-----v. nMfr*,— u+tf- ~— M©Y AMERICAN IN SPIRIT FOREJGN t : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 20, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Nemški zunanji minister je odhitel v Rim, španski minister je y Berlinu, kar znaži, to se kuha v Evropi nekaj posebnega Bi Win. Dejstvo, da je od- Od tega razgovora tudi zavisi, zunanji minister kaj bo dobila Španija, če se pri-ntrop v Rim, kjer bo druži rimsko-berlinskem osišču. Ntbbe q|ihijaŽn^ Posvetovanje z Mus-jaj6m in ministrom Cianom, jfen' i1)0VO(' raznim domnevali; Berlin i" Rim nekaj laž' Govori se, da se bo su-glede Španije in pa in HV %iptu. Ko se bo vrnil bbentr0p v Berlin, se bo ,f0rti SVetoval s španskim mi-Sunerjem, ki tam nanj rat Mi v Berli- j -mnenja, da se bodo "'Jl Posvetovali glede ti- ll s!Zemski časnikar u Pa Uidi 50,. d usncev, ki so jih dale Angliji. Najbrže i(aia ltler in Mussolini pre-i? m°žnost, da dobi Angli-' *merii(e nadaljne bojne tudi, da bo Hitler "Je, f^ie vojake v Afriko, da i k' armadi zavzeti Nop.J6r :'e glavni cilj Sueški Največ se omenja, da bo dobila francoski otok Madagaskar v Indijskem oceanu. Možno je tudi, da bodo vse tri armade napadle Gibraltar in ga potem dale Španiji. Španija sama ne more dosti pomagati, ne z armado ne z potrebščinami, da pa lahko na razpolago svoja pristanišča nemškim in italijanskim podmornicam in letalom. Rim, 19. sept. — Virginio Gayda, urednik Musoslinijevega glasila Giornale D'ltalia, piše danes, da je prišel nemški zunanji minister zato v Rim, da se bo dogovoril z Mus^olinijem o "važnih političnih in teritorijalnih" spremembah na Balkanu. V preteklosti se je zgodilo vselej nekaj važnega, kadar so se kršila posvetovanja med nemškim zunanjim ministrom in Mussolini-jem, zato se tudi sedanjemu sestanku pripisuje veliko važnost. JJfti demokratski dnevnik bo podpiral (tea za izvolitev predsednikom USA ! y - °rk. ___ «The New York STu- demok-ratski JHi^j je leta 1932 in 1936 j g 1 h (j. n00sevelta, je prišel Wai z izjavo, da bo letos Wii|.epublikanskega kandi- yklefl f;vt!:lih0l'k Times, ki je eder „ ?evnikov v " vzroke, Ameriki radi ka- li bo H| V^Piral Willkiea: bolj ^''lamemo, ker je Will-^Vo]' preskrbeti za de-k Veria ° nar°dno obrambo; da je 'k: libei Willkie eralnega nazira-" "noma razume potre-\ Jr°dukcije; ker mi ver-a Se je fiskalna Roose- J.poPol veltovega politika popolnoma iz jalovtia; zato;' ker mi verjamemo, da v času, ko povsod prepa-dajo demokracije, je posebno važno, da ohranimo in izkažemo čast ameriški tradiciji proti ogromni moči v rokah predsednika, če bi bil izvoljen trikrat zaporedoma." Dočim dnevnik hvali Roose-velta za mnogo njegovih naredb, pa ga graja, ker si ni znal pridobiti zaupanja od trgovine in industrije. "Zato bi pa ta najvažnejši problem v ameriškem življenju boljše rešil človek, ki je sam businessman, ki torej razume trgoviho in industrijo," pravi New York Times. M* ni pustila 1 Požara % K \ M 'tia Silv °nt. — Clovis Jau-svoj stražni stolp v 6r King. odkoder pa-le ndv ,02are, je moral oni Sel 6deti na smreki, ne da t'1 Požara- Zapazil ^ dim v oddaljenem 'J Saši <1, (i_ S£ f^vedko ki okrožja, zato je Med potjo je pa z dvema Je pognala pazni- % drev0; potem se je % v « drevo in ostala tam S« fOh , ^o hitel •le končno odšla, je ^ 'la lice požara m •Posrečilo se mu je ^ laPoru ogenj omejiti, po, Madison-on-the-Lake. vardni vodje bodo « m za izvolitev o'donnella Obisk iz Montane Mrs. Mary Langenfus iz East Helena, Montana, je prišla na obisk k Mr. in Mrs. Langenfus, 6700 Schaefer Ave., kjer jo prijatelji lahko obiščejo. Bila je delegatinja na konvenciji JSKJ. Delniška seja V soboto ob osmih zvečer se vrši važna seja delničarjev in zastopnikov društev Doma za-padnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Prošeni so, da se v polnem številu udeleže. Prijeten izlet članice Jugoslav Slovene Clu-ba bodo imele na 21. in 22. septembra izlet v Mary EHs kem- NAJNOVEJŠEVESTI PRINCETON, N. J., 19. sept.— j Ameriški institut za javno j mnenje naznanja, da je pos-j kusno glasovanje po vsej deželi pokazalo, da je Roosevelt pridobil na popularnosti po vsej deželi. To glasovanje kaže, da če bi bile danes volitve, bi Roosevelt zmagal v 38 državah, medtem ko bi imel Willkie večino samo v 10 državah. Glasovanje v državi Ohio je dalo Rooseveltu 53 odstotkov glasov, a Wilkieu 47 odstotkov. Od zadnjega poskusnega glasovanja 25. avgusta je Roosevelt napredoval za osem točk. BUENOS AIRES, 19. sept.— Argentinska vlada je ukazala, da se začasno ustavi ves uvoz potrebščin iz Zedinjenih držav, ker ni na razpolago nakupovalnih dolarjev. Dežela bo začela zopet uvažati, ko proda dovolj svojih produktov v inozemstvu, da bo imela dovolj kredita za odplačilo svojega uvoza. NEW YORK, 19. sept,—New York Daily News poroča, da sta bila bivši romunski kralj Karol in Magda Lupescu poročena še leta 1929 v Londonu. O poroki je vedelo samo par oseb, med temi angleška kraljica Mary. Karol se je bil ločil od svoje žene Helene 21. junija, 1928. ,..,„...,....., ............ - Slovaška vedno bolj omejuje pravice Židom Belgrad. — Iz Slovaške se poroča, da se je pričela tudi tukaj gonja proti Židom in da imajo posamezni okraji vsak svojo posebno postavo za to. V nekem mestu je radio naznanil, da židje ne smejo prebivati na gotovih ulicah. Druga mesta so določila posebne ure, v katerih smejo židovske gospodinje na trg. Zopet drugje so napravili postavo, ki določuje gotove ure, v katerih se smejo pokazati židje na ulici v svojih avtomobilih. Sko-ro vsi židovski odvetniki in j zdravniki so morali prenehati s. svojim poklicem. Poroča se tudi, da je Rusija vprašala za dovoljenje, da smejo slovaški židje, ki imajo kak poklic, v Rusijo in da bo Rusija plačala stroške prevoza. Toda slovaška vlada je to zavrnila na nasvet iz Berlina. Škof Schrembs proti 3. terminu Nadškof Joseph Schrembs se je javno izjavil, da je proti ideji tretjega termina za predsednika Zed. držav. Predstojnik CJ e v e Imdslce katoliške škofije, ki je leta 1032 in 1036 podpiral Rooseveltu, še vedno vUoško spoštuje našega predsednika, toda pravi, da sta dva termina dovolj za vsakega moža in bi na noben način ne želel, da bi se kršila tradicija dveh terminov, ki ima blagoslov naših največjih predsednikov: Washington«, Jeffersona in L i n c o l n a. Nadškof Schrembs ni hotel povedati, koga bo podpiral, ker "je moja osebna zadeva, kako bom volil." London je preživel strašno noč Župan Burton pravi, da Roosevelt ne bi preživel 3 termine Trinajst noči že prihajajo Nemci nad London, kjer širijo smrt in razdejanje. Ubitih je bilo sinoči 90 oseb in ranjenih 350. Angleški letalci bombardirajo nemška pristanišča ob Rokavskem prelivu. Dr, Townsend bo šef agitirat za Willkiea Columbus, O. — Clevelandski župan Burton, ki kandidira zal London, 19. sept. — Ves dan zveznega senatorja, j€ izjavil včeraj se ni prikazal nad Lon-pred državno konvencijo repu-jdonom niti en "emSki bombnik blikanske stranke v tem mestu, |To Pa ni zapeljalo Londončane, da bo v svoji kampanji pred-Jda bi bili brez skrbi. Proti veče-vsem poudarjal to, da Zed. dr-'ru 80 bili večinoma že vsi v pod-žave ne smejo imeti nikdar zemskim skrivališčih in so tam predsednika v uradu tri termi- čakali'nemških bomb. Niso se ne zapovrstjo. varali. Komaj se je zmračilo, že "Dvanajst let je predolga do- 80 prihrumeli nemški letalci, ki ba, da bi se izročilo svobodno so napadli London od treh stra-deželo v vodstvo eni in isti ose- ni hrati- Začeli so metati na Lbn-bi in njegovim pajdašem," jejdon bombe> so se razletavale rekel Burton, "če ,se enkrat zgo-'s sil»im pokom. Vmes so pa gr-di to, potem bomo imeli pred-l sednike za štiri, pet in več ter- !mmov m nazadnje za vse živ-New York. — l>r. Francis E. 11Jen-ie-" Townsend, vodja gibanja za sta-' Dalje -,e rekel Burt°n> da bi-rostno pokojnino, ki nosi njego-" trije termini prenaporni • za vo ime, je javno Izjavil, da boi vsakega tako močnega člo-stopil v aktivno kampanjo za iz-1 veka- kar bi ^ovedlo, da bi se volitev republikanskega predsed-'predsednik zgrudil pod težo de-a kandidata Wendell L.'la in skrbi- "In v tem slučaju bi mele protizračne baterije, da se je zemlja tresla. Nebo nad Londonom je bilo razsvetljeno od požarov, ki so jih zanetile bombe. Napad je trajal vso noč. Medtem pa angleški letalci neprestano vsako noč poletavajo na nemška pristanišča ob Rokavskem prelivu, da bi tako preprečili vsako zbiranje nemškega niškega _____________ ________ ^ Willkiea. V tej kampanji name>ostld Hen»'y Wallace predsed- j brodovja za prevoz vojaštva. Narava prepotovati 6,000 milj in!nik- česar si Pa ne že]i niti de"| bo govoril v državah: New York, mokratska stranka, niti ameri-j Wisconsin, Minnesota, North Aki narod sP,oh- Vsa dežela tu-; Dakota, Montana, Washington,''1' ve- da demokratska narodna) Oregon in v Kaliforniji. Pripo- kuiivencija ročal bo l^filerifiliiea^.....ob-'am^k Je enem bo pa govoril za svojo or- l'00>seveltu, padli so Ostend, Calais, Boulogne, Zeebrugge, D u n k i r k, Cherbourg in Havre, kjer so napravili mnogo škode na ladjah v teh pristaniščih. Napravili so tudi mnogo škode na vojaških zalogah, ki jih Nemci zbirajo za pohod na Anglijo. Angleži so pri tem izgubili sedem svojih letal. Angleži priznajo, da je London strašno trpel od nemških napadov, toda ker London ni vojaško središče, niti središče angleške industrije, ta škoda ni usodnega pomena za obrambo. Je pa London važno železniško križišče, toda železniški sistem dozdaj ni trpel še dosti škode in kar jo je, jo sproti lahko popravijo. Elektrarne v Londonu še vedno obratujejo in tudi vode je še vedno dovolj, ker so bile vodne cevi pokvarjene le v nekaterih delih mesta. ni Bila svobodna, bila diktirana po ki je prisilil svojo j lastno stranko s pomočjo patro-Dr. Townsend se je izjavil, da naže> da £a Je nominirala. Ena- ganizacijo. bo pripeljal Willki^u od 10 do 12,000,090 glasov, od katerih jih bo najmanj polovica demokratov. Njegovo glavno geslo v kampanji bo proti tretjem terminu. ko je bila stranka po Rooseveltu tudi prisiljena, da je nominirala Henrya Wallace za podpredsedniškega kandidata. -o- Donava je zdaj popolnoma v nemških rokah Belgrad. — Konferenca, ki se je vršila na Dunaju in katere so se udeležili zastopniki obdonav-skih pokrajin, je razpustila mednarodno Donavsko komisijo in spremenila drugo največjo ev- nemški kanal. Po 18 letih spregledal Akron, O. — Jackson M. Wise,' star 85 let, je spregledal po 18 letih. Ko si je včeraj prižgal pi-; po, kot je to storil tisočkrat prej, i se je začudil, kot je mogel videti | ^ ^ ^ ^ ^ plamen od žveplenke. Pogledal L, V* 11 ^ , .! . v , , . , . . i Konferenca ]e ustvarila nekak je skatljico z zveplenkami, ki .70, , . „ . , 1 j - . ... , . ■ 1 posvetovalni odbor, kateremu na' je držal v roki in glejte, pravit.,.. ,.. XT_______ .,.. „T.....J..„._ ^ 1 legate iz Italije, Romunije, Ogrske, Bolgarije, Jugoslavije in Slovaške bo imel pravico sklicati k posvetu samo direktor Mar-tius. Anglija, ki je imela dozdaj ZVEZA ANGLIJE IN j ZED. DRŽAV i London, 19. sept. — Ali bo i prišlo do združitve -med Anglijo in Zed. državami? Po Angliji se ideja zelo širi in več neuradnih načrtov je bilo že nasvetovanih. V koliko je ta ideja gojena v vladnih krogih, ni znano. Da bi pa angleška vlada ne bila nasprotna temu, dokazuje dejstvo, da je premier Churchill pripravljen dati načrt za združitev na odprto debato državni zbornici, če bo tak načrt uradno predla-jgan. Enako združitev je ponudila j angleška vlada Franciji malo I prej, predno se je ta zrušila. To-ida francoska vlada je ponudbo i zavrnila. -0- roki in glejte, prav „ , . ,T , ,, ,. , , . , , . .. celu ie Nemec, dr. Martius. iahko je bral napis. Ko ga je potem pregledal zdravnik, je ugotovil, da Wise vidi na levo oko, na desno pa še ne. Pred 18 leti ga je zadelo poleno na oči in od tega časa ni popolnoma nič . .. . . , ..... ... . , , . ,, zastopnika v tei komisiji, je bila videl, ker se je razpredla mrena . Demokratje v Euclidu se organizirajo nad obema očesoma. Kot pravil,, izključena od nadaljne udeležbe. Slovenski radio program Na slovenskem radio programu, ki je pod vodstvom Mr Martin Antončiča WGAR ob eni popoldne, bo v nedeljo igral po vsej deželi priznani mojster na banjo, Mr. Joe] Sodja. Mr. Sodja se je pravkar! vrnil s koncertnega potovanja; zdravnik, se je pa sčasoma mre- na razredčila, da zopet di. Mala operacija na očesu bi mu zadobila ahko vi-desnem tudi Mesto nje je pa Nemčija dovolila udeležbo Rusiji. 11a i v teh letih ne cije. bo dovolil opera-; Razprodaja na pečeh na postaji tem vid. Toda wise je rekel, da' 0blak Furniture' 6612 St' IClair Ave., bo imela tridnevno razprodajo 11a Grand plinskih ! pečeh. Razprodaja bo samo v j petek, soboto in pondeljek. Peč, j ki je prej veljala $119.95, je se- po 37 ameriških državah in je; obljubil, da bo tudi nam Sloven- Kdc se mora registrirati Po postavi sem morajo 11a 16. oktobra registrirati vsi moški, ki bodo do tega dne izpolnili 21. J^oča Sh >°S0 cem nekai prav lepega zaigral vn , . . . , , „ , , . ,. 1 , , , , I leto m ki na ta dan ne bodo pre-nede 10. Za pevske točke bosta . , t , • . * „ , . „ , koracih 35. leta. Od nedrzav-skrbe 1 pa O ga Godec 111 Rudy daj samo $79.95 peč v zamenjavo, te lepe prilike. in vaša stara Poslužite se v časopisju, se republikanskih 1 - odločilo, da bodo f'f'a M°lltev demokratske-0 fesdrtm L- O'Donnella. so P°tem se bo P°novil ,rep»blikanci proda- andidata Herberta l^zJ* Pomagali izvoliti Je L nna- iila JUD13enega republi-0, ^narja, če bodo X, k°nnella- Na poseb-' 1 Je vozil i7. Cleve- landa v Columbus kakih 500 republikancev 11a narodno državno konvencijo, so nekateri republikanci delili lične glavnike z napisom : "O'Donnell for Sheriff." V sredo bo prijetno! žene Oltarnega društva fare ki imajo prvi držav- sv. Vida bodo imele v sredo ve- ■ „., , . . ,. , ljanov se morajo pa registrirati Vidmar, katere bo spremljal na 1, , . . T . , , samo oni. 'k aviriu g. Louis seme. 1.. . . , ,. . . . . x b ljanski papir. Registracija se bo cer 2o. septembra zelo zanimivo Odprtija novih prostorov |vršila v sredo 16. oktobra in si-' prireditev v dvorani pod novo Poznana gostilna in restavra-'ter v volivnih kočah, ki bodo od- cerkvijo. Prireditev bo slična cija Kunčič-Perrotti Night Club prte od sedmih zjutraj do deve- kot se vršijo ob petkih. Poleg 'se je preselila v svoje nove pro- tih zvečer. j drugih rednih nagrad, bo še ena St. Vse je Danes se bo plesalo! I posebna in sicer $50.00 v gotovi* Poroka V soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi Marije Vne-bovzete Johnnie ,F. Lekan, sin družine Mr. in Mrs. Lekan iz 11105 E. 77th St. in gdč. Elsie Koželj iz 687 E. .156. St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo poročne maše. Mlademu paru želimo srečo in zdravja v novem stanu! Seja Kanarčkov Nocoj ob 6:30 se vrši seja pevcev in pevk mladinskega zbora Kanarčki, ob 7 :30 bo pa seja staršev. Udeležite se v polnem številu. Prva obletnica V nedeljo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Mary Matjašič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Pobiranje asesmenta V nedeljo popoldne ob dveh ima *ejo podružnica št. 6 SMZ v stari šoli sv. Vida. eučlidskih demokratov, ki so oživeli1 Euclidski demokratski klub, za katerega je bil dobljen carter še leta 1928. Sejo je odprl Mr. Ray Turk, član šolskega odbora. Zatem je bil izvoljen odbor: predsednik Wm. Sinnott. podpredsednika John F. Jadrich in Jack Zelinski, tajnica Helen Lamb, finančna tajnica Cecilia McCarthy, blagajnik Matt Inti-har. V nadzornem odboru sta poleg drugih tudi Andy Jerman in Louis Zgonc. To bo zdaj uradno priznani demokratski klub, v katerem se bodo strnili vsi demokratje v Euclidu, katerih geslo bo: delovati za izvolitev Roosevelta, izvolitev vse državne in okrajne demokratske liste in pripraviti pot demokratski listi za mestne volitve v Euclidu drugo leto. Slovenski demokratski klub v Euclidu bo pa obstojal še naprej in bo delal roka v roki s tem demokratskim klubom. Prihodnja seja se bo vršila drugi četrtek v Barbecue na Lake Shore Blvd. in 222. cesta. Takrat bo odbor za pravila, katerega predsednik je Frank M. Surtz, predložil v odobritev nova pravila. -o- Pogreb Gertrude Dolinar Jutri ob 9:15 se bo vršil pogreb Gertrude Dolinar iz Svet-kovega pogrebnega z a v o d a. Pokojna je bila znana tudi pod imenom Jerca Dolinar in je bila doma iz vasi P od gora, fara Prečna na Dolenjskem. šubelj priredi koncert v girardu Republikanski okrajni načel-^ nik, kongresnik George Bender, store 11a 390 E. 156 _ ----------- ------ r je baje silno razjarjen nad tem'urejeno po najmoderne j šem| Okrajni inženir John O. Mc- ni. okusu in posebnost so pa spod-(Williams priredi nocoj ob osmih Obiski SO dovoljeni \ \ izdajstvom in je zagrozil, da bo-1 .. ,, . , . inji proeDpri, takozvam do vsi vardni vodje in Precinkt-|skel]er/> kjer se lahko ni načelniki izgubili svoje ura-jza razne partije, bankete itd.' orkester Louis Trebar. Nobene 'cade! Ave., ki je bila odpeljana de, če bodo delali za izvolitev j N& j boljša jedila in pijača ve-1 vstopnine ne bo. Vsi ste vablje-'ll. septembra v Huron Rd. bol- "Rath- v avditoriju SND na St. Clair| Zdravrfiki so dovolili obiske servira Ave. ples, za katerega bo igral Mrs. Helen Pekol iz 16316 Ar- demokrata šerifom. I dno na razpolago. ni liusnico. V soboto večer, 21. septembra priredi g. Tone šubelj pevski koncert v Slovenskem domu, v prijazni naselbini Girard, O. Začetek koncerta bo ob osmih zvečer. Po koncertu bo ples do dveh zjutraj. Girardska naselbina, ki že dolgo ni imela v svoji sredi našega odličnega opernega pevca, g. šublja, se pripravlja, da napolni dvorano do zadnjega kotička. Iz Clevelanda se odpelje poln bus naših rojakov in rojakinj na ta koncert in da se po koncertu povesele nekoliko pri svojih prijaznih girardskih rojakih. Girardčani vabijo na to prireditev rojake od blizu in daleč! r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c "Mala pevka" na odru v Slov. del. domu Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 222 Fri., Sept. 20, 1940 Mi in naša stara domovina Težke razmere so naenkrat in nepredvidoma nastale v Evropi. Država za državo pada pod kruto silo germanstva. Tako smo se začeli tudi mi ameriški Slovenci opravičeno zanimati za svojo staro domovino, katero še ljubimo. V strahu čakamo, kdaj bomo zagledali v našem časopisju poročilo: "Jugoslavija napadena," ko nam bo srce zatrepetalo v strahu in v bolečini, kaj bo z našo domovino. Toda ali je kaj, kar lahko, kar morda moramo mi ameriški Slovenci storiti v sedanjih razmerah za svoj narod in za svojo državo doma Zvečine smo mi res že ameriški državljani in smo predvsem zvezani z USA in povezani z njeno usodo. Zato moramo v prvi vrsti misliti in skrbeti za to svojo novo domovino in njeno varnost. Vendar naša nova domovina USA še ni v nevarnosti. Daleč je od svetovnega požara Evrope in bo še dolgo, pred-no bi znal ta požar posredno ali neporedno zajeti tudi nas. Tudi lahko popolnoma mirno prepustimo vse delo za njeno varnost našim velikim voditeljem, ki so že do sedaj jasno dokazali, da imajo voljo, pa tudi zmožnost jo čuvati. Zato pa popolnoma mirno lahko toliko več mislimo na svojo rodno domovino, toliko več storimo in skrbimo zanjo. Trenutno je tudi Jugoslavija varna, kakor čitamo, za kar gre v prvi vrsti zahvala našemu odličnemu predsedniku, ki je tako odločno nastopil za njeno obrambo, ko je šlo v začetku maja za to, da jo Italija zasede preje, predno stopi v vojno z Anglijo in Francijo. Vendar pa s tem ni rečeno, da bo varna tudi za naprej. Z vstopom Italije v vojno, se je razširil evropski požar prav do meje Jugoslavije in le mala iskra, pa bo zajel vojni požar tudi Jugoslavijo. Zato so veliki in resni trenutki tudi za našo domovino. Zato pa tudi mi ameriški Slovenci ne smemo držati rok križem in nedelavno čakati, kaj se bo zgodilo. Toda, kaj pa moremo? Danes, veliko čitamo o takozvani peti koloni, ki igra pri zmagah germanstva nad sosednimi državami in narodi toliko vlogo. Ne mislimo, da naj mi tukaj med ameriškimi Slovenci ustvarimo kako peto kolono, ki bi prezrla koristi in varnost USA. Lahko pa ustvarimo peto kolono proti drugi peti kokoni, ki prezira USA in dela proti demokraciji in svobodi vseh drugih narodov in držav razen germanske, proti svobodi malih narodov, proti vsej krščanski kulturi, katero so zidali narodi sveta 2000 let, ki dela za zmago divjega državnega totalitarizma, ki taji svobodo posameznega človeka in ga hoče narediti samo za sužnja peščice ljudi, ki so se prikopali z brutalnostjo na vodstvo držav, ki pa dela obenem tudi proti svobodi in obstoju našega slovenskega naroda in države Jugoslavije. To delo pa je lahko in ga lahko vrši prav vsakdo izmed nas. Mi moramo med neslovenskimi znanci in prijatelji veliko govoriti o nas Slovencih in o naši državi Jugoslaviji in naših pravicah do obstoja. S potoki krvi smo se ohranili skozi zgodovino, in enako s krvjo si kupili našo državo Jugoslavijo. Skozi stoletja smo stali kot vzhodna predstraža Evrope na braniku krščanske kulture cele Evrope in celega zapadnega sveta proti mohamedanizmu. Kako strašna so bila štiri stoletja, ko je divji Turek hodil plenit in ropat po Sloveniji. Pasjoglavce jih je imenoval naš narod. Kar spomnimo se, kar so nam v naših mladih letih o tem pripovedovali stari ljudje. Povedati jim moramo, da smo visoko kulturen narod, ki ljubi svobodo in demokracijo, ki je vreden svoje svobode in svojih pravic, da se nadalje razvija, kot malokateri drug narod. Mi nočemo niti pedi zemlje, ki bi ne bila slovenska ali jugoslovanska in ne poznamo krivice do drugih narodov. Povedati jim moramo, kako strašna krivica se nam je zgodila z mirovno konferenco, ko so nam odtrgali od naše zemlje skoraj tretjino in dali skoro milijon našega naroda na milost in nemilost v sužnjost sosednjim, nam sovražnim narodom. Italiji in Nemčiji. Trst je naše mesto. Vzhodna obala Jadranskega morja je naša. Če mi to Amerikancem povemo, nas bodo razumeli, ker imajo čut za pravičnost in za svobodo vsakega naroda. Tudi jim moramo povedati, kaj smo mi Slovenci kot tako majhen narod že vse storili za Ameriko, od škofa Barage do zadnje delavske žuljave roke danes, ko pomagamo ustvarjati blagostanje in veličina te naše lepe nove domovine. Tako bomo ustvarili v naši ameriški javnosti prijateljsko in dobrohotno razpoloženje do nas Slovencev in naših pravic, da se bo Amerika čutila dolžno stati nam ob strani v sedanjih težkih trenutkih in nam pomagati, da se ohranimo. Kdor je zmožen peresa v angleščini, je dolžan spraviti v lokalne časopise čim več takih člankov in zahtevati od urednikov, da jih priobčujejo. Kdor je v politiki, mora porabiti vsako priliko, da govori javno in privatno z vodilnimi političnimi'krogi o vsem tem in jih skuša pridobiti za našo stvar. Vse to je danes sveta dolžnost nas ameriških Slovencev kot zvestih Amerikancev, pa tudi kot zvestih sinov svoje domovine. To je pa tako lahko delo, da ga z lahkoto vršimo prav vsi in vsakdo. Ko žarki jutranje zore zopet privabijo misli in skrb za vsakdanji kruh, se nam porajajo v srcu spomini minulega dne. Slika za sliko vstaja pred očmi, duša pa se opaja ob najlepših trenotkih. . ., Veselo občinstvo, ki je napolnilo dvorano Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. zadnjo nedeljo pri prireditvi "Mala pevka," bo gotovo ohranilo najlepši vtis in željo ostati zvesto napredku slovenskega življa v Clevelandu. Čast in poklon naj velja dični Slo venski ženski zvezi, katera si je v tolikanj cvetočem razmahu pridobila že toliko ugleda. Igralcem spevoigre "Mala pevka" vsa čast in priznanje. Šopek orhidej pa gdč. Irene Jazbec. Sreča jo je obdarila z ljubkodonečim glasom, toda k tako izpopolnjeni izgovarjavi slovenskega jezika, pa si je mladenka gotovo sama prizadevala in ravno to jo dela še mičnejšo. Ga. Žagar popolnoma reprezentira razigrano, veselo, toda plemenito slovensko dušo v vseh njenih kretnjah. Takih talentov je potreba našim odrom. Pesmi: "Na snežni gori" in "Jaz bi rad rudečih rož" sta kot tajinstveno valov je opoji-li duše navzočih. Bog vaju ohrani, dragi pevčici gge. Tom-šich in Sheme, isto "dražestno gospojicu Stakich," ki tako mi-čno proizvaja čar svoje narodnosti. Gospica Betty Radel obeta dragocen talent. Starši in javnost so ponosni nanjo. V celoti ima igra najlepše zr calo odseva našega naroda Stoletja, iz roda v rod so kot prirojena čustva, mehkočutno srce in zaupanje Vanj, ki ta ko čudovito vodi pota svojih podanikov. Pa se ravno zadnje čase porajajo med nami osebe, ki so sicer kot kapljice v mor j u napram trdni zavesti verskega prepričanja, toda kljub temu skušajo po vsej svoji pa meti dokazati lastnim rojakom Slovencem koliko večje vrednosti je "Watch Tower Bible" in njihov "Jehovah bog." Žene in dekleta ter sploh slovenski rojaki! Pokažite tem poturicam izhod kjerkoli in. kadar se pojavijo, prevroča kri za tuje odpadnike se bo tem odpadnikom najlepše ohladila na ta način. . . . Zašla sem s tira ocenitve prireditve Slovenske ženske zveze, kar mi blagohotno oprostite. Z iskreno željo, da bi se povečalo število članic pri podružnici št. 18, kjer imamo najlepše namene dvigniti ugled naši organizaciji, apeliram tem potom na vse žene in dekleta, da se nam pridružite. Poštenega razvedrila je tudi pri nas, dasi smo še bolj v malenkostnem številu, toda v najboljšem upanju, da napredek in cilj začrtan sedaj — ne usahne. Vabim vse cenjene sosestre, da se gotovo udeležijo seje 1. oktobra, ker imamo na programu priprave za novembersko "Card party," kamor že sedaj prav prijazno vabim cenjeno občinstvo (november 5. 1940). K sklepu želim članicam Slovenske ženske zveze iz oddaljeni« krajev, da ohranite najlepše spomine na naš Cleveland. Vaš cenjeni poset drage sosestre od vseh podružnic nam je bil v pravo čast in zanos, da polje slovenska zavednost širom velikih mest naše Unije ter daje pravo obličje svojemu narodu, pri katerem se zrcali poštenost in patriotično umevanje. Gl. tajnici SŽZ, ge. Josephini Erjavec ter njenima ljubkima hčerkama pa tem potom vdan pozdrav ter na zopetno svidenje, Josephine Praust -o- Želja se mi bo izpolnila Najprej se moram zahvaliti Mr. J. Resniku, ker je vzel moje priporočilo glede obešalnikov tako resno, da sem sedaj prepričan, da bomo kmalu dobili tiste kljuke za obešanje klobukov v cerkvenih klopeh pri fari sv. Lovrenca v New-burghu. Moje mnenje je, da se bo tista vsota prav lahko in kmalu nabrala. Jaz imam že drugi dolar. Prvih 50 centov mi je dal Joe Simčič in 50 centov pa Rudy Stemberger. Komur se nerodno vidi nesti v župnišče, ta naj se kar k meni obrne, pa bom jaz izročil mesto njega na pristojno mesto. Saj veste, da to ne gre, da bi vedno držali klobuke v roki, ali pa jih polagali na tla, posebno sedaj v jesenskem času, ko bo vedno bolj mokro in ko se nanese toliko blata v cerkev. Saj se bo tistih par centov prihranilo že na klobukih. Saj to sam vem, da ni nikdar vsem ustreženo. Mogoče se bomo pa trgovcem, ki prodajajo klobuke kaj zamerili, ker bomo tako pazili na svoje klobuke. No, pa saj mislim, da ni nobenega našega slovenskega trgovca v Newburghu, da bi prodajal tako robo. Torej, kdor je kaj namenjen darovati v ta namen, naj to stori sedaj predno ie mu zamaže klobuk. Pa ni samo to, da se klobuk zamaže, ampak se tudi ves zvije, da kraji visijo na eni strani doli in na drugi pa stoje gori, da ni nikomur podobno. Veste pa za ženske bi še fcilo, ker imajo vsake vrste modo, za moške pa izgleda ravno tako kot kaikšen vol, ki ima en rog obrnjen go-■i in drugega pa doli, da. ni nikomur podobno. Iz tega lahko ?previdite, da boste samo sebi koristili, če boste poslušali Mr. Resnikov in moj nasvet. Seveda, sedaj pa nastane vprašanje, kdo bo pritrdil te jbešalnike. Jaz mislim, da bi bilo najbolj priporočljivo, da se to delo poveri Mr. Žura in Mr. Joe Fortunatu, ker se te dva razumeta na "tišlarsko" delo in mero, da ne bodo obešalniki mogoče kar po par metrov narazen. Prijateljski pozdrav vsem darovalcem za obešalnike, France s hriba bo šlo veliko lažje naprej kakor pa če pustimo enemu vse breme. Ivan Kapelj, predsednik -o- RAINBOW HUNTING CLUB Mladinski pevski zbor na Holmes Ave. Na priporočilo Mrs. Jennie Marolt, tajnice Mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. naprošam vse one žene, ki so imele prijateljice "Blanket kluba," da prinesete v petek 20. septembra takoj po pevski vaji imena in naslove onih žena (tudi možje so dobrodošli), katere žele s tem klubom nadaljevati. Ce mogoče, katera nima časa, lahko to sporoči po otrocih v Slovenski dom, kjer bo Mrs. Marolt počakala za vpisovanje. Pokažimo dobro voljo in pridružimo se tej skupini, kajti vsak poedini šteje, da pomaga gmotno naši mladini do globljega spoznanja slovenske pesmi. Vsaka oseba prispeva v ta sklad 25 centov tedensko toliko časa, da pride na vrsto vaše ime, nato pa si izberete "blanket" do vrednosti šest dolarjev. Pojdimo naši tajnici zbora na roko pri njenem udejstvovanju in vodstvu tega kluba. S tem ji bomo pokazali ,da njen trud vpoštevamo, Vsak naj po svojo moči pomaga, vsak malo, pa Sedaj je tekma, ki se je vršila pri nas, za nami. V tej tekmi smo se pomaknili nekoliko višje, zato so se pa naši fantje skorajžili in si na zadnji seji osvojili sklep, da se to malo zmago ali napredovanje malo praznuje in sicer v nedeljo na našem streljišču. Zato vabim vse naše fante (člane) in to mislim prav vse, da se gotovo udeležite in pripeljete tudi svoje prijatelje, da skupno praznujemo. Vedite, da je to naš zadnji izlet v tej sezoni in s tem bomo tudi zaprli naše streljišče ter ga prepustili naravi, naj dela (Z njim kar hoče do prihodnje sezone. Kdor si torej želi malo zabavati se med veselimi lovci, naj ne zamudi te prilike. Ječmenov-ca in kar zraven paše ne bo manjkalo. Hvala lepa tudi vsem klubom za udeležbo na dan tekme, enako tudi lepa hvala barbertonskim dekletom za pomoč, ki so jo izkazale in pcmagale našim kuharicam točno postreči vsem udeležencem. Moj poklon za vse in vsem. Na svidenje! Z lovskim pozdravom, Frank Legan, predsednik IZ DOMOVINE —Lepše vnanje lice je dobil zagorski trg pri cerkvi. Trgovec Drnovšek je podrl podrtijo starega hleva poleg svoje hiše. Še lepši bo pogled, ko bo dograjen podaljšek hiše na istem mestu. —Otrok se je poparil do smrti. Na Gubnem pri Pilštanju se je polila dveletna posestniko-va hčerka Marija Jazbinškova z vrelo črno kavo in se hudo po-parila po hrbtu. Deklico so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrla. — Trgovec z jajci osleparil bolnišnico. Mariborska policija, je aretirala 28 letnega posestnika in trgovca z jajci Franca Koglerja iz Biša, ker je na izredno zvit način peharil mariborsko bolnišnico. Kogler je dobavljal bolnišnici jajca. Pri teh dobavah pa je vršil sle-parstva, ki so jim prišli zdaj na sled. Kadar je pripeljal jajca, jih je oddal v kuhinji, kjer mu je sestra napisala posebno potrdilo, na katerem je navedla, koliko jajc je prejela. Kogler je šel s tem potrdilom k blagajni, kjer so mu za jajca izplačali ustrezen znesek. Nekaj časa je Kogler pošteno trgoval in je bilo vodstvo bolnišnice z njim zelo zadovoljno, posebno ker je prodajal jajca zelo poceni. Tako jih je meseca junija prodajal bolnišnici po 70 par, dasi so na trgu vedno po dinarju. Kogler pa si je znal pomagati na drug na-čin. Kadar je oddal v kuhinji bolnišnice jajca in dobil potrdilo, je pripisal spredaj pred številko, katero je napisala sestra, še eno enoj ko. Tako je nekoč napravil iz 504 jajc kar 1504, drugič pa iz 227 jajc 1227. V bolnišnici so mu gladko izplačali ponarejena potrdila in je samo v teh dveh primerih opeharil vodstvo bolnišnice za 1380 din. Kogler je na policiji vse tajil, dokazali pa so mu dejanje s pobotnicami, ki jih je prejel od bolnišnice. —Sam se je javil policiji. V, Zabukovci pri Grižah je 31 letni Franc V. napadel v gozdu 18-letno posestnikovo hčer in ji s krivcem prerezal vrat, ker se je branila pred njegovo nasilnostjo. Napadalec je po sirovem napadu zbežal v gozd. Šel je potem v Celje in se sam javil na policiji. Sam je povedal vse, kako je bilo in da mu je zdaj žal tega svojega nesramnega dejanja. Izgovarjal se je, da je to storil v pijanem stanju. Policija ga je izročila sodišču. — Žrtve meje. Nedavno so na meji pri Ceršaku skušali trije neznanci prekoračiti mejo brez dovoljenja. Ker se na klice obmejnih' stražarjev niso ustavil, so ti uporabili orožje. Pri tem je bil eden izmed neznancev ubit, eden je pobegnil, enega pa so prijeli in odvedli v Maribor. Gre za mlajše moške, ki so na prigovarjanje nekega agenta hoteli v tujino s trebuhom za kruhom. —Smrtna nesreča s kolesom. Iz Desnica se je peljal s kolesom v domači vinograd 28-letni posestnikov sin Leopold Drdič. Na povratku domov je fant zaradi teme prižgal luč in se tako peljal proti domu po strmem klancu. Istočasno je vle-kelo po hribu navzgor prazen voz par volov, last posestnika Venetiča iz Bedner, ki pa ni imel pri vozu luči. Drdič, ki je vozil po ozkem klancu precej hitro, se je naenkrat znašel pred ;vozom in se z vso silo zaletel naravnost v oje. Sunek, ki ga je dobil kolesar v spodni del života, je bil silen in je fant pri priči omedlel. Prvo pomoč je ponesrečencu nudil zdravnik Dr. Šobar, ki je dal smrtno ranjenega Drdiča prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Drdič je imel raztrgano vse drobovje in je kmalu umrl. -o- ZAHVALA Podpisana se prav lepo za-hvaljujejva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste 5 svojo navzočnostjo pripomogli k tako lepemu poročnemu slavij u našega sina, katero se je vršilo 20. julija 1940. V prvi vrsti najlepša zahvala Rev. Bombachu za tako lepe poročne obrede in ker so nam posodili stole brezplačno. V cerkvi je bilo res nekaj krasnega. Hvala Father! Prav lepa 'ivala cerkvenim pevkam Mrs. Max Gerl in njeni sestri Mrs. Laddie Stupica, ki sta tako lepo prepevali v cerkvi in potem zopet zvečer na domu. Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili petja in slavnosti, posebno lepa hvala za tisto lepo pesem o polnoči "Lilija vrtnica . . ." Prav tako lepa hvala vsem, ki ste se udeležili poročne sv. mase v tako velikem številu. Hvala lepa moji sestri Mrs. Vincenc Vidmar in njenemu sinu Joe-vu, ki nam je igral tako vesele poskočnice. Prav lepa hvala ženam in dekletom, ki so tako pridno skrbele za prazne želodce in te so: Mrs. Joe Zapka, Mrs. Frank Dolis iz Barbertona in njeni hčerki Dorothy in Amily in Mrs. Gerbec. Torej prav lepa hvala vam! Hvala lepa tudi našemu sinu Johnu, ki je skrbel? da ni ni-kdo trpel žeje. Hvala lepa Mrs. doktor Škurjevi, ki je pripeljala s seboj tudi svoje sestre, da so zapele o polnoči. Torej Mrs. Škur prav lepa hvala za ves trud, ki ste ga imeli z nami. Lepa hvala Mrs. Joseph Surtz, soprogi tajnika North American banke, ki nam je pomagala pri razdetvi ženitovanj-ske torte. Končno pa najlepša zahvala vsem darovalcem poročnih daril in najlepša zahvala vsem skupaj. Vam hvaležna, Mr. in Mrs. John in Mary Sporar, 18305 La Salle Ave. IIIIIIIIMjllllllllll verjamete al' pa ne IIIIIHIIIIIIIIIIIIII SNUBAČ V PAST1 (Nadaljevanje) "Nikar si ne predstav^ je ta zadeva tako huda. vse laže, kot si misliš. deš tja, jih lepo ščilom in potem, boš ze bo beseda dala besedo. "Kaj pa naj jim vo$Jj "I kaj, rečeš jim pač;.l dan! ali Dober večer' • bodo videli v boljši e< rje Sta, it % jim bo že posvetilo v tem bodo že oni začeli H tL" Oba sta nekaj časa t> slednjič se je zopet og^ "Oče, ali bi ne bilo " dovolj zgodaj, če se p°r veliki noči?" "Ne," je odgovoril st*j ločno, "sedaj za pust! H čem! Jutri greš tja in urediš! To je moja z3" seda. Sedaj gremo vem levi te % ijat 'a I ,8i sij Prišel je večer drU Tema je polagoma lino. Tedaj je koraka' Trdanov Janez proti 0 Na sebi je imel naj iboU te* ko, črne hlače, pisan na katerem je binglj3 , srebrna verižica, teme" in rjav klobuk, za či2*r je bil zataknjen i°l1>\ Janez je čutil danes hrabro srce. Oče m11 odhodom dajal tolik0 da je sedaj tudi sam ne more spodleteli. ^ ob sunbitvi mu je del8 1* preglavice. Vneto je 0^ tal. Prestavil se je zaj v svoja šolska mišljeval, ali ni infr,J kdaj slišal ali se uči); lo v zvezi s snubitvi^, dalo porabiti za nje^ vor. Iz čitanke se J# tL mniti ničesar, tudi v * S Si. Pan k »lil l»10| [Old JS i V h lito) rv. ni bilo nič tozadevn eg*i fo' ,! i ito m\ t\ notako ne v slovnici čunici? Tu celo ne bah svetega pisma? kaj bi bilo nekaj: či z Rebeko, In na . i o mladem Tobiju, ki )e ro. Znal je zgodbo L Iz tega bi se dalo k8-1 m* S in 4 n 'oči % "H \ Si et'i 'Sili < to- le Je iei So Hi 1i če in mrzlo ga je spr hrbtu, glasno mu ,1e_ y prsih. Desetkrat PaC,rjl jel za kljuko hišnih ^ f vedno zopet umak"^ strahu in brez mocl boljšega ukreniti, k « sezul čevlje, da ne slišali njegovih koi'a J . v časa je stal neodlo^/ j!" ti. že je hotel oditi 9 .1 'o v Nh i' kaj opravil, tedaj se. 0f kazal pred očmi je*B,.j t \ govega očeta. }''• sti je pritisnil }Ja\f -1 odprla. Zasli^ J • sobi so se molili notri v f glas rožni venec. * jji prav. Zaprl je vra^ v temni veži. Pr vsak način čas in da zopet tudi koraj^J pa že prekinili rn°i moški gla sje rekel • "Hišna vrata s° V "Ah kaj, to se ^ je odgovoril dekli^1 "Ne, slišal sem žka, pojdi pogledat- Ji (Dalje prik° 'I ol0. \ eni ot f ^ s \ "le ^aaawmmt« WINNET0U P« nenOkrm krmilu K. M»y« e C1 Pa ni bil zadovoljen. JSe je zadri: V Mary A. Svetek: ^mu prizanašate? Le Toliko sunkov in ll^'ttiore dobiti, kolikor je ;li ki kt Ti Hb fln izza drevja in k San-oštliiv0 i Po njem! Zapo- Pesti! vam t» je stopil mladi pogla- ^renil ne ravno preveč Povedal2 r0li° pr0ti n-'emu ^edoval bi rad tod? Ali Jevnii, Je Poveljnik tehle ,, "Kov —v Jj!" "ill lfa • "b .J si ti?" ffiio+^i ■ _ In ■jfc Kiow. s.. J' bo menda tudi nje- sicer K^Seda nekaj veljala, s; -? Kdo je rekel, *Tv; jatelj Kiow?" J oče vendar!" h Tangua, poglavar !c.]j ' v ar ni rekel, da si pri-nasega rodu! Uli Helov"" iuuui Druga ni" l0-c!a ' ki mu dovol-iu-sme prihajati k nam." M L1 bil izrabil prerekanje fev- ^ in Pido f ^ rdečih planil in ušel. Naj-mi bil beg tudi po-^ter'°We 80 gledali Pido Ha2iliJa- na mene niso toli-itfan ' ®unil bi bil nekatere iujj ^ fckočii za grobnico in pa pustiti bi Hjijj SvoJe puške Kiowam. pa se nisem hotel loči- 'k 'Old Ali b , W t Prostovoljno oddal "D: ]e, Stopil k meni. Shatterhand želi biti lllla Pri sebi? Ali s al prostovoljno v;. ij|oVami sv°je orožje!" a, vPrašanja so mi poli v? f6 me t>°ji- Kar sem p z zadoščenjem na °magal0 pa mi to za-^SeK,®eVeda ni nič, vdati ^ C'*1 ,) i 11 Bojevniki so mu prinesli puški, obesil si ju je na rame in dejal: "Old Shatterhand naj da sem roki, zvezali ga bomo." Pomolil sem jim roke. San-ter je prišel1 bliže in pravil: "Obdržite puški! Ampak vse drugo, kar ima v žepih, je moje. Posebno, kar ima tule v —." Iztegnil je roko proti žepu, kamor sem shranil Winnetouo-vo oporoko. "Nazaj!" sem ga nahrul. Prestrašen je odskočil, pa se koj ojunačil in se mi zaničljivo režal ,v obraz: "Vsi vragi —! Kako ti je tale lopov predrzen —! Ujet je, dobro ve, da je z njim pri kraju, pa še renči kakor priklenjen pes! Pa ti vse skupaj nič ne pomaga! Vedeti moram, kaj si izkopal, in kaj si prejle s tolikim zanimanjem bral!" "Le poskusi!" "To bom seve vsekakor storil ! Rad priznam, da te bo zelo jezilo in žalostilo, če bom tisti tvoj zaklad jaz dobil v roke, pa vdati se boš pač moral, nič ne pomaga!" Stopil je bliže in iztegnil roko. Niso mi še zvezali obeh rok. Položili so mi jermen okrog desnega zapestja in ga zadrgnili, leva roka je še bila prosta. Naglo in krepko sem potegnil roko k sebi, prosta je bila. Zagrabil sem Santer j a z levo za prsi in ga treščil z desno pestjo po glavi. Zgrudil se je in obležal ko klada. "Uff —! Uff —-! Uff — f" je zadonelo v krogih rdečih. "Zvežite me!" sem mirno povedal. "Old Shatterhand nosi svoje ime po pravici!" je hvalil mladi Pida. "Kaj je tisto, kar je hotel imeti Santer?" Kratek izlet po ameriškem zapadu repetirko in ki sta še vedno le- to u samokrese in Hr • t VJe pobral >J Sw,8ein ju odložil, ko i > * lova. M0 ti °^asil Pida. tist-6Jdal Pravico, da si 'Hi h last Old Shatter- "je «1 o Nisem mu smel povedati da je Winnetouova oporoka. "Kos popisanega papirja," sem dejal. "Pa je govoril o zakladih!" "Pshaw —! Saj še niti ve ne, kaj je v papirju zapisano! Pa čigav ujetnik sem prav za prav, tvoj ali njegov?" "Moj ujetnik si!" "Kako pa torej moreš dovode puški"? Odloži iliU' da se me dotakne tale člo-|vek in me sme oropati?" "Rdeči bojevniki hočejo imeti le tvoje orožje druga ne potrebujejo." ne bo prišlo! (Nadaljevanje) Vrhovi tega gorvja pa so izgledali ravni kot miza in se raztezajo v dolgih vrstah v nepregledne daljave. Na nekem kraju je bilo videti kot da je pesek moker. Ustavili smo se in pogleda li, če je mogoče res voda kje v bližini, a videli smo da je bil suh kot povsod drugje in vsled suše je dobil tako barvo, da je bilo videti, kot da je moker. Ravno v tem kraju pa smo tudi videli rjaveče ogrodje avtomobila. Resnično smo premišljali, kaj neki se je zgodilo z ljudmi, ki so se vozili v njem, ali so bili ubiti v nesreči, ali pa so žalostno poginili v tej peščeni puščavi. Da se obvaruje kolikor mogoče človeških življenj je zato poskrbela tudi država. Na vseh bolj nevarnih krajih je videti napise "prehod ni dovoljen — državna last." Vročina v teh krajih je bila neznosna. Enoličnost te puščave je zelo slabo vplivala na naše živce, kar je povzročalo neznosno utrujenost. Skoro sem po- ■ tudi nekaj bornih človeških bivališč. Prebivalci so stali med vrati in strmeli v nas, ko smo od-brzeli mimo. Opazili smo, da so bila okna njihovih bivališč, zamrežena in zatlačena s senom. To smo si razlagali, da je zato, da so varni pred peščenimi viharji. Komaj pa smo prekoračili to reko, smo bili pa že zopet v puščavi. Prevozili smo bili že precej dolgo pot, a smo vedeli, da imamo še precej daleč predno se bomo rešili te puščave. Premišljevali smo, kaj je pač moglo pritegniti te ljudi, da so se naselili sredi te puščave, kjer so bili na stotine milj oddaljeni od ostalih človeških bivališč. Po dolgem času smo zopet prišli do neke samotne gazolinske postaje predno smo zopet prišli iz puščave. Ko smo zopet zagledali lepa zelena polja in dostojna farmarska poslopja, se nas je polastilo neko zadovoljstvo, 'če telji v Pueblo in tako smo krenili proti temu mestu v upanju, da bom mogoče tu srečala moje nekdanje prijatelje. Hotela sem obiskati neko mojo staro prijateljico, a nisem vedela o njej nič drugega kot samo njeno ime. Ko smo dospeli v mesto, sem takoj stopila v neko drogerijo in začela brskati po telefonski knjigi. Mislila sem si, če je ne bom našla tu, se bom poslušila pa "city directory." Ko sem tako brskala po knjigi sem uzrla njeno ime. Kljub temu, da nisem bila sigurna, če je to ona ali ne, sem vseeno vrgla nikel in poklicala številko. Dobila sem odgovor in takoj vprašala, če je ona mogoče iz Cleve-landa. Spoznala je moj glas in od veselja zaupila. Tako je bila iznenadena, da ni vedela kaj naj bi mi rekla. (Dalje prihodnjič) . -o- — Trst, avgusta 1940. Sodišče v Buzetu je kaznovalo mlekarje Pavletiča Antona, Ugri-na Ivana, Kuesa Antona, Križ-mana Ivana in Ugrina Franca, ker so konec maja prodajali v Buzetu mleko pomešano z vo- SPECIALS Friday — Saturday U. S. No. 1. New Potatoes, 10 lbs.....15c Pure Cane Sugar, 10 lbs.............47c Best Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs. ..25c Pure Tomato Catsup, 4Big 14-oz.Bottles ..25c Quaker Farina, 2 Boxes...........15c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. niste še sami kaj enakega posku sili, sploh doumeti ne morete do. Njihovo krivdo je dognal kakšni občutki so nas navdajali,1 kemijski laboratorij v Puli. Ka-stala histerična, kar ni čisto nič ko smo se zopet znašli v senci ze-1 znovani so bili z denarno kaz- nenavadnega za potnike po puščavah. Ob cesti smo videli precej praznih steklenic od piva, kar je bilo znamenje, da so bili drugi potniki prav tako žejni, ko so se vozili skozi to puščavo kakor mi, samo s to razliko, da mi nismo imeli s seboj hladnega piva, ampak vodo. že pozno popoldne pa smo zagledali zeleno drevje. To se nam je zdelo kot prikazen, ker že od ranega jutra nismo videli nikjer nobene zelenjave. Veselili smo se že, da je tukaj konec puščave, a bili pa smo presenečeni ko smo prišli bližje; in smo videli, da to MALI OGLASI lenega drevja na mehki travi.'"ijo vsak po 130 lir. Najraje bi bili skočili iz avta ini zavriskali od veselja, ko smo zo-j pet videli lepo koruzno polje, I krave na paši in videli smo tudi j neko žensko, ki je zalivala na vrtu. Bilo je v nedeljo popoldne. Saj to ni nič posebnega, ker zalivati vrtove vidimo lahko vsak dan, a nikdar še nismo tega tako dobro opazili kakor sedaj, ko smo prišli iz žgoče puščave. Moj soprog je hotel, da bi bili takoj nadaljevali pot na Pike's Peak in potem pa v Denver. Imam nekaj prijateljev, ki so se vrnili' iz vzhodnih držav in sedaj drevje raste ob mlakužah neke žive nekje na zapadu. Oprijela blatne reke. Tukaj smo videli se me je misel, da sq moji prija- Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) Stanovanje se odda obstoječe iz 3 sob, zgorej, s kopalnico; odda se mali pošteni družini. Vpraša se na 1133 Norwood Rd. (223) moja last, kar iS^f moj ujetnik- i sebi M v poskrbel, dasiga i t ''ti f ' Komu se moras ,«! j ;a tega ujetnika? Le * C ti * -S jeU( flH0je vejn_z njim vred je tu- ga spravil v ,Sem ga imel v obla- *1V Vse- kar r ima! Ne dam ne tele sla-*ečgJeVe repetirke!" 3e dvignil Pida ro- %JyjGVe ŠSa 1 puško < S i C& Je nazaj! Ta- S"e\ai-°Vedal mladi p0- Cal Santer in se de-„ e hotel braniti. 'Sit7!ikom: m[ puškir f\ Jew^e prijeti? Mene ■nti el Vso mU jih! flT* f obsuli. nekaj tu-> ■>-' e -le iztegnilo po iti rSei se zaman ustav-puški p°tieh in Jih! Pa po- V6 W Za Vedno! Pri" t0,,Pli Tangui!" ^ljiVo3e rekel Pida sli- "Dobro! Naj si vzamejo moje orožje! Če druge moje lastnine ne potrebujejo, pa je radi tega še ni treba dati temule človeku! Ali je Old Shatterhand otrok, da bi mu smel vsak lopov žepe izprazniti? Vdal sem se tebi, počastil sem te s tem kot odličnega bojevnika in poglavarja, kajti Old Shatterhand se ne vda drugemu ko poglavarju. Ali boš pozabil, da sem tudi jaz bojevnik, in sicer j tak bojevnik, ki od njega tale | Santer ni vreden, da bi dobil kaj druga ko brco?" Indijanec ve ceniti pogum in ponos tudi na svojem najhujšem sovražniku. Poznali so me, da nisem strahopetnež, in ko sem tistikrat ugrabil Pido Kiowam, da bi ga zamenjal za Sam Hawkensa, sem ravnal z njim lepo in prizanesljivo. Na vse to sem računal in pokazalo se je, da se nisem uštel. Prav nič neprijazno me ni gledal, ko mi je odgovoril: "Old Shatterhand je naipo-gumnejši med vsemi belimi lovci, tale, ki si ga pobil na tla, pa ima dva jezika in dva obraza. Enkrat je tak, drugikrat je drugačen, danes govori tako, jutri drugače. Ne bo smel seči v tvoje žepe! | Dalje prihodnjič Pozor! Kakor druga leta, imamo tudi letos vsakovrstne klobase po jako zmerni ceni. Dobite jih lahko vsak dan na 951 E. 69th St. ali na 1245 E. 55th St. Vabimo vas tudi danes na ribjo pečenko in v soboto pa na veselo zabavo in hladno pijačo. Svirala bo izvrstna godba. Dali bomo tudi lepo darilo. Na veselo svidenje! Victor in Josephine Kosic 1245 E. 55 th St. Posestva naprodaj Hiša 6 sob, za 1 družino, v bližini 185. efeste; cena $3,800; takoj $1,400, ostalo po $21 mesečno. Hiša za 2 družini, 6 sob zgorej in 6 spodej, v bližini 185. ceste; cena $5,800; takoj $1,100. Dva akra zemlje na E. 250th St. Vse udobnosti; cena $1,300. Pet akrov zemlje, 13 milj vzhodno od Notinghama; cena $1,000. 60 akrov farma, 7 sob hiša; velik hlev; cena $1,800. Za podrobnosti vprašajte F. J. Turk LA SALLE REALTY CO. 838 E. 185th St. KE 3153-W. IV 6668. (Sept. 20. 21. 24, 26. 28; Oct. 1. 3) Kdor želi Funt Lepe piščance od 4 do 6 funtov težke, po ......................28c Kokoši ....................................24c Govedina za juho ..................14c Pot roast .............•...................22c Domače sveže klobase ..........25c Novo domače kislo zelje ...... 6c Pork chops..............................22c Svinjske ledice ......................14c Se vljudno priporočam vsem gospodinjam Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Fish Fry in špageti Prijazno ste vabljeni v petek na Fish Fry in v soboto na okusne špageti. Godba bo igrala oba večera. Sitrojin's Grill Hubbard Rd. Madison-on-the-Lake (222) Farma naprodaj ali pa se zamenja za hišo za 1 ali 2 družini. Obsega 27% akrov; trta, sadno drevje, studen-čnnica teče skozi gozd; 7 sob bungalow, skoro nov. Vse udobnosti. Fina voda, z električno sesalko. Plin in elektrika. Eno miljo in pol od Madison, O. Zmerna cena. Vprašajte pri Strojin's Grill Madison-On-The Lake, O. ---(222) John šeme naznanja Če hočeta rabiti mazilo pod imenom PEDI-HEAL se dobi pri Florijan Setina,, 975 E. 69th St., Cleveland, O. (222) Kokoši naprodaj Lepe in okusne kokoši dobite po nizki ceni pri Frank Lesko-vicu na Hubard Rd., Madison, O. Zglasite se lahko vsak dan, razen ob petkah ne. (sel8-20) študentje medicinske fakultete v Buenos Aires so se sporekli zaradi politike inker si drugače niso mogli dokazati kdo ima prav, so to napravili na prav enostaven način kakor vidite na sliki. V tepežu so fašisti in protifašisti. Morala, je posredovati policija, ki je vročekrvneže razkropila. KRIžMAN'S MARKET 6030 ST. CLAIR AVE. Prvovrstno blago po najnižjih cenah. Sveže zaklane in očiščene kokoši, ft..............22c Svež pork shoulder v kosu, funt ............. .j. ...15c Domač suh špeh, ft.......10c Domača suha rebra, ft. . . 12Yi c Telečja prsa za filanje, funt ............... Z2'/2c Sveži vampi, 2 funta za .. .15c NOVI PROSTORI Sedaj smo odprli nove prostore, kjer smo pripravljeni postreči vam z vsem najboljšim. Prostori se nahajajo na 390 E. 156th St. Imamo krasen "Rathskeller" za razne partije, bankete in enako. Na razpolago jedila na izbero, tako tudi pivo in likerji. Vsak petek večer je fin Fish Fry. KUNCIC-PERROTTI Night Club KEnmore 4365 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarno—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. Ignac Slapnik, st CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEr.derson 1128 SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore OiiOH 2229(1 ST. CLAIR AVE. TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo | tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 1ST 02 Waterloo Rd., Cleveland, O. j Stanovanje se odda obstoječe iz 6 sob in kopališča; furnez; vse na novo dekorira-no; odda se mirni družini. Vprašajte na 6315 Orton Ct. -,(224) Delo dobi Hišno delo dobi mlado dekle, s hrano in stanovanjem. Zglasite se na 17928 Nottingham Road. Novo, vrste vojaški čoln, katerega je-iz delal nemški inženir v Cologno, katerega ^pogonska sila je v malem motorju, kakršne vporabljajo v navadnih letalih. Nemški poročevalec pravi, da tai čoln ne> povzroča nobenih valov tudi kadar plove a največjo brzino. ženska kuharica se išče za restavrant; mora imeti izkušnje; nič dela s pranjem; dobra plača; kratke ure. Vprašajte na 3839 Payne Ave. --------(223) ZAKKAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3113 Kadar potrebujete P-R-E-M-O-G se obrnite na JOHN NOVAK 641 East 185th St. IV 4475-W KE 4780 LOUIS SLAPMK FLORIST Cvetlice za vse prilike! 15803 Waterloo Rd--KE 6363 Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM pohištvo In vse potrebščina za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978 i i 3IIIIMIIItlir3IIIIIIllllCir3MIlfllllI!EC^IlMMillIllC3llllilIIIIIIC3l>Illtlilic3iiiiiiiifMicaifiitiiiiiiicaiiiiiiiiiiiic^ Kristina je pomagala menihu na konja; vodila ga je za uzdo in podpirala starca. Ko je tarnal, da si bo zmočila noge v ledeni brozgi, je tiho ječal od bolečin. Pripovedoval je, da je bil od božiča v Eyabuju; nekaj bogatih kmetov iz srenje se je bilo med jalovim letom zaobljubilo, da bodo dali cerkev na novo okrasiti. Vendar je delo le po malem nepredovalo; vso zimo ga je mučila bolezen — imel je nekaj na želodcu, tako da je bljuval kri in da ni prenesel hrane. Sam je mislil, da ne bo več dolgo živel, in si je zaželel nazaj v svoj samostan, najrajši bi umiri tam med svojimi brati. Tedaj pa ga je obšlo hrepenenje, da bi prej še po-slednjikrat obiskal gornji konec doline, in tako se je bil pridružil nekemu menihu maš-niku, ki je potoval iz Hamarja proti severu, kjer je bil imenovan za novega gospodarja v romarskem gostišču na Roaldsta-du. Od Froma naprej pa je potoval sam. "Slišal sem," je rekel, "da so te zaročili s tistim človekom—. In tedaj se mi je tako stožilo po tebi, da bi te videl. Bridko se mi je zdelo, da bi naj bilo tisto srečanje takrat v cerkvi tam doli pri nas najino zadnje. In tako hudo mi je bilo pri srcu, Kristina, da si bila zašla na pota nepokoja —." Kristina je menihu poljubila roko in rekla: "Ne zavedam se, oče, kaj sem storila in s čim sem zaslužila, da mi izkazujete toliko ljubezni." Tiho je odvrnil menih: "Mnogokrat sem mislil, Kristina, ko bi se bila večkrat sestala, bi bila mogla postati moja duhovna hči." "Mar mislite, da bi mi bili vzbudili veselje za samostansko življenje?" je vprašala Kristina. Malo za tem je rekla: "Sira Eirik mi je priporočil, naj vstopim, če ne bom mogla dobiti očetovega privoljenja za poroko z Erlendom, :v pobožno se-strinstvo, da operem svoje grehe —." "Mnogokrat sem molil, da bi začutila v sebi hrepenenje po samostanskem življenju," je dejal brat Edvin. "Odkar si mi pa povedala — saj veš kaj — ne več. K Bogu bi bila morala priti z vencem devištva, Kristina —." Ko sta dospela na Jorund- Special OM&i/ Lahke plnčate samo na teden. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE G104 ST. CLAIR AVENUE 819 E. 185TH STREET gaard, so morali brata Edvina nesti noter ter ga položiti na posteljo. Spravili so ga v staro zimsko sobo z ognjiščem in mu kar najbolje postregli. Bil je hudo bolan in Sira Eirik je prišel na dvor s telesnimi in duševnimi zdravili ter se zavzel zanj. Duhovnik je rekel, da ima starec raka in da ne bo več dolgo živel. Brat Edvin pa je menil, da krene, kakor hitro si nekoliko opomore, zopet proti jugu, da pride v svoj samostan. Sira Eirik se je izrazil proti drugim, da po njegovem na to še misliti ni. Vsem na Jorundgaardu se je zdelo, da sta se z menihom pri njih naselila velik pokoj in velika radost. Ves dan so ljudje prihajali v zimsko sobo in odhajali in nikdar ni bilo zadrege, kdo bo ponoči bedel pri bolniku.' Vsi, ki so utegnili, so se zbirali, sedeli in poslušali, kadar je prihajal Sira Eirik in či-tal umirajočemu iz svetih knjig, in se pogovarjali z bratom Edvinom o duhovnih stvareh. Pa čeprav je bilo mnogo tega, kar je pravil, zagonetno in nejasno, kakor je sploh imel navado pripovedovati, se je ljudem vendarle zdelo, da krepi in tolajži njih duše, zakaj sleherni je mogel videti, da brata Edvina vsega prešinja ljubezen do Boga. Menih pa je tudi rad poslušal vse mogoče druge reči, vpraševal je po novicah iz doline in Lavrans mu je moral pripovedovati o slabi letini. Bili so ljudje, ki so v stiski segali po zlih lekih in se zatekali k pomagacem, kakršnih bi se moral krščanski človek ogibati. Nekoliko globlje v gorovju na zapadni strani doline je bilo na nekem kraju več velikih belih kamnov, ki so bili izoblikovani v podobi skritih človeških reči in ljudje so tako zabredli, da so žrtvovali tej ostudnosti ve pre in mačke. Tedaj je Sira Eirik zbral nekaj najpobožnej-ših in najpogumnejših kmetov in jih neke noči odpeljal na ti sti kraj ter z njimi razbil kam-ne. Lavrans je bil zraven in more pričati, da so bili vsi po-mazani s krvjo in da so vse naokrog ležale kosti in podobno. Pravili so tudi, da so gori v Heidalu ljudje posadili na skalo staro žensko, ki je morala tri četrtkove noči zapored bajati stare čarovne reke. Neko noč je sedela Kristina sama pri bratu Edvinu. Okrog polnoči se je prebu dil; bilo je videti, da trpi hude bolečine. Naprosil je Kristino, naj vzame knjigo o čudežih Marije Device, ki mu jo je bil posodil Sira Eirik, in da naj mu čita iz nje. Kristina ni bila vajena čita-ti na glas, vendar je sedla na stopnico pri postelji ter postavila svečo kraj sebe; nato je položila knjigo na kolena in čitala, kakor je najbolje znala. Čez nekaj časa je opazila, da bolnik leži in stiska zobe; od bolečine je stiskal svoje posušene roke v pesti. "Hudo trpite, ljubi oče," je potrto rekla Kristina. "Tako se mi samo zdi. Vendar dobro vem, da me je Bog spet naredil za otroka in da me podi okoli. — Spominjam se, nekoč, ko sem bil še majhen — štiri zime sem bil star — sem utekel od doma in zbežal v gozd. Tam sem zašel in sem bil mnogo dni in noči zdoma. — Med ljudmi, ki so me našli, je bila moja mati, in ko me je vzela v naročje, me je ugriznila v tilnik, to še dobro pomnim. Mislil sem, da je to storila, ker je bila huda name, toda pozneje sem to bolje razumel. Zdaj si želim domov iz tega gozda. Zapisano je: zapustite vse, kar imate, in pojdite za menoj, bilo je pa premnogo takega na tem svetu, kar nisem hotel rad zapustiti —." "Vi, oče?" je rekla Kristina. "Zmeraj sem slišala praviti, da ste bili vzor čistega življenja, uboštva in ponižnosti —." Menih se je malo nasmehnil: "Kaj pa, ti otročiček misliš, da na svetu ni drugih skušnjav kakor poželjivost, pohlep po bogastvu in oblastiželjnost. Rečem ti, to so majhne stvari, ki jih najdeš kraj poti, jaz pa sem ljubil poti same — nisem ljubil drobnih, posvetnih stvari, marveč ves svet. Bog mi je podelil milost, da sem'od mladih nog ljubil gospo Revščino in gospo Čistost, zato sem mislil, da v družbi teh tovarišic pač varno hodim, in tako sem romal in potoval okrog in sem si želel, da bi spoznal vse poti tega sveta. In moje srce in moje misli so romale in potovale okrog, one tudi — a bojim se, da sem v svojih mislih o najbolj skritih stvareh često zabredel. Zdaj pa je pri kraju, Kristinica, zdaj hočem domov v svoj samostan in odložiti sleherno svojo misel ter slišati jasne besede gvardijanove, o tem, kaj naj verujem in mislim o svojih grehih in o milosti v Bogu —." Kmalu nato je zaspal. Kristina je sedla zraven ognjišča in pazila na ogenj. Proti jutru, ko se je tudi nje lotevala dre- mavica, pa je brat Edvin nenadoma rekel s postelje: "Veseli me, Kristina, da se je stvar med EJrlendom Nikula-ussonom in teboj dobro končala." Tedaj je Kristina bruhnila v jok: "Toliko slabega sva storila, preden se nama je izpolnilo. Najbolj pa mi grize srce, da sem prizadela očetu toliko bridkosti. On tudi zdaj ni vesel. In vendar niti ne ve — če bi vedel vse, bi mi gotovo docela odrekel svojo naklonjenost." "Kristina," je dejal brat Edvin milo, "ali ne razumeš, dete, da moraš prav zato molčati pred njim in da mu ne smeš delati novih bridkosti—ker bi od tebe nikoli ne terjal pokore. Karkoli bi storila, nič bi ne moglo spremeniti očetove naklonjenosti do tebe." Nekaj dni pozneje se je brat Edvin počutil toliko boljšega, da je želel kreniti na jug. Ker mu je bilo tolikanj do tega, je dal napraviti Lavrans nekakšno nosilnico, ki so jo obesili med dva konja, in tako je prepeljal bolnika na jug doli do Linstada tam je dobil brat Edvin nova konja in novo spremstvo, in tako so ga spravili do Hamarja. Tamkaj je umrl v samostanu bratov pridigarjev in pokopali so ga v svoji cerkvi. Kesneje so bosonogi bratje zahtevali, naj jim izročijo njegovo truplo, ker so ga mnogi ljudje iz srenj tam okrog imeli za svetega moža in so ga klicali za svetega Evena kmetje v hribih in v dolinah gori do Trondhei-ma so se obračali nanj v molitvah. Med obema samostanoma je nastal dolgotrajen spor ra-; di trupla. O tem je slišala Kristina šele mnogo kasneje. Zelo pa je žalovala, ko je od meniha jemala slovo. On edini je poznal do kraja vse njeno življenje, se ji je zdelo — poznal jo je, ko je bila še nedolžen otrok pod varstvom svojega očeta, in poznal je njeno skrivno življenje z Erlendom, da je bil, se ji je zdelo, kakor spona, ki je vse, kar je nekoč ljubila, vezala s tem, česar so zdaj bile polne njene misli. Zdaj pa je bila povsem ločena od tiste device, katera je nekoč bila ona sama. VII "Mislim," je rekla Ragnfrid in pomočila za preizkušnjo prst v topli zvarek v posodah, "zdaj se je že toliko ohladilo, da sme-va vsuti drože." Kristina je bila sedela med vrati pivarnice in predla, čaka-je, da se var ohladi. Položila jfe preslico na prag, izmotala čebriček z drožno razstopino iz prta in odlila merico. •"Zapri prej vrata," je prosila mati, "da ne bo prepiha. — Tako hodiš okrog, kot bi spala, Kristina," je rekla jezno. Kristina je počasi zlivala tekočino v varnjake, Ragnfrid pa je mešala. — Geirhild Drivova je pozvala na pomoč Hatta, prišel pa je Oden. Prišel je in ji pomagal variti pivo; za plačilo je zahteval tisto, kar je bilo med loncem in njo. — To je bila saga, ki jo je pripovedoval nekoč Lavrans, ko je bila Kristina še majhna. Kar je bilo med loncem in njo. — Kristina je bila vsa bol- na in omamljena od vročine in sladkega izpuhtevanja zelišč v temni, zaprti pivamici. Zunaj na dvorišču jo plesala Ramborg v kolu otrok in pela: Vrhu pečine orel sedi \ in zlate kremplje krivi — Kristina je šla za materjo ven skozi malo vežo, kjer so ležale prazne posode za pivo in razno orodje. Tam so se odpirala vrata na ozek pas zemlje med zadnjo steno pivarnice in plotom, ki je obdajal ječmenovo njivo. Tam se je prerivalo, grizlo in krulilo nekaj prašičev, ki so se pulili za iztresene mlačne tropine. Kristina si je zasenčila oči proti slepečemu soncu. Mati je g in dejala: "Z manj kot osem"8'' jeleni ne bo šlo." "Menite, da jih boi^ potrebovali?" je raztrese' vrnila hči. "Da, vsak dan bo t* streči z divjačino v sla" odgovorila mati. "Pel0j,aj zajcev imamo koma.1 ' j kot jih bo treba samo njo sobo. Pomisli 'e',°(ll|i sto ljudi bomo imeli s služinčadjo in otroki < reveže, ki jih bo treba^ Pa tudi če vidva z ^ peti dan odideta, le mnogi gostje osta i1 ves teden I !C'jo, valj RES PRAVA v S*®*" RAZPRODAJA RAZPRODAJA NA 1940 GRAND PLINSKIH PEČEH fr—r—1 SAMO TRI DNI f^j. .,„ Ena tistih življenskih prilik, o kateri Ena tistih življenskih prilik, o kateri ste sanjali. Sedaj je čas, da se nehate ukvarjati s svojo staro pečjo. Bliža se zima, ko se več kuha, zato si dobite to moderno, krasno Grand plinsko peč, kjer si boste resnično prihranili denar. Regularna cena $119.95 $ mm mm,. 9 5 SEDAJ 79 in vaša stara peč —Lahka odplačila— Prihranite si $40.00 Primerjajte vse te odličnosti te moderne plinske peči s pečmi, ki se prodajajo po višji ceni: Model No. C-584 Primerjajte kuho na moderni plinski peči z vsake druge vrste kuhanjem 1. Ekonomično—statistika kaže 5. Gotovost—naravnajte toplot- peč napravi povprečne stroške l'/ic na dan 2. Hitrost—takojšna v,r o č i n a ko se obrne ročaj 3. Mrzlota—supr-inzulacija ob-država kuhinjo v udobni zoni 4. čistoča—lonci in ponve ostanejo čiste no kontrolo drugo S. Zdrava—kontroliran simmer burner kuha brez vlage 7. Moderna—ima vse lastnosti, ki jih zahteva moderna kuha • Dva simmer burnerja • Kape za burnerje iz kroma • Pokrivalo za burnerje • Broiler, ki se lahko čisti • Veliki predali • Popolno inzulirana • Peč z nizko temperaturo • Velik burner ža hitro gorenje • Monocast vrhni del • Avtomatična kontrola vročine • Avtomatičen prižigalec burnerjev • Moderna luč in minutnik Ne zamudite ogledati si to peč jutri! Ta razprodaja bo trajala samo tri dni, 20., 21. in 23. septembra Oblak Furniture Co. 6612 St. Clair Avenue HEnderson 2978 AMERICA'S BIGGEST NICKEL'S WORTH PEPSI-COLA BOTTLING CO. OF CLEVELAND, 17S8 Eas'J-j ^ Tozor! ph To^ MANDEL'S SHOE STORE LAHKO KUPUJETE S POLNIM ZAUPANJEM h ki fVj
  • lar g*' regain HEALTH SOAP ©unras SILVER dost i^VSi SAFE, SUDSY SOAP 3 (of 3f°r with To^el' f f S \ % H t S V % V S i-* h 'Al S t % \ s s \\ s s S TJTJTJTJTJTJTITJTJTLJT^