, če bi staroslovenski fkaierega placate), hrano (za katero plačujete), imate toploto (jpa katero dajete polletno do 1000 Din.), dež vas ne rr.oči, imate zofo (pozor na čevlje — sezuvatü), imate čisto, toplo po- steljo z vsem, kar spada zraven, obri- jete se s strojem, katerega vam je dala nekoč tašča k Božičku (lase ti ostriže vešča soproga sama) — torej Človeče dobro, čemu potrebuješ še denar? Čemu bi t.i bil? Brez potrebe! Ne- umnosti! Kolikrat ste bil kot samec v stiskah radi denarja — in sedaj — sedaj živite kot pravi vladarji — kot kralji. brez vinarja v žepu, in vendar v vedni obilici, v zadovoljstvu, v b!a- ženstvu ... Tualetam svoje soproge morate posvečati posebno pažnjo! Vprašajte jo vsaj vsak teden dvakrat, »če ima kaj na sebi«. Ona namreč, revček, naj gre kadarkoli na ulico, v gledališČe, v bio* graf, v kavarno, »nikoli viima vzeti ničesar na sebe«. Ne verjamete? No, prepričate se lahko šele takrat, ko se oženite, kakSni revčki so Žene! Kajti neovrgljiva in gotova usoda vseh je, da nirna nikdar nobena »ničesar vzeti na sebe«. i obredni jezik koga privabil v cerkev, ; bi to bilo le od kraja, potem ne več. \ To je seveda jasno, da staroslovenski jezik ne bo sani na sebi nikogar spre- obmil. Gotovo pa startslovenski cer- kveni obredni jezik ni kriv, če so pri Srbih morda cerkve prazr.e. Sicer pa pravijo cerkveni asceti, da, ako bi Kristus s svojim trpljenjem bil mogel le eno dušo rešiti, bi se bil rad žrtvo- val v srnrt. Vprašamo gosp. profesorja j teologije, dra. Sreberniča, če bi po sta- roslovenskem obrednem jeziku bila le ena duša rešena, ali bi tedaj to ne bilo vredno, da se uvede? ! Drugi argument g. dra. Sreberniča 1 proii stäroslovenskcrn obrednem jeziku | je ta, da tega jezika nihče ne razume, torej ostanimo rajši pri iatinskem obrednem jeziku, ki ga slov. ljudstvo 5e — manj razume. Tu bi g. dra. Sre- berniča opozorüi na jezuitski list »Stimmen der Zeit« (1922, St. 53, str. 221), kjer toži nek nemški jezuit, da Ijudje ne razumejo cerkvenega obred- nega jezika, t. j. latinskega in da je ta jezik napravii jez med ljudstvom in duhovnom ter postal nek hieratičen jezik! Ali ne bi staroslovenski jezik, kateremu se Slovanu ni tako težko privjtditi, temu vsaj nekaj odpomogel ? Tretji argument proti starosloven- skemu obrednemu jeziku je za dra. Sre- berniča posebno značilen. Pravi, da se staroslovenski obredni jezik pri nas v Jugoslaviji ne sme uvesti, ker bi to žalilo občutljiva ušesa Nemcev, Madža rov in Albancev! Torej Slovani v Ju- gosiaviji. ki smo vendar v veliki večini, se ne bi smeii poslužiti svojih pravic, mi se naj ravnamo po Nemcih in Ma- džarih, ne pa da bi se pri nas Nemci in Madžari ravnali po nas Jugoslo- vanih! Hlapčevska duša, ki more kaj takega izreči! Četrti argument g. dra. Sreberniča proti staroslovenskem obrednem jeziku je ta, da bi se Slovenci zunaj obsega staroslovenskega bogoslužja čutili ne- kam tuje- Resnica pa je, da se čutijo sedaj povsod enako tuje nasproti la- tinskemu obrednemu jeziku, a čutili bi se pri staroslovenskem obrednem jeziku vsaj v njega obsegu povzdig- njene in gotovo bolj vnete ter bi si že zaradi tega v tujini želeU priti v !jubo domovino in slišati tarn prepevati slavo božjo v rodnem jeziku. G. dr. Srebernič pa je tako goreč latinizator, da niti izven službe božje noče uporabe ljudskega jezika n. pr. pri delitvi sv. obhajila ali pri Telovski procesiji ter trdi, da se je uporaba ljudskega jezika ob takih prilikah na- ravnost obsojala. Kar se nas tiče, vemo, da je nasprotno resnica, in smo pre- pričani, da le človek, ki je Slovanom nasproten ali sploh nima več slovan- skega srca, zamore kaj takega reči. G. dr. Srebeinič se boji za latinski jezik. Pa kdo bran:, da se ga teologi tudi poleg staroslovenskega ohrednega jezika naprej uče in moüjo svoj psalter, če hočejo, v Iatinskem jeziku? Končno navaja dr. Srebernič neko izjavo iz pravoslavnih krogov, ki bi naj dokazala, da staroslovenski obredni jezik ne bi pravoslavnih nič približal rimskokatolikom. Seveda, če se iz Rima enkrat nekaj potrdi, potem pa spet prekliče, na enem kraju nekaj dopušča, na drugem pa isto zabranjuje, po takih praktikih si v Rimu pri pravoslavnih ne bodo nikdar pridobili zaupanja. In pomislimo, kaj se godi danes v itali- janskem Primoriu pod patronanco »sv. Očeta«. Naj to obuja zaupanje? Mi i^iavljamo !e toliko, da bomo vkljub Sreberniču in enakim, visoko držali zastavo narodnih pravic in čuvali oporoko rajnega Skofa Mahniča, ki je zahteval staroslovenski obredni jezik. Vse rodne nasprotnike pa smatramo za izdajice. Če hočeie očiten boj, ga lahko imate ! I. o-, duhovnik. Bila bi najbolj razdražena in raz- žaljena, če bi ji tega ne verjeli, ali pa če ne bi posvečali njeni novi obleki (za katero ste morali dati denar) po- sebne pažnje. Tudi na njen klobuk dobro pazite in ne odgovarjajte nikdar nemarno, če vas vpraša vaša draga polovica, ali naj si da »kiofeto« pre- narediti, ali naj si raje kupi novega. V družbi se vsedi vedno le k svoji soprogi in glej, da jo vedno zabavaš. Ne hvali nikdar poStenja ali lepote druge 2ene, da o tern niti ne govorimo, če pogledaš včasih rad še kako drugo. V tej smeri si mora5 biti vedno svest, da si oženjen, in če bi postala tvoja žena grda kakor noč, če odkriješ za nekaj Časa po poroki, da nima pravih las ali celih udov, in da je bilo vse kar si slišal in videl pred poroko, pre- vara, spoStuj jo in jo ljubi ter ji ostani zvest in vdan do smrti. Tako edino si ohrani^ svoje dobro ime, Ijudje in sorodniki te bodo spo- Stovali, svojim predstojnikom boš naj- bolj imponiral — in sploh — dobro se ti bode godilo na zemlji. (Iz češke »Narodne Politike«.) PcKilčne vest!« Iz se.ie celjske kra.ievne orgaiiizacije JDS. Širšr odtoor krajcvne organizacijc demokratske stranke v Cciiu je imel v sred-o 7. tin. scio, na katcri sc je razprav- !jalo zlasti- o bližajočih se volitvah za narodno skupščjno. Siorili so se važni sklcpi Kledic opravljanja volilnega dela v Cclju in tudi v vseli on'.li okrožjih, ki Kraviltirajo v Celje. ^irši odbor bo imel odslej retdiw) vsako sredu zvcčlt sc.io in bo pritcgnU k odboru še nckaterc elane. Odibor ie razpravljail tudi o /adnjih ža- lostnrh dagodkih v Celju in sprejel slc- dečo resolu-cijo: *Krajevna .orsfanizacijia dcmokratskc stracke y Cclju protcstira najodločneje proti temu, da. je vlada do- volila iiemškoji:ick>nahio prlrcditev .dne 1. februarja z udelcžbo >p(jsctni'kov iz Avströjc, čeravno je bila jjravočasno o- pozorieua na nam.eTi in tmd.i ponien te priredi'tve in na posledice. katere bi mo- rala i^zvati ta prireditev pri narodnem prebivalstvu. Krajevna organizacija ob- soja da'lie namerava'nii ali že sklcnjcur- do- g-ovor aned vladajoco stranko in po njej na ta. način šcle ustvarjeno nemško biiramko. po katerem bi bili težko oško- dovani liarodni interesi in zgubljene pri- dod-ela, in opozarja na nedo- i-rlediic posled^e, Ki bi ji:h izzvnJa x šnšfh plasteli naroda ;zvedba dixgovora / Nemci«. Danes uteni — hi'vi tebi! Tako ino- druje mi'.rrborska »Straza« o /.adnji za- piembi »Nove Dobe«. Prav radi ji pu- stinw vcseljc radi našc iirotidrza'vnosti. iTiorda; še naftie potrchno milnst v oceh g. naniestnika Hribar.i:!. »Uprava nar. rad. siranke kraJjevi- Hc SHS Sinatra, da ie prise! pravi cas, ko lahko izpolni svojjo nepo^rcduo dolž- nost tudi napram narodu v Sloveniji«. Tako nam pravi glasik> tc stranke r/. LjiiiWjrtne. Zarcs uvazevaiiia in upoštc- \amja vred'no. Ccioten nas naroci na Stajcrs'kcm pa z gnusom in gnjcvom za- sledü'je brezdomovJnsko in prothiarodiio nočetje eksponeiTtox- te srbsk;.1 stranke, ki so danes v Sloveniji z vsemi sredstvi na deiu, kako bi' za voiilne kroglicci /;lo- glasnili narodnih odoadni'kov pro^ali vse narodne pridobrtve naÄeffa obniejne^a prcbivalstva. Tega ix>četja in tch kup- Cij nas narod nc bo nikdar Drezrl in tu- di' nikdar pozaibii I^ri nas to ni stran- kansko vpračsanje, to ic nase narodno vprašanie. ki je jednalco sveto vsem brez razlike mi's Id en ia, izvzemši onim, ki ni- so nikdar naših narodnih bo-jcv ob me- jali poznali ter da-nas iz Ljuibljane ci- nicno spreiemajo v svojih oasopisih o- gorčenje našega naroda, ker nimay) zanj ne srca, ne razumevaTiia. Mnoso raz-oearoni luirn je Ljubljana, tflava Slo- venije, že naklonila, njenega najnovej- šejja zasincihovanja nasi'h upravičenili nairodniih postulatov, ]i ne p-ozabi-mo nik- dar! Pikantno razkrHje. Pod tetn na<;k>- vom prina«a »Slov. Narod & po »Oilier Zeitung« kompronwlujoce razkritje, da so d-cmokrati moleidovali za ncmS-ke g\^- sove v Slbvenlji, da pa so do'biH koša- rico. V zaiogi imajo imena posredovalcev — znana imena —. ^al da nam ime-n nc navede ne »Oilier Zeitung« ne »Slov. Narod«, smo še vendarle nobel! Nase staliišče naprani spodnjesta'jerskini rene- gatioim je itak že iz časov pred vojsko, ir ü>ü vojsko in po prevratu bilo tatko, da smo vedno mogii računaiti na renegatske ,^ia:>ove, saj smo bill mi vendar edrni za«čitn.iki takozvanega »ncništva« Pri nas ob mcjah. Smo se pač zopet zara- eunaii, Skoda da se naše barantanje ni poisrcci'lo tako imenilino kakor radi'kal,- jvko h Slov. Naroda. Vidi se nač, da ni- maino tako dolgoletnih izkuseiij. kako se treba z nemSkntarji vezati- To znajo pac !e gospcwla: v Ljubljami že od nek- daj! Uradniiks doklade sprejete. Due 7. tm. se je vršiila seja fiiuincnega odbora. Ocl slovenski'li poslancev so' bi'li nav- zoči dr. Kukovcc, prof. Reisner, Rajcr. DL-Tžič in Pušenjak. Razpravl.ialo .se je o spreinembi zakona o dra.irinj.skih do- kladaii državniih nameščencev in vpo- kojencev. PoLslanec Reisner je izjavii da bo glasoval za vsak prcdlo.v,', s kate- riin se .poniaga državniivi naniesč-cncean. \prasal je, zakai ni istočaisno stavljen lKi dnevni red predlog o sprernembah glcde draKiujskiih doklad zeleznicarjem. (> pred'logij samem je izjavil govornik. t'a je iz'enaeenjc več nego površirj in v gotovem oziru lu navidezno. Fudi' z ozi- roni na povišanje maksimai si» je kena- čenje spremenilo v nove kriv ice. (Hede vpokojoneev jc minis ter zenaeil vpoko- jenee na tit naein, da clobiijo- vpokojenoi s kronsko penzijo.v 1. ra>;r. 3 Dim dnev- nc) več, v drugem razredu 1 Din u ncnrškiitarji užaljeni. Ljivdjc iz deždc nam poroeajo. da še bo prav lepo in ve~ sclcK ko se bodo bliščala na skupni Jis4;i srbska iinena poleg imen našLh renejca- tov m iiemškuta.TJev pod üokrovitelj- stvom mrših prvi'h borcev za sV'dbodo gg. Zupaniča in Hribarja. Zares daleč in gloibo'ko sino padii. Intervencija dr. Kukovca pri notra- nfem ministru. Dr. Kukovec k 7. tm. pro- testiral pri notraiijem minisini Vujjcici!. da bi se daiale enostraaisko dalekosežnc iiüciionaJne konveuei'ie narodnini masij- ^niam in zagrozil, da bodo naiodne strarn- ke v Sloveniji izvajale skrajnc konsc- kvence. Minister Vuiiöic je izjavi'l, da se doslej še ni ni'c drugega u'krcnik), kaikor da se }e dala tudi N-mmcem voölna pravica ter dovolila v Celiu nemska ve- selica. Na apozorito, da je bilo več aiv- stri'jskih Ticmskiih družin na zabavi* ki jc billa nemška politična man-pfestad-ja k m-iai:teter odgovoril, da on tega ni odo- bril in da razume, da je državnotvorm element iinel povod biti nezadovoljen. Mmi«trove rzjave niso zadovol^vo, t€ra liian-i, ker se glcde pakta z Nemci, go- vori', da je izvrši»tcv nemškvh zaht-ev doloeena za čais voütev. Hru^o \VT^-. šanje, ki ga je stavil dir. Kukovec mini- st™, ie bilo, zakaj pokraimska uiprava tcTorizira opozici'jonalme kandidate tn kako je mo«el pokra.vinski namestmük protiti obrtnikom zlas-ti v Pr-Amurju, da iinaio pričakovati' škodo v svojüh.o- brtih. č-c ne bodo spo-šrovair pri volitvah zajitcv Tadi.kn'lne stranke. Minister Vujv- čič je odgovoril. d«a on čuva pri voJitvah popolno -svobodo- Tudi ta od^ovor mi- nistra Je bil praz-en izffovor. Dr. Kinko- vec je intcnpeliral ¦rrrkiistra tudi gkxfe notice, oibjavljcne od ¦ pokra-imskega na- rnestnika v Ij'ubljanskih listih ^ledc ve~ Hki'h zupa'nov, češ, da ostane kompetemea p.(/krajins.kiih uprav neokrnjena. Fašiti proti konveneiji z Ju?;oslaviio. Zujianji odLsek rimskega pari amenta jc fc. tm. nadaljeval razpravo o raitifiilraiclli saTmiargheri'tski'ti konvenciik Odbor ie s'kl-eiii'l pri'porociti vlaidr odobri-tev kon- veneü. Vendar narašča txl'por v fašrstov- skih kroprih proti oclnbri-tvi1 konveneij. Protič proti Pnšiču. Protič je izdal proßlas., v katcrem i'zjavlja, da je pii^To Štev. 17 »NOVA DOB A a Strao 3. med njjim m radtitkalno stranko do popol- uejcii prdonia. Simo napada Pašitevo politiko za ča&a vome in pozneje ter niu očita, da je veclno postopal na na- či'ii, ki v evropskem svetu ni obieajen. Oster hi naravrwst izzivalcn ton Proti- C-cvega proffla.su Je vzbudil v političnHi krag"lii naravnost s-eii/acijo Madžarska zunaiija polltika se spre- meni. V madžar.skLh političnili krogili sc sirijo vesti o tcmeljin spremembi> v kur- /u madžarske zunaiLJc polriike, ki hoee baje zaiPiustUii sedanje avanturististične yQcfc in stremiti v bodoce za odkrito- srčnim zbližaiiiem s sosedniini drža- vanri. Celiske novice. Mestiio jjledališče v Celiu. V četr- tck se je preclstavljaLa v luišem ^Jedali- šCu drarrv.i štlriidejanka »Ssdemnajst- lctni«. Igralo sc je dovršeno in s polnini. sJobokhn irmcvanjem, vsakomu posanic- znemu igralcu se je vklelo, da se je z vso dušo vživel v svojo vlogo. da pod a najboljše, kar zna. Gledališee je biilo zo- pet polno. Igra se ponavlja v soboto 10. februarja ob 8. uri zvečer v izvenabo- nement. Nasa pu'blika si želi, da bi nam nasi pri'liuibljeni igralci nudili prav kma- lu po doigem času zopet kako lepo ljud- sk-o ägro. Drama »Sedcmmaistletni« ni za ncdoraslo nikidino. Dosodki v Celju povodom široko aranžirane p-olitjčnanacionalns demon- straci'ie spodnještajerskih renegatov pod mienom »Jagatonlla« dajs.io vsemn časo- pisju ocl Maribura do Beoirrada snovi za klevete m zavijanja. Naiznačilnejše .pri tern je dejstvo, da so se vpregli v službo interesov našega renegatstva z edino izjcmo demokratskesa tiska vsi v sdovenskem jeziku pisani easopi'si. Naša nacionalna posest v Celju pa slu- caino rti strankarska koinedija, kljub prapalosti in gnjili neznačajnosti, v koji se danes topi Slovenija, pa je naša na- cioiiaflna zavest na ^taiersketn toliko zdrava ita silna, da gre v teh vprašaiijih visdko preko Ijnbljaiiske politikc strasti in raz'bojniskega z-au>lotiiistva. Vsi, ki sc \r snnnotcnje in poniževanie naših na- rodiišh čustev, poslužuiote v »Straži«, >SI'0vcncu«, »Naiptvjii« in v »Slov. Na- rodu« naisoga niaternesa jezika, vedite da vTSit'C hote in vedoina iz-daialsko delo, ki ga obso.ičiino vsi enodušno, kar nas je v Celju uarüdniJi Ijitdij. Na drugi strani pa tröba, da fzreeno konstatiranio, da se postavljajo v eno i-;kupi»o vrsto z na- rodnimr odpadniki tudi onl lnaloštevUni Nemci, ki /Jve uied numi. Nas narod jim ni uiikdar dehvl nasilia, psavemn Neincu smo znali da-ti vedno in povsod pravo spoštovanie i« razumevanie — nezna- čajno naprodai renegatstvo Pa smo so- vražiii in ga bomo zatiraii vsc dotlej. da ta izrcxlte'k nase krvi, tu niadež iia- šega tiarödii iztrebhno. Tcjra «nasilja«, ki ga javno izpoveduiemo nas ni sram pred kulturnim svetoin, ki je sei v .svoji naeionalni. kutturi tafco dalee, da bi naše slovenske ljudi- v Trstu in na Koros- kem na cesti: pobM. :amo mi in ni- hče drugi. To je naipnmitivmejše pravo vsafcega nar»Ja, ki ima dovoli orožja v rokah, da vsakc drage poiave zatre. Narodui mamizini, ki se opira na naše rodtiie poturice ter si s sito hoče vstva- nti svoje zivljerye proti nam, bo veljal dosledno ikvs boj, ia Rll moramo z vso doslediKJStjo Poglobiti in razSiriti na polje gospodarske osamosvoje, Sokolska uiaškarada v Narodnem doniu, ki sc vrši na pustn« nedeljo, 11. febnia.rja bode najsijajnejša prrredrtev Jeto&njega predpusta. Ves arajižma je v najbol'jsLh rokah, tako, da bode letošnja prireditev uspela še lepŠe, kakor dose- danje. ZačetcJv ob 8. uri zvečer. Vstop- «ina za osebo in sicer za članstvo 10, za nečlaustvo 15 Di-n. Kakor vsaiko leto, bo- de tudi lctos pri vhoidii v dvora.no zraven biÄgajne ,poseben ^rostor za tegitümiranje mask. OinenHi smo že, da posebnili va- bil nismo razposlalj in d.a so vabljeni vsi narodTii Sokolstvu naklonjeni krogi. üiede onih par našili ljudi, ki so pred kratkfm po.setili Jagaball, snio že itak zLivzeli dovolj jasno stališče. Vabilo k redn emu obenemu zboru Splošne gospodarske zadruge r. z. z o. z. v Geliu, katerr se vrši v torek, due ?U. februaria 1923 ob 8. uri zvečeir v kkiibovi sobi hok"la Balkan v Celju. Diie\-mi' red: 1. Poročilo načeKstva. 2. Poročiik) mi'dzorstva. 3. Odobritev let- nega računa za 1: 1922 po. § 50 praviJ. 4. Nadiomestna1 volitev funkcijonarjev. 5. Shičajnosti. Načelstvo. V soboto, dne JO. februaria ob S. uri zvečer se vrši v rdeči sobi Narodisega doma sestanek zasiopiiJkov narodaih urganizacij iz Cclja w okoJice. Na dnev- ucni redu .ie razpravljanjc o obrambi fjasih uiirodiiih instituclj. Prosimo vsa eel/ska in okoliška narodua drnštva, da (>dpošljejo na sestanek svo.ie zastopnike. Klub iiapr. slov. akad. v Celju. Vodstvo društva iavnih nanieščen- ccv v Ceiju ugotavlja z ozirom na notico »Aus Kreisen des Vereines der öffentli- chen Ang-estellten« priabčeno v »CHlicr Zeitung« dne 4. 2. 1923 štev. 10, da se je v vaibili'h na občni zbor objavlj^nih v N'-ovr Doibi izreeno povdariido. da imajo •pristop k z.borovanju vsi javn: naha. lK-delja »Leteči Dnevna kronita. Zdravniško društvo s sedežem v Mariboru za mariborsko oblast je iintio 8. februaria svoj redni občni zbor v Mar-üboru. Pri volitva.h v odbor je bil soglasno izvoljen z<\ predsednika g- dr. Bergmann iz Žalca. Pri volitvah ostaJe- ga odbora (8 člatiov) je bila predlagana oJiborova lista, ki je vsebovala 2 nem- ška1 zd'ravnika in 6 slovenskrh, in nem- ska lüsta-, ki je vsebovala 4 nemške in 4 slovenske zdravnike. Prodrla je z ve- Irkiü' večmo slovenska Msta. Kakor jo je predlagal dosedanji odbor. Nadalje je bil sprcje-t predl'Og prim. dr. Robiča, da se Slov. zdravniško drustvo v Uubljani in Zdravn. društvo v Mariboru združile v enotno diruštvo z dvema samostojnhna in enalkoipravniiiia sekciijaan-a Ljubljana in Maribor. PredsednMca imoivovanili sek-. eij bosta menja'je vršila posle predseü- nika ceJotnega društva. Važni stanovski orgawzaciji zdravnišlvi more mo te u'kre- pG, ki' vodijo k zdra^vi konsolidaciji, le pozdraviti. Umrl ie v Žalcu v četrtek S. febr. v vÄoki starosti 73 let po dolgi. rnučni bcilezni1 g. August Seuica, posestnik ir. doi-gnletni gostilntear in pek v Žakui. Po- kojii'ük je bi'l vsled svojega odkritega mo- žatega značaja vsesplošno priljubljen. Omaihovanja ni poznal, bil je odločen narodndak in napredniak. Pokoj njugovi duši. Spoštovani rodbini nase sožalje! t Anton Kunej. Kakor smo že javili, je umrl v Stolüvniku pri Raj- henburgu tamošnji več ko 30 letni župan in veleposestnik g. Anton Kunej v 60. letu starosti. Pogreb se je vršil v sredo, dne 7. februarja popoldne na pokopališče v Rajhenburgu. Udeležba na tem pogrebu je bila tako velika, da ie Že sama pričala, kako priljub- ljen je bil blagi pokojnik in kako zelo ga je cenila ne le domača občina, tem- več cela bližnja in daljna okolica. Po- kojni Kunej je bil trd, značajen slo- venski kmeti ki si ni znal samo svo- jega velikega gospodarstva držati v vzornem redu, temveč je znal zastopati koristi svojega stanu in rodu v raznih javnih društvih in korporaeijah. Bil je v domači občini nad 30 let župan; svojirn občanom je bil izvrsten go- spodar in svetovalec, navzgor pa bra- nitelj niihovihdržavljanskih in narodnih pravic. Sodeloval je mnogo let v sev- nižkem okrajnem zastopu in okrajnem Solskem svetu. Bil je soustanovitelj Posojünice v Rajhenburgu ter je de- loval v tem danes močnem in eve- točem zavodu navzlic dmgim svojim obilim poslom kot tajnik in blagajnik do svoje smrti. Domači požarni brambi je bil načelnik desetletja in zanimivo je, da je bil prvi, ki je upeljal v celem Posavju v svojem društvu slovensko povelje. Med slovenskimi gasilei je užival vsled tega velik ugled, kar je dokazala tudi mnogobrojna četa ga- silcev na njegovem pogrebu. Da je sodeloval tudi pri vseh narodnih dru- Stvih in prireditvah v domačem trgii in po celem okraju, je bilo vzpričo njegovega značaja skoraj samoobsebi umevno. Zguba Antona Kuneja je pa še prav posebno bridka za nas ožje njegove politične prijatelje in somiš- ljenike. Ko smo se leta 1906 dvignili proti tedanji slovenski lenobni in ne- odločni politiki tor skuSali spraviti naSe javno življenje v bolj naroden, napreden tok, je bi! od naSih kmečkih mož Anton Kunej med prvimi z nami ter je z nami ostal v hudih in dobrih časih, ne da bi se dal kdaj premakniti na levo ali desno. Usoda mu je na- klonüa še srečo, da je videl in doživel izpolnitev mnogo svojih političnih ide- alov v naši narodni državi. Pokojnik je pa bil tudi poleg svojih mnogo- stranskih poslov izredno vesel dru- žabnik; niegova gostoljubnost je biia znana po celem Posevju. Koliko veselih družb je videl njegov krasno ležeči Sremič, koliko šaljivih pa tudi resnih se je povedalo v tistem starinskem hramu! Toda smrt je dohitela tega moža v še krepkih moških letih. — Posavje in mi vsi, ki smo ga poznali in cenili, imamo bridek občutek, da nas je zadela nenariomestijiva zguba. Naj mu bode lahka domača zemljica ! 25-letnico poroke in javnega dclo- vanja kot organizator obrtništva praz- nuje v ožjein dnižinskern krogu in kro- Sn svoji'h dobrih prijateljev v petek, dne 9. februarja lastnik paromlina, pod- predsodtnik zveze južnoštajerskih obrt- nih zadrug in svetiiik trgovskc in obrtiii- ške zboniice gospod Jakob Zadravec v Srediisču ob Dravi: Vestnemu drtižinske- rnii oeetu in gospodarju, ka'kor tudi vr- lemu delavcu na narodnem in obrtniš- kem polju želimo, da bi preživel še dolga leta s svojo zvesto družico v zdravju, sreči1 iiii zad-ovoljstvu. 2i'v>da jubilanta! 350 lelitica srarti Matiia Gubca, zna- nega voditelja v kmiečkem puntu se bo ietos tudi v Zagrebu proslavila na slo- vesen način. Društvo »Hrvatskega zma- ja« je skleni'lo, da bo karnenito glavo Matije Gubca, ki ie vzkluina v Maksimo- vi'cevi hiši v Gornjt:ravično, da se pri razdelHvi davkov obrtnika liajtezje obremeni? Ali je pravieno, da obrtnik niina nobenega zavarovanja zoper bole- zen ki nezgode? Ali je bilo potrebno centraliziramje boln&kih biagaj-n v se- clanji obdiiki, kjer se pasejo razltčnt kori- tarji1, a ibolniki so napram prejšnjemu stanju oškodovani, dasiravno smo obrt- niki tako težko obremenjeui? Ali ni po- trebno razvoj obrtnega šolstva in za- sčite reetnega obrtnika uapram suämar- stvu? Bod oča skupščina bodei delala novi obrtni red, ali ni: potrebno pridne- a oibrtniskega sodeJavca? Za razvoj malega kmeti'jstva je troba prircjati te- čaje in predavanja, kajti vsak razumen 3lovek ve, da bi naša zeinlja nesla de- setkrat toliko, ako bi bila pravilno ob- delana, kar se more samo na podlagi izobrazbe dosečH Ako bi imel kmet praktično priložnost sc izobraževati v živitioreji', b\ brezdvouia ista mnogo lep- se vspevala kakor v sedaniih razmerah. Ako se elovek v vsa ta vprašanja za- nwsli', alii more stopiti v politično absti- lenoo? Br.rzdvorna je d'olznost zveze obrtniih društev, da opozori svojc člane in jih klKe na plan za te volitve. Tu ne gre za strankarske fraze, tu gre za važ- na goispodarska vprasa-nja, ki nas mora- jo vz»podbujati k zavestii in spraviti v narod'ijo skupščino može dela, pa naj bo »Slovencu« prav alt ne. Mb obrtniki ho- čumo reel'no politlko, ne pa strankarsko soviraznost in razdrapanost. Možje, ki jih poznaaiio kot naja^ilnejše, kakor je dr. Kukovee, Rebek, Petovar, Holy itd., so naun garamcija, da jim lahko popoino- ma zaupaino. Naša stanovska doJžnost pa nam veleva, da jih podpiratno in gre- mo z vso vnemo na agitaoiio za njih si- gurno izvolitev. I. B. Guy de Maupassant: Strah. (Konec.) Kot ml ad mož je bil na lovu v ne- kem gozdu v Rusijj. Hodi'l je bil ves dan in je 'dospel proti konca popoldneva na breg neke mime reke. Tekla je pod dreve^i, v drevesih, polna plavajočih rastlin, globoka, rnrzla in čista! Lovca se je polotrla nebrzdana že- Ija se vreči v to prozorno vodo. Sle- kel se je In skočil v reko. Bil je jako velik in zelo evrst dečko, vztrajen in spreten plavač. Zibal se je polahka, z mirno dušo, božale so ga rastline in korenine, bil je srečen čutiti na svojem tetesu 'lahno drg- nenje lijan. Hipo-ma mu nekdo poioži roko na ramo. Sunkcwna se obrne in zapazi strašno bitje. ki ga poželjivo gleda. Bilo je podobno žcnski ali opict. Imela je velikanski obraz, naguban, spa- Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 17. čen in ki sc je smehlja1!. Dve bre/imm stvari, dvoje prs'r brezdvomno, sta se tfibali pred njo, hi mitšteto las. zinedenih ill ožganiih od solnca jc o-bdajalo lvje obraz hi valovilo po hrbtu. Turgenjev se je until •prcsimieiiega po si'lneiT] stralm pred nandaravrmni stvarrm. Ne da bi premislU, pretuhtal, hrez uimevatnja je pričel obupno plavati pro- li bregu. Toda p-cšast je plavala še lii- ireje itti se dotikala njeg-ovega vrafa, ltrbta, nog z malimi« vzkllki vesolia. Mla- di mož, blazen groze, je slednijič sfropil na breg in tekel z vso hitrostio sko/.J gozd, ne da bi mislfl na svojo obleko in puško. Stra&no bitje inu je sledilo talco brzo, ko on, in venome'r godrnjalo. Begunec, je na robu nroči onemogel groze, padel, ko prrteče z bWem deček, ki je pasel koze; začel je tepsti ostud- no človeško zver, ki je pot) eg nil a in kri- Čala boleči/n. In Turgenjev je vJdel, kako je izgiinila v drevju, siična saimici gorMe. Bi!la je to blazna žena, ki je nad trideseft let živ-ela v tem gozdu od milosti pastirjev, in ki je pölovico svojih dni prebila plavaje v reki. Veliki ruski pisatelj je pristavil: »V&e moje živJjenje me ni. bilo tako straih, leer nainiree uisem mogel urneti, kdo je bi'la ta pošast«. « Maj tovariš, ki sem mu pripovedo- \ad ta dogodek, je nadatjeval: — Da, bojimo se sairio tega. Jesar ne ujrneino. Zares občutfemo sitrašna du- ševmo raziburjenje, ki se knenuje grevza, samo takrat, ko se strahu ,prkiruži' neko- liiko praznoverne bojazni miniulin sto- leti'j. Jaz sem občutiil talc strah v vsej grozoiti1 iin sicer radi tako pri-proste stvari, tako bedaste, da se koniaj po- \edati upam. Potoval sem po Bretaniji, popolno- ma sam, pel PrckoracM sem bi-1 Fitii- stere, zapuščone stepc. gola zemlji&ča, kjer uspeva saimo bodeea neža- poles ve- liki'h posveceniih skal, mnogo oiisjkani'h kamienov. Obiskal sem bil na ortfdvecer mrki vrh, du Raz, ta konec starega sve- ta, kjer se večno bijeta dva oceana: Atlantski in la Manche, dirša m\ je Ma vsa poiiia logend, prečitaiiih ali pripove- dova menoi, in včasih se je zdel ta eudlični in preteči š;jm prav blizu, tako Mi/u, da sem inislil, da mi ie tilk za petami, se preüvaioc po ravmni s svojim pLMvacim se če!om, in se me jc pdcxtila želja se rešiti: kakor hitro rr.o- goče i>obegni'ti prod num. Ve'.er. p!i'..«k veter pihljajoc suvikoma je vznerairj.il bodice okoli meiic Kljub ternu, da sem hitro korakal, me je zebio v roke in nc-ge; bil je to presunljivi mraz bojazjii. Oh! kako bi. si lv\ i^ele! srecati koga! Biilo }Q tako temno zdaj da sem ko- maj razločeval pot. In hiponia sem začul pre.1 seboi. ze- !•<) dal-ee, drdranje. iWi'slrl sem si: »I^vo ti voz.v.. Nato ni'sem siiSal ničesar ve<5. Po prefeku mmute, sem ra/locno 6ml üstl sum, bližje. Viidel pa niisem nikake luči; toda nii- slil sem si: »Pač nhnaao svetiike. Ni enda v tem divieni kraiu«. Sum je Sc ponehal potem zopet za- čel. Bill ie preoster za sum voza; in po- leg tega niseTn čuJ ni'kakega topota konj, kar se 'mi je Čud.rco zdelo. kajti noč je bila tiiha. Uffi"ba1 sem: »d(> dcždi okoli mesta; uprizaTjajo baklaide; orksstri sviraio poskočnice na javnih sprehajaliišcih. Cemu ta norost? Ker je ona tam, ker ji kljubujejo, lie Mrkrohi, temveč Koleri in ker hoičejo biti vanii pred njo, üoo i>red skriti;m so- vraižmi!kom, ki vas zasleduie. Zaradi nje pkze'jo, se smeiejo, kriči.io, prižiigajo krese, igrajo va'lclke, za njega, za Duha, ki ubija in ki ga čutijo povsod, nevid- noga, pretečegai, ko starodavni genij zla, ki so ga roti'li barbarski :>vcčeniki. KamH. Pošiijke v Španiio. Vsaka pošiljka naslovljena iz naše države v Španijo, mara biti opranijena s spriöcvaikMn o Tz- voru, ki mora biti vidirano okJ kr. span- skega kanzulata v cegar delokroč spada tt.tdii Slo'venija:. Za posi'ljke, ki ne bo<od iz suojega. SPREJEMA tudi i> uamo shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- iice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojlh safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBUJE suojim uiožnikom prodajo in na- kup useh ürst urednostnih papirjeu ltd. Izur- Suje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. IZPLAČILA i> inozemstun izrednc ugodno in promptno. fc Posojčla vseh vrst pod najugodnejšuni pogoji. Brezplacna pojasmia in slrokounjaški nasueli u usen aenarnin prašanjin, p. n. občinstuu naznanja umefniški afelje fr> R. GE^flE, CELJE ^5 Ljubljanska c. 10, da izvršuje oljnafe slike za isto ceno, kot navadne, povečane po vsaki fotografiji na podlagi moje iznaidbe, ki je bila pafentirana pred Ieti u večjih držauah. Se priporoča z odličnim spošfouanjem fl. ČERNE, umefni slikar in fofograf. Vabilo na občni zbor Nabavljalne zas»!r>. j;avnih namesčen. in upokojencev w Celju r. z. z o. z., ki se vrši v smislu § 21 zadružnih pravil v soboto, dne 3. marc a 1923 ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Ako ob tej določeni uri občni zbor ne bo sklepčen, se vrši v smislu §27 za- druznih pravil drug občni zbor z istim dnevnim redom po! ure pozneje. Dnevni reds 1. Porocüo naüelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Pretresanje in odobrenie letnih računov, bilanc ttd., razdelitev prebitka, podelitev absolutorija načelstvu in nadzorstvu. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Predlogi. Celje, dne 6. februarja 1923. Nacelstvo. Prodajo se dvojna vrata s podvoji, rujavo barvana, še skoraj nova in ena španska stena. Naslov v tipravi lista. 1 Trgovsfei poitnik išče službe v trgovini z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod »trgovski pomočnik« 177 na upravo lista. 3—3 -'4M1 4k v ZÄHVÄLÄ. Povodom nenadomestne izgube našepredobre - oproge, scstre, tete in sestrične, gospe Julijane Oreši se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti za izraž.jna sočutja ter darovane vence kakor za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti in se tern potom vsem najsrčnejše zahvaljujemo. Celje, dne 8. februarja 1923. Žalujoči ostaü. Ženini in nevestcl Poročnc prstatie kupite tiajbolje pri R. SALpiC ~ CELdE 1^nt?Oni^T nniVT Velika ^aloga ur zlat- ^llrtr\^l^|^X A-rv-^Vl nine^srcbrnine, oeal itd. I^upujem staro zlafco in srebro po dnevnih eenah. slajboljši uspeh imajo oglasi ,noue Dobe' URftDNO yREPyiSANE VSTOPNICE za razne vese&'^ce, gledal. predstave, Koncerte In druge prireditve se dobe v vsa&ft množini blok (100 list.) paginiran Pi^ po 3 Din ^Pl v Zveznl tIskarnl v Celju t Potrti globoke žalosti naznaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni oče, stari oče, tast in stric, gospod Avgust Senlca posestnik, Kostilničar in pek po dolgi, mučni bolezni, v 73. letu starosti, dne 8. februarja 1923 ob 14. uri v Bogu vdano preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, dne 10. februarja ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Žalcu. Priporočamo ga v blag spomin ! V Žalcu, dne 8. februarja 1923. Hans, Robert, Mici, Viktor Piljh, Matilda in Mici Senica, sinova. hčerka. zet. sinahi. Vsi ostali sorodniki. Ustanovljena 0. S846. Dttlniška glavnica: K 200,000.000' Podmžnico. Beograd Bjelovar Brod n. S. Crikvenica Cakovec Aleksandrova uEica. Daruvar Delnice Djakoyo Gjurgjevac Ilok Karlovac Kraljevica Križevci Maribor Mitrovica Nova Gradiška Novl sad Ogulin Osijek g. grad CENTRULA V ZAGREBU. UstasnovS^ena B. 1846. Rezerv. zaklad: nad K 835,000,000'— Podružnke: Vloge: K 2.000,000.000' Prejema vloge na hranj]ne knjižice in na tekoči račun. — Eskomptira menice in devize Prejema v inkaso tu- in zemske menice in čeke. mo- Izdaja 41/2%ne zastavniceln41/2%ne obveznice, ki so davka proste, pupi- larno varne in imajo jamstveno spo- sobnost. Kupuje in prodaja valute ln devize. Požega Rijeka Senj Sisak Skoplje Izdaja jeke jn kroditna pisma in preskrbuje izplačila na te- melju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. ^aJe kredite v razni obliki. Subotica Sušak Sv. Ivan Zelina Varaždin Vel. Gorica Vinkovci Virovitica Vukovar Zagreb, Zemun. Ekspoziture: 117 Osijek Vinlca. Izvršuje točno in Posreduje pri nakazilih zemstvo. vse borzne kulantno. d. grad naloge iz Amerike v tu- n 2. n § e ' J c o JS 'S. prVa hrvatelfa štcdionfca pcdraica Cclic Stran 6. »NOVA DOB A Štev. 17. Staunte l^reunflnJlu vloff čez K 64,000.000- slarodni dom (isa oglu u pritličju) Slarzje taranflnil-i vlog čez K 64,000.000- I Sprejema hranilne vloge na tiraniilne KnjSžIce in tekočl račun ter Jill olbxrestiife odLtL Jan. 1923 naprej po 5% brez odpovedi, 5%% do 67O as odpo- vecljo, večj^ stalne naložbe In naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Obavlja vse dienarne, Kj*editn«? lit jposojflne transaükcije najlciilanftneje. ^.-'.-.¦/.¦^^'üafti Največje, domač» ele&iirotehnično podjetjei ELI HI dFužba za elefttratehiiiiSno indusfFijo d. z o. z. ¦LIIIB gradi električne oentraSe in omrežjaj FfiiSra Pro'ÄWaia in «Aobavlja vse elcktrične stroje in ¦«¦¦II eSektrotehnične aparate in izdelkej Flin Pfojekfcira brezptaöno vse naprave in obrate, kllfll ki so v XWe«i z elektriko. ^oi 25—22 Tehnlčne plsarne in zaloge: Ljubljana, Dunajska cesta, Marlbor, Vetrinjska ul. 11. Palača LjnblJ. kredltne banke. ru/tr.-_n.-i -i—.ru-.-_~j-.r.r.—.-.y_i-j- — Yabilo na veliko pustno veselico hi se vrSi na pustno nedeljo, dne 11. februarja v gornjih prostorih gost. Vedenik v St. Pavlu pri Pi*eboldu. Ivan |S/[astnak Gelje Kralja Petra c. 1S CeljB priporoča za nakup Iastno izdelanih površnikov, oblek, posameznih hlač 10 itd. za gospode in decke. 5 IWIITIK CEL3E Kralja Petra c. 1S priporoča svojo zalogo prvo- vrstnega sukna, hlačevine ter °j vseh krojaških potrebščin itd. ALAME s ^^^ prve vrste nova roba povsem zrela se dobiva povsod! I. hru. tüornica salam, suhcga mesa in masti Wl. Bavrilouič sinoui, d. d. Pelrinja. A Obi. konc. posredoualnica Y za promet z realitetami: I Bnton P. Spzenšek CEL3E Rralja Petra c. II CEL3E Posreduje pri prodaji ozir. nakupu zemljišč, niš, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45- 34 JETIKA! Dr. Pečnik ordinira izven torka in petka vsak dan v Št. Jurju ob iuž. žel. za jetične. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. Klobuke kakor tudl moško, žensko )n otročjo konfekcljo, razno perllo. pleteno in modiio blago, kupite v veUkanski izbiri in po naj- nižjili cenaii samo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Oglejte si manufakturno trgovfno GaberješU (gostilna PlevČak) nasproti Mestnega mlina NA DR0BN9! 55 50-5 J PRIPOROČA I. NA DEBELO! svojim oerjenim odjemqlcem velčko množino ino- zemskega blai^a kakor* sukno xa moške in žert- ske obBeke, cefitr, ^ifon, v«>e ktroja&ke pOtrebžči- ne ter raznovrstno manufakturno blago po zeBo nlzkih cenah. izključno samo za maske in kosfume! Gcnjene damc tem potom Vljudno obVeščam, da sem določil četrtek 8. in nedeljo 11. sv>eč. od 9 do 4 ure za slikanje mask. Atelje dobro zakurjeninbo nemoteno! Soba za preobleči na rezpolago. Se priporoča 7oto »^elikan^ Celje JtazlagoVa ulica 1. Jamski, smrekov in jelkov les od 12 cm in 1 m naprej kupi lesna industrija Pajman, Slov. Bistrica. 185 Ponudbe Pajinan, Celje. 4—5 \7TXTO * MEDICINAt- VllN^i KONJAK StarO i„ rtOVO % - vinski destll^t * 2—2 Za prisfnost se jantčll Cene po poskusnji In izberi od ltletl P. Novaks Ccljc^ Gregorčičeva ^ š;!:V!ZE \AKAZILA VALÜTE AKREDIT1VI Fotoaraiflranii^ M.G.S 18-- o 4\^\> lUpltaMn realm K aMyOOOMfrw L/^y'/ < ^a^ el -si oi .__ ^s* A TV VLOQE 3 |2 |O DNBVKO >^V^ "\J VEC JB DAJCJB TUMI TU« PO DOOOVOSM V