M glasilo delovne skupnosti tovarne obutve OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽTČ 'J ar TRŽIČ LETNIK XVI. ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1976 V JAVNI RAZPRAVI OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Kratke izvlečke oziroma skrčeno glavno vsebino osnutka zakona o združenem delu vam bomo skušali posredovati v nekaj zaporednih številkah čevljarja v času javne razprave, z željo, da se z vsebino in namenom novega zakona čimbolje seznanite, da aktivno sodelujete v javni razpravi in še bolj z namenom, da se zavzamete, da bomo določila zakona čimprej in popolneje uresničili. Izhodišča pri sestavljanju novega zakona so bila predvsem naslednja: — določiti temelje sistema združenega dela ter urediti celoto odnosov v združenem delu; — zagotoviti enotne te- melje socialističnih samoupravnih proizvajalnih odnosov ter določiti temeljne odnose v združenem delu: zagotoviti ustavni položaj delavcem, uresničiti neodtujljive pravice odločanja o svojem delu, pogojih in rezultatih dela; — določiti področje združenega dela čim konkretneje, da bo zakon praktičen in uporaben v praksi. I. TEMELJNE DOLOČBE Temeljne določbe opredeljujejo splošno koncepcijo zakona in izražajo načela, ki so splošna in temeljna za osnutek zakona v celoti, predvsem so to temelji sistema socialističnega združenega dela in družbenoekonomski položaj delavcev v tem sistemu. Zakon pomeni uresničitev spajanja dela in sredstev v rokah delavcev ter zagotavlja, da postane delavec dominantni dejavnik procesa družbene reprodukcije. Zajamčena je pravica dela z družbenimi sredstvi: delavec nepo- sredno in enakopravno upravlja delo in poslovanje, odloča o združevanju dela in sredstev, o dohodku, o delitvi sredstev in ureja medsebojna razmerja v združenem delu. Izražena je oblast delavskega razreda — protizakonito je vsako podrejanje človeka in izkoriščanje tujega dela ter oblika delitve, ki ni v skladu s sistemom. Družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu je izražen predvsem v njegovi neodtujljivi pravici, da neposredno, v odnosih vzajemne odvisnosti in enakopravno z drugimi delavci upravlja pogoje, sredstva in rezultate svojega dela. Zakon daje pogoje za uveljavitev pravice iz živega in minulega dela. Nova vrednost, ustvarjena v združenem delu, je rezultat dela delavcev temeljnih organizacij na področju materialne proizvodnje kot tudi drugih delavcev v družbenem delu na področjih družbenih dejavnosti. Dohodek je denarni izraz na novo ustvarjene vrednosti, ki ga ustvarijo delavci, in se izkazuje v temeljni organizaciji. Dohodek je odvisen od uspehov pri delu in od rezultatov, doseženih pri upravljanju sredstev ter gospodarjenju z njimi. Cilj združenega dela in sredstev je interes vsakega in družbe za razširitev materialne osnove, povečanje dohodka temeljne organizacije, izboljšanje materialnega in družbenega položaja ter interes ustvariti možnost za zadovoljevanje svojih ter skupnih in družbenih potreb. Zaradi uresničitve interesov so možna združevanja v razne oblike samoupravnega organiziranja združenega dela, ki "~1 bi omogočile nemoten razvoj družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v združenem delu. Osnovna oblika združevanja v sistemu samoupravnega združenega dela je temeljna organizacija. Načelo svobodno opravljanje gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti pomeni enakopravnost OZD na enotnem trgu in je prepoved opravljanja dejavnosti proti svobodnemu gibanju in združevanju dela in sredstev ter svobodni menjavi. V temeljnih načelih je izražena obveznost družbenega planiranja, določene so tudi odgovornosti za prevzete obveznosti, varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, reševanje sporov ter obveznosti glede splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite, varstva pri delu, varstva okolja ipd. Z zakonom so zagotovljene pravice narodov in narodnosti, solidarnost narodnosti, republik in avtonomnih pokrajin. Med načeli uresničevanja samoupravljanja in samoupravnih pravic je pomembno načelo obveščanja, samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Zakon določa tudi pravice in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravne kontrole in še poseben poudarek daje sindikatom. Zagotovljen je tudi družbenoekonomski položaj kmetov ter opravljanje dejavnosti z osebnim delom in sredstvi, ki so last občanov. H. I. 26. (UNIJ Preteklo je že 26 let od takrat, ko je Zvezna skupščina sprejela zakon o ustanovitvi delavskih svetov. Sklep o izročitvi tovarn delovnim kolektivom v upravljanje je pomemben revolucionarni premik v našem družbenopolitičnem razvoju. Položen je bil temeljni kamen našemu samou-upravnemu socialističnemu sistemu. Uresničili smo Marksovo in Leninovo geslo: TO- VARNE DELAVCEM! S ponosom lahko gledamo na prehojeno revolucionarno pot, ki je ustvarila pogoje, da si delavski razred danes sam kroji svojo usodo. Dosedanji uspehi so trden temelj za nadaljnji razvoj in razvijanje odnosov v družbi in so porok za še hitrejši napredek. DAN SAMOUPRA— VLIALCEV Razvito samoupravljanje nam daje mnoge prednosti. Tu ne gre le za osnovne gospodarske vidike, gre predvsem za visoke medsebojne odnose, za idejno-akcijsko enotnost, usklajevanje materialnih in političnih interesov za dejanski in odločilen vpliv na vseh ravneh odločanja, predvsem pa za zagotavljanje socialne varnosti delavca, za urejanje problemov življenjskega standarda. Pravice in dolžnosti delovnega človeka, ki izvirajo iz njegovega dela smo zapisali v ustavo in zakone. Pravico do ustvarjanja in delitve dohodka, načrtovanja nadaljnjega razvoja, vse to je postalo sestavni del samoupravnega združenega dela. Delegatski sistem, ki ga terja ustava pa nam bo omogočil, da bomo v samoupravljanju bolj kot doslej uveljavljali vse naše težnje po tovarištvu, pravičnosti in delavski solidarnosti, ko se bomo organizirali tako, da bo samoupravljanje postalo last slehernega delav ca. HU mn DIN HUDE NI ČEVDRMH Tudi letos za dan zmage 9. maja je bila na čevdrcah pri spominskem obeležju proslava. Sodelovali so člani Kulturno umetniškega društva Tržič in pevci osnovne šole Križe. ŠE VEDNO PREVEC DEFEKTOV PROIZVODNI* OBUTVE IESEN-ZIMA1070/77 Kolekcija obutve za to sezono ima različne novosti. Prihajamo v obdobje modnih sprememb na obutvi. Kompromis med starimi in novimi oblikami še ni zaključen. Pri obutvi se teži za elegant-nejšimi oblikami. Prehaja se v koničasto obliko pri moških in ženskih čevljih. Po starih načelih bi morala tudi obleka spremeniti svojo športno obliko, sicer pa se že pojavljajo ozka krila, pa tudi hlače skušajo zožiti, mladi pa se predvsem navdušujejo za oblačila iz jeansa, ki so tudi ožja in pa seveda temu sledi koničasta obutev. Pri nas je vpliv sprememb na koničasto obutev močnejši kot v Zahodni Nemčiji, gledano iz naročil naše prodajne mreže in firme Afis. Zanimivo je to, da je na zahodu prav sedaj na vrhuncu športna moda v različnih variantah. Mi prodajalci pravimo, da je tista moda prava, ki nam omogoča maksimalno prodajo brez ob-čutnejšega znižanja cen ob koncu sezone. V naši kolekciji sta zastopani dve smeri. Ena je naša obstoječa s športno obutvijo, druga pa je elegantna iz mehkih materialov. Prav zaradi teh novosti je nujno, da analiziramo kolekcijo s strani tehnoloških zahtev v sami proizvodnji. Pri sedanjem športnem stilu s platoji ali debelimi podplati se je oko potrošnika ustavilo prav na teh efektih. Preciznost izdelave je prišla manj do izraza. Pri novih oblikah kopit in peta, ki so elegantne, zgornje usnje tanko in mehko, pa daje izgled in zainteresiranost kupca preciznost izdelave. Proizvajalec in potrošnik opazujeta obutev iz drugačnega vidnega kota kot oko strokovnjaka za obutev, ki točno ve, kje so napake, toda kljub temu znajo dobro ločiti lepo izdelano obutev od slabe. Tudi pri nas v pripravi in proizvodnji se mora- mo zavedati, da bomo napravili prav tej sezoni odločilni korak za nadaljnjo perspektivo v prodaji, če se bomo zares spoprijeli s podrobnostmi in odpravili napake, ki dajejo grob izgled in trdoto obutvi. Tanka usnja kot so še-vret, leskot, stibo, anite so občutljiva, njihove fizikalne in kemijske lastnosti niso take kot lastnosti močnega govejega usnja. Zahtevajo več stro-kovega znanja pri sekanju zgornjih delov, obdelavi v šivalnici in montaži. Njihova barva je občutljiva — nežna, zato ne sme biti obutev umazana z lepilom. Usnje ima ana-linski karakter, zato se razne poškodbe ne dajo v dokončevalnici odpraviti z zabarvanjem. Navedel sem samo nekaj zahtev po večji pazljivosti. Podplatne izdelave so s tankimi in mehkimi podplati. Natančno nacvikani čevlji, potolčeni na prehodih in robovih, pazljivo nakosmateni in namazani z lepilom, točno naloženi podplati in končno z občutkom izdelane tudi vse ostale delovne operacije nam dajo na koncu kvaliteten izgled. Nujno je, da so strokovne službe razvoja v stalnem stiku s proizvodnimi oddelki in skupno odpravljajo napake. Ob zadnjem obisku pri firmi Afis, ko smo obdelovali tehnične korekture kolekcije za jesen-zimo, smo brali pripombe zastopnikov, ki so nudili našo obutev svojim kupcem. Kupci so prigovarjali na napakah prodane obutve iz sezone pomlad-poletje. Zastopniki so jim obljubili, da bodo v sezoni za jésen-zimo dobili bolj kvalitetno obutev. Glavne napake so bile pri zaprti obutvi — slab stik s stopalom, čevlji se niso dobro oprijeli stopalom v petnem delu in tako ni bilo stika med čevljem in stopalom (slabi opetniki, slaba izdelava). Apretura se je luščila, us- njena podloga grobo obrezana, temu pa sledi seveda slab izgled, poškodovani jermenčki zaradi ostrih zaponk. Zahteva se mehka obutev, vijaki in žeblji pri pritrjevanju peta ne smejo biti iznad površine notranjika. Te tehnološke napake moramo odpraviti, da bodo potrošniki na domačem in tujem tržišču zadovoljni z našo obutvijo. Nemalokrat slišimo izrek, da se na napakah učimo, zato bi navedel nekaj podatkov iz naše statistike vzrokov izmeta obutve. Velika količina Nekaj misli in ugotovitev v javni razpravi o zakonu o združenem delu v naši delovni skupnosti Za javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu smo se v celotni naši družbi temeljito pripravili, tako da bi dejansko vsak posamezen delavec spoznal vsebino in namen novega zakona, ki mu pravimo mala ustava in ]e njegova uresničitev akcijski program družbenopolitičnih organizacij v naslednjem obdobju. Tudi v naši delovni organizaciji smo se temeljito pripravili in tako obravnavali zelo obširno in zahtevno tematiko osnutka zakona najprej na zboru komunistov, na razširjenem družbenopolitičnem aktivu in na zborih delovnih ljudi, kjer so vsebino osnutka tolmačile posebne skupine naših delavcev, ki so se oblikovale na enodnevnem seminarju, ki ga je uspešno organiziral občinski sindikalni svet. Kaj lahko izluščimo iz vseh teh razprav? Poudariti velja, da je bila na vseh zborih potrjena naša dolgoletna usmeritev v skrbno in smotrno gospodarjenje ter nenehnega poglabljanja samoupravljanja. V kritični oceni, ki sta jo predložila izvršni odbor sindikata in družbenopolitični aktiv je bilo jasno povedano, kje so vzroki za posamezne pomanjkljivosti v naših sicer zelo razvitih ekonomskih in medsebojnih odnosih, kar je potrdil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki je dejal, da sta naša organi- obutve je bila v letu 1975 v B kvaliteti, zaradi naslednjih vzrokov: slabo usnje, odrgnjeni, zamazani, poškodovani pri izdelavi in slabo nacvikani čevlji, tudi nagubana podloga in nepravilni položaj peta so pripomogli k slabi kvaliteti oz. B robi. Tudi pregovor, da kdor dela, ta tudi greši, oziroma dela napake, je pri nas udomačen, žal pa so pri nas napake zelo drage. V lanskem letu so nas napake v proizvodnji stale 50 % enomesečnega neto osebnega dohodka. Tu- zlranost in dobro gospodar, jenje precej nad sicer skromnimi tržiškimi prilikami. Sama razprava med delavci v celoti gledano ni bila tako razgibana, kot smo pričakovali, verjetno zato, ker smo preveč pričakovali, pač pa je bilo odprtih nekaj izredno pomembnih tem, ki v osnut. ku zakona niso najpodrobne-je opredeljene in jih bo verjetno potrebno konkretizirati v naših samoupravnih sporazumih, statutih in drugih splošnih aktih. Naj naštejem samo nekaj vprašanj: Kakšna so merila za določanje deleža minulega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela? Kako reorganizirati samoupravno skupnost skupnih služb, ki jo osnutek zakona imenuje kratko delovna skupnost? Kako v duhu osnutka zakona urediti naše odnose s kooperanti? In ne nazadnje, kako približati upravljanje vsem delavcem in pri tem ne di tu so še rezerve. Vemo, da v industrijski proizvodnji nastopajo zaradi obsežne delitve dela napake, vendar jih je mogoče zmanjšati na najmanjšo mero. Naša akcija bi se morala usmeriti na zmanjšanje izmeta v proizvodnji. Vsi zaposleni v naši delovni organizaciji napravimo program varčevanja. Na vsakem delovnem mestu v režiji in proizvodnji so še možni prihranki. Zato ne izpuščajmo iz rok tega vira dohodka, ki se sedaj izkazuje kot izguba. Jože Gros povečevati stroškov poslovanja ali povedano drugače, kako doseči, da bodo dohodkovni odnosi med TOZD čistejši in pri tem ne povečevati administrativnega dela? Posebno pomembna je bila zahteva na zboru vzdrževalnih obratov in orodjarne, ko so delavci zahtevali, da se jim na zborih poroča, kako so bili izpeljani sklepi pre. teklega zbora, kar kaže na zanimanje delavcev za odločanje o vseh pomembnih straneh, kjer gre za njihove interese in gre za dejansko odločanje In ne le formalne potrditve določenega sklepa ali družbenega dogovora, ki mu še napovemo za nadomestilo zakon, če ustrezen družbeni sporazum ni sprejet. Odprto pa naprej ostaja vprašanje, kako še bolj zainteresirati vsakega posameznika za funkcijo samouprav-1 j alca, ki je po ustavi naša pravica in dolžnost. Božidar Meglič UČENCI POKLICNIH ŠOL SO TEKMOVALI šolski center za blagovni promet Maribor je 14. in 15. maja letos organiziral I. republiško tekmovanje učencev poklicnih šol za prodajalce v aranžiranju izložb in tehniki prodaje. Tekmovanja so se udeležili tisti učenci, ki so bili na šolski zbirnih tekmovanjih najboljši. Tako se je tekmovanja udeležilo približno 150 tekmovalcev iz 10 šolskih centrov Slovenije. V tem času so učenci aranžirali 21 izložb v Mariboru in tekmovali v tehniki prodaje v 13 različnih strokah. Iz naših poslovalnic iz Slovenije se je tekmovanja udeležilo 8 učencev. Učenec Bojan Končan iz poslovalnice Kranj I. je v obutveni stroki zasedel drugo mesto. Prvo mesto pa je zasedel učenec poslovalnice Ulet. Tekmovanje je bilo pomembno zaradi zbliževanja in spoznavanja med učenci in da bi vzpodbudili učence za sistematično in poglobljeno pridobivanje strokovnega in praktičnega znanja. PRAVILNA NARAVNANOST POŠTENOST IN DELAVNOST V maju so osnovne organizacije Zveze komunistov v naši delovni organizaciji na območju Tržiča sprejele 18 novih članov, kar je gotovo odraz aktivnega dela vseh članov ZK, velikega ugleda, ki ga ta čas uživa ZK v naši širši družbi, hotenja posameznih kandidatov za globlje angažiranje v družbenopolitičnem delu in še posebej velja poudariti uspehe v gospodarjenju v zadnjem obdobju. Biti član Zveze komunistov Jugoslavije je velika čast in odgovornost. Nekdaj so člani partije bili preganjani in so le z velikim pogumom širili ideje socializma in komunizma ter s tem tvegali svoje življenje. Mnogo predanih komunistov je svoja življenja tudi žrtvovala v narodnoosvobodilnem boju in internacijskih taboriščih. Danes smo člani ZK izpostavljeni kot nosilci našega družbenoekonomskega in političnega razvoja. Izpostavljeni smo kritiki delavskega razreda in naroda, ki že petintrideset let trdno zaupa naši organizaciji ZK. Ugled, ki ga ima organizacija ZK in ga pooseblja naš predsednik tovariš Tito, je ogromen, čeprav ga skalijo tudi neodgovorna dejanja posameznikov, za katere pa ni več mesta v naši organizaciji. Vsak posamezen član je kamenček v mozaiku organizacije ZK. Kolikor je bolj svetel, toliko je lepša celotna podoba. Prav gotovo je najpomembnejši osebni zgled, ki ga daje vsakdo v svojem življenju in delu. Le kdo naj verjame nekomu, ki govori eno, dela pa drugo. Pa ne samo delo, tudi osebne stvari so izpostavljene in predmet včasih celo potencirane kritike, dobro in slabo namerne. Vsakega človeka, tako tudi člana ZK, ocenjujemo predvsem po njegovi poštenosti in delovni marljivosti. Biti pošten, in to je ogromna večina delovnih ljudi, preprosto pomeni, ne prisvajati si več, kot je rezultat lastnega dela in kar presega družbene norme, ne samo na področju materialne sfere, ampak tudi v medsebojnih odnosih, kulturi itd. 2e Lenin je poudarjal, da je največja napaka komunista, da je pasiven in nedelaven. Kdor dela, tudi greši, a največja napaka je ne delati. Poleg teh dveh temeljnih lastnosti pa moramo člani Zveze komunistov gojiti še vrsto lastnosti, ki bogate človeka kot so: humanost, smelost, pogum, odločnost in še bi lahko naštevali. Prepričan sem, da se bo dejavnost naših osnovnih organizacij še okrepila z novimi člani ZK, ki jim želim mnogo uspehov pri delu. Božidar Meglič KOMUNISTI V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI NOVI ČLANI V VRSTAH ZVEZE KOMUNISTOV 24. maja je bil zbor komunistov naše delovne organizacije. V članstvo so sprejeli 18 novih komunistov. Na svečanem zboru je v uvodu govoril sekretar sveta ZK Meglič Božidar. V imenu zbranih je želel našemu maršalu za rojstni dan še veliko zdravja z željo, da bi nas še dolgo vodil. Novosprejetim komunistom pa čestital in želel da bi se z njimi okrepila moč organizacije. Novi člani v zvezi komunistov: Čarman Sašo 00 ZK TOZD obutev Lovrinič Katica OO ZK TOZD obutev Sehoič Hazim OO ZK TOZD obutev Vrhovšek Janez OO ZK TOZD obutev Barber Peter OO ZK TOZD prodaja Bogataj Dragica OO ZK TOZD prodaja Grčič Veljko OO ZK TOZD PUR Radovančevič Nikola OO ZK TOZD PUR Šlibar Franc OO ZK TOZD PUR Vujačič Radmil OO ZK TOZD PUR Eržen Breda OO ZK SSSS Kralj Jože OO ZK SSSS Mavrič Tinka OO ZK SSSS Meglič Milka OO ZK SSSS Peharc Mija OO ZK SSSS Planinc Tatjana OO ZK SSSS Slapar Marija OO ZK SSSS Uzar Janez OO ZK SSSS Po svečanem sprejemu Je o liku komunista spregovoril sekretar občinskega komiteja ZKS Tržič tov. Janez Piškur. Zbor pa je imel tudi delovni značaj. Glavni direktor Janez Bedina je podal tolmačenje osnutka zakona o združenem delu. B. V. NEVARNOSTI IN NESREČE S PLINOM VARNO DELO S PLINOM PROPAN-RUTAN Z mnogovrstno uporabo plinov se pojavljajo tudi nesreče. Nesreče nastanejo predvsem zaradi neznanja in tudi malomarnosti uporabnikov plina ter še drugih činiteljev, na primer zaradi pokvarjenih jeklenk, poškodovanih krmilnih naprav, dovodov plina in podobno. Vzroki nesreč so zlasti: 1. Napačno ravnanje pri polnjenju jeklenke; 2. neustrezen prevoz jeklenk do potrošnika; 3. napačna priključitev jeklenke na kurilno ali gorilno napravo, nezadostna zatesni-tev; 4. pomanjkljiva kontrola jeklenk, priključitve in stanja naprav; 5. pokvarjena jeklenka, poškodovana gumijasta cev za dovod plina, okvare na ventilu, tesnilu ipd.; 6. uhajanje plina pri navoju, kjer je navit ventil, ali pa uhajanje na zvarjenih mestih. JEKLENKE Jeklenke z utekočinjenim plinom je bolj nevarna kot jeklenka s stisnjenim plinom v primeru, da jo zajame požar. Taka jeklenka eksplodira že pri nižjih temperaturah. Pri utekočnjenih plinih ne pada tlak sorazmerno z odvzemom plina vse do O. Vsak utekočinjen plin ima svoj parni tlak, ki je odvisen samo od temperature. Pri stalni temperaturi je tlak vedno enak. Pade le tedaj, ko je v jeklenki plinska faza. Pada izredno hitro pri nadaljnjem odvzemu. Jeklenka z utekočinjenim plinom je napolnjena od 88— 90 % pri temperaturi 15° C. Preostali prostor je napolnjen s plinsko fazo. Plinska faza omogoča v jeklenki raztezanje plina zaradi morebitne spremembe temperature. Tehnični predpisi določajo kolikšna je dopustna polnitev utekočinjenega plina v kilogramu na en liter prostornine jeklenke. Ce bi bila jeklenka preveč napolnjena s tekočim plinom, bi polnilni faktor narastel na 100 %. To pa bi bilo izredno nevarno, ker tekočina ni stisljiva kot plin. če je jeklenka napolnjena s tekočino do kraja in obenem še zaprta, naraste tlak ob povišanju temperature tako hitro, da posodo raznese. Uporabnik bi moral vsako jeklenko, ki jo prejme sam prekontrolirati, če morda ni preveč polna. Preizkus ni težak. Treba je jeklenko malo nagniti na stran in jo zamajati. Pri tresenju ugotovimo, če se tekočina v jeklenki preliva ali ne. Če preliv občutimo, je to zanesljiv znak, da je polnitev plina normalna. Jeklenka je zelo nevarna, če polnitev ni bila normalna, to je če se pri preizkusu tekočina v jeklenki ne guga in kar pomeni da je preveč napolnjena. Tako jeklenko ne smemo prenesti v toplejši prostor marveč jo takoj odnesti ven, na prosto, proč od ljudi. Jeklenko je treba v tem primeru nekoliko nagniti ter odpreti ventil. Ko bomo odprli ventil, bomo opazili ali piha iz jeklenke plin, ali pa odteka tekočina. Utekočinjena faza hitro hlapi in zato zmrzne. Jeklenka mora imeti naslednje vrezane podatke: 1. ime plina in kemijska formula 2. serijsko število izdelave 3. ime lastnika 4. prostornino v litrih 5. preizkusni tlak v kp/c2 ali atm 6. največji dovoljeni polnilni tlak v kp/cm2 atm 7. težo jeklenke (tara) vključno z ventilom in zavarovalnim pokrovcem 8. največjo dopustno težo v kg (netto) za utekočinjene pline 9. datrnn zadnjega kontrolnega pregleda 10. žig pooblaščenega organa, ki je opravil kontrolo. VENTILI Ventili na jeklenkah, ki vsebujejo propan in butan oziroma njuno mešanico, so manjše velikosti in manj grobe iz- delave. Konstrukcija ventila mora jamčiti plinotesnost. Priključni navoji na ventilih so standardizirani. Za gorljive pline — levi navoj. K ventilu spada tudi varovalna kapica. Ta ima namen preprečiti dostop prahu in nesnage. Pred prevozom jo je treba priviti na priključni nastavek. Če se ventil na jeklenki poškoduje, ga uporabnik ne sme sam popravljati. če ventil ne deluje oziroma je poškodovan, je treba o tem obvestiti dobavitelja. REDUCIRNI VENTIL — REGULATOR Da bi se zmanjšal pritisk tekočega plina in omogočila njegova normalna uporaba, mora iti plin pri uporabi skozi redukcijski ventil (»regulator«). Reducimi ventil omogoča, da je med odvzemanjem plina reducirni tlak stalno na isti višini. Reducirni ventil avtomatično jeklenko zapira ali odpira, kadar jemljemo ali končamo z odvzemom plina. Reducimi ventil je velikega pomena za normalen odvzem plina in mora biti zato vedno brezhiben. Reducirni ventil za propan butan (njuno mešanico), če je jeklenka namenjena domači uporabi, nima manometra niti regulimega vijaka. Tlak utekočinjenih plinov je enak in le malo varira z zunanjo temperaturo. Sekundami re-ducimi tlak pa mora biti vedno enak in je tudi zelo majhen. Regulator, ki je tako zgrajen, da je nenehno pritrjen na jeklenko s tekočim plinom mora imeti varnostni ventil. Uporabnik jeklenke nima opravka z reducimim ventilom ker je le-ta uravnan na potreben sekundami tlak — že pri dobavitelju. Pritisk se v jeklenki menja glede na temperaturo v proštom, ozračju ipd., reducimi ventil Pa vedno pušča enak pritisk. To pomeni, da je naprava regulator. Z BELEŽKO IN FOTOAPARATOM V TOZD TRBOVLJE REŠEVANIE STANOVANISKE PROBLEMATIKE V pogledu reševanja stanovanjske problematike zaposlenih v delovni organizaciji PEKO Tržič — Trbovlje je primerjava v občinskem merilu zelo različna. TRŽIČ V Tržiču je s strani gradbenega podjetja zagotovljena vsakoletna blokovna gradnja stanovanj za trg. S tem je seveda vsako leto omogo- čen nakup stanovanj v etažni lastnini, naj si bo v družbeni lastnini »najemna stanovanja« ali v privatni lastnini. Sleherni interesent lahko glede na finančno zmogljivost kupi stanovanje neposredno od gradbenega podjetja. Dosedanja prodaja — nakup stanovanj v blokovni gradnji je približno 50 % v družbeni lastnini (delovne organizacije, solidarni. sklad), najmanj 50 % pa je v lastnini občanov. V letu 1975 je bila celo ponudba prodaje stanovanj (zgrajenih je bilo 103 stanovanj večja od povpraševanja. Ni pa s tem rečeno, da v tržiški občini ne obstojajo stanovanjski problemi. So stanovanjski problemi in bodo, saj generacije doraščajo in si ustvarjajo družine. Vendar pa je nakup stanovanj vsaki delovni organizaciji oziroma intere- sentu omejen v pogledu razpoložljivosti finančnih sredstev — letnega plana stanovanjskega sklada. Cena nakupa stanovanja na primer 3-sobnega (78 kvadratnih metrov) je bila v letu 1975 488.800 din, v letu 1976 je ponudba takega stanovanja s ceno 494.000 din, za 2-sobno pa (60 m2) s ceno 390.780 din. Glede individualne gradnje je v tržiš kem območju problem nakupa gradbene parcele le v sa- mem mestu Tržič in v neposredni njegovi okolici (ker je Tržič-mesto prostorsko omejen zaradi svoje geografske lege), dočim je v pogledu urbanizacije tržiškega območja kot celote, vsakomur dana možnost za individualno gradnjo. V samem mestu Tržič in v neposredni okolici bo v prihodnje tudi možno in celo želj ena gradnja stanovanj na podlagi izdelanega načrta — revitalizacije mesta Tržič. Iz navedenega torej lahko vidimo, da je v tržiški občini v občinskem merilu — vsestransko poskrbljeno za reševanje stanovanjske problematike občanov, vendar kot na slehernem področju, so tudi tu kot usmerjevalci tempa reševanja te problematike prisotna finančna sredstva. TRBOVLJE Reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih v TOZD Peko — Trbovlje je težje kot v Tržiču. Na primer: stanovanja v blokovni gradnji prodaja (posredno) samoupravna stanovanjska skupnost. Nakup stanovanj v blokovni gradnji je tudi omejen. Delovne organizacije čakajo na dograditev stanovanj oz. na možno vselitev ob rezervaciji in predhodnem plačilu najmanj 2 leti. Dosedaj pa celo sploh ni bilo primerov ponudbe za nakup stanovanj v etažni lastnini zasebnim interesentom, ker so v TOZD Peko — Trbovlje taki interesenti, vendar jim še ni bil omogočen nakup. Prav tako je v Trbovljah tudi zelo težko dobiti gradbeno parcelo za individualno gradnjo. Cena stanovanja v blokovni gradnji je okvirna, in je ta na primer za 3-sobno stanovanje (65 m2) 396.000 din, za 2-sobno (54 m2) 330.000 din; to je gradnja stanovanj na Po-laju in bodo vseljiva leta 1977/78. CREŠNOVAR JOŽI — vratarica Imamo vlažno kletno stanovanje, kar se nam pozna tudi na zdravju. Upam, da bom s pomočjo naše delovne organizacije In Rudnikom rešila stanovanjski problem. FORTE MARJANA Stanujem pri moževih starših, prošnjo za stanovanje pa Ima mož pri Rudniku. VOZELJ MARIJA — zagibalka S hčerko živim kot podnajemnica. Upam, da bom s pomočjo delovne organizacije rešila problem in dobila skromno stanovanje. GORJANC JANEZ — obratni mehanik Sprašujem se, kako naj pridem do stanovanja. Z ženo presegava cenzus za najemno stanovanje — toda ne za toliko, da bi lahko šel v nakup stanovanja. Avto imam na kredit. Ali naj ga prodam, žena po ostane toliko časa doma, da bom prišel med upravičence za stanovanja? SMODIŠ ANICA — kuharica Dnevno razdelim 150 obrokov malic, ki jih pripeljejo iz hotela Rudnik. Sem poročena, imam enega otroka v varstvu pri moževih starših, kjer tudi stanujem. Gradila bova hišo. Seveda, računam na posojilo. REZULTATI POSLOVANJA U PRVOM KVARTALU I. OPŠTI DEO Prošao je prvi kvartal i po-stignute poslovne rezultate u ovom razdoblju ocenjujemo te uporedjujemo sa reziütati-ma jednakog razdoblja prošle godine i godišnjim poslovnim ugovorom, kojim su zadaci odnosno rezultati planirani. Iznimo u ovoj godini za ovaj period nije potrebna iz-rada periodičnog obračuna i to iz razloga, što su u ovom periodu bile pripreme vezane za Zakon o odredjivanju ce-lokupnog dohotka i Zakon o obezbedjenju plačanja. Poda-ci u ovom izveštaju još su na osnovu fakturirane realizacije a utvrdjivanja ostatka dohotka još nije podeljeno po OOUR ima kao što je podela ugotvorena sa godišnjim po. slovnim ugovorom. Na področju proizvodne de-latnosti za pomenuti perid možemo povoljno oceniti količinskim obim jer je taj pre-mašio plan i istovremeno moramo istači, da je bilo u jedinicu proizvoda uložena manj e rada. U opskrbi proizvodnje nastupile su poteško-če kao posledica promenjenih opštih uslova privredjivanja a istovremeno i naših unutar-njih organizaonih nedostata-ka. Vanredno povečanje prodaje na konvertibilno področje, koje je inače bilo planirano godišnjim poslovnim ugovorom valja naročito istači, jer se njime uključujemo u stabilizacijska zalaganja čitavog našeg društva. Uporedo s ovini prodaja obuče u vlasti-toj prodajnoj mreži realtivno se smanjila usled težih uslova na tržištu i zbog toga biče potrebno usmeravati veča zalaganja u cilju smanjenja tro-škova, kako bismo povečanim obimom poslovanja mogli postici veci ostatak dohotka odnosno sredstava za proširenu reprodukcij u. Povečanje zaliha a pre sve-ga trgovačke robe osetno nama je u ovom periodu ve-zivalo sredstava i time srna-njiio našu likvidnu sposobnost. Povoljni rezultati prodaje u mesecu aprilu po-kazuju, da če se zalihe u drogom kvartalu smanjiti i da četno u ugovorenim roko-vitna podmiriti sve naše oba-veze, kao što to iziskuje Zakon o garantovanju plačanja. Investiciona delatnost u ovom periodu bila je na nivou godišnjeg plana, bilo je nalme utrošenih četvrtinu planiranih sredstava. Zbog neodredjenih režima opreme javljaju se poteškoče, jer nije moguče dopunsko nabaviti potrebne opreme u cilju realizacije proizvodnih programa nove sezone. II. PODACI PO OOUR-hna 1. OOUR OBUCA U ovoj osnovnoj radnoj organizaciji bilo je izradjeno 577.443 parova obuče ili za 11 % više nego u istom pe- riodu prošle godine. I u odnosu na ispunjavanja opera-tivnog plana postigli smo za-dovoljavajuči rezultat sa 103 %. Kod ovako povoljnih rezultata valja napomenuti, da je ovogodišnja proizvodnja prema uloženom radu m an j e zahtevna, dok je fizična produktivnost obzirom na uloženi rad bila za 2 % nižja nego u drogom polugodištu prošle godine, što svakako nije povoljan rezultat. Broj zaposlenih nije se bitno promenuo. Uporedje-njem sa prosečnim stanjem u 1975 godini bilo je u po-menutom periodu 0,3% ma-nje zaposlenih. Prosečni lični dohodak u tom periodu izo. sio je 3.665 din, što je za 11 % više od proseka u 1975 godini. Podaci o vrednosti proizvodnje u poredjenju sa godišnjim planom pokazuju, da je u tom periodu postignuto 27 % godišnjeg plana. U strukturi ove vrednosti ušte-da na planiranim troškovima iznosi 1,61 % dok je godišnjim poslovnim ugovorom predvidjeno 1 %. I 2. OOUR POLIURETAN PROIZVODI Obim proizvodnje prema količini u ovoj radnoj organizaciji gotovo je dvaput toliki kao u prošloj godini u istom periodu i to zahvalju-juči investicijama u povečanje proizvodnih kapaciteta, koje su bile realizovane u drogom polugodištu prošle godine. Proizvedeno je bilo 1.160.481 par djonova, što pretstavlja 91 % više nego u prvom kvartalu prošle godine odnosno 113 % ispunjenja operativnog plana. Ovako povečan obim proizvodnje postignut je sa više uloženog rada dok je fi-zička proizvodnja ostala na nivou drugog polugodišta prošle godine. Odgovarajuče povečanim proizvodnim kapacitetima po-večao se i broj zaposlenih. Uporedjenje sa prošlom godi-nom pokazuje povečanje zaposlenih za 35 %. Prosečni lični dohodak u tom razdoblju iznosio je 3.524 din, što je za 3 % više od prošlogodiš-njeg proseka. Vrednost proizvodnje u po-menutom periodu iznosi 30 % godišnjeg plana a i ušteda na planiranim troškovima veča je nego što Je godišnjim planom predvidjena, iznosi naime 3,09 % od proizvodne vlastite cene. 3. OOUR GUMOPLAST Proizvodnja ove radne organizacije u izradi gumi djonova povečala se za 15 % dok je proizvodnja artikala od plastike za 12 % niža nego u prvom kvartalu prošle godine. Gotovo isti rezultat uoča-vamo u ispunjavanju opera-tvinog plana proizvodnje. Poteškoče u opskrbi materija. lom za proizvodnju tehničnih artikala uzrok su pomenutog pada proivzoda od plastike. Veča količina djonova od gume proizvedena je za zalihe, za potrebe OOUR OBUCA za sledeči period jer se potraž-nja ovih proizvoda smanjilo. Ubuduče moračemo uložiti više napora, da bismo i ovde puno koristili proizvodne kapacitete. Ako uzmemo u obzir i uloženi rad produktivnosti se uporedjenuj sa prošlom godi-nom povečala za 6 % što je svakako povoljan rezultat. Usled več pomenutih pote-škoča odnosno zbog neizko-rištenih proizvodnih kapaciteta i broj zaposlenih se srna-njio za 6 % od proseka u prošloj godini. Prosečni lični dohodak u prvom kvartalu iznosio je 4.286 din po zapo-slenom za 182 rada časova što predstavlja 16 % povečanja u odnosu na prošlogodišnji prosek. Vrednost proizvodnje uzeta prema proizvodnoj vlastitoj ceni bila je u tom periodu postignuta sa 24 % u odnosu na godišnji plan dok je sni-ženje odnosno ušteda planiranih troškova iznosila 5.88 % vlastite cene. 4. OOUR IZRADA GORNJIH DELOVA TRBOVLJE U prvom kvartalu ove godine bilo je u radnoj organizaciji proizvedeno 128.940 pari gornjih delova za potrebe OOUR OBUCA. Uporedjenju sa proteklom godinom ovo iznosi za 23 % više odnosno 103 % ispunjenog operativnog plana proizvodnje. Pored osnovnog proizvodnog plana, to jest izrade gornjih delova, proizvodnja se javlja i u vidu oblačenja sastavnih delova za potrebe OOUR OBUCA. Izračun produktivnosti za celo-kupnu proivzodnuj obzirom na uloženi rad pokazuje, da je ova bila u ovom periodu za 3 % manja od postignute u drogom polugodištvu prošle godine. To je prilično ot-stopanje od planiranih zada-taka i biče zbog toga u ostalim periodima ove godine potrebno više zalaganja sviju nas, da bismo godišnjim poslovnim ugovorom postigli cilj, to jest porast produktivnosti za 3 %. Broj zaposlenih uporedjenju sa prosekom prošle godi-dine povečao se za 3 %, ličnih dohodaka porastao je za-3 %, lični dohodak porastao je za 11 % i iznosio u prvom kvartalu 3.038 di npo zaposlenom za 182 časa. Uporedjenju sa godišnjim planom bila je vrednost proizvodnje postignuta sa 22 %, ušteda planiranih troškova iznosila je 1,15% od proizvodne vlastite cene. 5. OOUR PRODAJNA ORGANIZACIJA MREŽA Na osnovu samoupravnog ugovora o udruživanju OOUR u RO OOUR Prodajna organizacija vodi brigu o prodaji svih naših proizvoda. Osnovne karakteristeke prodaje u pomenutom periodu več su pomenute na početku dok če jiačajnijih prodajnih kanaic, u produžetku biti prikazano A. Prodaja u vlastitoj trg. mreži 1. Pari obuče 2. Vrednost u 1000 din po MPC 3. Vrednost zaliha u 100 din po NC B. Izvoz (vlastiti i od koopera-nata za račun PEKA) 1. Prodato pari 1.1. Zapadni 1.2. Istočni 2. Vrednost prodaje u 1000$ 2.1. Zapadni 2.2. Istočni C. Izvoz (kooperanti za tudji račun) 1. Prodato pari 2. Vrednost u 1000$ Pomenuit podaci pokazuju promene kod dvaju prema vrednosti najjačih prodajnih puteva dok nam uporedjenje čitave realizacije sa planira-nom za ovu godimi pokazuje, da je godišnji plan za ovaj period ostvaren sa 22 %. Rezultati u odnosu na ostatak dohotka odnosno stepena doprinosa uz punu komerci-jalnu cenu manje su povoljni nego u prošlim vremenskim periodima. Povečanje cena reprodukcij skom materij alu kad več prodajni ugovori več bili za-vršeni in cene odred j ene je-dan je od uzroka ovakim pro-menama i valja istači, da su u vlastitoj ceni ukalkulisani viši lični dohodci nego u prvom polugoditšu prošle godine te veči troškovi amortizacije, koji su usled revalorizacije porasli za 78 %. Troškovi prodajnih službi i prodajne mreže planirani su na stepenu nabavne vrednosti prodatih proizvoda. Pošto se u 1. kvartalu prodaje prolet-no-letna obuča, čija je pro-sečna prodajna cena iža realni su troškovi veči od planiranih za 30% i to: u prodajnoj službi za 14 % a u prodajnoj mreži za 41 %. Ako uporedimo broj zaposlenih sa prosekom iz prošle godine dobi jemo povečanje od 2 % a uporedjenje proseka ličnih dohodaka pokazuje smanjenje za 13 % te iznos u višini od 3.371 din po zaposlenom za 182 radna časa. Pošto je svake godine u ovo doba (januar — mart) prodaja, po vrednosti manja te su lični dohoci zavisni od prodaje, smanjenje je sasvim shvat-ljivo. Uporedjivanje ličnih dohodaka sa 1. kvartalom prošle godine pokazuje ovo-godišnje povečanje za 20%. 6. SAMOUPRAVNA ZAJEDNICA ZAJEDNICKIH SLUŽBI Obavljanje zajedinčkih postava za potrebe udruženih nekoliko podataka dvaju naj-to jest prodaje u vlastitoj tr-govačkoj mreži i prodaje u izvozu. OOUR jeste osnovni zadatak SZZS. Rezultati rada uključe-ni su u postignute rezultate poj edinih sonovnih organizacija ejr je rad stručnih službi povezana sa procesom proizvodnje i prodaje u OOUR. Troškovi stručnih službi de-limično su ukalkulisani u proizvodima a delimično su pokriveni realizacijom SZZS, koja je u ovom periodu iznosila 8.802.488 din. Broj zaposlenih u prvom kvartalu ove godine pokazuje 514 radnika i ako ih uporedimo sa istim periodom prošle godine, dobijemo povečanje od 3.8 %. Prosečni dohodak iznosio je netto 4.020 din za 182 radna časa što je za 8 % više od prošlogodišnjeg proseka. U delatnost SZZS obuhva-čen je i rad tvomičke menze. Ova je radna organizacija uprkos povečanim cenama radila sa gubitkom. Uzroci gubtku su porast cena prehrambenih namirnica usled čega biče potrebno ponovno izraditi polugodišnju kalkula-ciju te orgovarajuče povečati cene ručku i drugim obroci-ma. UKUPNI PODACI ZA RADNU ORGANIZACIJU Ako uporedimo podatke u poslovnom uspehu čitave RO PEKO u 1. kvartalu ove godine sa istim periodom prošle godine dobijamo povečanje od 41 % dok je povečanje zakonskih i drugih ugovomih obaveza te 43% povečanje ličnih dohodaka i time ostaje povečanje ostatka dohodka samo u višini od 3%. Hdnos podele povoljniji za lične dohotke, naime za 6.6 % namenjeno je u strukturi ličnim dohocima odnosno toliko manje za ostatak dohotka. (Nastavak na sledečoj strani) Naziv podataka I. kvartal 1975 I. kvartal 1976 Indeks 479.931 412.610 86 70267 77.235 110 118.790 143.666 121 222.520 419.029 188 176.520 378.521 214 46.000 40.508 88 1.171 2.764 161 1.184 2.337 197 533 427 80 13.932 64.696 464 87 365 418 NAČRT ZAKONA O UDRUZENOM RADU Kratak izvod, odnosno kra-tak sadržaj načrta zakona o udruženom radu posredovače-mo u nekoliko narednih bro-jeva Cevi j ara i to u vremenu javne diskusije o načrtu Zakona sa željom, što bolje upo-znati vas sa sadržinom i svr-hom zakona, da aktivno sa-radjujete u javnoj diskusiji i da se zalažete, da odredbe zakona što pri j e i što potpu-nije ostvarimo. Kao polazna tačka prilikom sastavljanja novog zakona bilo je sledeče: — odrediti temelje sistema udruženog rada te srediti pot-punost odnosa u udruženom radu; — obezbediti jedinstvene osnove socialističkih samoupravnih proizvodnih odnosa te odrediti temeljne odnose u udruženom radu; obezbediti ustavni položaj radnika, ost-variti prava odlučivanja o svom radu, uslovima i rezul-tatima rada; — oderditi područje udruženog rada što konkretni j e, da bi zakon mogao biti prak-tičan i upotrebljiv u praksi. I. OSNOVE ODREDBE Osnovne odredbe opredelju-ju opšte koncepcije zakona i njima su izražena načela, ko-ja su opšta i osnovna za načrt zakona u celini a pre sve-ga su ovo osnove sistema so-cialističkog udruženog rada i drušstvenoekonomskog položaja radnika u pomenutom sistemu. Zakon označava ostvarenje sjedinjavanja rada i sredsta-va u rukama radnika te ga-rantuje, da svaki radnik postaje dominantan faktor procesa društvene reprodukcije. Zagarantovano je pravo rada sa društvenim sredstvima: radnik neposredno i ravno-pravno upravlja radom i poslovanjem, donosi odluke o udruživanju rada i sredstava te uredjuje medjusobne odnose u udruženom radu. Izražena je vlast radničke klase — protuzakonito je sva-ko potčinjavanje čoveka i oblika podele ko je nisu uskla-iskorištavanje tudjeg rada te djeni sa sistemom. Društvenoekonomski položaj radnika u udruženom radu izražen je pre svega u nje-govom pravu, da neposredno nosti te ravnopravno sa dru-u odnosima uzajamne zavis-gim radnicima upravlja uslovima, sredstvima i rezultati-ma svoga rada. Zakon pru-ža uslove za uvažavanje prava živog i minulog rada. Nova vrednost, ustvarena u udruženim radom jeste rezultat rada radnika u osnovnim radnim organizacijama na po-dručju materij alne proizvodnje kao i drugih radnika u društvenom radu na područ-ju društvene aktivnosti. Do-hodak je novčani izraz novo ostvarenih vrednosti i ostva-rurju ga radnici te je prikazan u osnovnim organizacijama. Dohodak zavisi od uspe- ha u radu i od rezultata po-stignutih upravljanjem sredstvima i privredjivanjem njima. Cilj udruženog rada i sredstava je interes pojedinaca i celokupnog društva za proši-renje materijalne baze, povečanje dohod tka osnovnih organizacija, poboljšanje mate-rijalnog i društvenog položaja te ostvarivanje mogučnosti za zadovoljavanej svojih, op-štih i društvenih potreba. U cilju otvarivanja tih interesa moguča su udruživanja u različite oblike udruženog (Nastavak) Uporedjivanje sa planiranim rezultatima na osnovu godišnjeg poslovnog ugovora pokazuje, da smo u prvom kvartalu dostigli 23.6 % celokupnog dohotka odnosno 23.7 % celokupnog dohotka odnosno 23.7 °/o dohodka. Odnos podele u strukturi po-voljniji je u korist ličnih do-hodaka za 0.4 °/o što je i go-dišnjim poslovnim ugovorom planirano. Uporedjivanje sa planiranim rezultatima na osnovu godišnjeg poslovnog ugovora pokazuje, da smo u prvom kvartalu dostigli 23.6 % celokupnog dohotka odnosno 23.7 % dohotka. Odnos podele u strukturi povoljniji je u korist ličnih dohodaka za 0.4 % što je i godišnjim poslovnim ugovorom planirano. Broj zaposlenih pokazuje povečanje za 6 % u odnosu na isti period u prošloj go-dini odnosno za 3 % više nego u proseku prošle godine. Prosek ličnih dohodaka za prvi kvartal ove godine pokazuje 3.602 din za 182 radna časa što je za 25 % više nego za isti period prošle godine a uporedjenje sa ličnim dohoci-ma u 1975 godini pokazuje povečanje za 3.4 %. Sredstva posloavnja povečala su se za 8 % i to pre svega obrtna sredstva. Krajem prvog kvartala u zaliha-ma bilo je vezano 42.790 hilja-da din. Izvor tih sredstava bile su nepodmirene obaveze, dopunski krediti za obrtna sredstva i u pomenutom perioda ostvareni ostatak dohotka. Podaci dakle pokazuju srna-njenu likvidnu sposobnost. Krajem marta meseca potraž-nje do kupaca sravnile su se sa nepodmirenim obavezama do dobavi jača koje su inače uvek niže. rada, koje če omogučiti nes-metan razvitak društvenoeko-nomskih i drugih samoupravnih odnosa u udruženom radu. Osnovni oblik udruživanja u sistemu samoupravnog udruženog rada jeste osnovna organizacija. Princip slo-bodmog upravljanja privred-nih i drugih društvenih de-latnosti znači ravnopravnost OUR na jedinstvenom tržištu i istovremeno zabrana delat-nosti protiv slobodnog sreta-nja i udruživanja rada i sredstava te slobodne izmene. Več na početku pomenuti povoljan tok prodaje u mesecu aprilu doprineče poboljša-nju naše likvidne sposobno, sti ter u ugovorenim rakovima do podmirenja obaveza. IV. ZAKLJUCAK Postignuti rezultati u prvom kvartalu još nisu potpu-no merilo za uporedjivanje godišnjim planom j er na pro-daju pre svega utiče vremenski period — sezona. Odstu-panja od predvidjenih cilje-va uočena za pomenuti vremenski period neka budu odabrana područja u koja če-mo morati uložiti ubuduče više napora odnosno zalaganja sviju nas, koji družujemo rad u RO PEKO. Franc Grašič U osnovnim principima izražena je i obaveza društvenog planiranja, donete su i odluke o odgovornostma za preuzete obaveze, obezbedji-vanja samoupravnih prava i društvene imovine, rešavanju spornih pitanja te obaveza u vezi narodne odbrane, društvene samozaštite, sigurnosti rada, zaštita okoline i sl. Zakonom obezbedljenja su prava nacija i nacionalnosti, solidarnosti nacija, republika i avtonomskih pokrajina. Medju principima ostvarivanja samoupravnog sistema i sa- moupravnih prava značaj an je princip obaveštavanja te princip sporazumevanja i do-govarnja. Zakon odredjuje dužnosti i prava društvenopolitičkih za-jednica, društvenopolitičkih organizacija, samoupravne kontrole a naročito je istak-nut rad sindikata. Obezbed-jen je i društvenoekonomski položaj seljaka te delatnost-no osnovu ličnog rada i sredstava, koja su vlasništvo gra-djana. H. I. 26. JUNIJ Prošlo je već 26 godina otkako je u Saveznoj skupštini donet zakon o formiranju radničkih saveta. Zakljueak o uručivanju tvomica radnim kolektivima na upravljanje značaj an je revolu-cionaran korak u našem društvenopolitičkom životu. Bio je udaren kamen temeljac našem samoupravnom socialističkom sistemu i ostva-rena Marksova i Lenjinova parola: TVORNICE RADNICIMA! Ponosni smo na naš predjeni revolucionaran put, kojim su ostvareni uslovi za bolju buduč-nost radničke klase. Dosadašnji su rezultati čvrst temelj za dalji razvitak naše privrede i naših društvenih odnosa te garancija za još brži napredak. DAN SANOUPRAVLJAČA Razvijeni samoupravni sistem pruža nama dosta prednosti. Ne radi se samo o osnovnim privrednim gledištima, radi se naime o visokim medjusobnim odnosima, o idejno-akcijskom je-dinstvu, o uskladjivanju materijalnih i politič-kih interesa za realan i odlučujuči utica j na svim nivoima odlučivanja a pre svega u cilju obezbedjenja socijalne bezbednosti radnika i uredjivanja problema životnog standarda. Dužnosti i prava radnog čoveka, koje proiz-laze iz njegovog rada, zapisana su u ustavu i zakonima. Pravo na ostvarivanje i podeli dohotka, te planiranje daljeg razvitka postali su sastavni deo samoupravnog udruženog rada. Delegatski sistem, koji proizlazi iz našeg ustava omogučiče nama, da čemo u samoupravljanju bolje nego dosada ostvarivati naše težnje za drugarstvom, pravednošču i radničkom so-lidarnošču i, da se organizujemo tako, da če samoupravljanje postati vlasništvo svakog radnika. Miš DAN REZULTATI POSLOVANIA U PRVOM KVARTALU V DELOVNI ORGANIZACIJI PEKO TRŽIČ-TRBOVLJE REPOVŽ ALOJZ — obratni električar V Peku sem 6 let. Z družino stanujem kot podnajemnik. Prošnjo za stanovanje pa sem oddal samoupravni stanovanjski skupnosti Trbovlje. Seja stanovanjske komisije v Trbovljah Iz navedenega torej lahko zaključimo, da je reševanje stanovanjske problematike zaposlenih v TOZD Peko — Trbovlje težje in mnogo počasnejše, kot pa v TOZD Tržič, čeprav so pogoji za vse zaposlene v delovni organizaciji Peko enaki. Vse TOZD in samoupravna skupnost skupnih služb so namreč sprejeli enoten pravilnik o kreditiranju stanovanjske gradnje in načinu oddajanja stanovanj na uporabo ter se tudi po enotnih merilih formirajo sredstva stanovanjskega sklada, in sicer 8 % od bruto osebnega dohodka na zaposlenega, le da je razdelitev teh sredstev nekoliko drugačna. Dva odstotka bruto OD ostane v celoti TOZD (za interno reševanje), 6 % pa se deli, in sicer: 15 % ostane TOZD za interno reševanje, 40 % stedstev združujejo v Samoupravni stanovanjski skupnosti Trbovlje. Ostala sredstva pa se delijo na solidarnostni sklad, združena sredstva v banki in za gradnjo dijaških domov. Sredstva, združena v Samoupravni stanovanjski skupnosti Trbovlje, bo TOZD porabila za nakup najemnih stanovanj. V bistvu torej ni razlike glede formiranja sredstev PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU 15. maja je bilo organizirano sindikalno prvenstvo naše delovne organizacije v namiznem tenisu. Prizorišče tekmovanja je bila telovadnica osnovne šole Kokrškega odreda v Križah, kjer so bili zelo dobri tekmovalni pogoji in tudi organizacija je bila dobra. Žal je bila udeležba skromna, verjetno zaradi slabe obveščenosti. Sodelovalo je deset igralcev iz naših oddelkov. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim. Boji za zelenimi mizami so bili precej izenačeni in borbeni. Do zadnjega kola se ni vedelo, kdo bo osvojil prvo mesto. Prišlo je tudi nekaj presenečenj. Rezultati: 1. mesto: Valjavec — Elektro delavnica (8:1) 2. mesto: Zupan Milan — PUR (8:1) 3. mesto: Muzik Janez — Tehnični sektor (7:2) 4. lesto Janškovec Jure — Vzdrževanje (6:3) 5. mesto: Erlah Pavel — Gumoplast (5:4) itd. Najboljši trije igralci pridejo v ekipo, ki nas bo zastopala na prvenstvu usnjarjev 19. junija v Slovenj Gradcu. Janškovec Jure med TOZD v Tržiču in Trbovljah, tudi vsa druga določila za reševanje stanovanjske problematike zaposlenih so bila sprejeta enotno — v istem besedilu. A. A. KORBAR IVI — kontrolor polizdelkov Zaenkrat imam urejene stanovanjske razmere. Mož je dobil najemno 2-sobno stanovanje. KARIČ ŽUMRA Imam dve hčerki (4 in 2 leti), stanovanje tudi. S sestro se menjava v izmeni, tako da imam urejeno tudi varstvo. Trboveljčani so trenutno najbolj ponosni na svoj dimnik »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — Ureja uredniški odbor: Dragica Bogataj, Slavko Hvalica, Milka Meglič, Nataša Meglič, Anton Simonič, ing. org., Marija Slapar, Tadej Weilguny, dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič — Telefon 50-260, int. 217 — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj, v 3500 izvodih — Izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. NAGRADNA KRIŽANKA - jjg j IH PRIRASTEK, PRIRAČČANJE POSODA ZA WAPANJE TEKOČIN V KEMIJI PRIPRAVA ZATKAN3E TERAN OLGA , RIMSKA BOGINJA JEZE ČEVLJAR' JE NAS ČASOPIS ENOCELIČNI ORGANIZMI, MENJAČICE POSEKA V GOZDU REPEK MINERAL, VRSTA GLINENCA DELAVKA V SIRARNI PELI ROKE ALI NOGE GRS. JUNAK PREDTROJO OSOJEN SVET A A PRIPADNIKI RETI35KIH ROZMANOV IME IGRALKE RINE T SODNI PRISEDWIK GARAŽA ZA LETALA O Avm.pi-, SECOOSEPH) MESNA JED IGLASTO DREVO VELIKI ČRNO-GORSKI PESI« TEREZIJA REMSKAR ČLOVEK, KI PREKLADA KAČJI UGRIZ TATJANA DEBEVC OLGA BAJŽELJ PREBIVALCI VERŽEJA KOŠARKAR JANEU NEDOPUSTNO POŽIVILO v Športu DOPISUJ ,ČEVLJAR' P0$T, VZDRZUOST SALBERČČR- ERUA IME Violili ISTA OJSTRAHA P Vrsta, tip GERJ0L ERIKA VINORODNA RASTLINA SREDI5ČE ŽARČENJA JUDITA 0MAHEU ODCOVORITEV V RAVkll VRSTI ZASAJENA DREVESA REPINC IVANKA PIVSKI VZKLIK, HA DUŠEK GOZDNI SADEŽI,. VOJAŠKA ZVEZA MESTO NA JUGU TERASA OB MEJI Z MEHIKO EMA OD CELIH PREPORODI TE V IREHA ŠLIBAR KLEMENC LJUDMILA RAČJI SAMEC NERESNICA VESELJE DO IDILIČNEGA haSa velika LUKA ŠTEFKA GROS RIMSKI VARUH OGNJIŠČA A HIŠA Z VEČ STANOVANJI JT0KVIR5K. MORJU PAUSA OBDOBJA, VEKI VDOLBINA V ZIDU BRICA VELIK,KOS POHIŠTVA ITEMO RABIT DELEC IME IZR. P0-LIT1IÄEBAHA VZKLIK BIKOBORCEV TRČEK ALEKSANDRA GIMNAST IREHA IVE TAVČAR JU t?W