1D3. Številki V Ljubljani, v nedeljo 8. maja I9Z1. LIV. leto € Izhafa nak du popoldne Line mi v tioiolio la prasni Wo. InseraU t Prostor 1 m/m X 54 mfm za mala oelase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m vISInc dalje kupčljski in uradni oglasi 1 mfm K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 min K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—, Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inaeratov naj se orilo*; - nka za odgovor. UpraVAlStvo „Slcv. Naroda' in JrrJ.n Tiskara«" inatio va nlics it 5, pritlično. — Telefon it. 334. „ Slo venski Karo i' vali* v Llnbl(ant In po posti i ¥ Jugoslaviji i ce'oletno naprej plačan . K 300*- polletno......, m 150*— 3 mesečno. , , . , . m 75 — l ...... 25— V inozemstvo i celoletno ...... K 4««r— ■i>llr;ll , . 3 mese.'no ,240-— 120-40 — M ...» »M « ' ~"" ••••»!» Pri morebitnem poviSanju se ima daljša naročnina doplačat!. Noči naročniki na; po%ti?.,r> ^ prvič Batočnino vedno §""HF* P° nakaznici. Na samo pismena naroxlia brez posiatve aenaria se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda11 Hnaflova nllca st 9, I« nadstrop[4 Telefon itev. 34. Dopise sprejema le podpisane in radostno trankovana, Rokopisov no wrača. Posamezna Številka velja 1*20 K Poštnina plačana v gotovini. im nHi iiT»* Dr. Leopold Lenard:* Votum separcf&i! Težko mi je proti stališču stranke, v kateri sem vzrastel in žu vel, zastopati svoje posebno mne* nje v listu nasprotne stranke. Ako to storim in se zatečem do vašega gostoljubja, storim po mnogih no* tranjlh bojih in po dolgem pre* udarku, storim, ker nimam na raz* polago drugega načina, a se mi zdi potrebno, da se vprašanja, katerih se nameravam dotakniti, potegnejo iz tesnega okvirja strankarsko agi* tacijskih sredstev. Malo me ženira, da sem s svoji* mi nazori takorekoč osamljen v svojih krogih. Že davno nisem več mlad in za seboj imam dokaj izku* šenj in spoznanja. Bili so časi, ko sem bil s svojimi nazori popolnoma osamljen« a pozneje se je izkazalo, da sem imel popolnoma prav. Obratno sem bil pa često v zmoti, kadar sem šel za drugimi. Mnogo oseb lahko potrdi, da sem bil časih pred vojno in v prvih časih vojne popolnoma osamljen s svojimi na* zori, napovedoval sem dogodke, kakor so se po petih letih v resnici razvili, a vse okrog mene je bilo kakor pijano avstrijskega in proti* slovanskega navdušenja. Vprašal sem večkrat izzivajoče: »Kaj boste naredili potem, ko bo prišlo na m©s je?« — in za odgovor sem dobil pomiljevalni nasmeh. Ko sem Da pozneje, ko so se pričele uresniče* vati moje besede, vpraševal, zakaj ste bili popreie drugačnih -----sem dobil redoma odgovor: »Kdo bi si bil mislil, da se bo tako raz« vilo?« Če se več kriči, kakor pa mi* • G. dr. Lenard ni bil nikdar naš somišljenik, v enem ožim pa fe nam bil vedno dokaj blizu — v svo* jem globokem slovanskem mišlie* hju in čustvovanju. To njegovo prepričanje mu je tudi nesporno narekovalo pričujoča izvajanja, katerim prav radi dajemo mesta, ker zremo v njih konfiteor moža* svečenika, ki je desetletja osamljen med svojimi stanovskimi tovariši propovedoval slovansko misel, sku* šal do zadnjega pridobiti svojo stranko za narodno in slovansko stvar ter končno klonil, ker je pri* šel do grenkega spoznanja, da so vsi njegovi iz poštenega srca izvira* joči napori v danih razmerah brez* uspešni. Uredništvo. sli, pride po navadi presenečenje! Po razpadu Avstrije, ko so Vipavo že zasedli Italijani, pridem nekoč z največjimi težavami peš čez gore v Ljubljano z nekimi poročili. Tu zvem mimogrede na cesti, da se je postavila SLS na republikansko sta* lisce. Prestrašen nad tako ekstra* vaganco, grem pozno zvečer k pro* Štu Kalanu, ki je ležal bolan v po* stelji, ter mu pričnem razlagati, kakšno nerodnost dela s tem stran* ka. Odobraval je popolnoma moja naziranja. Ponoči grem še v tiskar* no in tam pišem Članek za »Složen* ca«, ki pa seredj ni sagleda! bele* ga dne. Bilo ie vse pijano repnbli* kanizma. Sklicali so shod in skle* nili, da stoii stranka načeloma na republikanskem stališču. Toda raz* mere so se razvijale drugače. Do? tični sklep je moral obležati v miz* nic* za eventuelne boljše čase; če pa vprašaš človeka, zakaj je bil rc* puhlikanec, odgovori: »Takrat smo bili vsi nekoliko zmešani.« Je bilo res treba precejšnje mera zmede* nosti, ako se hoče v istem času proglasiti zedinienie s Srbijo in rc* publiko, ko je vendar jasno, da bi odločilni srbski krogi nikdar ne pri* stali na tako zedinienie. ki bi z?ne* slo v Srbijo revolucijo in meš5an* sko vojno. Ta dva slučaja kažeta, da, ka? dar sem osamljen, nisem na napač* ni poti, in prepričan sem, da pride čas, ko bodo pristaši SLS. ki za« vzema sedaj v zadevi ureditve dr? zave in ustave tako čudno stališče, to stališče bistveno revidirali, a sa* mi med seboj bodo rekli: »Takrat smo bili zmedeni.« 1. Avtonomija in centralizem. Nisem centralist brez pridržka, a še manj sem avtonomist v seda* njem vulgarnem pomenu. Moje mnenje je: Centralizem in avtono* mija«. Brez dobrega in močnega centralizma je avtonomija nemogo* ča, nastala bi anarhija. Načrt ustave, kakor ga je predložil jugo* slovenski klub, ki faktično čisto eliminira centralno oblast, bi ustvaril pri nas take razmere, ka* kor so bile v stari poljski državi v zadnjem stoletju njenega obstoja. Vprašanje centralizma in avto* nomije je zelo staro, samo da se je v različnih razmerah razvijal ta boi Fran Govekar: Vampir. Saj ne utegnem. Ampak človek ukrade, mora ukrasti sam sebi spa* nje, da more čitati kaj novega lepo* slovnega. Če nočeš ostareti, zaosta* ti, treba zasledovati, kaj raste, kaj se razvija, kaj se piše, čita in hvali okoli nas. Ej, preklicano težko je, citati te ekspresioniste, futuriste in zioniste! Čisto trezen, normalno na stolu sedeč, v spominu Shakespe* ara, Goetheja, Tolstega, Zolo, Fran* cea, kar ne moreš dalje. Če bi se prej upijanil, z nikotinom zastrupil, na glavo postavil...? Se si dovolj elastičen, še so ti vsi živci v redu, Še ti delujejo vsi čuti in udi kakor nekdaj... Samo če bi se človek ne ženiral samega sebel Dobro razumem prijatelja Oto* na, ki pravi: »Končno se vračam vendarle skesan zopet k starim kla* sikom!« — No, jaz sem se tri .Ini dni u dal zopet Ewersu, Ne brez ko* risti. Hans Heinz Ewers! Potomec Hoffmannov in Poeov. Moden, sila čitan pisatelj. Celo naš dr. Ivan Tavčar ga pozna temeljito, dasi utegne najmanj. Zato sem prečital Ewersovo najnovejšo knjigo: v kr* vavordečem ovitku debel špeh »Vampir — ein verwilderter Ro* man in Fetzen nnd Farben ...« Berem, učim se. 2e vvod ie zlata vreden eksempelj. Ewers pri* poveduje najprej roman svojega romana. Knjižno odisejo! L. 1916. je bil roman napisan, a — pomt* slite! — Francozi, Angleži in Ame* rikanci so rokopis preganjali in lo» vili po suhem in na morju. Trikrat je bil rokopis sežgan, pokopan, iz* kopan, na vse načine tihotapljen, — moški in ženske so se žrtvovale zanj, končno pa je rokopis le do* spel v Nemčijo, bil natisnjen in — zdaj uživamo srečo in čitamo naj* novejši Ewersov umotvor tudi v Ju* gosi a vi j i. Za to srečo pa se moramo za* hvaliti le »karneolu, ki je imel vre* zanega Škorpijona.« Karneol pa je dala Ewersu lepa ženska 1 In nato sledi seznam romanove vsebine. »Vsebina« pa se imenuje Zodiak: po krogu živali na nebes«i, ki se zove j o bik, rak, oven, dvoj* čka, škorpijon, strelec, lev itd., hkraru imajo poglavja napise: opa* li, berili, karneoli, smaragdi, tirkizi, safiri, kristali, ametisti itd. z letni« cami 1915—17 ter z židovskimi pis* menkami, ki jih, žal, ne razumem* Pred vsakim poglavjem pa so Še ci* tati v originalu najrazličnejših av* torjev in avtoric, ki so se kakorkoli tudi v različnih oblikah. Zoper bag* dadske kalife so se uprli emiri po različnih pokrajinah, hotcČ imeti večjo samostojnost ali celo popolno neodvisnost. Ljudstvo ni bilo po* polnoma nič na tem zainteresirano, kakšno neodvisnost ima na primer emir v Sogdiani ali: Kordovi, obra ino: v hvaležnem spominu je je ohranilo velikega kalifa Harema ar*Rašida, ki je znal krotiti emire in h kateremu se je lahko zatekel vsak prebivalec državo, če se mu je doma godila krivica. Po srednji Evropi je od preseljevanja narodov pa do francoske revolucije zgodo? vina vseh držav napolnjena z boji med avtonomijo in centralizmom. Razni grofi in knezi so hoteli biti avtonomni, da bi lahko vsakdo na lastno pest odiral ljudstvo, vladar* ji so pa hoteli odirati centrali* stično v lastni režiji. Za ljudstvo je bil centralistični jarem veliko bolj vabljiv, kakor pa avtonomistični. V blagem spominu je ohranilo vla* dar je, ki so znali in hoteli krotiti evtonomistična poželenja gosno* dov. Ko so se slovenski kmetje uprli zoper graščake, so poslali celo deputacijo na dunajski dvor prosit pomoči. V teh bojih je razpadla poljska država in poljski gospodje so do razpada se neprestano samo borili za »zloto woInošć (zlato svobodo), a pri tem niso pomislili, da pride cel narod ~>od -njost. Razpadla je tudi »sveta rim* ska država nemške narodnosti«, a nemško ljudstvo je prišlo v suž* njost različnih večjih in manjših domačih tiranov. Po drugih drža* vah se je razvil centralizem ob* enem s popolnim absolutizmom, a to v znatnem delih s pomočjo cer* kve. Ti zgledi pričajo, da avtono* mija ne pomeni še isto, kot svobo* da ljudstva. V preteklosti je bilo ravno obratno. Večja pokrajinska avtonomija je pomenila za ljudstvo večjo sužnjost, v centralni oblasti je pa ljudstvo videlo svojo obrano. Moderna socijalistična strem* ljenja poudarjajo močno svojo in* ternacijonalnost in imajo za to tehtne razloge. Velike socijalne boje bo končno mogoče izvojevati samo internacionalnim potom, ako bo proletarijat celega sveta zdru* žen v eno bojno črto. Kolikor večji je okoliš, na katerega se razteza proletersko gibanje, toliko več je mogoče doseči uspehov. Naravno je torej, da socijalizem stremi po izrazili o čudoviti moči vseh teh ča* rodejnih kamenov. Po inscenaciji rokopisa, ki so ga preganjalo kar tri vlade največjih velevlasti, po inscenaciji avtor* i a, ki trdi, da je bil zaradi tega ro* kopisa zaprt v ječah, konfiniran in interniran v Newvorku ter je pisal svojega »Vampirja« v Newyorku, Malagi, Filadelfiii, Cadizu, Roti, Sevilji in ga dovršil na Gibraltarju — vse to je vendar strašno intere* santno, ne!? — se končno inscenira še vsako poglavje posebej s tajno-stnimi znaki, figuricami, citati, ste* vilkami in židovskimi kavkami. Vse skrivnostno, čudovito, grozno, za* gonetno, mistično! Takole pač treba delati, da se zbuja senzacija. In učiti se je treba! Jaz n. pr. napišem čim preje ro* man, ki mu dam zaglavja po mu t a* stih in sodomskih in po naglavnih grehih ter... ne, nadaljnih senza* cij pa ne izdam že vnaprej. In kaj je vsebina »Vampirja«? Menda autobiografija Ewersova te» kom vojne v Ameriki, osoljena in garnirana s prizori resnice in naj* bujnejše domišljije ter pripovedo* vana v sijajnem slogu in bogatem jeziku. Da, Ewers zna pisati in pri* povedovati. Ampak kar pripove* duje, je — nesramnost! Nesram* nost v nemškožidovskem duhu, ne* centralizaciji, da tako strne pro« letarijat skupaj k skupnemu boju. Obratno je pa fevdalizem bil vedno decentralističen in decentra* listično je vsako reakcionarno gi* banje. Kapitalizem hoće zase kar najširšo centralizacr'o, a množice, katere izsesava, hoče decentralizi* rati, da bi imele ■ manj odporne moči. Stranke, ki stoje na socijalnem stališču, morajo biti torej centra* listične, in napačna je trditev, da je centralizem protisocijalen. Ustavni načrt, katerega je predložil jugoslovenski klub, je lj« centralističen do skrajnosti, razbi* ja državo na posamezne kor ki bi ne imeli med seboj skoraj no* bene zveze, a bi bili med seboj in s centralo v neprestanem ipoi Pravijo, da se je treba ozirati na zgodovinske meie in na kult it« nee razmere in po teh razrezati dr> žavo na pokrajine. Vzemimo Dal* macijo. Ta je nastala ob obrežij, kakor daleč je varoval zemljo pred Turkom top z benečanske lad je. Ustvari jo je torej paralelogram «il med Benečijo in Turčijo, a sedaj naj bo za nas nedeljiva pokraiina. Hrvaško krajino so zavzeli Turki z zvijačo in s silo, ter priklopih Bosni. Cela Bosna v sedanjih mc» jah ie nastala Šele pod turškim go* spodstvom. A sedaj naj bo za nas sveto, kar je naredil nekoč paša s tremi konjskimi reni v Sarajevu, Svetovna vojna je imela ravno ide* alni cilj. da popravi zgodovinske krivice in napake. Po teh teorijah bi jih morala pa celo zavarovati in obdati z neko svetostjo! Kaj pa kulturne razmere? Jaz na primer imam o sebi mnenje, da sem kulturen človek. Recimo, da se nahajam med potjo kje v tujini v veliki kolodvorski čakalnici. On. tovo se bom vsedel ra*!e k mizici, kjer sedi beograjski profesor, ker se čutim z nnm kulturno bolj skup* nega in imam več pogovora, kakor na s kmetom z mojeg", domačega kumlianskeca pogorja. Naš delavec iz Trbovelj bo našel tovariša v de* laven iz Zenice, a dolenjski kmetic se bo pridružil kmetu iz Slavonije. Seveda, če ni prebojen s predsodki o neki svoii posebni in viši i kulttt* ri. Ako hočete torej razdeliti pre* bivalstvo naše države po njerjovi kulturni obliki, ga morate pometati v čisto drugačne lonce, kakor so pokrajinske oblasti. Načrt ustave SLS razdeli dri Žavo na pokrajine. Vsaka pokraj i* na bi imela svojo pokrajinsko vlado in pokrajinski zbor. Pri na* ših s®dan.'ih strankarskih razmerah bi bili pokrajinski zbori večinoma nedelavni in ponavljalo bi se z nji* mi isto, kar je bilo v Avstriji z de* žcinimi zbori. Z gotovostjo se lah» ko reče, da bi bil delanezmožen slovenski zbor, ker bi v njem bil-j najmanj pet strank, a med temi strankami bi ne bilo mogoče taks kooperacije, da bi so ustvarila vlad* na večina. Najmočnejša bi bila SLS. a bi ne mogla kooperirati z nobeno stranko. Po celi državi bi imeli neprestane krize pokrajinskih vlad. Vse pokrajinske vlade bi bile v hu* dem nasorotju med seboj, vse sku* paj pa zopet v vednem boju s cen* tralno vlado. Vzemimo, da za ca* krat zavlada v Sloveniji vlada, f^* stavljena od samostojnih in od de* mokratov, na Hrvaškem Radičevci, v Bosni srbski radikalci in Musli« mani, v Maccdoniji komunisti itd* bine, kakor pa da srno bajtarji pri bogatem posestniku. je Lotta brezkrvno bleda, omedlu« joča, poležkujoča. Toda vražji Braun očara tudi lepo Ivy Jeffersonovo, hčerko edin* ko newyorškega milijarderja. Nje* na mati ima (z očetovim dovolj e* njem, prosimI) za ljubimca nizo« zemskega generalnega konzula. Njo, hčerko, pa snubi mlad, lep, do* sti neumen angleški vojvoda, A Ivv se kapricira baš na Brauna. Starši ne marajo Nemca, toda ona ga hoče prav zato. In pa zato, ker ve, da ima toliko ljubic ter stalno metreso Lotto. Jezdari, plava z njim, koketira, flertu je... In mu pravi: »Vem, da veste vi Nemci več kot mL Več omike imate. Tu kriče le po časopisih »kultura!«, a so vam zavidnL V vsem — in v ljubezni tudil Ljubezen je umetnost ... in jaz se je hočem naučiti — tako ka* kor van Nessova. Zato hočem te* bel« — In Ivv prepreči, da njen oče ne podpise angleškega vojnega posojila, in prepreči, da Jefferso* nov trust ne da 1000 milijonov do« larjev, ki jih prosi Anglija! Tako moč ima Ivy, stara 19 let ali koliko. Ali ne: tako moč ima Nemec, umetnik govora in ljubezni, ki zna oča* rati miljarderske in miljonarske pr« ve operne primadone itd- nahui« 1919 razne carinske olajšave in oprostitve, nedostaja premoga, vsled česar je nedavno tega morala ustaviti neka železarna svoj obrat, končno pa otežujejo produkcijo tu* di mezdne borbe. Mestoma se opa* ža y državi nekako pomanjkanje denarja. Trgovinska bilanca je še vedno močno pasivna, ker otežuje izvoz važnih poljedelskih proizvo* dov visoko stanje dinarja, tako da se je pretresala misel, ako bi ne k a* zalo, da bi se umetno poslabšalo kurzno stanje dinarja z večjo izda* jo papirnatega denarja. Da se odpravi pomanjkanje premoga, se nameravajo zgraditi obsežne električne naprave, ki iih bo po večini zgradila država sama ali pa izročila zgradbo raznim kon* cesijoniranim podietiem ... Kar dr* žava potrebuje na inozemskih do= bavah, so to predvsem železniška obratna sredstva, poljedelski stro d. oro Ija in naprave za razmeroma najbolj razvite domače industrije, to je za nekai sto mlinov in pilaren. okrog 12 sladkornih tvornic in okrog 50 pivovaren, usnjaren itd. Češkoslovaška je priredila vzorčno razstavo raznovrstnih strojev v Ju=» goslaviji. Ob koncu koncev moramo srna* trati Jugoslavijo, ako ne bodo novi politični preobrati spremenili slike, kot ono državo v jugoiztočni Ev* = O demokratski stranki piše med drugim »Nova Doba«: Bližnja bodočnost bo pokazala, da demokratska ideja, kakor je vtelešena v demokratski stranki, raste in pridobiva na tleh. Iz težke krize vsled razcepa stranke v samostojno kmetsko in narodno-socialno stranko stopa r1 mokratska stranka v Sloveniji zopet na plan kot močna sila, kot stranka velike duševne potence. Ljudje, ki so pričakovali Čudežev od gori navedenih dveh strank, se začenjajo razočaram odvračati od dema-gošrva in frazerstva in se vračajo k politiki realnega življenja, k politiki treznosti in dejanja. Demokratska stranka nikdar nikomur ni obljubljala nebes na zeml;i in ne obljublia tudi danes. Resno in stvarno pa dela na kon-soHdacijl naših političnih in gosnodar-skih razmer, resno in stvarno ozdravlja naše socialne prilike. To so dejstva, ki jih ne spravi s sveta ne fanatična strankarska btrjskaiija, ne sklepane rdeče-črnih blokov pro+i demokratom. Če nas demokrate tak tika rdečih fn črnih strank v mestih spravi v opozicijo, bo to stranki fe v korist. Kritika ie v pcH-tiki hvaležna stvar. Milosti n?c:no in ne bomo nrosili. Rasli bomo tembolj. Črni bolj bo demajroštvo crlodnlo ob nas, rasli bomo v stvarnem, pozitivnem ustvarianiu. Mi čakamo mirno razvoia dogodkov in političnega streznenia pijanih demagogov. = Klerikalne *zmage«. Iz Maribora nam pipeto: Klerikalci so že pred volitvami proglasili svoje »zmage« po deželi. Iz dosedaj znanih rezultatov občinskih volitev pa se vidi. da je bil to le navaden klerikalni manever, ki naj bi prestrašil omahlive volilce no mestih. Na ta lim jim je šlo v Mariboru Ie par nemških podjetnikov. Številke kažejo tole sliko: V mariborskem volilnem okrožju je 196 občin. Razven posameznih izjem na skrajni meji, kjer so bile v avstrijskih časih občine v nemških rokah, po prevratu pa so zavladali tam klerikalni gerenti. so bile že od nekdai vse občine v klerikalnih rokah. O kakih zmagah sploh ne more biti govora. Nasprotno pa smeio protikleri-kalne stranke govoriti o 7magi za vsako občino, kier ie prišlo do volitev. Žal. da se protiklerikalne stranke niso zadostno zanimale za organizacijo in volilno gibane po deželi, ker bi sicer pri- I šlo v vseh občinah do volitev in tako do razkroja klerikalne večine. Vkljub 1 temu pa so prvi naskoki protiklerikal- skati Ville, Carrance L dr„ Nemec* žid, polbog! In ta polbog se da le iz ljubezni do domovine odvesti po Ivv v raz* košen rastlinjak in cvetličnjak, tam opiti in — zapeljati.., Toda takoj nato Ivv odpotuje, se ne zmeni več za Brauna ter se omoži z vojvodo. In tudi primadona ne mara več za Brauna — baleteza beži kri* čaje pred njim... le Lotta van Ness, vsa zdrava in živa, ga spre j* me znova z vso ljubeznijo. Pravkar je bil še ves medel in izčrpan, a ko se prebudi, je poln zdravja, Lot* ta pa — napol mrtva. »Na jeziku je čutil okus, sladak, zelo sladak. A hkraru mu je bilo, da bi bljuval. Po« gledal se je v zrcalo: usta krvava, po bradi polno krvi. In velike kr« vave pege po ovratniku, košulji, suknji. In njegove roke! Rdeče, rdeče, kakor bi se bile kopale v krvi. Planil je v Lottino sobo — tja k njeni postelji. Tam je ležala —-bleda — o, tako bleda! Vdrta med blazine in rjuhe — pokrita do bra* de. Toda krvavi brizgi povsod — velike, rdeče pege, krvavo mu . je pogledalo oko. In na nočni omarici, Y velikem neredu, krvavi nožki — ropi, ki je za življenje najbolj spo« sobna, ako se ji bo posrečilo ohraniti zadovoljne bivše avstrosogrske teritorije in ako se ne bo dala zape* ljati, da bi po nepotrebnem zapo* stavljala interese vtelešenih pokra* jin napram koristi bivše Srbije. So« ci jalne razmere ne vzbujajo poseb* ne bojazni vzpričo dosedanje ne* znatne industrijalizacije in vzpri* čo izrazito agrarnega značaja, ki ga ima ta država... Tako sodi objektivno o naši čr* žavi odlični nemški nacijonalai ekonom, ki pač nima nobenega vzroka, da bi bil v svoji sodbi pri« stransko optimističen. To sodbo pruskega profesorja si naj zapišeio za ušesa tisti številni klerikalni in drugi hujskači, ki dan za dnevom begajo ljudstvo s svojimi legenda« mi, kakor da bi bila Jugoslavija vnaprej posvečena smrti, država, ki je najmanj urejena v Evropi in kjer se plačujejo najvišji davki! Dr. Goblove besede pa si naj vzamejo k srcu tudi tisti neza voljni elementi, ki neprestano tar« najo in jočejo, da je v Jugoslaviji vsled visokih davkov in draginje nemogoče živeti, ter se naj zahva* lijo bogu, da žive razmeroma še ta? ko lepo, udobno in dobro v toli obrekovani jugoslovenski kralje vis ni in ne v Romuniji, Italiji ali Fran* ciji, še manj pa v sosedni Avstriji. £ OSSlf. ■ nih strank zadovoljivi. Dvanajst občin ■ so klerikalcem vzeli, samostojni, kjer : se klerikalci sploh niso upali nastopiti. V dvanajstih občinah je nastopi'a go-gospodarska stranka, v šestih občinah združena lista, v štirih občinah pa posamezniki. Čeprav se med zadnjimi 3 listami nahajajo tudi klerikalci, vendar ti niso v večini, ali pa so politično indiferentni. Torej so klerikalci izicnbili do sedaj blizu 35 občin brez vsakih volitev. Značilno je, da se klerikalci to pot niso upali nastopiti oovsod enotno pod firmo SLS, marveč so se razdelili med SLS in SKZ. Pod firmo SLS je natopilo približno samo 25, pod firmo SKZ pa približno 40 občin. Torej so klerikalci brez volitev obdržali od i69 občin koma; 65. Po tem računu voli sedaj od 169 občin še 69 občin. 2e prvi volilni rezultati so pokazali, da so na več krajih klerikalne liste podlegle. Po nedeljskem izidu bo Šele mogoče sestaviti natančnejši izkaz o klerikalnih izgubah v mariborskem volilnem okrožju, kamor spadajo sodni okraii Maribor, Sv. Lenart in Slovenska Bistrica. = Dr. H osi na in ^Straža«. Prejeli smo to-le pismo:Oziraje s© na vesti>Dr. Kozina in Straža* v Vasem cenjenem listu z današnjega dne Vam poročam, da je vse, kar se je zapisalo o moji izvolitvi potom odstopa treh izvoljenih odbornikov in o moji kompromisni izvolitvi za župana sama kombinacija. Dosedaj ni z menoj še nobena stranka o tem kakšnekoli besede izgubila in se tudi sara nisem na noben način tvegal za župansko čast nagega mesta. Pač pa eo nekateri člani Iz demokratske stranke vložili ugovor zoper zadnjo volitev. Straža naj torej >demokratsko lumpari-jo< in >zasmojeno kašo« kar za9e obdrži. Z odličnim spoštovanjem Dr. Rozina. = Trgovska pogajanfa z Italijo. Nadaljevanje trgovskih pogajanj z Italijo se prične koncem prihodnjega tedna. Pogajanja so bodo vršila na širši podlagi kot doslej ter se bo na njih poleg trgovinskih in gospodarskih vprašanj razpravljalo tudi o prometnih razmerah. = Dr. Trumbie v Zagrebu. Dne 6. t m. je dosel semkaj dr. Tnimbič, ki bo tokom današnjega dne stopil v etike s nekaterimi politiki. Dr. Trumbič dela na to, da bi se še v zadnjem Času dosegel sporazum v vprašanju administrativne ureditve državo med vlado in Dvignil je odejo, njeno košu* Ijo. In videl je njene prsi — videl vreze in vbodljaje ...« Kaj je bilo? Pomislite, ta Braun je bil vampiri A sam ni ve* del tega! Ženskam je pil kri! Z nožki jih je speč ali mesečen vbr«t dal po prsih in jim pil kril Kadar je bil bolan in medel, mu je bilo treba le — ženske krvi, pa je bil zo* pet zdrav in čvrst. Nobena ženska mu ni dovolila piti več kot enkrat: le Lotte Levi, vdova van Nessova, ideal Nemke* Židovke, mu je rada postregla, ka* dar koli je nevede le želel... Dovolj! Dalje mi menda ni tre* ba pisati. Ewersu sta Braun in Lot* te vzor, simbol nemštva. Žida — fa* natika — šovinista — krvosesa in perverzneža. Jaz čutim pri vsem tem na jeziku okus, gnusen, zelo gnusen, da bi bljuval.., In vendar: vem, da se bo ta ro« man tudi pri nas — požiraL Prokle* to lahko je pisati tako pornegrafi* jo! Ampak jaz vidim preko vseh teh spekulativno izkonstruiranih in kombiniranih patoloških svin* stev tudi veliko prednost tegade romana: vrelo ljubezen do domovi« ne, ki ji tvori kontrast besno so* vraštvo do državnih so vragov! strankami opozicije. Dr. Trumbiu to predložil konkretno pi = Radić v zagrebški svotu. Zagreb, 6. maji. Na današnjo sejo občinskega sveta js nepričakovano in nenapo, i princi I Kadić s svojim kolegom Martu :.. Ka interpelacijo demokratskega i dr. Juriše, kako je mogel ]■-na sejo, je izjavil župan, da je pri l Kadić nenapovr 'mno in da zato ni mo-gel staviti na dnevni r*J dića in Martinca. Radie* jo i. javil, da ne bo položil prisege, ker ni za to nobenega zakona Nastal je velik hrup, Nad. ie izjavil, da na podlagi plebiscit*, ki je izkazal, da je večina za republiko, ne priznava narodne dinastije. Dr. Toli teo je rekel Kadi ću, dn 3 p lil preje velik pristal dinastijo in babsburgov-cev, 6edaj pa noče priznati 1 . Lilo narodne urvi. Rauić jo tudi Izjavil, da no priznava Heo;rrada za presto.i o države, kor Beograd nima niti kanalisa« eije, ampak jo navadna vas. Nastal |0 ponovno velik hrup, Demokrati i:, vieni zastopniki kličejo Radiću, da čarlata.11 in demapog. Ko je frankoveo Hrastić predlagal, naj se ne dovoli z.i-grehskemu gledališču podpora, ker ne Imenuje več hrvatsko, sna 1 d i 1-no, je rekel Radič, da gledališča loh ni treba* Radič ie napada] tu di pi nega ministra Pribioevića, kate. imenoval lopova. Pribičevica |e napa tudi dr. Stožir, snaa Is procesa preti Srbom za časa Rauenovo i Lade. — V političnih krogih se Radićev t lop komentira na razne načine. S | l >-tovo je, da f e bo moral lin - 1 j napadov na dinastijo in driaNo sago* var jati pred sodiščem. — Dr. . KoroSeeva interpelacija glede naziva na^e države, Đ * . r 1 G. maja. Na jutra^nji poji up' 1 vi >g 1 ( I-bora se bo sklepalo o dr. KoroSčevem predlogu, naj so naša država imen JugoplaviiP. Ker fe lil r sednik Pašič žo preje proti temu r. vu, je več kot potov o, tla ta pre. : ne bo Knrfjjet. =Ve(lk narodni zbor ski kalna stranka v nedcl'o, S. t. m. v Novi Sad. Na dnevnem redu sta dvH ' V it sicer: 1. Današnji politični položaj v parlamentu bi državi in ?. Ustavno vprašanje in naziv naši kraljevine. Zanimivo je, da pravi »Zastava«, ki prinaša poziv na ta narodni zbor sledeče: Na ta zbor imaio pri^t^D vsi ?rb; in !.:-gosloveni, ki ne mislijo pomagati republikancem, komunistom in — klerika!« cem! = Medzavczrušks V. omi sija v cofijl. MedzavezniHia komisija na Bolgar« skem je dne 2. maja sapustUa Bi fljo v spremstvu ministra T in po- lotila mesta Ruščnk, Varno in Tiru Na svoje potovanhi de'nje knmi^iir napredek bolgarskera prebivalstva in za to. da bi mu zbudila ve^elie co d Komisija bo obiskala še nekaj mest v severni in južni Bolgari i in so vrne v Sofijo koncem teri te ina, = Nova stranka na Češkem. Kakor poroča.o iz Prage, se je osnovala tamkaj nova stranka, ki se jo rad ta ime socialistično-reformistična stranka. r— Dir. Kramar in Rn^ivu T7 Pri -porocato, da i7ide te dni dr. Kr^m.io-va lenjiera o Kusi'i. >Ce?';v Dennik« pa javlja, da bo dr. Kramar istočasno prišel dobrodelno akciio za u'>ožne maka begunce 9 tem, da so bo prodajala njegova knjiga o Rusiji z n'fgovo sliko in podpisom po 100 K. Dr. Krama* up t na ta način dobiti 100.000 kron za ruske beffunce. = Program Italijan-fce vlade. Ce-neralni komisar za preskrbovanje, So-leri, je imel v Cuneo sho 1 tecr je po naroČilu ministrskega predsednika Gioli-tija med dragim dejal: Italija hoče sa* eledovati. ko doseže svojo naravne pravice, politiko miru s sodelovanjem svojih sosedov. Italija bo tvorila v Evropi spravni element, pri čemer pa bo imela pred očmi, di se podpisane mirov godbe izvedejo in da se ohrani solidarnost med zavezniki. Glodo notranjega položaja je izjavil Soleri, da fiada na bo trpela nikakih nasilnih manifestacij. Italija je dežela svobodo in svoboda 30 zajamčena vsakomur. Finančni položaj se brzo izboljšuje. Dohodki znaSajo Ta*le Ewersov roman ima silno na* cionalno tendenco in neodoljivo propagandno moč v sebi. Zato do; seže med Nemci, zlasti pa med nemškimi Židi, svoj namen. Pili so nam kri in piti jo bodo hoteli zo* pet: Nemec je bil, je in bo vampir! Pa še nekaj: Nemcem nacionalizem n i pre* magano stališče, nemškim pisatc* ljem n i nemoderno, starokopitrio, zbujati, krepiti, fanatizirati narod* no zavest. Niti šovinizmu n e srna* trajo nekulturnim. Že dolgo se ni pisalo med Nemci toli vroče nacio* naino, kot se pise dandanes. E\vcrs se ponaša sama s tem*le »umotvor rom«! In Jugoslovenski leposlovci? --Kaj, Če bi se nekoliko zami* slili ob tem dejstvu?-- No, no, saj nisem nič rekel.., Bog ne daj, kogarkoli učiti ali celo moralizirati! Samo opozoriti sem hotel... Morda je tudi Jugoslaviji treba žive narodne zavesti, narod* nega ponosa in pa — mržnje do vampirjev ■.. sadi ElesHf V reviji »Technik und Wirt* schaft« štev. 3, ki izhaja v Berlinu in je glasilo društva nemških inže* nirjev, je napisal prof. dr. Oton G 6 b e l iz Hannovra, eden najod* ličnejših nemških nacijonalnih eko* nomov o Jugoslaviji velezanimivo razpravo, ki je vredna, da ž njo se* znanimo našo javnost. Doktor Gobel izvaja med dru* gim: »Jugoslavija je s svojimi 271.000 km2 in s svojimi 15 milijoni prebivalcev postala največja drža* va v jugovzhodni Evropi. Ta dr« žava je vsled svojega poljedelskega značaja v vojni razmeroma le malo trpela. Breme državnih dolgov je razmeroma neznatno in ne pre* sega 3 milijarde zlatih frankov. Njene državne finance spadajo med najbolj zdrave izmed vseh svojeČasno vojujočih se držav. V proračunu leta 1920./21. stoje pro« račun j enim državnim izdatkom v iznosu 3994 milijonov dinarjev naa sproti dohodki v znesku 3884 mili« jonov dinarjev. Pri tem znašajo davki v Jugoslaviji samo 280 dinar« jev na glavo vsakega prebivalca, nasproti 700 dinarjev v Bolgariji, 900 v Romuniji in Cehoslovaškl ter 1000 v Franciji. Slično kakor držav« ne finance je tudi kurzno stanje ju« goslovenske valute. V zadnjih me* secih leta 1920. je veljal dinar okroglo 2 marki in je kazal samo proti koncu leta tendenco lahkega z o nali drži lilo padanja v zvezi s splošno gesc j* darsko krizo, ki težko obremenjuje vso Evropo ter mimogrede povzro* ča neprilike celo najmanje prizade* tim državam. Premaganje te krize v krajšem ali daljšem času bo za daljšo dobo odločilno vplivalo na bodočnost posamnih držav... Bogastvo Jugoslavije temelji večinoma na proizvodih poljedel* stva, zlasti živinoreje. Država pose* duje sedaj 5 in pol milijona goved, 5 milijonov svinj, 10 milijonov ovac (skoraj dvakrat toliko kakor Nem* čija) in 2 in pol milijona koz. Toda tudi na industrijskem noliu vlada velika podjetnost, ki se deloma opira na domač kapital, deloma pa dela z angleškim in francoskim mestoma tudi z bivšim ruskim de* narjem. Številna industrijska pod* jetja so nastala docela na novo, mnogo industrij je znatno pomno« žilo svoj kapital in cela vrsta po* polnoma novih industrijskih pa* nog se nahaja v razvoju. Tako sc n. pr. v glavnem mestu Slavonije, v Osijeku gradi velika tvornica za anilinske barve, v Zagrebu se ie osnovala tovarna za steklo, ki bo baje krila potrebščino vse Jugosla* vije, v Srbiji pa nameravajo zgra* diti novo veliko tobačno tovarno. Seveda so tudi tu zapreke, ki zavi* rajo razvoj industrije: nedostaja strojev in surovin, za katerih uvoz so se dovolile do meseca septembra skoro 16 milijard. Ravnotežje t držav-nem gospodarstvu se ne vzpostavi s novimi davki, temveč s strogim pobiranjem sedanjih davkov. — Ni. t i je v a ostra sodba o italijanskih razmerah. Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti je naslovil na velilce v Bazilikatl dolgo volilno pismo, v katerem ostro kriukuje sedanje italijanske razmere in nasvetuje potrebno pomoč za prihodnjo*! Nitti pravi: >Resnica je, da so se razmere v Italiji silno poslabšale in da se vedno bolj povdarja industrijska depresija, dejstvo, ki tvori danes ogrožen je zunanje politike in situacije prestiža, ki si ga Je Italija v kratkem času pridobila. Gospodarska situacija je vedno slabša. Industrije so deloma v nevarnosti, deloma so se že ustavile, vse gospodarske postavke kažejo poslabšanje situacije. Zato pa treba v glavnem v bodoči vladni politiki misliti na obnovo. To je najnujnejše. Nikaka notranja obnova pa ni mogoča, ne da bi nas prevzela najnatančnejša koncepcija sočljalnega soživ-1 jenja. Vsa Italija j9 danes razdeljena na dve bojujoči se strani. Treba bo poiskati med obema strankama način, da se pride, če ne že do popolnega sporazuma, vsaj do omejitve boja. V gospodarskem oziru treba pomnožiti produkcijo. Ako rastejo dohodki, ne da bi se produkcija povečala, računski rezultat ne zboljsa situacije. Vsaka finančna demagogija pomeni nevarnost. Zato je potreba tudi, da se vrne zaupanje do kapitala. Italija, ki mora iskati nov kredit ne more znižati možnosti kredita Italija potrebuje nujno notranje politike reda In finačne politike omejitve, socijalne politike s sodelovanjem prott vsakemu ekstremizmu, proti vsem iluzijam, proti vsaki reakciji, proti vsakemu nasilju. Tak na} bo v glavnih potezah program italijanskega narodnega življenja za bodočnost. Niti govori pametno, italijanski nacijonailstični listi pa nič kaj radi ne poslušajo njegovih nasvetov. = Madžarska zunanja politika. V madžarski narodni skupščini je povzel pri posvetovanju o državnem proračunu besede poslanec grof Julij Andras-sy in opozarjal na ugodne znake, ki jih je bilo opasati v prid Madžarske pri zadnji debati v angleški spodnji zbornici povodom ratifikacija trianonske mirovne pogodbe. Sedaj so prišli do spoznanja, da je madžarski narod miroljuben, da noče ogrožati svetovnega miru In da stremi s potrpežljivim delom po vzpostavitvi ugodnejšega položaja. Anglija obsoja trianonski mir in meni, da se mora krivica popraviti. Madžarska noče ničesar zavojevati, ona želi le miru. Dalje je delal govornik, da zahteva Madžarska da se v ozemljih, ki so se odcepila od Madžarske, čuvajo narodne manjšine. Madžarski rojaki v Češkoslovaški, Romunski in Jugoslaviji morajo ostati Madžari in se jim mora dovoliti občevanje s svojimi brati na Madžarskem in prosto potovanje na Madžarsko. Varstvo manjšin zahteva Madžarska tudi za slovaške, hrvatske, nemške in rusinske brate, ki jih ne smejo zatirati tuje rase. Madžari so pripravljeni braniti prava narodnosti. Tudi glede vzpostavitve gospodarskega prometa med Madžarsko in odcepljenimi ozemlji je pokazal angleški parlament največje razumevanje. Govornik je pripomnil, da je vz posta v a svobodnega prometa zelo važna za Madžarsko. Madžarska ne vstopi pod nobenim pogojem v trgovinske odnošaje s takimi narodi, ki so se izkazali kruti proti madžarskemu narodu. Glede razmejitve je dejal govornik, da antanta ne sme zahtevati, da se odstopitev ozemlja v zmislu mirovne pogodbe izvrši, ako dve lnteresi-rani državi po mirovni pogodbi določene odstopi tv» ozemlja nočeta izvesti in odgovarja to volji prizadetega prebivalstva. Končno Je grof Andrassv poudarjal, da se mora Madžarska v zunanji politični orientaciji priključiti oni državi, ki prizna upravičenost madžarskih zahtev in je pripravljena te zahteve, ki ne ogrožajo niti miru niti pravičnih interesov drugih držav, podpirati. = Ustavljeni komuni tični procesi v Franciji. Iz Pariza poročajo: Procesi radi komunističnega rovarenja so bili na podlagi sodnijskega sklepa vsi ustavljeni. Komunist Zalewski Abra-movicz se isžene iz države, bs Francosko časopisje o sanftci-fah. Gustav Herve piše v »Victoire«, da je bolje zasesti par dni pozneje ozemlje skupno s zavezniki, kakor pa potem Igrati tam vlogo samotnega orožnika« lOeuvrec končuje svoj članek: Nikar ne zaupajmo preveč zasedbi. Na ta način se bomo ognili razočaranjem, na katera računa Nemčija. >Figaroc se jezi na angleške prijatelje in na delovanje vrhovnega sveta ter pravi, da so posledice tega eksperimenta jasna Potrpežljivost Francije bo morala prestati, težko preizkušnjo. — Socijalistično časopisje pa piše seveda zopet v drugem tonu. Pavel I»uis piše v >Humanit6<: Francoski šovinizem je osamljen na svetu. Zavezniki desavouirajo francosko mobilizacijo. >Le Peuple< piše: Briandova nenasitljlvost je povzročila pri zaveznikih krizo, ki je ne morejo zatajiti nobena uradna zagotovila. Ta politika obsoja Francijo v moralno izolacijo. = Angleški delavci ne žele poseta nemških sodmgov. >Central Newsc poročajo iz Amsterdama: Nemška delavska deputacija, kl se je podala minuli četrtek v Dondon, se Je morala ustaviti v Amsterdamu, ker angleški delavski voditelji ne žele njihovega poseta v Ijondonu. Pogajanja za novo ureditev opustošenih krajev se radi tega vrše v Amsterdamu, toda brez angleških delavcev. Telefonska In brzolauna poročila. IloUlno gibani* d Primorja. — Trst, a maja Na Borznem trgu je bila izpostavljena na neki hiši velika karikatura, predstavlja* joča Jugoslavijo. Pod karikaturo je bil napis v ogromnih črkah: Ne* mico eterno« (Večni sovražnik Ita* lije). Ta karikatura kaže duhs Itak* janskih strank, ki so se združile v enoten narodni blok in ki imajo za volitve pred očmi samo Jugoslove* ne. Proti Jugoslovenom v volilni boj! To je davni krik fašistov in počasi so se ga oprijele vse stran* ke. Tako tudi tista hinavska itali* janska ljudska stranka, ki včasih govori o bogu in pravici, dela pa Ae hujšo krivico kakor druge italij*n* ske stranke. Fašisti so prvi zahte* vali odpravo veronauka iz šol, se* daj pojde »krščanski« partito po* polare volit fašiste. Tudi škof Bar* tolomasi jih bo volil, saj jim uaoii v vsem, kar hočejo, in se drži faši* stovskega mnenja, da volitve poka* žejo, koliko je pravzaprav Sloven* cev v Trstu, kaj tore I treba še rto* riti proti njim v tržaškem mestu v cerkvenem pogledu. Jugoslavija straši tudi po glavah faŠistovskih kandidatov. V sredo zvečer so šli Suvich, Menesini, Banelli in Giun* ta k Sv. Jakobu, da poskusijo svojo srečo med Slovenci in komunisti, kakor so to sami zatrjevali. Vršil se je shod in vsi so govorili za itali i an* ski Trst. za italijansko domovino, proti Rusiji, proti Ljeninu, za de* lavstvo in proti Jugoslovenom. Me* nesini je omenjal, da je med volil« nimi listami tudi jugoslovenska, ali ne upa dosti v njeno srečo, ker mi* sli, da ni italijanske duše, ki bi le za trenotek se spozabila, da bi glaso* vala za Jugoslovene. (Fašisti kričo »MaiU [Nikdar.]) Jugosloveni so manjšina našega mesta in ne splača se niti govoriti o njih! Banelli je poudarjal, da gredo tržaški Italijani na volišče z geslom: »L' Italia di Trieste e Trieste deli'Italia!« G i* u n t a pa je zaključil svoj govor z opominom Tržačanom: »Vsak Ita* lijan mora imeti pred očrni pomen volilnega boja, kajti iz njega bo sle* dilo, ali je Trst italiian&ko mesto ali pa je usužnjeno Jugoslaviji!« —• Vlada v Rimu je izdala »strog ukaz«, da se ima čuvati volilna svo* boda in nikdo ne sme biti oviran v izvrševanju svoje volilne pravice, vsako nasilje se ima kaznovati. Ukaz je izdan, ali fašisti vedo, da se iim ni treba ozirati nanj, zato pa prihajajo iz Istre neprestano poro* Čila o volilnih nasilstvih in fašisti se organizirajo, da nastopijo na vseh 145 voliščih v Istri proti Ju* goslovenom. Najbolj kriče Italijani na Goriškem. Včasih pišejo, da je vsa Goriška čisto italijanska deže* la, sedai pa jim je neprestano na jeziku »il pericolo slavo« in Jugo* slovenov je povsod! kot listia in trave. Vršijo se shodi no Goriškem, Istri, tržaški okolici. 'Na naši strani navdušenje, na italijanski vedno ne* častnejši naklepi, kako bi odvrnili Jugoslovene od volišč. Dementt reške ingasJouenske strenSse. —d Bakar, 6. maja. Reška jugo* slovenska stranka kot edina politi* čna stranka reških Jugoslovenov naikategoričneje dementira neres* nične vesti italijanske agencije Štefani, ki v enem svojih poročil trdi, da so italijanske čete prišle na Reko 6 pristankom hrvatskih in slovenskih strank in da ie slovan* sko prebivalstvo italijanskim četam priredilo slavnosten sprejem. S ta* kimi nepravilnimi vestmi je agen* cija Štefani že večkrat varala ev« ropsko javnost o reških stvareh, kar pravilnost vseh vesti, ki jih daje imenovana agencija, spravlja v slabo luč. Reška jugoslovenska stranka se najodločneje protivi vsakemu vmešavanju italijanskih čet v reška vprašanja, ker kršijo reško suverenost in. napravi j a jo vsako državno samostalnost Reke iluzorno. Poljska ostala d finrnl. SlezfjL — d Varšava, 6. maja. Korfan* ty je na vse ministrske predsednike antantnih držav poslal brzojavke, v katerih svečano izjavlja, da je sto* ril vse, da prepreči vstajo. Na za* htevo obupanega prebivalstva se je postavil na čelo gibanja, da ga spravi v pravo smer. Poljsko prebi* valstvo Gorenje Slezije noče še en* krat priti pod pruski jarem. Prej bo uničilo svoje delavnice, kakor da bi se predalo. Korfantv prosi v imenu Človečanstva in gospodarskega živ* ljenja Evrope, naj se sklene odlo* čitev, ki bo vpoštevala izid ljudske* ga glasovanja v Gorenji Šleziji. — d Pariz, 6. maja. »Journal des Debats« piše, da je vzrok nemi* rom v Gorenji Šleziji nesposobnost medzavezniške komisije. Franco* ska vlada je naznanila poljski vla* di, da so dogodki v Gorenji Šleziji napravili nanjo silno neugoden vtis, ter izrazila nado, da bo poljska vla* da vse ukrenila, da se vpostavi mir in red. — d Varšava, 6. maja. Politič* ne stranke Gornje šlezije se v tem trenotku pogajajo za sestavo vsta* ške vlade. — d Berlin, 6. maja. V Katowis cah so nocoj vstaši napadli franco« ske patrulje. Dva Francoza sta po* škodovana, policijski stražni moj« ster pa ie ustreljen. Iz Pštine so od* poklicali francosko topništvo. V mestu je mirno. V Ratiboru je po* ložaj neizpremenjen. Izhod iz Gli* vic so vstaši zabarikadirali. — d Vratislava, 6. maja. V Ši* valdu južno od Glivic se je zbralo dva do tri tisoč vstašev. Doslej je v mestu Glivice še vse mirno. Fran* coski general De Brantes je svečano obljubil, da bo z vsemi sredstvi, ki ih ima na razpolago, skrbel za žW* jenje in imetje prebivalstva. V 3ytomu je danes popoldne potiski funkcionar zastopniku okrožnega nadzornika izročil ultimat, v kate* rem zahtevajo vstaši, naj se jim mesto prostovoljno preda, sicer bo* do s silo osvojili mesto. — d Tarnowice, 6. maja. V tarnowiškem okrožju je popolnoma mirno. Včeraj so se Nemci in P»m ljaki domenili, naj mestna In dežel* na okrožja drug drugega puste v miru. — d Katowice, 6. maja. Urad poroča: Nemške stranke in strokov* ne zadruge so medzavezniški vladi in plebiscitnemu poveljstvu v Opo« lah poslale brzojavko, v kateri se med drugim ugotavlja, da meja ni bila nikdar uspešno zaprta in da so se celo neposredno pred pučem pri* tegnile čete iz obmejnih krajev, ta* ko da je bila meja popolnoma ne* zavarovana. Velika množina pri vstalih najdenega orožja dokazuje, da so se že dolgo časa oskrbovali z orožjem iz Poljske. Jako razburje* no prebivalstvo ovirajo oboroženi vstaši pri delu. Tako naj bi se do najmanjše točke pripravljenemu puču dal značaj splošnega ljudske* ga gibanja, ki nikakor ne obstaja. — d Pariz, 6. maja. Vrhovni svet je odgodil razpravljanje in ureditev gornje*slezijskega vpraša* nja. — d Berlin, 6. maja. Poljski vstaši so iznova dobili močna o j a* čenja. V tukajšnjih vladnih krogih cenijo število poljskih vstašev na 50.000 mož. Vse frakcije zbornice so se danes dopoldne sestale, da bi se posvetovale o položaju v Gore* nji Šleziji. — d Berlin, 6. maja. Mesto Pštino so včeraj zasedli vstaši, ven* dar so jih italijanske čete zopet pregnale. Več poljskih voditeljev so zaprli. — d Breslau, 5. maja. V Ratiboru, ki je popolnoma obkoljen od upornikov, je italijanski okrožni kontrolor pozval nemškega plebi* scitnega komisarja, naj postavi 500 mož kot glasovalno policijo, kar 3e je že zgodilo, tako da se sedaj Nem* ci in Italijani skupno bore zoper Poljake. Desni breg Odre so zasedli Poljaki, dočim stoje na levem Nenvci. —d Naoen, 6. maja. Iz Varšave javljajo, da so gornješlezki ustaši dali Llovdu Georgu n 1 t i m a t n m in da so sklenili, da bodo uničili vsa ondotna industrijska podjetja, Če se ne udovolji poljskim zahtevam Poleg tega pa je pnplal komisar Korfantv angleškemu majorju, članu medzavezniške komisije ultimat, v katerem zahteva: 1. da ostanejo zavezniške čete nevtralne. 2. da se ukine obsedno etanje. 3. da se odpo kliče vodja osrednje policije v Katoličan. Po vesteh iz Vratislava je pozva-ls medzavezniška komisija nemške dobrovoljce v Opolah, naj sodelujejo pri delu za mir in red, nakar se je temu pozivu odzvalo 8000 Častnikov in uradnikov. V Ratiboru se Nemci in Italijani bore ramo ob rami. Doslej imajo Italijani 32 mrtvecev ln 60 ranjenih. V okrožju Rvbnlk preti lakota in obstaja nevarnost, da udre v ondotna rudnike voda —d Nauen, 6- maja. >Daily Ex-press< Javlja lz Varšava, da je tamkaj prišlo uo demonstracij pred angleškim in italijanskim poslaništvom Reuterjev urad Javlja, da sodelujejo pri vstavskem pokretu redne poljske čete, ki so opremljene z orožjem in municijo. Nemške vesti trdijo, ds so poljski vojaki prestopili mejo v civilnih oblekah. —d London, 5. maja. »Dallv Express« poroča iz Varšave od 3. t. m.: Poljaki so uprizorili zoper Anglijo manifestacije. Velika mno* žica se je napotila pred angleško poslaništvo, da bi s silo vdrla x uradne prostore, kjer Je hotela vlo* žiti pismen protest. Čuli so se vzkli* ki »Dol z Anglijo!« Končno je un* gleški poslanik sprejel odposlana LIoyd Georg — d London, 5. maja. V spod* nji zbornici je Lloyd George otro* ril debato o reparacijah in opozar* jal na mnogobrojne kr&itve Nem* čije napram mirovni pogodbi. Te* meljno vprašanje je vprašanje ruz* orožitve; od njega je odvisna pri* hodnjost Evrope. Nemčija je samo deloma razorožena. Ostalo ji je pre* več velikih topov, pušk in strojnic. Zlasti pa obstajajo iregularne voja* ške organizacije, ki morejo združe* ne postati jedro znatne armat'c. Nemčija se izgovarja s pretvezo, da proti revolucijonarcem in komuni* stvo manifestantov. Nato jo poli* cija množico razpršila. Do sličiih manifestacij je prišlo tudi pred ita* lijanskim poslaništvom. 2 o nemčilL stom no more biti brez zaščite. Mi pa moramo ostati pri naši zahtevi, ker ima Nemčija dovolj rednih čet. K.ar se tiče reparacij, so kršitve NemCije jasne. Konferenca je sto* rila odločne sklepe, ker splošno zadržanje Nemčije kaže, da ne na* morava izpolniti svojih obveznosti. Brez Poruhrja, je dejal Llovd Ge* orge, Nemčija ne more obstajati. Francija je bila pripravljena za po* hod dne 1. maja, vendar pa je pri* stala, da se da Nemčiji nova prilož* nost za premislek, in jo odgodila pohod. ZsczzE.šk! pogon nzmSilL —d London, 5 maja. Po sklepni izjavi vrhovnega sveta je bi! sogla-no sprejet protokol, s katerim so izpremi-njajo oni deli ver?ailleske mirovne pogodbe, ki so tičejo o! nove, so stavljajo v sklad plačilni popoji, ki 60 bo<:o naznanili Nemčiji z mirovno pogodbo in ee pooblašča ropararijska komisija, da bo s posredovanjem garancijskega komiteja nadzor, vporabo nem, plačil in določila njih termin. Nemčija bo v ta namen morala žrtvovati nastopne do- li odko: 1. Dohodke carine in iznos vso i?vozniri'3 in uvoznlno. 2. 2~^% pristoj* bino od vrednosti v?e:i nemškega izvoza. 8.) Vso direktno in indirektne pristojbino ali vri dru^a pl.ičila, ki jih bo morebiti predlagala nemška vlada in jih bo garancijski komite, ki ne bo imel pravioe, vmešavati so v nemiko upravo, odobril. Nemčija bo morala dostaviti gradivo in delovne sile, ki bi jih vsaka od zavezniških držav zahtevala za vzpo=tavo opustošenih ozemelj. Nemčija na rszpotia. Nauon, 6. maja. Nemški politiki se Čudijo nenavadno ostremu tonu zavezniške note, ki je onemogočila nadaljnja pogajanja. Vsled novih zahtev zaveznikov so nastale za sestavo novega kabineta nove težkočo, >Vor-*artsc piše. da bo prihodnji nemški vladi na prosto dano, ali da se uda in da dopusti, da veliki deli države pripadejo za dosleden čas pod zavezniško vojaško oblast, ali pa da sprejme pogo- je, za katere bo treba nadčloveško moči, če jih bo hotela izvesti. Vlada stoji pred vprašanjem, ali no bi bilo bolje, da poizkusi izpolniti pogojo, ali jih v naprej odkloni. »Lokalanzoigerc javlja, da so koalicijska stranke računale na to, da bo entonia- popustliivejja, napram Nemčiji. Predlogi pa, ki so tičejo razorožitve ln vojnih krivcev, so z% N'enačijo absolutno nesprejuiidjivu Iz dežele anarhije. — Videm, 6. maja. V PreČniku je orišlo do spopadov med fašisti in Komunisti. Prišli so prvi iz Vid* ma in Červinjana ter so zasedli ko* munistične prostore, vrgli ven opra* vo in zažgali na trgu Ljeninove slike. V bojih so metali komunisti bombe. En fašist mrtev. Vrše se preiskave in aretacije. V S. Giorgio di Nogaro je bil hud boj med faŠi* sti in socialisti Poslano je tja vo* jaštvo. — Rovi gro, 6. maja. V Arianu so fašisti ubili na trgu bivšega žu* pana. socialista Fonsattija. Anarhista Celeghina pa so vrgli v reko. Le s težavo so ga rešili znanci. Zdravnika Fanesija so krvavo pretepli — Benevento, 6. maja. Iz San Bartholomea poročajo, da sta na sprevod v počaščenje poslanca Bianchija streljala dva duhovnika. Razburjena množica je hotela za* žeati hišo, iz katere so prišli strelL Oblasti so to le s težavo prepre* čile, — Firenze, 6. maja, V Pisi so fašisti znova navalili na tiskarno »Ora nostra«. Iz raznih drugih kra* jev, tako iz Porte Buggiancso, Ra* varena itd., prihajajo poročila o ne* prestanih bojih med fašisti ln ko* munisti Zdrnilteo CehoslouaSfee narodne cerhue s pranoslauno« hoslovaške cerkve iz vse Moravsko, zbrani v Olomucu v četrtek, dno 21. aprila 1921, prosijo prisotnega g. vladiko Dositeja, da s posredo« van jem poslanstva kraljevine SHS v Pragi tolmači srbskemu narodu iskrene bratske pozdrave. Za sta* rej šine čehoslovaške cerkve v OIm mucu: Polesovski, pre&edriik, Ce* kel, tajnik« —d Beograd, 6. maja. Presbiro poroča iz Prage: V Olomucu so se dne 21. aprila sestali starešine če* hoslovaške narodne cerkve ter so v prisotnosti niškega škofa Dosi* tej a soglasno sklenili, da se ciril* metodska Čehoslovaška cerkev na Moravskem spoji s pravoslavno, S te skupščine so poslali našemu po* slaništvu nastopno brzojavko: De* legati cerkvenih verskih občin ^e* Hnfantal kredit za Husfiilo. — Pana}, 6\ maja Danes je došla nota, v kateri stavi antanta svoje zahteve, oziroma pogoje za dovolitev kredita Avstriji, ozlr. za sanacijo finan. položaja avstrijske republike. Kolikor je doslej znano, bodo saveznik! dovolili kredit v višini 500 milijonov trankor, za katero posojilo bo dala avstrijska rs« publika razne garancije, med njimi tUr di 6% kavcijsko hipoteko na vsa pri* ratna posestva« Z oseh honceo sneta. — d Dunaj, 6. maja Na današnji seji zveznega sveta se je z 22 proti %\ glasovom sklenilo, vložiti protest proti sklepu glede izpre* membe zakona o šolskem nadzor* stvu za Nižje Avstrijsko, ki ga je sprejela narodna skupščina z enim glasom večine. — d Moskva, 6. maja. Dne 30. aprila sta bili izmenjani v Minsku ratifikacij ski listini riške mirovne pogodbe med Rusijo in Ukrajino na eni strani in Poljsko na drugi strani — d London, 5. maja. Zgornja zbornica je sprejela madžarske mi* rovne pogodbe v drugem branju. ^- d Washington, <5, maja. Po senatu odobreni zakon o omejitvi priselitve določa, da se smejo od vsakega naroda priseliti 3 odstotki števila, ki se je leta 1910 nahajalo t Zedinjenih državah. — d Budimpešta, 6. maja, Vla* da Je vse madžarsko člane general* noga sveta Avstro»ogrske banke imenovala za člane novo ustanov* ljonega državnega bančnega za* voda, — đ Washingfton, 6. maja, (Brezžično) Silen vihar in dež sta včeraj v New Yorku naredila Ško* de, ki jo cenijo na več kakor en mi* lij on dolarjev, _ I 1 -■ Iz naše kraljeuine. — Preiskava g^eđa atentata na ministra Draskovića. Beograd, 6. maja. Dosedanja preiskava glede poskušane- ea atentata na notranjega ministra >raškoviča ni privedla do nobenih uspehov. Zadevo le prevzelo danes beogradsko sodišče. Ministrski predsednik Pašić ja čestital ministru Draškoviću, ker sa ja atentat ponesrečil. — Vprašanje odkupa Južne železnico. Beograd. 6. mača. Z Dunaja poročajo, da Je avstrijska vlada pristala na začasno rešitev vprašanja južne železnice. Avstrijska vlada čaka samo še na odgovor naše države. Kolikor jo znano, naša vlada ne bo odkupila onega deta Južne železnice, ki teče po našem ozemlju hi sicer radi finančnih težkoo. — Izenačenje zakona o železnicah. Beograd, 6. maa. V ministrstvu saobraćaja jo končan elaborat za izenačenj* zakona o železnicah sa vso kra- ljevino. Ta elaborat bo predložen rhinV strskemu svetu v začasno odobrenje, — Valutna reforma v Dalmaciji-Beograd, 6. maja. Izmenjava kronskih novčanic v Dalmaciji Je začasno ustavljena ,ker Italijani še niso evakuirali vse Dalmacije. Po sedanjih podatkih bo znašala vsota kronskih novčanic r evakuirani Dalmaciji komaj polovico vsote, o kateri se jo govorila — Rnski dom v Beogradu. Ameri« gki milijarder Rockefeller Ja daroval 5 milijonov frankov za zgradbo ruskega doma v Beogradu. — Kontrola'zobnih tehnikov. Is Beograda poročajo, ds bo ministrstvo za narodno zdravja ustanovilo posebno komisijo, pred katero bodo morali pojiti izpit vsi zobni tehniki, ki hočejo iavrševati svoj pokllo v naši drŽavi — Zgradbo železnic v naši državi namerava prevzeti konzorcij belgijskih kapitalistova ki sa ja osnovsi X Brusilni 4. stran. .SLOVfcNfcrvl NAKOD-, dne 8. maja iyzi 103. siev. neodređena domovina. — Glas z OoriSkega, (Dopis). Vss politično življenje pri nas sa Trti Izključno okoli enega vprašanja, kaj bo z volitvami. Itaiijnaii bi najrajfee videli, da bi ne bil izvoljen noben Slovenec Dasi nap no vse sile v to svrho, vendar upamo, da se njihove srčne selje na uresničijo. Naravnost bedasta Ja njihova agitacija, da je ▼ slučaju isvolitve slovenskih poslancev v nevarnosti Julijska Benečija I Goriški Slovenci računamo z dejstvom, da smo prikloplje-ni Italiji. Nam pa ja do tega, da dosežemo svoje zastopstvo v rimski poslanski zbornici, ki bo povedalo, da imamo tudi mi svoje potrebe in da zahtevamo svoje pravice, kakor to pritiče kulturnemu narodu. Volilni boj na italijanski strani vodijo, kakor znano, fašisti. Ti ln drugi nacionalisti kličejo italijanskim volilcem: >Pozabimo svoje strankarske interese, premostimo malenkostna nasprotja in združimo se! Zmaga pomeni mnogo kakor tudi bi mnogo pomenil naš poraz Ic Slovence identificirajo s komunisti^* rekoč: >Ne pozabite, da so Slovenci in komunisti danes oni, ki gledajo z divjo zadovoljnostjo na naše prepire in nesporazumljenjaU Volilni boj se vrši pri nas tudi potom lepakov. Tako smo čitali te dni v Gorici lepak z velikanskim napisom lAustriacic. Na-porjen je proti italijanski ljudski stranki, ki je svoj čas med vojno izjavljala lojalnost furlanskega ljudstva napram bivši monarhiji, pod katero izjavo je bil podpisan tudi dr. Flego. sedanji kandidat furlanske ljudske stranke. Goriški Slovenci delujemo za volitva inten-aivno po vseh naših krajih. Ljudstvo r8do prihaja na volilne shode in se mimo in dostojno zavzema sa svojo bodočnost Razpoloženje ja izborno. Menda je tudi tu na mestu na« pregovor: >Ni nesreče brez sreče«. Kakor so nam prizadjali fašisti s svojim nasiljem neizmerno gorja, tako so storili to do- bro, da aa danas vsak nas Slovak zavada, kaj ja njegova dolžnost, kar krivica rodi odpor, ki aa vzbuja že v najzakot-nejfti gor«ld kodi. — Italijanskemu pri zadevanju, da bi volitve med Slovenci imela ko liko rto liko ugodan rezultat za Italijana, ja priskočil na pomoč tudi generalni civilni komisarijat v Trstu, ki je naznanil različne poprave na raznih poslopjih po slovanskih občinah, tako n. pr. se določa sa popravo hiša St 69 v Tolminu, ki ja župnijska last, 260.000 lir; za popravo hise št. 14 v Podmolcu, ki je občinska last, 54.000 lir; v Kobaridu za kanalizacijo 185.000; v Kam-nem za solo in mlekarno 48.000; v Pluž-njah za golo 100000; na Žagi za šolo 21.000; v Bovcu za cerkev in gasilni dom 186.000, za župno cerkev v Bovcu 219.000; v Čezsoči za občinski dom 84.000; nadalje za šolo v Bovcu 230 tisoč itd. Komisarijat pravi, da je že dan ukaz za izvršitev obnovnih del v Tolminski zoni, ali takim poročilom ne moremo prav dosti verjeti, ker smo slišali že opetovano o takih in se večjih svotah in obljubah, ali izvršitve še doslej ni nobene. — Italijani delajo volilne račune. Pravijo, da goriška provinca s Trbižem in Postojno vred ima 95.000 italijanskega prebivalstva, 210 tisoč jugoslovenskega- 6000 Nemcev, t j. 311.000 prebivalcev, izmed katerih bo volilcev okoli 70.000. Kombinirajo na vse mogoče načine in prihajajo do rezultata, da bi dobili Jugosloveni v goriški provinci 4 poslance. Italijani pa enega ali celo nobenega in tako bi govoril, kakor pravi >Piceolo«, v imenu italijsnske Gorice v rimskem parlamentu oni dr. Wilfan, ki je še pred par meseci vzdrževal jugoslovansko teritorijalno pravico do levega brega Soče. Italijani se trudijo, da bi zbegali in oplašili naše ljudstvo, ali prepričani smo, da se jim to ne posreči. i?i?red&io gospodarstvo. — Finančni položaj na Kubi. Narodna banka kubanska v Havanni je usta vila svoja plačila; policija je zasedla poslopje. Prišlo je do tesa, ker se banki ni posrečilo dobiti posojilo v Združenih državah, s katerim bi bila plačala nakupljeno sladkorno žetev. če bi bila banka sladkor ugodneje prodala, bi bila situacija najbrž rešena. Depoziti banke anažajo 26 milijonov dolarjev. — Koncentracijsko gibanfe v Nemčiji. Nemške tovarne za šivalni konec so se združile ter ustanovile v Mtinohnu družbo za razpečevanja. Zvezi pripada 26% produkcije, — fipansko - francoslki trgovski od-iMisaji. Poroča se, da je bivši minister za javna dela v Španiji interpeliral vlado glede vprašanja izvora vina v Francijo ter zahteval, da intervenira španska vlada pri francoski vladi v ta namen, da doseže carinsko prostost za Španska vina. Državni minister Je opomnil, da je zvišanje uvozna carine za španska vina v Franciji prisililo Špansko vlado k represalijam. Vrše se sedaj pogafanja, katerih izid je z ozi-rtrni na veliko francosko produkcijo negotov. — Zavarovalna družba Rionione Adriarira di Sicurta je Izdala računske »akl.lučke za leta 1916 do 1919. Konverzija delniške glavnice se Ja izvršila leta 1919. na podlagi pred vojno veljavnega preračunjevalnega ključa. Delniška glavnica, ki je znašala prej 10 milijonov kron, se je torej kouvertirala v 10K milijonov lir. Konverzija premoženjskih rezerv pa se je izvršila na podlagi veljavnega preračunjevalneora ključa: ena krona -s 60 centesimov. Čisti dohodek znaša za leto 1916. 1.947 000 kron, za leto 1917. 1,933.764 kron in za leto 1918. 1.965.748 kron. Bilanca za leto 1919. izkazuje pri življenskem zavarovanju izgubo 2.777.621 lir. To izgiibo je provzroeila zlasti razvrednostitev družbinih aktiv. Kljub temu izkazuje bilanca čisti dobiček v znesku 1.221.473 lir vsled ugodnih rezultatov v elementarnem zavarovanju. Dividende za leta 1916, 1917 in 1918 znašajo po 106 K, za leto 1919 za 100 lir. — Iz Združenih držav. Kljub splošni krizi, ki vlada v deželi, je konstatirati malo izboljšanja v gotovih kupci j-skih strokah. Znižanje mezd je ie nro-vzročilo zvišanje produkcije. Zlasti v tekstilni in avtomobilni industriii je povpraševanje zopet živahnejše in tudi stavbni stroka je nekoliko bolj zaposlena. — Ameriška industrija za svilo se je preteklo leto znatno dalje razvila in se je število tovarn znatno pomnožilo. Število novoustanovljenih obratov znaša 71, med tem, ko je znašalo 61 leta 1919. in 49 leta 1918. Največ novih podjetij se je ustanovilo v Pensilvaniji, potem v Novem Jorku in na tretjem mestu glede novih ustanovitev je Novi Jersev. Glasom nedavno izdane obratno in trgovske statistike ameriške industrije za svilo je znašalo skupno število obratov, ki izdelujejo svilene fabrikate kakršnekoli vrste, dne 1. januarja 1921. 2554, začetkom leta 1920. pa 2529. Glasoiil Iz Kurpškfc. — Nemška nesramnost Pod naslovom »Srbski kralj — morilec« prinašajo »Prele Stimmen«, najbolj prostački ln najneum-nelsi Hat v Alpah, kakor pravi »Arbelter-wille«, vest da Ie2! kralj Peter na smrtni postelji. Ce bi Srbija bVa od Nemcev premagana, pa bi srbski list o umirajočem avstrijskem cesarju pisal na sličen način kot barabarske »Freie Stimmen«, tedaj bi avstrijski konzul v Beogradu napravil primerne korake. Danes pa Je Avstrija od Srbije premagana, je državica, ki živi od danes do jutri, in prosi za živež v Beogradu: v istem času pa piše v Celovcu Izhajajoči Ust o »Srbskem kralju — morilcu«. Dobro bi bilo, Če bi deželna vlada za Slovenijo centralno vlado v Beograda o tem obvestila, morebiti se gospodje v Beogradu sčasom glede alpskih, zlasti koroških Nemcev le malo drugače orientirajo. — Novi napadi na Slovence. Na velikonočni ponedeljek Je šel g. L. Borovnlk, najuglednejši In najcastltljivelsi meščan v Borovljah, toda Slovenec, mimo gostilne Antonlč na Dobravi. Ko ga zagledalo v gostilni razgrajajoči nemčur)! skoz okno, dvismejo strašanski krik m začno nadvse spoštovanega moža zas ramo vati ln psova- j ti z najgršlmi psovkami. Ni treba cmenit*. da so tudi kričali: »Horuk« in »Gerent iiber den Lolbl«. Pač znaki nemške kulture in sadovi delovanja onih temnih elementov, ki nočelo reda In miru, ampik divje rre-ganjanje vsega, kar Je slovensko. — Isti večer sta prišla dva Slovenca v gostilno »Pri Štajrarju« na Goricah. Tamkaj je bil zbran pravi cvet nemškutarskega naraščaja. Ko znani pretepači ln hujskači zapazijo Slovenca, se tako! začno medsebojno bodriti na pretep in izivati ln psovati Slovenca. »Prokleta čuža. zgubita se, drugače Jo skupita!« In enake psovke In prernje so letele z vseh strani. Tako delajo zapeljani in nahujskanl nemškutarll za medsebojno zbttžanje In sprllaznjenje med ljudmi, poklicane oblasti pa postopajo točno po navodnih »stvarno In objektivno«. — Sala. Naš občinski lov smo imeli vedno sami domačini v najemu. Glavarstvo pa sedaj nttl dvajsetletnemu najemniku lova noče dan" ne orožnega lista in ne lovske karte, ker Je dotičen kmet kakor smo vsi Se'ani zaveden Slovenec, a zavolio tega v očeh celovške gospode »nezanesljiv«. Izid oeCInsiith uolifep po deZe*l. — Bohinjska Bela, 5 mala. Pri današnji volitvi občinskih odbornikov v občini RIbno pri Bledu sta si stali nasproti »fars« Boh. Bela proti Rlbenskl aH »Združeni volile! župnije Boh. Bela« In »Gospodarska stranka Ribno«. Volilcev Je bilo 349, VolUo Sin Jc 298. Bellani so dobili 102 glasova (5 odbornikov), Rlhnjani 196 glasov (II odbornikov). Tudi Bel lan! so volil! RibnJane. Zaradi tega ve'lk poraz BeManov. Niso bil! s sedanjim klerikalnim občinskim odborom zadovoljni. V novem odboru so možje vseh strank. —g Polfnne, 6. maja. fzfd ofcemskth volitev Oddanih glasov 311. Dobni so SKS 167 (9 odbornikov), SLS 144 (7 odbornikov), Bk4 m Mi —t Cerklje, 6. mala. Oddanih glasov 396. Dobili so: SLS 311 (19 odbornikov), stranka ma'th kmetov ln delavcev 85 (5 odbornikov). —t Šenčur, s*, mala. Oddanih glasov 326 Dobili so Kmetska delavska Usta 59 (3 odbornikov), Zgomla stranka 110 (8 odbornikov). SLS 157 (1! odbornikov). — Šmartno (okra! Kamnik), 6. mala Voirnlh upravičencev 93, volil o77, od teh Je dobila SKS 30 (4 odb.), SLS 47 (6 odb.). — Spftattc (Kamnik), 6 .mala. Volilnih upravičencev 161. volilo 109. Od teh so dobili SLS 68 (10 odb.). SKS 41 (6 odb). — Zgornll Tuhtal (Kamnik). 6. maja. Volilnih upravičencev 177. oddanih glasov 142. Od teh sta dobili: SKS 65 (7 odb.). SLS 77 (9 044. — Bala cerkev (Novomesto), o. maja. Oddanih glasov 138. Od teh sta dobili SLS 80 glasov (9 odb.) in SKS 58 (7 odb.). — Brusnice (Novomesto), 6. maja. Oddanih glasov 163 Od teh sta dobili SLS 70 (7 odb.), SKS 93 (9 odb). — Mirna peč (Novo mesto), 6. maja. Oddanih glasov 416. Od teh so dobile SKS 220 (13 odb.), SLS 157 (9 odb.) in NSS 39 ( 2 odb.). — Čennošnjice (Novomesto), 6. maja. Oddanih glasov 203. Od teh so dobili SKS 53 (4 odb.), JSDS 70 (5 odb), občinska gospodarska stranka 80 (7 odb.). —š Konjice, 6. maja Vpisanih volilcev 199, oddanih glasov 186. Dobili so: SIS 113 (10 odbornikov), JDS 73 (o odbornikov). Izid občinskih volitev v Konjicah okolica: SLS 158 (11 odb.), SKS to JSDS 72 (5 odb.). — PoljsniM, 6. maja. Oddanih glasov 208. Dobili so: Kmetska zveza 88 (7 odb.). SKS 120 (9 odb). — Dole, 6. maja. Oddanih glasov 103. Dobili so; SLS 71 (lf odb.), SKS 32 (5 odb.). — Bukovec 6. maja. Oddanih glasov 84. Dobili so: Kmetska zveza 33 (4 odbornike), SKS 15 (2 odb.), DKRS 36 (4 odb.). — Leskovec, 6. maja. Oddanih glasov 89. Dobili so. SLS (A) 25 (3 odb), SLS (B) 64 (7 odb). — Krka, 6. maja. Oddanih glasov 259. Dobili so: SLS 126 (8 odb), SKS 107 (7 odb.), stranka malih posestnikov 26 (1 odb.) Dneone uest V L/ubi/am. —- Težkoče na vseh koncih. Novo izvoljeni občinski svet v Ptuju je imel včeraj svojo prvo se* jo, na kateri je bila kot edina točka dnevnega reda volitev župana. Pri volitvi so vse stranke oddale svoje glasove svojim kandidatom. Kandi* dat demokratske stranke je bil od* vetnik dr. Senčar, ki je dobil 7 glasov, kandidat narodnih soci* jalcev je bil učitelj Vinko Š e r o n a, ki je dobil 6 glasov, in kandidat so* cijalnih demokratov Tomaž L o* z i n š e k , ki je dobil 11 glasov. Ker nobeden izmed kandidatov ni do* bil absolutne večine, se je vršilo drugo glasovanje, ki ie imelo isti uspeh. Pri trenji volitvi so narodni socijalci oddali prazne glasovnice tako, da je dobil socijalno demo* kratski kandidat Lozinšek 11 gla* sov, demokratski kandidat dr. Sen* čar pa 7 glasov. Za župana je bil torej izvoljen socijalni demokrat Lozinšek. Proti tej volitvi so ugo* var j ali demokrati ter vložili rekurz na vlado, utemeljujoč ta svoj re? kurz, da je bila volitev protizakonit ta, ker se je seja občinskega sveta vršila, predno je potekel osemdnev* ni rok po razglasitvi izida občinski^ volitev, predvsem pa, ker Lozinšek ni dobil pri volitvi n?»dpolovične večine navzočih odbornikov, kakor to izrecno določa § 48. občinskega volilnega reda. Ker ie vložen tudi ugovor proti občinskim volitvam v Mariboru in v Ljubljani, se bo kon* stituiranje občinskega sveta v teh mestih očividno še za nekai časa za* vleklo. Ako pa se kažejo že zr.čet* koma, preden prično funkcijom* rati nove občinske uprave, že tak* sne težkoče, se sploh ni nadejati, da bi mogli novi občinski sveti plodo* nosno delovati. Za to se ni čuditi, da se vedno bolj utr j a mnenje, da bo treba novi občinski volilni red temeljito revidirati, ker bo sicer i.a* stal nevaren zastoj v večini naših občinskih uprav v Sloveniji, kar pa ni v narodnem, še manj pa v držav* nem interesu. Morda bi ne bilo na* pačno, revidirati obč. volilni red po srbskem vzorcu, ki daje najsigur* nejše jamstvo za redno funkciioni* ranje občinske uprave. — Nove meščanske šole v Ljubljani. V Ljubljani se osnuje še ena deška in ena dekliška meščanska šola, toda samo pod pogojem, ako mestna občina za ti šoli preskrbi potrebne učne prostore in učna sredstva. — Odprava nemške realne gimnazije v Ljubljani. Višji šolski svet je v svoji včerajšnji seji sklenil naj se pre-osnuje nemška realna gimnazija v Ljubljani v slovenski zavod. Za prehodno dobo ostanejo do likvidacije nemške paralelke na zavodu. — Učni jezik pri telovadbi. Višji šolski svet je sklenil, da je poveljevabii jezik pri telovadbi v vseh ljudskih, meščanskih in srednjih šolah slovenski, oziroma srbohrvatski. Ta odredba velja tudi za nemške šole. — Iz državne službe je izstopil dr. Emil Gaj, sekretar I. razreda pri odseku ministrstva prehrane v Ljubljani. — Iz orožniške službe. Za orožni-ške podporočnike so imenovani orožni-ški naredniki: Ivan Skodter. Josip Jurca, Josip Lederer, Anton Bajec, Anton StrumbeU, Štefan Paj. Ivan Erker in Ivan Bernard. — Iz učiteljske službe. Za naduči-telja v Zjromji Šiški je imenovan g. Korbar, za nadučitelja na deški šoli v Kranju Vilibald Rus, za nadučitelilco na dekliški šoli v Kranju ga. Janja Mi-klavčičeva, za učitelia v Kranju g. Vladimir Rojina, za učiteljico pa jra. Že-leznik-Jeranova, za nadučitelja v Moz-lu je Imenovan g. Lokar, za učiteljico ročnih del na meščanski Soli v Ljutomeru pa gdč. Karbova. — Premestitev. Fran Fischer, okrajni tajnik pri poverjeniBtvn za notranje zadevo v Ljubljani, je premeščen k okrajnemu pri n varstvu v Ptuju. — OdvetniSka vest. Oosp. dr. Juro Jan, prej odvetnik v Pliberkn, se jo s svojo pisarno preselil v Maribor. — Kdaj pride zadoSNm}* ? V Sloveniji imamo se mnogo ljudi vseh poklicev, ki jih je Avstrija večinoma na ovadbo klerikalcev kruto preganjala ter vlačila po lečah in taborih. Jugoslavija razprostira svota krila nad nagimi kraji že pkoro tri leta- a za pre-ganjanee se nihče ne zmeri. Avetrofili ln klerikalci so sedli v topla gnezda in dobili plačilo ta svoje proUnarodno de- 7. maja 1921. lo. Kdaj pa dobo zadoščenje te žrtve, ki so trpele zaradi svojega narodnega prepričanja v času, ko so drugi, ki se sedaj solncijo v vladni milosti, kričali: >KrižB-'*- c'-i^<*? — Višji šolsk! svet je tako-le sestavljen: Predsednik: ravnatelj dr. St. Beuk; podpredsednik: ravnatelj Jakob Dimnik. Višii šolski nadzorniki: prof. dr. Ivan Grafenauer in prof. dr. Leopold Poljanec za srednje šole in učiteljišča; dvomi svetnik Engelbert Gangl in prof. Fran GabrŠek za ljudske šole, — Upravna gospodarska poročevalca: vladni tajnik dr. Ivan Karlin ln vladni tajnik dr. Stanko Majcen. — Zastopnika srednješolskega učiteUstva: prof. dr. Josip Pipenbaeher (nam. prof. Fr. Jeran) in prof. Fr. Voglar (namestnik prof. Fr. Mravlak).— Zastopniki ljudsko m meŠčansV^o^krca učitel*stva: ravnatelj Luka Jelene (nam. ravnatelj Dragotin Humek), ravnatelj Anton Gnus (nam. nadučitelj Anton Hren), nadučitelitca Janja Miklavčičeva (nam. nadučitelj Martin Matko). — Zastopnika veroučiteliev: karonik Ignacii Na-drah (nam. prof. dr. Gregor Pečjak), kanonik Maks Vraber (nam. prof. dr. A. Medved). — Zastopnik socllalnesra skrbstva: ooverjenik Adolf Pibnikar (nam. nadučiteli Božidar Betr^ani). — Zastopnik zdravstvenesra odseka: dr. Frnest M-ner (namestnik dr. E. Derea-nO. — Zastopmk kmetijstva: Ludovik Plav?ak (nam. Fran TomažlnV — Za-stomiik starcev: Fngelbert Franchetti (nam. Fran Kavčič). — Vseh članov brez namestnikov je 19. — O Dalmaciji in Dainuurineih je predavala v sredo zvečer v Mestnem domu ca. T. Hinterlschnerjeva v srbskem jeziku. Predavateljica dobro pozna Dalmacijo — deželo klasične preteklosti in deželo bodočnosti. S pesniškim poletom ter z veliko ljubeznijo je opisala naravne krasote in zgodovinske znamenitosti okoliee in mesta Splita. Solina. Šibenika, Knina, vodopade Krke, ki v svoji lepoti nikakor ne zaostajajo za Renskimi vodopadi. Govorila $e o Sinju, o prelepi dalmatinski rivijeri, Trosriru, kler jte grob dalmatinskega Bornea in Julijo. Dobrilo in Milenka, o Omisn, Makarski, Gružu, o plemenitaškem Dubrovniku, ponosnem na nekdanjo svobodo ter o slikoviti, zgodovinsko slavni Boki kotorski. Trebalo bi toliko predavani, kolikor je naštetih tu krajev, da bi bilo možno dovoljno ornati nado obalo adrijansko z vsemi ni enimi krasotami, naše dobre vrlo Dalmatince, dalmatinsko vzorno mater in moralno visoko stoječo dalmatinsko ženo. Ga. predavateljica nam je pripravila tudi prijetno iznenađenje. Pripeljala je s seboj znanega dalmatinskega slikarja - mojstra, prof. Incchio-stra, ki jo njeno predavanje folklorno izpopolnil. S trpkim humorjem ter pravim južnim temperamentom je opisal trnlevo pot, ki ga Je vodila do jugoslovansko narodne umetnosti. Prekrasno belo vezivo z dalmatinskega otoka Paga, dubrovniške in druge dalmatinske čipke nadkriljuiejo najfinejše francoske in belgijske vezenine. V Dol-maciji je vsaka žena, pastirica, kmetica, delavka — spretna vezilja. Večinoma delajo po stari šabloni, vendar pa Je najti po dalmatinskih vaseh tudi mnogo rojenih umetnic, ki ustvarjajo samostojno. In po teh samoraslih vzorcih izdolujefo delo vse ostale. In pa noše I Dnlmatinec ljubi solnce, luč, svetlobo, toploto, pestro barvo. Moral bi biti ToMoj, da bi mogel opisati to slavlje barv, zlata in srebra v vsem svojem sijaju in pa v svoji uglajenosti in skladnosti. Kolika ekoda. da so nam dajali doslej naši (L j. dalmatinski) umetniki prelepe umotvore italijanskega, grškega, rimljanskesra sloga, a nam nico dali nič — na£e«ra! Oba predavatelja sta žela obilo zasluženega priznanja. Poslušalcev je bilo mnogo: zlasti je prišlo dosti dalmatinskih difakov. Od strani ženstva pa bi bili pričakovali večjega zanimanja in večjega pojeta. — PotIv narodni Ker preteni. Šikane, zapori in razna druga nasilstva nad Slovenci na Koroškem ne učinkujejo dovolj hitro, hočejo nasprotniki ukrotiti Slovence s požiari. V kratkem času so pogoreli šestim slovenskim posestnikom domovi. Enemu posestniku, ki je vsled svoje odločnosti Nemcem najhujši trn v peti. fe bila zapaljena že druga hiSa. Prizadeti so vsi nizko zavarovani. Vrhutega se jim Izplača zavarovalnina pri vseh zavarovalnicah v slabem avstrijskem denarju, t«ko da si brez pomoči od nase strani nikakor ne morejo znova sezidati domove. Ali naj pustimo te nase narodne trpine brez pomoči? Heimatdienst jim ponuja Judeže-ve prose. V svoji bedi imajo še toliko ponosa, da odklanjajo vsako pomoč od te strani. Oast lim! A naša sveta dolžnost de nadim narodnim mučenikom f priskočimo na pomoč. Zopot se obr . mo do rodoljubov tirom domovine. 6 a nikdar ee ni>>o K.<>ro£'i šaman zatekli dc njih, z<~Lo tudi to pot ne i romia j, uu najde n&.-ii prošnje ča?v i dar je dobrodošel, slasti od druotev du nišo akcijo p*-- i o- kazimo koroškim bratom, da . o-vina se ni pozabila in jih ne D dar pozabiti. Daj »rejama i niča iGosj^svettAc^a ^wua:, Prevar ljo, Mežiška dolina. — Železniška zveza s Trstr Obratno ravnateljstvo južne želez* niče objavlja: Za časa stavke v Ju* lijski Benečiji prevaža p »tnike mc I Ljubljano in Postojna v\ ,:. S55, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.40 in prihaja v Postojno ob 12.27. Itali* janski vlak odhaja iz Post«; > 14.36. Iz Trsta prihaja vlak v Po* stoj no ob 8.-12 in ima zvezo na v. . ; št. 52, ki odiiaja iz Postojne ob 13. ter prihaja v Ljubljano ob 16.05, — Prepovedana avstrijska sta. Ministrstvo za notranje stvari je z odlokom od 27. in 2S. aprila št 11.361 in 11.362 prepon lu stu: »Uas ncue Reich«, ki i ti a na Dunaju in listu »Die Siior. . ki enkrat na mesec izhaja 7 Gradi uvažanje in razširjanje v naii ^r* žavi, ker pišeta proti interesom naše države. — Sokoli v Franciji. V Biiik .ih je zlet franooskih gimno^tov v Lil • . v znanem industrijskem mestu severne Francije. Vsled vabila so udeleži z I'"1 ta tudi 12 mož brojoče odi/O^Jansivo Ju^'^-slovenskega sokolsL aga Saveza \»:>d vod.^tvora pocUtarocto dr. Vladimirja Ravniharja in načelnika dr. \ torja M n r n i k a. Češki sokolski Svas pošlje večjo deputacijo 6 !•( U '.-jv.. 5 i. — Izjava dr. Oblaka. Gospod dr. Oblak nam pcsilja z ozirom na napad v »Slovencu« to»le izjavo*: Sicer je komaj vredno na tako klevetanje, kakor sta jc zagre« šila »Novi Cas« in za njim »Slove* nece kaj reagirati, toda resnici na ljubo moram ugotoviti, da je poro* čilo o moji kazenski zadevi proti »Večernemu listu« radi članka »Sleva« potvorjeno. Priobčil sem v vašem listu znani članek »Na« rodni heroizem in mi«, po katerem so se čutili klerikalci hudo p riza* dete, nato so odgovorili s člankom »Sleva« v — »Večernem listu« sc* veda! Dal sem priliko uredniku, do* prinesti pred poroto dokaz res:: toda on je zlezel po klop in si te^a ni upaL Ko je prišla stvar ; okrajno sodišče, je izpremer. zagovor, pa je bil obsojen. Vzklic* no sodišče se je postavilo na stali* šče, da je smatrati besedo »šleva« kot golo psovko, ne pa kot ob d« tev zaruči j ivih lastnosti in je iz te^ja razloga obtožbo zavrnilo, ker v tem slučaju urednik ni odgovoren po čL III. znanega zakona. Seveda o kem doprinesem dokazu resnice govora ne more biti, ker se soci z njim sploh ni pečalo. »Slovenec« pa poroča po znanem načelu, da je bil dokaz resnice doprinešea in pri tem prinaša laži, ki se dajo kar zagrabiti, tako ca sem hodil v Kazino, da sem potreboval in bil de» ležen protekcije — dr. Šusteršiča in celo — Štefeta in se sklicuje na ljudi, ki jih niti ne poznam itd. Zna* no je, kake boje sem imel v Celov* cu radi rabe slovenskega jezika pred sodiščem, da sem bil radi tega od nemške odvet. zbornice celo sojen, da sem sodeloval deset!, pri najrazličnejših sloven. politi; čnih in nepolitičnih listih in se a k* tivno udeleževal narodne borbe zla* sti na Koroškem. Sicer pa je vsa» kemu jasno, da so »Slovcnčeve« klevete v obliki in pod krinko po* tvorjenega poročila z<4oli mnšč nje in slabo prikrita onemogla jeza radi razkrikanja — dr. Petana Dotičnik pa, ki je zagrešil to infam* nost v »Slovencu«, bo daial odgo* vor na pristojnem mestu in bo imel priliko svoje trditve — tudi doka* zati. — Iz blejskega kota nam pišejo: Pobožni listi in general sv* ta vojake se silno zražajo, da vlada povaodi korupcija ter se tepta avtoriteta in javna morala. A kdo izpodkopujo avtoriteto? Poglejmo! Pred nekaj meseci se je s« žlo v Radovljici sedem kmečkih župn klerikalcev, Finžgar, B a, fius in neizogibni župnik — hujskač, zagrizen šusterMcijanec in avstrijakant, dobro znan na Bledu in okolici. In tedaj se vzdigne mogotm >G)os;>od raJovliiski< in pravi malce skozi no6: Glavninam ne ugaja, proč ž njim! Vsi so pritrdili, vlada pa ga jo takoj premestila. Kaj ja zakrivil? Ko «mo se otresli naših tlačiteljev in raznih Kal-teneggerjev. Mnthiagov, teh naših zakletih sovražnikov, je prišel k nam za glavarja prvi domačin g. M. Za geslo si je stavil: dobrobit države mi je najvišji zakon, ker tako bo tudi poeam niku dobro, zato bodi mojo delovanje db skralnoFti pravif-no in neprlatransl i ne glede na politično milijon je, — boj pa vsi korupciji in zlasti veHŽnlfttvul In tako jo deloval ne glede na df^ro ali levo. Kaznoval je klerike Ine i cen ravno tako kot liberalce. To pa klerikalcem ni bilo po volji, ker so hoteli imeti glavarja za svoje oroo;e. Prvi so zagnali krik zoper njega duhovniki. 103. štev. »SLOVENSKI NAROD- dne 8. maja 1921. 5. struu Gospodje, ki bi morali oznanovati pravi* o, so bili zoper njo! Imeli bi učiti ljubezen, a sejejo sovraštvo! Od duhovnikov je šla gonja naprej in iti je moral glavar, ker je delal pravično. Pregnali so ga pobožni možje, ki pa so se potegovali za moralno propalico Matkiasa, ki jo bil Nemec, jud, čigar privatno življenje je bilo nad vse skandalozno, ki jo kupoval ljubezen s sladkorjem — Kam pa pridemo po tej poti?! Danes se zbere par mož, ki so dovršili univerzo na kaki vaški enorazrednici, in odstavijo glavarja, jutri sodnika, poverjenika, ministra, ali se ne pravi to: ubijati avtoriteto, izpodkopa-vati jej temelj? Ali ni tako ravnanje tudi piotidržavno, kar uničuje javni red? — Javno predavanje priredi >Pro-buda« v nedeljo dne 8. t in. točno ob 11. na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Predava prof. Volavšek: >0 prvih umetniških poskusih človekac. Za člane >Probude< in slikarske iole brezplačno, za ncćlane 1 dinar vstopnine. Dijaštvo prosto. — Himen. Oanes se poroči v šentjakobski cerkvi s;. Karel Prolog, vele-trgovec in hišni posestnik, z cdč. Flo Blaznikovo, irgovko in hišno cosestni-co. Mlademu paru obilo zakonske sreče. — V Ptuju je umrla 4. t m. ga. Le opoldina Gregoričeva roj. Ceh, vdova posojilniškega uradnika, ki je umH že 1. 1903. in bil eden izmed najboljših narodnih delavcev v tistih težkih avstrijskih časih. — llpravništvo »Vesne«. Z ozirom na številna povpraševanja so naznanja, da se nahaja upravnlštvo modne in kulturne revije >Vesna« na Miklošičevi cesti št. 16/1. (pisarna Delniške tiskarne), ki sprejema naročila in daje pojasnila. — Mestna zastavljalnica ima toni o se eno dražbo v četrtek 12. maja popoldne. — Gospodinjski tečnf v Ptuju. 15. maja se konča v Ptuju prvi kmetijski gospodinjski tečaj. Takoj nato pa se prične drugi, ki bo trajal do 26. junija. Prvega se udeležuje 24 deklet, v drugega pa bo sprejetih 20 deklet. Prijave sprejema okrajni zastop v Ptuju. — Javna knjižnica v Trbovljah. Vlada namerava ustanoviti v Trbovljah javno knjižnico, ki bo namenjena predvsem delavskim slojem. — V Murski Soboti se vrši v nedeljo 8. t m. po inicijativi naprednih krogov ustanovni občni zbor nove domače hranilnice in posojilnice. — V kopališču Dobrna pri Celju se je otvorila sezona 1. maja. Restavracijo v Kopališkem domu je prevzela znana restavraterka pri >Roži« v Ljubljani. — Cvetlični dan v Celju. V nedeljo 8 t m. priredi celjsko žensko društvo cvetlični dan v korist knjižnice, ki jo namerava ustanoviti. — Vidiranje potnih Uistov. Tuzem-ska policijska (politična) oblastva pobirajo za vidiranje potnih listov romunskih državljanov takso 20 dinarjev za osebo. Ako pa ima stranka od našega generalnega konzulata v Bukarešti vizum za prihod in povratek, se ne pobira nobena taksa za vizum za odhod iz naše države. — Protest proti aretaciji komunista Gmejnerja. Kakor znano, je bil v ponedeljek aretiran med drugimi tudi bivši častnik in urednik »Volksstimme«, Gmejner. Njegova aretacija bo imela posledice in sicer tudi za principijelno vprašanje: Kdo sme izdati povelje za take aretacije. Po naši informaciji na pristojnem mestu je bil v tem slučadu v to poklican edinole okrajni glavar v Mariboru; on pa tega povelja ni dal, zvedel je za aretacijo šele ko je bila izvršena. Državna policija si je nabavila povelje za hišno preiskavo pri Gmejnerju potom orožniškega poveljstva. Toda s tem še nikakor ni združeno tudi dovoljenje za aretacijo. Policija se zopet sklicuje, da je iskala tudi to dovoljenje pri okranem glavarstvu, da pa ni bilo nikogar pri telefonu. Kakor izvemo, se zoper aretacijo ni pritožil sam prizadeti Gmejner, ampak ker gre tu za princinijalno vprašanje, tudi okr. glavarstvo. Gmejner se Je obenem pritožil tudi o slabem ravnanju v policijskem zaporu, ker mu kot invalidu in bolehnemu ne pustijo lastne hrane: do-zdaj se že tri dni nahaja v zaporu brez hrane. — Preiskava proti mariborskim komunistom. Pri aretaciji komunistov radi p roti državnih letakov se je dognalo, da so imeli mariborski komunisti svoje glavno zbirni Išče v gostilni pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici. Zasledovani komunisti so težko obremenili Gmeinerja kot voditelja cele akcije za razširjenje z Avstrije poslanih pro- tidržavnih letakov. Aretirani črkosta- vec Sernec je celo optiral za Avstrijo. Policijska oblast zasleduje še tretjega, ki je bil v tesni zvezi z zadnjo akcijo, — Beg iz kaznilnice. Dne 25. aprila ob 19. je pobegnil iz železniškega voza v največji brzini vozečega osebnega vlaka med postajo Nova Gradiška in Petrovim Selom na Hrvatskem kaznjenec kaznilnice v Mariboru Milan Živ-kovič, ki je bil določen, da se ga odda v kaznilnico v Zenici, kjer naj bi prestal tri leta težke ječe. — Tatvina v opernem gledališču. Članici opernega gledališča Milki Ba-hor, je bila 2. t. m. okrog 5. popoldne ukradena iz nezaklenjene kabine črna usnja ta denarnica z vsebino 1500 K. — Tatvina blaga v Podplatu. V noči od 26. na 27. april je bilo vlomljeno v trgovino Frančiške Lovreo na Podplatu, okraj Ptuj. Vlomilci so odnesli za 9.637 K raznega blaga. Sumljiv je neki SOletni nepoznani moški, ki se jo izdajal za kupca posestev in govoril primorsko narečje — Ljubimska drama. V Mariboru že nekaj časa vzbuja splošno pozornost nek mlad zdravnik v vojaški uniformi, z dolgo sabljo in ostrogami. Nastopa tudi v civilni obleki kot policijski zdravnik, ki se posebno peča s preiskavo gotovih bitij nežnega spola. Javnost sploh ne ve, katere vrste zdravnik je. Pred kratkim je imel tozadevno opraviti na kazeaiskem sodišču, ker so je po mnenju soproga preveč zanimal za zdravje njegove soproge. Te dni pa se je v nekem stanovanju v Tattfnba-chovi ulici izvršil muren prizor, ki je razburil celo mesto. Dotični zdravnik je prišel k nekemu trgovcu ter ga obdolžil, da občuje z njegovo (zdravnikovo) nevesto. Potegnil je sabljo ter ga hotol pobiti. Napadeni je prejel za sabljo in jo krčevito držal. Pri tem si je prereza! roko, in napadalec ga je še po obrazu poškodoval ter mu izbil tudi zob. Prestrašeni sosedje so tekali po mestu ter iskali vojaškega poveljnika. Ker je napadalec zagrozil, da se vrne se z nevarnejšim orožjem, se oblasti zanimajo za vso to ljubimsko dramo. — Pozor invalidi in rodbine padlih vojnikovi Uradni list št. 47 objavlja uredbi o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih vojnikov z dne 14. februarja 1920 in z dne 25. marca 1921 kakor tudi poja-snilo poverjeništva za socialno skrbstvo glede izvršitve obeh uredb kolikor se tičeta pokojnin in dodatkov. — Pozor vrtnariee! Vse one vrtna-rice, ki so se prijavile za sestanek vrt-naric dne 17. t m. v Gaberfih pri Celju, naj pošljejo svoje naslove na g. Klaro Balohovo, voditeljo >Dečjega doma« v Kočevju. Železniška zveza za ta sestanek Jako ugodna! — Ljubljančani, prijatelji Sokol-stva, v nedeljo popoldne vsi k »Petru* v SiŠko. kjer ima društvo za zgradbo Sokolskega doma veliko veselico. Godba Dravske drviziie, razne pevske točke pevskega zbora Šišenske Čitalnice, šaljiva pošta, srečolov s krasnimi dobitki, okusno opremljeni paviljoni, kjer dobiš vse kar ti srce poželi. — Kam v praznike? Na Bohinjsko iezero k Sv. Duhu občudovat krasno bohinjsko naravo 1 V hotelu pri Sv. Duhu je na razno 1 ago 40 sob s krasno de-pendanco. Izvrstna kuhinja. Postrežba solidna in točna. Cene zmerne. — Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Reljafk, hotelir. (3144) — Prošnja do usmiljenih src. Tri služkinje prosijo, da bi dobile kakšno primerno službo, kjer bi smele svoje nad 8 mesecev stare pridne in zdrave otročičke pri sebi imeti. Delale bodo pridno samo za hrano in stanovanje. Ponudbe na na-slov: Pavla Venko, Sv. Petra cesta št. 23. — Restavracijo »Bellevue« v £iški je prevzel g. Mirko Tratnik, sin g. Tratnika na Sv. Petra cesti. — Koncert vojaške 0odbe v ho* tehi Tivoli je v soboto 7. t. m. no* poldne od 16.—21. ob vsakem vre* menu. Vstormina orosta. — Razglas. Državne željeznice krallevstva Srba, Hrvata 1 Slovenaca Direkcija Zagreb, razpisala ie za dan 16. mata 1921 u 10. sati >.TefHrabeni natječaj« za gradnju dviju trokatnica, koie će sadržati 32 stana. Jeftimbeni oglas izašao je u svim službenim novinama. Podaci o jeftimbi dobivaju se kod Direkcije drž. željeznica u Zagrebu, odjeljenje D, soba broj 77. Opozarjamo vse p. n. trgovce in tobakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. No* ben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsument* je, zahtevajte edino le to vrsto! I1affg0ne]$a poročila. IZID OBČINSKIH VOLITEV. —d Brežice, 6. maja. Oddanih glasov 194. Dobijo: JDS 5 odbornikov, SLS 9 odbornika, SKS 4, JSDS 5 odbornikov. —d Sevnica, 6. maja. Oddanih glasov 382. JDS 65 glasov (4 odbornike), SLS 80 glasov J(5 odbornikov), NSS 86 glasov (5 odbornikov), JSDS 76 glasov (5 odbornikov), SKS 85 glasov (5 odbornikov). IZ PARLAMENTA. —d Beograd, 6. maja. Dne 13. t. m. se bo končala generalna de» bata o ustavi ter se bo takoj pričelo glasovanje. Vlada je gotova, da bo pri glasovanju dobila večino, ker bodo zanjo glasovali demokrati, ra* dikalci, dr. Vošnjakova skupina, muslimanski narodni klub, musli* mani iz Južne Srbije, zemljoradnik] in nekateri poslanci zunaj strank, vsega skupaj okoli 250 do 260 io» slance v. O drugih skupinah se ni nič znanega, ker je sele zelo malo poslancev prišlo v Beograd. OSTRE ODREDBE PROTI HUJSKANJU RADIĆA. —d Beograd, 6. maja. Po poročilih iz Zagreba čaka, kakor se govori v parlamentarnih krogih, bnna dr. Tomljeno-vića nova velika in tolika delikatna naloga. Razmere na Hrvatskem se momen-tano nekako slabšajo. Radie po svojih agentih nadaljuje akcijo, o kateri se v parlamentarnih krogih govori, da je protidržavna. DanaŠnrja »Tribuna« pise, da se mora opustiti vsaka sentimentalnost in da se ne sme pustiti, da bi fe ta akcija dalie razvijala. Ne sme se več trpeti, da bi Radićevi poslanci na zborovanjih govorili proti kralju regentu, vojski in konstituanti. Treba je storiti vse korake in teh je dosti na razpolago, da se napravi temu konee. Tudi konsti-tuanta in nlen verifikacijski odsek morata spraviti na čisto vprašanje o mandatih teh poslancev, ki samo zlorabljajo svoj položaj, da delajo proti državi. Nadaljnje zvito ravnan le g. Radića se mora preprečiti in privesti v meie zakona. Enako poroča današnja »Politika c, da se govori v parlamentarnih krogih, da bo vlada te dni o tem sklepala in sicer že začetkom prihodnjega tedna. ko pridejo iz Zagreba poročila o tej Radicevi akciji. ITALIJANI PROTI NA5LM MOR NARJEM. — Trst, 6. maja. Proglašen bojkot nad našimi mornarji. Nobci Jugosloven ne sme biti več zaposlen na parobrodih, pripadajočih tv/.ju> ški luki. Kar kratkomalo izkrcaviio jih in odpuščajo. Ne daio jim niti odpravnine. Na italiianskih broLes souvenirs du peuple«, Babica pripoveduje vnukom svojo spomine na Napoleona.. Spomini so se pojavljali v lepih skioptičnih slikah. Na to je sledila krasna skupina: >Ilirija oživljena«, seetaviieaa iz samih otrok v jurock nih nošah. Narod spi — sredi njega spi >Tlirija vstani!«. In ona vstaja in pro->Ilirija vstani-< In ona vstaja In prohuja ves narod okoli sebe — ter prerokuje svojo bodočnost, ker >en zarod poganja, prerojen ves nov.« Prizor je zaključila >Lepa naša domovinac. Na zadnje smo videli insceniran Napoleonov večer v Ljubljani. Aškerčeva pesem je prišla v prizoru do polne veljave. Dekli ce so srečno rešile svojo nalogo. Družba pri Marmontu le bila res pestra. Prizor je okrasil priprost balet — ih ko je pater Valentin Vodnik izgovoril svojo napitnico, se je zapela marseljeza, Sodelovila je dravska divizijska godba. Vsa prireditev je bila prav posrečena, posamezni prizori so bili presenetlj. lepi in so želi pri gostih mnogo pohvale in priznanja. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Sobota, 7. maja: Navaden človek. Red C Nedelja, 8. maja: Borba. V prid podpornemu društvu jugoslovenskih akademikov. Izven. Ponedeljek, 9. maja: Anciroklus in lev. Red B. O p e ra: Sobota, 7. maja: Thais. Red D. Nedelja, 8. maja: Miornon. Gostovanje g. Julija Betotta in ge. Pavle Lov- šetove. Izven. Ponedeljek, 9. maja, zaprto. — Iz gledališke pisarne. Rodi obolelosti opernega baritonista g. Levarja se dane3 predstava >Thais« za red A ne more vršiti. Me^to nje se igra opera »Zlatorog« izven, po znižanih conah. Za vže kupljene vstopnice za opero >Thaos« se vrne denar pri gledališki blagajni — Koncert »Glasbene Matice«. P° odboru pevskega zbora Glasbene Matice smo naprošeni, da obiavifho: Z ozirom na to, da je operni oevec I. Le-var. ki je prevzel za koncert Glasbene /Vlatice obširnejšo solo-partijo " Satt-nerjevi kantati »V penelnični noči« odpovedal včeraj v petek, dne 6. t. m. popoldne nenadno svoje sodelovanje, se preloži koncert Glasbene Malice, ki bi se bil imel vršiti v nonedel:ek, °. t. m. na torek po Binkoštih, dne 17. i. m. Vse kupljene vstopnice ostanejo v veljavi za preloženi koncert. Generalna vaja kot mladinski koncert se bo vršila kakor določeno v nedeljo, dne S. t. m. cb 10. dopoldne v »Unionovi« dvorani. — Odbor. — Praško društvo »Hlahol« pride v petek 13. t. m. onoldne v Maribor in sicer pride 130 pevcev, oziroma pevk ter 70 oseb spremstva. Ofieijelen sprejem priredi Glasbena Matica v Mariboru. Sprejema naj se udeleže vsa narodna in kulturna društva z zastavami. Po koncertu v Gfttzovi dvorani se bo vršil v Narodnem domu slavnosten komerz. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedel;ek zvečer ob 7. ženski, ob pol 8. moški zbor. Ne zamujajte vaji — Odbor. k SOli&fSfUĐe — Sokol I. otvori v nedeljo 8. maja gradbeno delo na Trgu Tabor in svečano zasadi spominsko lipo. Spored: ob 9. dopoldne se zbira članstvo in naraščaj na Ledini. — Ob pol 10. v spremstvu godbe obhod po mestu (Koroen-skega - Sodna - Dunajska - Solenburgo-va • Kongresni trg - Wolfova - Sent-petersko predmestje - Tabor). Ob 10. na trgu Tabor nastop celotnega društva, zasaditev lopate, spominske lipe, nagovor brata staroste. Od pol 11. do 12. koncert >Godbe strokovne zveze jugoslovanskih železničarjev« na trgu Tabor. — Vabimo Sokole in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se z nami raduje sokolskih uspehov, da z nnmi proslavi zaobljubo nezlomne sokolske volje: z delom za ideje napredka, demokratičnosti, telesne in moralne izdatnosti« za vzgojo v narodni in državni misli hočemo neizprosno vpogniti vse oviro in hočemo doseči novih sokolskih uspehov na lastnem prostoru in v dogledni dobi v —" lastni sokolski zgradbi. — Odbor Sokola T. in dm^&tva za zžrradbo. — Sokolsko društvo v Šiški naznanja, da bo imelo vsak četrtek od pol 7. do pol 8. zvečer uradne ure v Narodni Čitalnici v Spodnji Šiški, začenši z 12. majem 1921. Izdajale se bodo Sokolske legitimacije in znaki, pobiralo članarino in sprejemalo priglasnice novo vsto-pivših članov. Vsak, kateri želi legitimacijo, naj prinese s seboj sliko 6—° ob!ike. Opozarjamo, da Ima pravico do legitimacije le Članstvo, katero ie včlanjeno najmanj 3 mesece v Sokolskem društvu. Po lesntimacijo je priti osebno. — Širša seja gospodarskega odseka IfaUfmflfctgii Sokola vrsi se v torek dne 10. maja ob 8. zvečer v odbore vi sobi v Narodnem domu. Prosimo polnoštevil-ne udeležbe. k Jansko lire 6G0—6i>5, tuićko Uro v zlat i 510—520. —d Praga, 6. maja, Dml \ \n - * -dam 257S.50, Berolin 109.75, Cu i 1291, Milan 3656, Pariz 573.50, Lo >. Novi Jork 72, Beograd J i U8.87, Sofija ^7.25, Dunaj U .4 K Va -v a 7.87, Zagreb 51, I i -Valute: nemške marke 109t.75, i franki 1*286, Italijanske Ure 8 eoski franki 575.50, angb funti 2* i\ amoriski dolarji-7i>.5". i : ... i • ■ narji lj-.:>0, romunski i ; .'■ • . bol-garski !e\i 83.50, avstrijski krona ] 1.40. pol ; b n arke 7.8 — C Ljubljanski tr:. * ml : klanje i olov. Tržno i ča: Dne 4. inaia t. 1. se jc v Ho V • ni klavnici komisliocielno klanje t v v. Navzoča sta bila dva člana d fceln j vlade, dva člana mestnega magistri : i ter en zastopnik mesarjev. Osem vol tehtalo 4785 kz žive te^e. je si i!o 102.209 K, to je kz. »ve teli 21.36 K. K temi; priStefc klavni i i in užitnina 560 K znašajo g upA sti I02.7h') K. Mesa so i,:1 .i i i ■ ' ■ paj 2267 ks, priklade J^i j | >ja i 7 ks. kr;:e 405 ki. Za usušei » n odnadke pri "'pv; i" i odračuna'o o J mesa lr I I , ; znaša skupra teža r.< •. ter 51 '.' 2417 kz. Loj se je računal j po 12 K kg. Ko'c. ker so 1 " s v nn I 35 kg težke po 25 K kg F1.....] izkupiček za ko/e ter loj zna?a 11.505 K. Na 2417 ker me^a ter nr\ 91.264 K stroškov, to :.: okro :lo J7.70 K na ks: mesa s priklado brez ur lenega dobička in režijskih stroškov, ki znašaio pri sknpn i !.r' ' Kvaliteta z-J;'-'- vol *v }e ' Ra prav dobra a Se ne prvovrstna, R • l-tatl tejra komNnon^ccra kl u [a .c ; Se ne morejo sinatrati kot merilo in d lo-čanje maksimalne cen?, T'c- se ; • -klalo samo dobre vo'c, medtem ko koljejo mesarji tudi slabeJSe vole In tc'i-ce. Upoštevati se mora tudi dejst . da kupiio mesar]] del klavne Hi -no pri kmetovalcu izven sejma nek liko ceneje kot na sejmu, t?' \ le mogoče mesarju razproda i -ui meso razmeroma dobrih volov po 33 K v rvi d 1 in 36 K kc: zadnji del. Kon ' o klanje nam pa kaže točno sliko o razmerja med živo nakupno ceno in i dajno ceno me^a ter nam s tega vi a služi kot podlajra za mak! Slične rezultate kažejo rudi Številna druga poskusna klanja. Kak r |e razvidno iz rezultata komisljonelneg i !;'.:,.-nja, ne more biti pri označei t Pi ceni nikakesa govora o od mestnega magistrata dovoljenem previ dobičku. Za ljubljanski trg se dol< .o najvišja prodajna cena 36 K k^r zadnjega dela in 32 K k? prvega dela za m snice po mestu 38 K zadnji del in 34 K prvi del Meso slabejših volov in te'ic ?0 in 34 K kg. Pod to naivisio prodaino ceno je dovoljeno posameznim mesarjem prostovoljno do'očiti proib.iro ceno. blagu primerno. Eksportne Krme 1 I i vzdrževale tri do Štiri stojnice ro i-S in 32 K kjr. Dobo/a volov od mestne občine se o« bo nadali 1 ker občina nima icudn. s katerim I krila deficit. Vsled visokih transportnih stroškov so voli iz lirvarske pred rani. da bi se mogli prodaiari po znii o c:n'. ! -bega kravjetra mesa tudi po znižani ceni mestna občina ne pripusti na tr* drugače kot pod z slo vidno deklaracijo. Ostalega blajra (e ra trgu /o dnevno potrebo dovoli, primanjkuje r i zelo južnega sadia in Čebule, vsled r< nega prometa v Italiji, k no vpliva na cene. V det d I n plačuje čebula no 12 K kg. na d beta po 10 K. Neka^ dni h na t 1 kovalo jajc ter se ie ceru i dvicniila, vsled nakupa Sti za eksport. Vsled ostrega nastopa napram neopravičenim prekupcem se ca zonet polnvljaio rr> trgu, ceno 1.60 do 1.90 K za kos. Občinstvo se n ga, naj brezobzirno naznani !a ko rudi anonimno, orehe ko se pečajo z prekupčevanjem jajc^___ Polnifr^H. — Pet kl-uccv jo bilo izgublj ' :,i v sredo v opernem gledališču na prostoru, desno. Pošten najditelj r.aj jih odda v upravnišlvu. Glavni uredn?!:: Rasto PustoslemŠek. Odgovorni urednik: Božidar Vodcb. — Hribarjev gaj oživlja- Jutri, v nedeljo, se vrši tam velika pomladam-eka prireditev Sokola TI. v prid Sokol-skemu domu. Na 6poredu so proste vaje (župne) Članov, gojenk in dečkov, orodno vale vseh oddelkov, nastop deklic, moškega naraščaja in članic ter skupina vseh sodelujočih. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 2 dinarja. Sedeži pa 5. 4 in 3 dinarie. Ob pol 2. popoldne zbirališče bratskih društev pred mestnim domom in pohod po mestu na telovadišče. Godba dravske divizije in lastna fanfara. Predpoldne ob 10. uri se vršo istntam skušnje proti vstopnini 1 din. Predprodaja vstopnic v trgovini br. M. Krapež na Jurčičevem trgu. Za slučaj neugodnega vremena se prireditev preloži, kar se bo pravočasno objavilo. Občinstvo opozarjamo na to prireditev s pozivom na mnocrobroino udeležbo, s čimer se oddolžimo požrtvovalnemu in trudapolnemu delu Sokola II. Za jutri naj bo naša parola: Vsi v Hribarjev gaj! — S. K. »Primorje« v Ljubljani vabi svoje člane na sestanek, ki se vrči v nedelio dne 8. maja t. 1. v gostilni >Pri Pozi«, Židovska ulica. Ker je sestanek velike važnosti, je polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna. — Odbor. — £o]«ka mladina v Sti?ni ponovi pravljično igro s petjem in deklamaci-jami >Moj&kra Klara« v nedeljo >na žegnanjec 8. maja ob 3. uri popoldne in v ponedeljek na dan sejma 9. maja ob 1. uri popoldne v društveni dvorani v Stični v prid »Jugoslovenski Matici« In revni deci. Gospodarske oestL BORZE. —d Zagreb, 6. maja. Devize. Berolin 213—213.50. Bukarešta 218—0. Budimpešta 65—66, London 555—560, Novi Jork (kabel) 139—139.25, Novi Jork (ček) 138.50—138.75, Pariz 1100—1110, Praga 193.25—193.50. Švica 2470—2485, Dunni 23—23.30. Valute: ameriški dolarji 136—1f>6.75, avstrijske krone 0— 23.50, carski rublji 53—60, češkoslovaške krone 192—0, napoleondori 480 do 432, nemške marke 213—215, romunski u ieji 2ia-220, souvcreisai 580-0, itali- 1 KaVČUkOVI paiiSSUliiU U Čevlji Živčne bolezni: Prof. Krao -Eblng na Dunaju, znani razi valeč na torišču zdravljen je dognal, da grenčica »Fr tnz - Jo-sef« učinkuje že po malo urah i i da jo dobro prenašajo. 0. stran .SLOVENSKI NAROD', dne 8. maja I92I. ftev. ros. Skozi desetletja izkazalo «c jc „Schichtovo mflo^ HJegova kakovost tafetnott tn prek* smotnotl prihrani mnogo rib«** ta drgnjenje. 5diicW-ovo biiio per* v mla&u »odi bolje* kol onogA dxug* mita V «vo& PaaUa k oa palca stoječo Schicht Zastopstvo aa JZc*cft#d Ana etodfca / iiiobočnik in drug V Ijubl/a/tL BaAafls aA popolnoma nov |*rWGB9 S« Športni zložljiv otroški voziček. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3194 proda se 3.000 hrastov, pripravnih za železn. prage. Naslov pove Uprava Slov. Naroda. 3174 Proda it nova oprava za sneinc sodo. orehova. m3slvna. "Š^Jšti Slovenskega Naroda. 3152 Dobro zaraščen bukov gozd v Izmeri 1 ha 6? arov se proda v goiosek, pripraven za napravo ogua ali drv. Oddaljen 1 uro cd postaje Litija. Pogoji ¥ litijskem žu^ni^u. 3139 Proda se daaro ohranjen planino tvrdke Bremitz. Naslov pove uprava SI v. Naroda._3199 Hotelska sobarica, prvovrstna nal. išče mesta, me ludhe pod .Sobarica 3' na upravo Slov. Naroda. 1198 Sprejme se dlfo^Injo boljSih staršev na hrano in stanovanje. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3171 1 mlorJih psičkov, dobermanov čistokrvne pasme, se ta-hoj odda« Naslov pove upravmš vo Slov. Naroda. 3201 Iskrena bvala vam, ki ste nam stali obstrani ob bridki izgubi našega nenadomestljivega, dobrega soproga in očeta, brata, svaka in strica, gospoda Zahvala. Hoprodo] harmonika na tri tone, popolnoma nova. Ig. ŠiSka, Celovška cesta M. 3178 neoženjen, dobro situiran f uradnik lečo a bo event. s hrano za takoj aH s 1. Julijem. Ponudbe pod .Uradnik 3175* na upravo Slov. Naioda. 3175 Pozor! Prodam hl!o z več stanovanji ter malo zelenjadnega vrta za K 4O.00(h— Polše, Reber it 15. 3188 Vzapj v Dajem primi prostor za čevljarsko obrt eventualno s stanovanjem najraje v meanav Stari r.7 M. 28. Sprejemajo se dvoko'esa, otroški vozički, šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica, I ari o vek a c. 4. 3173 Proda se kredenca la ftoltlnl ali za gostilno, velika, dobro ohranjena potem par čevljev otroških za 10 letnega dečka ali deklico, dalje pasia hišica, velika, se ceno proda. Poizve se pri hl&nlku, orožntftvo, BleiweiiOfa c. 3 3202 Ženitna ponudba! Inteligenten slikarski mojster, 40 let, želi v zakon gospodično ali vdovo s primernim premoženjem. — ismene ponudbe pod .Slikarstvo 3196* na upravništvo .Slovenskega Naroda*. Traže se tolar i koval koji je ujedno i potkivač konja, ur plaču na tat, za nastup odmah a mogu dobiti prema svojo) želji na pilani stan i hranu. Pilana Delimlra Bakar-cica. Lokva, Gorski kotar. 1156 Kuharica, srednjih let iSie mesta gospodinje k samostojnemu gospodu ali k vdovcu. Razume vsa gospodinjska dela In šivanje. Ponudbe pod .Skibna gospodinja 3124" na upravništvo Slovenskega Naroda. 3114 Primerno nagrado dobi, kdor preskrbi mirni stranki 2 ali 1 me-blovano ali nemebiovano sobo s porabo kuhinje za takoj. Cenjene ponudbe pod BTiho 3197" na upravo Slovemkega Naroda. 3ig; Proda se spalno soiid m več drugih reči zaradi selitve. Krsm-kova ul. 5, vrata 1. 3132 Sobo, mesečno iščeta dva solidna goseoda lepe iu nasjesti za tako). Na ceno se ne gleda Ponudbe pod »Takoj 3io7« aa upravo 51 >v. Naroda. 3167 Dobro izurjena Hiuilis se sprejme na dom. Naslov pove uprava Slov. Naslov pove upravništvo S!ov Naroda. 316? Delovodja se sprejme za noto podjetje za izdelovanje dvok.v les in otroških vozičkov pri tvrdkt P. Batjel, Lmbljaoa, Stari trg 28. 31b0 Predam kozo Is 2 fcns£d. dobra pevca. Potie. Mer 15. 3189 Đva Gospoda se sprejmeta aa sta- nntfnin Naslov pove upravništvo ilUVCflJtS. Slov. Naroda. 3181 Išče se stanovanje 1 — 3 sobe s kuhinjo oz. mesečna soba brez kuhinje v Ljubljani ali pred« mes'ju. Cenj. ponudbe pod .Dobra "nagrada zajamčena* na anoneno ekspedicijo Ai. Blatello, L.nbijana. 3192 enona&tropna bila v sredini Maribora, z veliko dvoriščno stavbo, pripravno za vsako trgovino a!i obrt, eventualno tudi za tovarno, se proda. Ponudbe na anončni zavod J. Sošoik, Maribor, Slovenska al. 15. 3166 ~ Z000 K~ nagrade- onemu, kdor ml preskrbi takoj stanovanje s 3 sobami In elektr. razsvetljavo v mestu Ljubljani. Ponudbe pod .Preskrba 3165* na upravo Slovenskega Naroda. 3165 Ugodnu priliko! Proda se voz za 2 konja, popolnoma prenovljen. Slomškova nL 21, orlice. 3164 Pozor! Razprodaja! Proda se izvrsten šivalni stioj Singer, 2 odeji, 6 zaves, 6 preprog. Ogleda se vsak dan od 2—3 Sv. Petra cesta 36. 3135 V službo želi vstopiti pri večjem podjetju vpokojen komer-cia'no izvežban železniški uradnik, prvovrstni tarifar. Ponudbe pod .Tari-far 3129" na upravništvo Slov. Naroda Za kavarno v ffiaribom se wi\m dobra biagajalcarks, dva mlajša natakarja, prvovrstna kavarniška kuharica lu privatna kuharica. Izurjena v slaščičarskih izdelkih. Jugoslovanskf narodnost pogoj. Nastop službe 15. t m. Ponudbe osebno alt pismeno na: Cesta na Rožnik 5. I. nadstropje. Li obijana. 3:46 Ženitna ponudba! Obrtnik, star 30 let, se zaradi premajhnega znanja želi seznaniti z namenom takojšnje ženitve z gospico al vdovo teh let, z nekaj tisoči premoženja zaradi povečanja obrta. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko na poštno ležeče Sp. Slika it. 45. 3136 Sampainshe steklenice t vsaki mnoilnl kupnjo Fr. Kham, Ljubljana, aaaproti hotela Union. 3177 Dr. Minar trg Tabor 3, se je vrnil ■ atudijneza potovanja iz tujine in zopet pravilno ordinira od 11 Vi — 12 »/i in od 2 — 3. 3193 Joto Florjaoffl .telita FIhH roj. Serien Lisalp 5. maja 1921. i*UbfPAmft»Ar 220 volt 2 do 4 t. Hote, Koste-Llabljaoa. 3130 JOsta oprata, ^a.*ar"«no proda. Sp Šiška, Jernejema cesta 78, pri i. čeroe. 3110 Stenegiafinja b kontoristinia z večletno prakso i*Č^ mesta. Ponudbe pod sSteaogrifinja '3108« na upravništvo Slovenskega Naroda. 3108 Proda se biia-gosiiisa s iMUm ahlrrjnm Poizve se Eolodvorsva mudu) ollca 7. 3154 Starine. Za upravo neke graščine se nnfoo kupijo: vloženi M tternichovi sekte ter ji, komode, inl?e. taberr.aki i, posteiir, omare za obleko, vitrine, — Ponudb z natančnim popisom, ceno na: Jnili pl. Sllbernagl. fcagreb, Ilica 131 a. Haprodai oa Siaiors^m K Krasna posestva 0, 8, 10, 15. 17, 27, 32, 50, 64, 100, 114 130, 2?0, 300 ora'ov živi In mrivi inventar. Mlini na vodno in parno moč, industrije, trgovine, gostlne, kavarne, go^di, hule, vile in krr.ei i posebtva. Obrnite se na fUrol Breznika. Celje, Dolgo polje 3. 2949 izdelovalce nbotkn Ponudbe z vzorci na naslov PBOKOP KS0UPA, Praha. Kril Vinobrady. Jang-maanova ti. si. českotioTeriskl 2977 Hiša enonadstr^pna se zamenja za pritlično event proda po ugodni ceni v predmestju Ljubljane, skorai nova, vodovod v hlsi. Pismene ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod »Predmestje 8112«. Ii6e M ' zmožen samostojno voditi sedlarsko, lakraruko In tapetniško obrt H.ana n stanovanje v hili, plača po dogovoru. Piednost imajo starejiL Mart (a Tuis , p. Š:o?.a Loka. 3105 Prilično hišo z vrtom v Ljubljani prodam. V hisi so Štiri stanovanja, obitoeča iz kuhinje in sobe. Ves prostor, ki je ograjen, meri o*oli 1600 ma. Hišica je za na-zidanje prikladna in se lahko naredita dve stanovanji, obstoječi iz po treh tob in pritiklln. Inž. Rudolf Tre skega inženirja. Linbljana« Earel Kotnikova nlioa. Ledina« Tovarniški predstojnik zaposlen v veliki prvovrstni tovarni jedilnega olja v Trstu, z večletno prakso v stroki, po poklicu mehanik, oženjen, Jugoslovan, išče primerne službe v Jugoslaviji. Pismene ponudbe pod .Jugoslo-?cn/3170* na upravništvo .Slovenskega Naroda- 3170 Velezanimiva burka iz vojaškega življenja. Vprizarja sc z velikim uspehom na številnih odrih. Cena K 9. Dam se v Rarodni Knllaarni ? LIu&ljaĐl, Prešernova d. it. 7. 10 9 20189^6631 3956 103. šiev. .SLOVENSKI NAROD*, due 8. maja 1921. '.lull, Raznoterosti. * O Karla Habsburžann. V francoskem listu >Sur la Rivierac piše G. de Bounefon o mladosti Karla Habsburškega sledeče: On je sin saksonske princese iiarije Jožefe, poštene žene, ki je znala, kakor princese prošlih časov, prijazno se zahvaliti, voščiti dober dan in celo dober večer. Življenje te princese s starinskimi navadami ni bilo srečno. Njen mož, Karlov oče, je bil nadvojvoda Oton, ki je svoje življenje predobro začel, a prežalostno končal. Ta nadvojvoda Oton, ki je imel komaj 56 let, je bil pravi lahkožive*?. Zapu- stil je legende o sobi v kabaretih in posteljah cele Evrope. Bil je slavnoznan pri kokotah v Nicei, Canneeu in Morito - Carlu v času od 1889 do 1900. Znal je prenesti šampanjca kakor Rus in ostalo kakor Turk. A zadnji akt komedijo je bil dramatski: žena temno polti, samorka, je dala princu bolezen, ki se pri mešanju ras strašno in hitro razvija. Skratka: nadvojvoda Oton je umrl 1. novembra 1906, izgubivši nos, ušesa in ustnice. Njegovo moško lice je bilo spremnjeno v eno samo veliko strašno gnojno rano. V zadnjem času je razširjal takšen smrad, da so vsi strežaji pobegnili. Tedaj pa je začela bolniku streci tretja soproga njegovega očeta, nadvojvodinja Marija Terezija de Bra<-gance, ki je požrtvovalno, a molče tla na to Kalvarijo Pesniki in narodi se klonijo pred junaštvom te princese, ki je posvetila ostalo svoje življenje postrežbi bolnikov, ki so trpeli na isti bolezni, kakor nesrerni nadvojvoda Oton. Njegov najstarejši sin Karel, ki ga je dogodek v Sarajevu napravil za improviziranega prestolonaslednika in provizoričnega cesarja, je bil odgojen po vseh dobrih principih, strogo nadzorovan, tako da je bil z 18. letom skoraj lavno tako redolr.en kakor pri krstu. Ko je dosegel moško starost, so ga zaupali eni onih velikih dam, pošteni in izkušeni v ljubezni, ki miriio in premišljeno igrajo vlogo pohlevnih ko-bil.. . (Konec tega stavka smo morali izpustiti, radi prekrepkih izrazov.) — >Neprestano spi,< je priznala ta dama. Mladi princ je bil izvanredno počasen in len učenec... Poročil se je 21. oktobra 1911 in kakor so kaže, se jo od takrat vendarle spremenil... * Zagreb la Radič. Odkar je Stipe Radić zakraljeval v svo i hrvatski seljački republiki, zbijajo razni šuljivei na račun Radičevesa republikanstva po Zagrebu razne šale. Tako pripovedujejo, da le Radić na neki skupščini kme- tov in kmetic razlaga sko teorijo in koti kanski očenaš. v katerem sto: pridi k ran Tvx pridi k nam Tvoja repu) lik . v lokalih, kjer se Si stali, preporoda to r šali strinja z republikanska i prcu Premikati po desid —ki Druž!?2 m Cl 9T^ vali ar- Dokazano Je, da Je Imporlirano inozemska milo mnogo dražje, nego domače ■ • 1 Zlažoroš) zategedelj rabite y svojih potrebščinah edlnole to milo! 2lMS^^^e.Hn.a^S: R. Hišne m drag, Lfnbliaaa, fipspoaocfs^s essfa 1, S- Ezhi ustor knpl Mehanična vrv?rra-terilnica - predilnica Anton Šinkovec, Kranl Grosuplje. Ponudbe na tovarno Grosuplje. 3H5 Meh. vrvaraa - ter Inlci - predilnica Idoli Movec IraBi-Mie sprejme za takoj zprsSsnssa Kurjača. Trsti« za strope izdeluje io prodaja na debelo in drobno m2 po K 4 20 pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Antoa, Ljubljana, Jeranova al. 13, Trnovo. 26 Ponudbe v tovarno Grosnolie. 314'^ Proda se prvovrstna mešanja v sredini mesta Maribora, z večjo množino odjemalcev kakor: zav: dov in hotelov. Vrra^a-^ja na Anončni in iafor-mačnl zavod .VEDE2", Maribor, Slovenska nlica 6. 3141 Kupim veče posestvo v prijaznem kraju blizu železniške po-siaie, najraje na Gorenjskem. — Ponudbe s popisom posestva, kraja in navedbo cene n.i upravo Slov. Naroda pod .F. H. 3094*. 3091 Dve seliđei gortei. uri in ci i-Četa rneblovano sobo za takoj ali tudi v doele !n m Času. Ponudbe pod „A. M. 1921/30S9" na upravništvo Slov. Naroda. £M V trgovini G. Bernafović Izubijana, Mestni trg 5, fe največja zaloga moških in ženskih oblek po najnižjih cenah. Priporoma se prvovrstni ateliie za črkoslikarstvo Filip Prisfou Ljubljana, „Hotel Malll". 2930 lice z znamko „ključ" in brez nje pri Tvornici čaraoa, Sarajevo Samo na veliko 1 Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih. Polnogumijasti obroči za tovorne avtomobila- Pnevmatika za koleaa la avtomobila Kolesa Avtomobili najceneje t iioroL u Gosposvetska oesta številka 14. Izloženi aranžer do^ra moč manufakturne In medne stroke, želi rremeniti dosedanje mesto. CenJ. ponudbe pod šifro .Aranžer/3089' na uprav. Slov. Naroda. Mastni stavbenik Joroslnu Breuer LJubljana, Vofašfca nI. 18a (za prejšnjo belgijsko vojašnico) izvršuje vse podtalne in visoke stavbe ter izdeluje zadevne projekte. Bnojav: Brenestivba. !nt. tel. 447 z večjo stalno vodno močio v Savin-ski dolini se proda. Resni kupci na) javijo svoje naslove pod .Lepi dohodki* na upravo Slov. Naroda. 275S urjfašuie in pogjr»av!fa __ solidno in totno ter gie tudi na deže'o. ibljsna, laška 45. Klavirja ter gie tudi . FslBis Porte, Najstarejša slovenska PlesKarslia in Mmm delavnica IVAN BRICE L J, Dunajska ces. 19, se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 12:0 enitna ponudba ! Mlad inteligenten trgovec s trgovina v m stu želi znanstva v svfho Ženitve z inteligentno gospodično do 25 I večjim pr< moženiem. Resne ponudi c- io s s iko pod .Lepa bodočnost C 3076a na upiavo Slov. Nasoda. Taj:: t zajamčena. 2076 Nudim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice ..DRAVA^VŽIGALICIH družbe sv. Cirila in Matoda. Zalega prt <>. f»rd«nu w Ljubljani. iT!a*weC|a klavirjev in pianinov v Ljubljani. Ivnilra j.Doiene, Iijnb-llaiia, !" lftsr]6VS u!. 5f priporoča v nakup najbo'jše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah. Te vž:nTu';ca •e » prid družbi Cirila .» M«toda ___V LJUBLJANI. J k Tri posameznih »abojih ikatljiea K 1 06 od skladišča Ljubljana. Engroaisti imajo primeren popust J. Perdan, Ljubljana. S&or isce za natanovftev kakega doblckanosnoga pradmeta 16 |BF" sladno kavo Mit Mtm i »orlom ka-vlne tam brez sladkorja, mar- Tnhdn cudl P° na)nli(l d*orni luCitiUu ceal in v vsaki mnoilnl Del. dražfio „Trlfilau" tovarna hrani! v Šraarci pri Kamniku. Ranoje tedi tozadevne tmmt. s primernim kapitalom in lastnimi trgovskimi lokali, naj se obrne na uprav. Slov. Naroda pod šifro .LiubIjana/3195". ffiiii, podgans, stenice. Sčarkl in vsa golazen mora poginiti, a ko porabljate moja najbolje prezkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim ln hišnim m'šim K 12, za podgane 16 K; za Starke posebno močna vrsta K 20; tinktura za a'enice K 15; uničevalec moljev K 10 rn 20; prašek pr. ti mrčesom K 10 in 20; mazilo proti osem pri ljudeh K 5—12; mazilo za uši p;i tivlnl 6—12; prag k za nit v obleci in perlln K 10 in 20; tinktura proti mrčesom na sad n in zelen jadi (unlčev. rastlin). Prašek proti znravilam K 10. in 20. PoSflja po povzetju Zavod za eksport M JfLnker, Petriniska nI. 3. Zagreb 15. Praorodajalci popuat! Sredica ZAGREB. Podružnice: Zagreb, Duga nlica 6. £ ubliana, Aleksandrova c. 1 pribor, gosposka uL 7. Pečuh, Kraljevska ulica 19. Gradbeno ing. L?nbl{ana, Bssl|eva cesta & se pr poroča za vsa v to stroko spadajoča dela. 235 P «1 W»- L-J - Kupušem po najvišjih #cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovi na, Ruše pri Mariboru. 230 Kupujemo samo na vagone : tesan les : s/3„ * «„ 4-3 m, onsko, is!ez^be- — zgradb 3. — ^ = Bzrabra . ,--- »-.___ jezeru — Slove Šolnino zdravilice Rekli (zračne, solnčne kopeli, elektroterapija, dietetične kure) Šefzdravniki: dr. Novaković iz Zagreba, med. stev. dr. Eder z Dunaja. Prospekti pri upraviteljstvu. Jiunarodno transportno d. d. Jos. J. Leinkauf — Emil Elctahorn telef. Sir. 3—22. Brzojavi: Jugosnedlf. Podružnice: Brod na Savi, Bos. Brod., Osijek. Vukovar, Novisad, Koprivnica. ---' V »'.iH" 1 - ■ - --x DED brzoparobrodov za Severno Ameriko In Cznašc, HERBOURG - NEW-Y0RK - € :. Spremembe se pridržijo brez posebne objave. Objava. Slavnemu prebivalstvu dajemo na znanje, da se nahaja glavno skladišče slovitega cigaretnega papirja in stročnic tpF" ABADIE znamke Riz Abadie, Ris Oor6, Axa Abadie za vso Jugoslavijo v Zagrebu, Maksirairska cesta 10. Od tod se izvršujejo tudi naročbe, Soci*t6 des papiers ABAOI6 Socl6t6 k respons abiiito limiti« PARIŠ, Avannm MalakoU 130-132. J Največji in najhitrejši Od Cherbourga do New Yorka Parobrod četrtek sobota sobota sobe ta aobota sobota četrtek sobota 12. maja 14. > 21. » 28. » 4. junija 18. » 23. » 25. » Saxonia*) Aquitania Imperator Mauretnnia Aquitania Imperator Saxonia*) Aquitania parebredi na sveci!. Infnrnvirin w nntniVfl* Logitlaaaci|a ■ Vsak potnik mora Imeti predpisan coini list, vidiran od nFjbli^fe^a IlilUluldLtid Lfl llolUlriB. amerikanskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1) da je od konzulov istih dflav, skozi katere se mora potnik voziti do luke ukicanja. — Do nadaljnega se moajo vsi potniki ii. in 111. razr. podvreči 12 dnevni karanteni v luki ukrcanja, vsled tega je potrebno, da se potniki, ki potuje^ preno CbCf« bourg-a zglase 18 dni ln oni, ki potujejo preko Trsta 14 dni pred odhodom parnika. *) Parobrod .Saxsonia" vozi do iuke Halifax (Canada). u Lino. udUie UUnnti & H. YD 4786 8. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 8. ma]a 1921. 10.1 itcv. Zdravnik v Ajdovščini išče name za daljšo dobo. Letni dohodek ca-35.000 lir. V prvi vrsti italijanski državljani. Ponudbe naravno t na dr. Lckar, A Ido većina, Venezia Cialla — Italiia. 3Hi Edina tovarniška 2aloga šiv. strojev za rodbin-sko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater- jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in raafo! JOSIP PETELINC Ljubljana, Sv. Petra nasip ii J. Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-— goji. — Popravila se sprejemajo« — Na veliko in malo po-trebščineza šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljar-ska preja, toaletne po-trebščine, modno blago, pletenine i. t. d. 11 Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri rane Cerar tovarnar v Stoku posta DomSalc Prevzemajo se tudi stari klobuk in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. I 2 prof ara a a {9 v aredo In »Oboio, Kapital E 22,000.033. Interesna skupnost s Hrvatsko banko in Srbsko banko v Zagrebu. a# . eskomptno A ESKOMPTre« smbi Ljubljana, SOlenbUrgOVa UliCa ŠteV. 1. ^-"Suje vse bančne transakcije najkulantnele. ■ Podružnica v Novemmestu. Bezerve okrog S 6.800.000 Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza. JO Tovarna Bgrva vsakovrstno blago. S^5^ ^ KemiCno ščsti obleke. LJubljana. Poljanski na^si št. 4 tnjce jn srajce Podrntnica : Selencnrgova il c i 4. -—--- PODRUŽNICE: MAHIBOB K0V0 &3EŠTO 0cG>O3iia ni. 33. Giarai trg štev. 39. 91 ■ ■ na obroke in na posodo! Najslovitej5i olanini In barsnoiiji ■ Pdrster, Stalz-hsmmar, Hetttmann. — Ujflaše.ana In popravila strokovni as k o In ceno. i ca AIF01Z BREZNIK, bivši učitelj Glasb. Matice, Ljubljana, Kongresni trg IS (pri uu.sk! cerkvi) I* Violine^ citref harmonike« I Strese vseb vrst na debslo in drobno. — Velikanska zalaga. ■3 so najpopolnejši! Največja zaloga za vsakovrstno obrt od navadnih do najfinejših oprem. Večletna garancija. ni o** IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica 7. najfinejših iz zajčje diake „Msrca Vittoria" na prodaj samo na debelo pri Mickela Gerin, Trst (Trieste) Via dalla Fonderia 3f zastopnik tvornice klobukov Caisva & Oo — Biella (Italija). Velika zaloga. Nizke konkurenčne cene. 2944 , Vsakerrn potniku, kateri je namenjen t Ameriko potovati, se priporoča, da se, ako se beče nepotrebnih potov n stroškov izogniti, zaradi teb pojasnil pravočasno potrudi. . SULICH - LI33S paroplovna družba.v Trstu prevaža potnike ▼ Jnžno in Severno Ameriko i najmodernejšimi btzoparniki redno 3krat mesečao glavni zastopnik za Slovenijo v jnbljaci, Kolodvorska nlica 2S tzojavl: Fabr^eugurerke Puntigam. Brzojavi: Farzeugwerka Ptmtigsm. FojasGili daje In voz ne liste prodaja: MOH R51STCC, I Slovenska morslio kopnlih Baška ne otoku §£rky. Jedno izmedju najljepših kupališta na Jadranu. Žalj dug oko 2000 mt. Slovenska kuhinja. Kupalištna sezona od 15. svibnja do 15. listopada. Sve informacije daje bezplatno £u3fe Tudor, vlastnik hotela Velebit 37a)7ec]e, isstaiođersejo opremljene tiel&voZce, ga?ažo sa 289 avtomobilov; vsi obratni po-- moćfri xa arfoinobile. — 200 delavcev. — Za-j|j vodova glanca 7 5 milijonov. — Industrijski tir. — Prav blizu raefo. žarnice, i"! 9 I LiclUi InitsJaelJslei raaieritil dobavlja iz obširne zaloge ceno Ing. GARFEUf & Go. Ges. u. b. E- W!eo, III., Go.nesrrfisse 1. Tel. 3966 131/VI. Trgovoem popast iz litega železa za stavbinsko obrt, strojno litino itd, po modelih in risbah izdeluje Rfnlllll riisb Mu Jcsealcs - Fnfine (Gorenlsko). Steirische Fahrzeugwerke, Puntigam Graz. 3191 naznani Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevze hotel in restavracijo „BeSlsviae" ter se bom potrudil postreči cenjenim gostom z izborno pijačo, kavo, itd. ter z vedno gorki mi in mrzlimi jedili. — Večji obedi in večerje, za zaključene družbe po dogovoru. — Sprejemajo se tud: zabavne prireditve, — Za obilen obisk se priporočam Mirko Tratnik, 3186 res'avrater. Renomirana tkalnica platoine in pavolnine išče za Ljubljano spretnega krajevnega 0 n ~ ehoslovaški izdelek gumijevi podpetniki za trgovino in Industrijo dobavlja eano BECK, KOLLER & Co., i Wien I.. Fichtengasse 2 a. — lloIM HltOfl tQ POftOlOS prOItO. Zajasnieno mirovna kakovost! Ne-dosežna stanovitnost! Tvornica: Bratislava• Petržalka. = mm: Pa ramon-&Binim d estrle Wlsn KIL Mmm l na: Ponudbe z referencami pod „P. D. 1714* Bndolf Moss£, ?raf?a II. Pflkopy Modni Ljubljana Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg Itev. 1- spomladanskih Uobnkov čepic In slamnikov. Popravila se točno izvrftnfejo. £a?nl klobuki ¥ zs?o?zl. milit naiteiseje io pa zmsrniti ceaab ensko zdravilišče toplice Dobrna pri Celju Akratoterrra 37" C. izredno bogata na rad'jn in ogMikOvi kislini. Izvanredni uspehi pri ženskih in živfnih boleznih, boleznih srca, ledlc, tlabokrvnoitl, rev* mat-zmu, protinn in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, železnatl vrelec, masaža, električne, aolnčno in zračne kopeli ter kopeli v vročem zraku. Krasen park. Smrekovi gozdovi. Divni Izleti, Nikdar megleno! Vojaška zdraviliška godba. Seilfai ma| - oktober. Prospekti zastonj pri upravi kopaliSča. Avtogno&iina »vexa Cetje — Dobrno. Razglas z*, nabavo drv za kurjavo: Zaadi tega, ker ni bilo zadostno število konkurentov pri drugi ofertami licitaciji za nabavo in oddajo 13.310 kubičnih metrov drv Komandi Dravske divizijske oblasti za ljubljansko garnizijo se povabijo interesenti, da se udeležijo polnoštevilno na dan 9. raaja t. 1. v pisarni intendanture Komande Dravske divizijske oblasti, kjer se bode vršila direktna ustmena pogodba. Pogoji ostanejo kakor do sedaj v veljavi. Iz kanclarije Komande Dravske divizijske oblasti E. broj 4316 u Ljubljani. 1 delniška družba za nmM traascorte II. MARIBORU. BEOGRADU ifl 2 Ljubljana. Prešernova ul. Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče. ftMB po jBj se zootavjjo tačno pa mlh dar Konfekcija za Centrala: Rimska 12. Tehnični, e2ekiro!ehn!£ni 3n ^c-Risic^il prsdneli oseh nrsf ca JTo^n fin dalielD. — filsrna zastopsloa polnih gun^^evlta ^bro£eu za tonorne aofisiEresbfie timarne UValfer IH**- Hn^o-garaže In airtodchnmlce s stls-halnlco za montiranje gumifz-ofli obrnjen pod oodstoom Ing. o centrali. Rimska cesta it 2. Preoozno podjetje za prevoz blaga celih oagonon na ose kraje, za kar Je na razpolago 10 tooornffa antomob Podružnice: LJUBLJANA, MARIBOR, BEOGRAD, Dnaaiska c 23. JarCKtoa nL 9. Rnez mihaflooa tel. SL 4?0. Id. Sleo. 133. nllca i«. 3, 66 ZAGREB Kiten l L Moderne tvorniške oprave, stroji za vse industrije, precizijsko in grobo orodje, zastopniki prvovrstnih tvornic, prodajna pisarna za Jugoslavijo tvrdke C. Rut, A. G., Wlen III.Hidravli-ške naprave, motorji vseh vrst opreme za mline. iz nepremočljivega angleškega „Waterproof Clotha, kakor ravno tako blago na metre, po zelo znižanih cenah priporoča tvrdka t^B%aV' M t MNP tartaJBl ka tisk »Narodne tiskarne* Za inseratnl del odsovorea Valentin Kopitar*