oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE'V AMERIKI advertise in the best slovene newspaper Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVL CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), SEPTEMBER 14, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 180 Razne vesti iz sveta Na Koreji je indijska komi-ki čuva ujetnike, ki se ne ®arajo vrniti domov, prejela do 6,000 Severnih Korejcev Kitajegv v svoje varstvo. Po-se iz komunističnih virov, J' se zavezniški vojni ujetni-•' ki so izjavili, da se ne marajo ^niti domov, premislili in javili, se izročijo zaveznikom, da pošljejo domov. V Moskvi je Malenkov nagla-I da je sedaj prva naloga So-I'Jetske vlade, da zboljša kme-Jstvo in da prebivalstvu čim in čim cenejše hrane. v Teheranu je odrejeno izred-^ojno sodišče, ki naj sodi Ho . °®®adegha. Obstoja vtis, da se Mossadegh udal v usodo ter dolži svoje bivše prijatelje, da Sa izdali in da bodo metali vse napake bivšega režima 'njegove posledice. krogu Združenih narodov danes širila vest, da bo J predlog, da se vprašanje okine reši s premirjem ena-j,°^.^®-kor je bil to slučaj v Ko- tia^ se je izvršil atentat novega poglavarja sultana jjj? ameda, ki je prijatelj Fran-Mohamed je atentatu ušel Grške otoke je zopet pretresli ^ fes. Iste posledice kot zad-. Na stotine ranjenih in na brez strehe. ža Trst— rtebiscit 13. septembra — Pred- ?GdiUk k ^rai imel italijanske vlade Pella, javni govor o tržaškem ®3-nju. V Trstu so za govor ^ , *)*** * ^ i OLU OU Z»Osl 3® predlagal o vpraša- w nijOTVil-io oil •MQi f zvočnike, da je Pello lahko '^šalo čim več Tržačanov. (^Pad, zaškega ozemlja ali naj n^i ,f Italiji ali Jugoslaviji, Sov . plebiscit—ljudsko gla-Ne Jugoslovanov ne iiaj ne bo zraven pri glasovanju. 3® dal takoj odgovor 1^ ,^^dniku Jugoslavije marša-baij. ki je govoril v Splitu v Dejal je Jup, . vkorakali Soslavj v Trst, bo od svoje strani s '**11 močmi storila svoje. pobalinstvo! S^^^^^ašalca časopisov Roya St. ki stanuje na E. 110 "^^Padla dva mlečnozoba 17 J'Pi'ava v starosti 15 in Vgg, ' pobila na tla in mu od-tu jj ki jih je Roy nabral časopisov. Roy o mogel dati točnih NEMIRI V VZHODNI NEMČIJI; ZAČELO SE JE S PODZEMLJEM BERLIN, 43. septembra—Kratko poročilo, ki ga prinašajo tukajšnji listi, pravi: Podtalno gibanje je pognalo v zrak komunistično municijsko skladišče. Pobili smo 20 ruskih vojakov. V Wuensdorfu smo porušili sovjetsko vojašnico. V Vzhodni Nemčiji se je torej-začelo s podtalnim gibanjem; . Druga poročila vedo poveda-" ti, da so se izvršile velike spremembe pri vzhodno nemški policiji in drugih oboroženih edini-cah. Sovjeti hočejo imeti na teh mestih svoje zanesljive ljudi. Najmanj 10,000 članov policije je bilo odpuščenih, ker niso uživali zaupanja. Meja med vzhodnim in zapadnim delom Berlina je močneje zastražena, kakor do sedaj. Sovjeti pa ne morejo zaupati policiji Vzhodne Nemčije. Od 1. septembra dalje je v za-padni del Berlina zopet pobegnilo 167 policajev. Sovjeti hočejo preprečiti za vsako ceno, da bi vzhodni Nemci prihajali v zapadni del Berlina pd živilske pakete. To se jim je deloma tudi posrečilo. Dočim je bilo prejšnje dni število tistih, ki so prihajali v zapadni del Berlina po zavoje z živili, dnevno 3,000, se sedaj posreči povprečno 400 Nemcem, da pridejo preko meje. Popreje se je v zapadnem delu Berlina razdelilo dnevno 60 do 70 tisoč zavojev z živili. Zavoje so dobivali namreč tudi taki, ki so se izkazali s kakršnjokoli izkaznico, da so upravičeni prejeti zavoje za druge, predvsem za sorodnike. To število je sedaj občutno padlo. Drugi znaki kažejo, da Vzhodna Nemčija ne računa z zedinje-no Nemčijo, kakor si jo ona predstavlja. Trenotna naloga naj bo torej, da se Vzhodna Nemčija kot samostojna država notranje reorganizira. To je povedal tudi predsednik vzhodno nemške vlade Otto GrotewohlJ ki je izdal proglas na vzhodne Nemce in napadel Konrada Adena-uerja kot največjega nemškega sovražnika. Obenem je povzdigoval Vzhodno Nemčijo, ki naj postane s pomočjo Sovjetske zveze branik svobode in miru. Zapadni zavezniki so slišali puškarjenje v vzhodnem delu Berhna in videli policijo, kako odnaša ranjene, ali morda ubite. rojenice Zdravje se zboljšuje Mr. Jacob Selan iz Windsor, Ohio, ki je bil dalj časa bolan, se sedaj bolje počuti. Najlepše se zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa darila in voščilne kartice, ki jih je prejel tekom svoje bolezni. Vrnite naše ladje! WASHINGTON, 13. septembra— Podtajnik državnega tajništva Walter Smith je zahteval od sovjetskega poslanika v Združenih državah, da Sovjetska zveza vendarle vrne med vojno sposojene ameriške ladje, ki so vredne $2,600,000,000. Teh ladij je 670. Lansko leto je bilo več poskusov, da se dobijo ladje nazaj, vendar vse brezuspešno. Ameriško državno tajništvo sedaj celo javlja, da je Sovjetska zveza prepovedala tem ladjam vstop v katerokoli ameriško lu-ko. Moskva se boji, da bi jih am^iiške oblasti zaplenile. korajžno žena WASHINGTON, 13. septembra—Marion Gardner je opazovala tatu, ki se je splazil skozi okno v sosedovo stanovanje in se vrnil skozi isto okno z ukradenim radio aparatom. Gardner je skočila za njim in sta se lovila za razdaljo dveh cestnih križišč, ko ga je Gardner zajela, pobila na tla in na njem sedela toliko časa, dokler ni prišla policija in tatu aretirala. ameriške ceste WASHINGTON, 13. septembra—Objavljeno je bilo, da imajo Združene države nad tri milijone milj cestnega omrežja. Ali so glavne ceste vse v redu in tlakovane? Samo 55%. Ali so v tem pogledu Združene države prve na svetu, kar ^e tiče namreč dobrih tlakovanih cest? Verjetno ne; nekatere evropske države so jo že prekosile. strela ubija v masah CALCUTTA, Indija, 10. septembra—V okraju Chilmara je razsajal vihar. Strela je udarila v hišo neke kmečke družine in pri tem ubila štiri, ranila pa tri člane družine. koliko si med seboj zaupamo Amerika raziskuje. To pot se je spravila na vprašanje, koliko si dva zakonca med seboj zaupata in koliko tajnosti ohranita zase. Ko podajamo naslednje rezultate, si sami zastavimo tudi eno vprašanje: Ali so ti rezultati splošni, ali pa veljajo le za Ameriko, kjer gre za popolno enakopravnost moškega in ženskega spola. Mnogo je stvari, katerih zakonci drug drugemu ne zaupajo. Prvo pa je—denar. Koliko eden ali drugi zar služi, ali potroši. "Če bi svoji ženi povedal zadnji ficek, ki ga zaslužim, bi ga potrošila tudi do zadnjega," je dejal eden od povprašanih. "Koliko časa ste pa poročeni, da lahko to trdite?" "Gotova resnica, kakor da bi bil poročen sto let," je bil odgovor. Zakonci si ne povedo vsega, kar se tiče otrok in sorodstva, predvsem pa ne, kar se tiče "postranske ljubezni," težjega in manjšega značaja. Precej je takih, ki trdijo o sebi, da imajo v notranjost take tajnosti, ki jih morajo obdržati zase. Pač pa ni veliko tajnosti v tem, ali eden ali drugi zakonec pije. Razumljivo . . . Malenkov si utrjuje svoj položaj; novo zasedanje Združenih narodov Poroka V soboto sta se poročila Miss Clare Thomas, hčerka Mrs. Clare Thomas in Mr. Frank E. Kromar, sin Mr. in Mrs. John Kromar iz 1113 E. 63 St. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju! REAKCIONARCI NA DELU ^^jenice so se zglasile pri ^istno John R. in Karen nJ-Corington Dr., ill jima pustile v ^htai J ^Gpkega sinčka, ki je funtov in tri unče. ^ a postala poznana Mr. w, John m m Mary Mismas iz i s Čestitamo! est Pa 1 - ^^^^i oče in stara WASHINGTON, 13. septembra—V zadnjih dneh je bila zvezna država Alabama v vrsti tistih držav, ki so sprejele zakon, po katerem se prepoveduje po podjetjih in tovarnah tako imenovani "union shop," kakor tudi druge delavske zveze, ki naj skupno ščitijo delavske pravice. Do sedaj je uniot^ shop prepovedalo 13 ameriških zveznih držav. Te so: Arizona, Arkansas, Florida, Georgia, Nebraska, North Carolina, North Dakota, South Dakota, Tennessee, Texas in Virginia. Med južnimi državami so le tri in to Kentucky, Louisiana in South Carolina, ki niso prepovedale union shop. Omeniti je pri tem, da ni bilo pri glasovanju nikjer kake po- membne večine. V spodnjih zbornicah je bila večina redoma prav majhna, obratno pa so senati imeli za reakcionarno glasovanje veliko večino za seboj Te države so na znanem reakcionarnem jugu, kakor znano, so šle za republikanci in Eisen howerjem in imajo parolo "pravice do dela," to je, da naj gre na delo kdor hoče, naj bo odpu ščen, kadar to podjetje hoče in naj dela pod pogoji, ki jih dik tira zopet podjetje. Na drugi strani je gornji pregled posameznih zakonodaj ameriškega juga važen za presojo vprašanja, s kakimi težko čami se imajo boriti delavske unije, ko hočejo organizirati tudi ameriško delavstvo na jugu. kaj pa je s kolesarji? CHICAGO, 13. septembra—V Ameriki je 18 kolesarjev. Lansko leto je bilo več kakor 20 tisoč kolesarjev, starih pod 15 let, ranjenih, 350 pa ubitih. Če gre za motoriste, ki se pobijajo na cestah in se iščejo sredstva, kako odpraviti to družbeno zlo, velja isto za kolesarje. Več šolarjev, več oddaljenih šol, več kolesarjev na cesti, ki se vračajo domov na kolesih že v temi. Zdravstveni svet, ki skrbi tudi za kolesarje, je mnenja, da naj si šolarji, sploh mladina, ki se vozi na kolesih, preskrbi vsaj luč na kolesu, kakor imajo to avtomobili, ali vsaj nekaj naj se pritrdi na kolo, da se vsaj svetlika. stIrje'mrtvi—^ štirje ranjeni KENT, O., 13. septembra—Na državni cesti številka 5 je prišlo do karambola dveh avtomobilov in so bile žrtve nesreče porazdeljene točno na štiri nirtve in štiri ranjene. Vsi mrtvi in ranjeni so mladi, v starosti od 22 let navzdol. Nekaj Je bilo med njimi takih, ki so posečali visoko šolo. Vsled deževja sta avtomobila zdrsnila v karambol. nova lepotica amerike ATLANTIC CITY, N. J., 13. septembra—Na tekmi lepotic iz vseh zveznih držav Amerike je bila proglašena za lepotico Amerike 20-letna Margaret Evelyn Ay iz Ephrata, Pennsylvania. Izbranka je prejela razne nagrade v skupni vrednosti $50,000. UKRAJINEC KRUŠČEV POSTAL GLAVNI TAJNIK STRANKE NEW YORK, 13. septembra—Moskva je najavila dvoje važnih ukrepov. Ukrajinec Nikita Kruščev je bil postavljen za glavnega tajnika osrednjega odbora komunistične strane in tako postal za Malenkovim drugi politični veljak v ruski hierarhiji. Druga vest iz Moskve pa javlja, da se ruski zunanji minister Molotov ne bo udeležil rednega zasedanja Združenih narodov, kakor je bil to običaj do sedaj. Nadomestoval ga bo delagat Andrej Višinski. Združeni narodi začnejo s svojo glavno skupščino ta torek 15. septembra. Glede imenovanja Kruščeva se"*"" podčrtava, da je Kruščev postal] šlo na Koreji vse gladko in da pride do miru. Premirje, ki je vojaškega značaja, se spremeni v pravi civilni mir. Kaj bo storila tedaj Kitajska? Ali se bo posvetila izključno domačim problemom, ali bo pustila Angleže na miru, bodisi v Hong Kongu, bodisi na Malajskem polotoku; pri miru pa tudi Francoze v Indokini. Ali pa bo udarila na jug? V zadnjem času se je položaj na Daljnem vzhodu, kolikor gre za Angleže in Kitajce, poostril. V kitajskih vodah je bila napadena in poškodovana angleška tovorna ladja, nekaj mornarjevi pa tudi ubitih. Med vladama so se izmenjavale note, ki zahtevajo pojasnila, oziroma odškodnino Britancem. Britanci trdijo, da so bili povzročitelji napada nad njihovo tovorno ladjo kitajski (omunisti. Iz siare domovine Po štirih mesecih srečnega potovanja po Evropi, se je vrnila na svoj dom Mrs. Jennie Vidmar iz Forest Lawn Ave. v Detroit, Mich. Prebila je prijeten obisk med svojci ter pozdravlja vse prijateljice in znance. Zopet v uradu Po kratki odsotnosti vsled bolezni, se je dr. Zupnick zopet vrnil v svoj zobozdravniški urad nad North American banko. glavni tajnik osrednjega odbora ruske komunistične stranke, katero mesto je bilo prazno od smrti Stalina. Do sedaj se je imenoval Molotov tisti, ki naj igra drugo violino. Ali je Molotov padel v nemilost? Ali gre za soglasje med sovjetskimi vrhovi, da naj bo Molotov zaposlen samo s sovjetsko zunanjo politiko, s katero bo imel itak dovolj dela? V tukajšnjih krogih se živahno komentira dejstvo, da Molo-tova pri otvoritvi zasedanja ZN ne bo. Na njegovem mestu bo sedel stalni sovjetski delegat pri ZN Andrej Višinski v družbi z Jakobom Malikom, sedanjim ruskim poslanikom v Londonu ter Zarubinom, sedanjim, poslanikom Moskve v Washingtonu. Prvo vprašanje— Kitajska Na izrednem zasedanju ZN se je sestavila mirovna komisija za Korejo. Že takrat je Višinski nži-stopil za to, da je pripustiti komunistično Kitajsko med Združene narode. Predlog je bil odbit. To pot gre za redno zasedanje ZN. Višinski napoveduje, da bo sprožil ponovno vprašanje o pri-pustitivi komunistične Kitajske med Združene narode. Iz izida, glasovanja na zadnjem izrednem zasedanju ZN se lahko sklepa na izid glasovanja na rednem zasedanju ZN. To je, da bo zmagalo ameriško stališče, vsaj začasno. Amerika se po svoji delegaciji poslužuje gotove zavlače-valne taktike. Lansko leto, ko je šlo za isto točko, je stavila predlog, da se vprašanje Kitajske med ZN odloži z dnevnega reda za konkretno lansko zasedanje. Kakor trdijo v krogih ameriške delegacije, bo Amerika na letošnjem zasedanju ZN ponovila bistveno isti predlog, le da bo malo razširjen. Vprašanje pripustitve Kitajske med ZN naj se odloži za dobo enega leta. Kaj pravijo Angleži? Kakor znano, so Angleži zavzemali d6 komunistične Kitaj ske prijazno stališče. Posebno britanski laboristi, ki so brez prikrivanja zahtevali od Churchilla, da naj Velika Britanija uradno proglasi svojo zahtevo, da naj Kitajska pride med ZN in tudi v Varnostni svet. Pred sednik Churchill v zadnjem času ni podal nobene določne izjave glade Kitajske. Morda čaka razvoja dogodkov, namreč v tem smislu, kako se bodo obnašali Kitajci na korejski mirovni kon ferenci: Ali pozitivno in bodo s tem pokazali, da jim je res za mir na Koreji, ali taktično komunistično, da bodo radi dosege drugih ciljev bojkotirali delo konference. Pa naj se računa s tem, da bo Dulles v New Yorku NEW YORK, 14. septembra -Danes je prispel v New York državni tajnik John Foster Dulles. Takoj je stopil v stik z ameriško delegacijo pri Združenih narodih, da se z njo posvetuje o postopku na skupščini Združenih narodov, ki se otvori jutri, v torek. Že v naprej je bilo javljeno, da bodo Združene države odbile ponovni poskus Moskve, da se napolni mirovna delegacija za Korejo z zastopniki nevtralnih držav. Danes je prispela v New York sestra indijskega predsednika vlade Nehruja, Pandit, ki je šefinja indijske delegacije. Izjavila je, da ni takih nasprotstev, da bi se ne dali premostiti. Seja demokratov CHICAGO, 14. septembra — Danes se začne dvodnevna konferenca vodstva demokratske stranke. Konference se bodo udeležili demokratski prvaki, kot bivši predsednik Harry S. Truman, Adlai Stevenson in senator Sparkman. Govore teh treh demokratov bo prenašala tudi televizija. Dnevni red konference je demokratska stranka v volilnem letu 1954 in njeni kandidati. Ali bo Adlai Stevenson kandidiral? Ameriški zavod za raziskovanje javnega mnenja je povprašal javnost, kaj misli o tem vprašanju. Dve tretjini demokratov je za to, da Stevenson kandidira; med neodvisnimi vo-lilci pa je za Adlaia Stevensona tri četrtine volilstva. Reed je bojevit! WASHINGTON, 13. septembra — Republikanski poslanec Daniel Reed, ki zastopa v spodnji zbornici državo New York in ki je predsednik odbora za sestavo zveznega proračuna, napoveduje, da ne bo prišlo do posebnih davkov, ki se naj bi plačevali pri nakupu blaga. Reed pravi, da bo imel za to idejo večino kongresa na svoji strani. Poslanec Reed je bil tisti, ki je bil proti temu, da se podaljša plačevanje davkov na izredne dobičke še za šest mesecev, to je do konca tekočega leta. Reed pa je bil za to, da se s 1. julijem 1953 znižajo osebni davki za 10%. V obeh vprašanjih je Reed propadel in so sli republikanci pred plenum spodnje zbornice mimo njegovega predloga. Takrat je Reed očital republikancem, da so prvič v ameriški zgodovini namenoma kršili zakonito določeno proceduro. Vprašanje je, če bo imel v borbi zoper predsednika Eisenhower-ja in republikansko večino v novem zasedanju kongresa več uspehov kot v zadnjem. Rhee čisti Korejo SEOUL, 13. septembra—Predsednik Južne Koreje Syngman Rhee je spopolnil svojo vlado in zamenjal ministre. Zamenjal je finančnega, notranjega in kmetijskega ministra, ker prejšnji menda niso bili kos svoji nalogi. Rhee je razpustil vse južno korejske mladinske organizacije in za južno korejsko mladino ustanovil novo organizacijo domače garde, kateri je na čelu bivši obrambni minister Yung. Mladina naj se torej vzgaja v neki vojaški formaciji. V južni Koreji so se izvršile senzacionalne aretacije v vrstah policije in vojaštva. Pred sodiščem se nahaja general Pyung pod obtožbo, da je kršil narodno obrambni zakon. Namestnik direktorja policije Bong je bil aretiran, češ, da je organiziral podrejeno policijo, s katero je hotel izvršiti v Južni Koreji državni udar. vaje z atomskim orožjem FRANKFURT, Nemčija, 13. septembra — Kakih 175,000 vojakov skupne zapadno evropske armade je na velikih orožnih vajah. Orožnih vaj se udeležujejo ameriški, belgijski, francoski in britanski vojaki. Prvič v zgodovini se je na teh orožnih vajah rabilo atomsko orožje. General Gruenther je izrazil svoje zadovoljstvo nad tehnično sposobnostjo, s katero znajo vojaki uporabljati atomsko orožje. Klub društev ajc Nocoj ob osmih se vrši redna mesečna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. v navadnih prostorih. Vabi se vse društvene zastopnike, da se udeležijo. Nova plošča Novo ploščo, za katero so peli pevci zbora Slovan, je sedaj na prodaj pri pevovodji Mr. Anton Šublju v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na eni strani plošče je lepa nova pesem "Pri farni cerkvici," na drugi strani pa hrvatska pesem "U boj." Iz bolnišnice Poznani Mr. Frank Jakšič se je vrnil iz Charity bolnišnice na svoj dom na 6111 St. Clair Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST it ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEndeTsoa 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozem^e države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 DR. KONRAD ADENAUER (1) Ali so Nemci vredni krogle v glavo? Pomislite: Povzročili so dve veliki svetovni rtioriji, koliko smrti, koliko gorja, koliko škode, koliko razdejanja! Sedaj se jim zopet približuje najbolj Amerika. Amerika, ki se je v dveh svetovnih vojnah borila zoper iste Nemce, demokratska Amerika, sedaj pa v zvezi z narodom, katerega končni cilj je, da si podjarmi ne samo Evropo, marveč ves svet! Ali ni to vse skupaj nekam čudno—je razmotrival naš prijatelj, ko je nanesel pogovor na izid volitev v Zapadni Nemčiji in na osebo Konrada Adenauerja. Di;. Konrad Adenauer je danes osebnost, katerega ime se izgovarja širom sveta in pogosto. Je kancler za-padno nemške vlade. Kancler pomeni predsednika vlada. Mnogim to ime popreje ni bilo znano. Iz prejšnje in p^-pretekle nemške zgodovine bolj poznajo ime Hitlerja, Bismarcka, raznih Friderikov. Kljub temu pa kancler Adenauer ni igralec nemškega političnega življenja, ki bi se bil pojavil na odru šele v zadnjem času. Star je 77 let. Največ veselja in dela je v polni moški zrelosti posvetil županovanju svojega priljubljenega mesta—velemesta Koelna ob Renu. Adenauer je katolik. Katoličani v bivši predvojni Nemčiji so tvorili približno tretjino prebivalstva, strnjeno naseljeni pa so bili v zapadni Nemčiji, predvsem na Bavarskem. Dvetretjinski protestantovski Nemci so bili torej v večini. Toda z objektivne strani vzeto se je ta verska katoliška manjšina Nemcev politično kmalu znajdla in imela v nemškem življenju važno vlogo. Po prvi svetovni vojni je dala centralni nemški vladi več kanclerjev—predsednikov vlad, kot bi ji po številu politično organiziranega katolicizma v sttanki Centrum pravzaprav šlo. Naj imenujemo le imena Wirth, Brunning, Marx. Vsi znani nemški kanclerji. Mi pa imamo, ko presojamo sliko nemškega političnega življenja, pred očmi še drugo misel, ki je za presojanje nemških razmer zelo važna. Začetkoma so si protestant je lastili Nemčijo zase in so gledali na katolike kot take sonarodnjake, katere pač trpijo poleg sebe. Torej ni bilo pravega čuta enakopravnosti in enakovrednosti. Kancler Bismarck je po prusko-francoski zmagi leta 1870-1871 vodil zoper katolike dvajset let tako imenovani kulturni boj, z drugo besedo—strastno preganjanje katolikov. Ko je ta kulturni boj (enakega boja seveda po svoji strani in po svoje so bili deležni pod Bismarckom tudi nemški socialisti) prenehal, se je med Nemci porodilo važno nacionalno vprašanje, zakaj ne bi šli na pot skupnega gledanja na državo, na enakost in na enakopravnost, vse politično vzeto, brez ozira na versko pripadnost. Takrat se je postavila zanimiva primera. Največji nemški pesnik je bil in ostane protestant Goethe. Goethe je za Nemce vrh človeških možganov in simbol umske veličine. Toda katoliki na zapadu Nemčije imajo enako velik kulturni spomenik v stavbi Koelnskega doma. To je katedrala, zidana v gotskem slogu, ena najlepših gotskih stavb vseh časov in vseh krajev, na kateri je delal človeški duh katolikov cela stoletja. Pa so Nemci dejali: Oboje simbolov, duh in veličina pesnika protestanta Goetheja in umotvor katolikov katedrala v Koelnu, lahko Nemce brez ozira na idejo, ki je za temi umotvori, nadalje skupno oplojujeta, ne razdvajata, ampak zdrušujeta. V tem mestu Koelnu je kot župan (imenovali so ga tudi nadžupana) deloval sedanji nemški kancler dr. Konrad Adenauer. Mesto in njegovo upravo si je zamislil po svoje. Če je bil Berlin kot prestolica Nemčije in Prusov nekam mrzel industrijski, trgovski, večno valovanje in hitenje naprej, črpalka in sesalka nemške ki-vi od povsod, naj bo Koeln neka posebna točka nemštva, ki naj pokaže prijetno življenje, večjo mirnost, ljubko civilizacijo in kulturo. Toda naj ne bo brez gospodarske podlage! Adenauer je razvijal v Koelnu tudi močno industrijo. Sploh—kot zapadnemu mejniku je hotel Francozom in Belgijcem pokazati, kaj znajo Nemci, če se v njihovih možganih združi princip "živeti dobro, koristno in sladko." Še nekaj je doživel župan Adenauer. Med zadnjo svetovno vojno so Cehi smrtno nevarno ranili Hitlerjevega komisarja v Pragi Heydricha. Heydrich je ranam podlegel. Nemci so v maščevanje iztrebili mesto Lidice. Moške poklali, ženske in otroke odpeljali. Zavezniki so maščevali nemško maščevanje nad Cehi. Prvič je bilo mesto Koeln bombardirano kar z dva tisoč bombniki na en dan, naenkrat. Zupan Adenauer je tedaj, na lastne oči mogel videti, kaj je moderna vojna in kakšna razdejanja povzroča. Ne dvomimo, da mu je ta dogodek dal gotovo smer bodočega političnega dela. L.Č. TONE SELIŠ AR: DELO SLOVENSKE IZSEUENSKE NAtlCE V LETOŠNJI IZSEUENSKI SEZONI ODLIČNI AMERIKANCI Slovenska izseljenska matica je bila ustanovljena jeseni leta 1950 z namenom, da zastavi vso svojo skrb slovenskim izseljencem, ki jih okoli 350,000 živi na tujem po svetu. Ogromna večina tel\ slovenskih izseljencev se ne bo več vrnila v svojo rojstno domovino, kajti iz pionirskega rodu izseljencev raste v tuje narode že četrta generacija, ki se je že povsem spojila z deželo in narodom, kamor so njihovi očetje, dedje in pradedje prenesli usodo svojega življenja. In prav ob tej ugotovitvi se sproži nehote vprašanje: če je teh 350,-000 izseljenih Slovencev za vedno izgubljenih v morju tujine, čemu potem tolika skrb zanje? Saj prav zaradi tega, ker se, recimo peščica Slovencev, vzemimo za primero samo izseljene Slovence v Franciji, ki jih je nekako 7,000 ne more za dolgo upirati vplivom mnogomilijon-skega naroda, med katerim žive, saj so kakor kapljica v neizmernem morju, jim moramo pomagati z vsemi sr'edstvi, ne da se bore proti narodu, med katerim žive, temveč da jim olajšamo borbo za svojo lastno narodnost, to se pravi, da jim pomagamo podaljšati njihovo narodno življenje, njihovemu potomstvu pa utrditi spoštovanje in zanimanje za deželo, iz katere so prišli nji hovi očetje in matere. To veliko nalogo Slovenska izseljenska matica v polrfi meri vrši in čeprav je bila ustanovljena pravzaprav že v agoniji slovenskega kroga Matice se tako vedno bolj širi in utrjuje. Računati moramo, da se bo življenje prvobitnim slovenskim izseljencem izteklo v 15-20 letih. Ti izseljenci, ki so pred 30, 40, 50, leti zapustili svojo rojstno domovino, so danes stari 50-70 let. Večina njihovih, v tujini rojenih otrok Š3 obvlada govorico svojih staršev, medtem ko njihovi vnuki zelo slabo, ali pa do malega nič. Mimo te krute resnice na moremo iti. Kar še izhaja slovenskih izseljenskih listov—pešajo, njihove strani so vedno bolj pisane v jeziku dežele, v katero rasto korenine vnukov slovenskega porekla. Toda storili bomo veliko delo, če bomo z našo pomočjo tem petdeset, šestdeset, s e d emdesetJetnikom olajšali njihovo rodoljubno delo v tujini in če bomo vnukom uspeli vzgojiti in ohraniti ljubezen do rodu, iz katerega^ izhajajo, čeprav so ti vnuki po večini že pristni Amerikanci, Španci, Francozi in člani drugih narodov. Ali se nam bo to posrečilo? Vsekakor! Obiski rojakov nam to potrjujejo. V vseh deželah, kjer je bilo narodno življenje naših izseljencev že skoraj povsem zamrlo se je po prizadevanju Izseljenske matice, to delo močno poživelo. Taki so primeri v Franciji, Nizozemski, Belgiji in celo v Nemčiji, kjer se že spet snuje novo slovensko rodoljubno društvo. Izseljenci teh dežel so bili ob prilikah njihovih obiskov presenečeni nad ■krbjo Izseljenske matice in če je bila kartoteka izseljencev prvo leto Matice silno skromna, je danes ta kartoteka narastla od dežele do dežele, dopisi izseljencev pa se množe iz dneva v dan. Na naslove iz teh kartotek odhaja v tujino mnogo, mnogo pisem, knjig, not, koledarjev, časopisov, gramofonskih plošč in ostalega kulturno prosvetnega materijala. Največ seveda v ZDA, kjer je tam največ izseljenih Slovencev in ker je tam še vedno nacionalno in politično življenje slovenskih izseljencev najbolj razvito in najbolj trdno. Obiski rojakov zato vsako leto bolj naraščajo. To naraščanje se bo kakih deset do petnajst let stopnjevalo, kajti hrepenenje, pred smrtjo še enkrat videti svojo rojstno domovino, je tako močno, da ga lahko občuti le človek, ki živi v tujini in ki se zaveda, da bo moral umreti v tujini. Oglejmo si samo številke zadnjih treh let. Leta 1951 je obiskalo rojstno domovino 170 rojakov iz ZDA, 120 iz Francije, 20 iz Nizozemske in 10 iz Argentini je. Leta 1952 je obiskalo rojstno domovino čez 450 rojakov iz ZDA, 700 iz Francije in okoli 100 iz drugih dežel. Letos pa je obiskalo do danes okoli 500 rojakov iz ZDA, 140 rojakov iz zap. Francije (Pat-kale in Nord), okoli 500 iz severne Francije (Metz Merle-bach), 70 rojakov iz Nizozemske, 100 westfalskih Slovencev, okoli 30 rojakov iz Argentini je in pa nekaj rojakov iz Mehike in Afrike. Med temi rojaki je bilo okoli 10% že v tujini rojenih slovenskih otrok, ki so tako prvikrat videli in spoznali rojstno domovino svojih staršev. Sredstva Izseljenska matice, z katerimi vzdržuje in poglablja stike z izseljenci so raznolika. Ena od najbolj uspešnih sredstev pa bo prav gotovo Slovenski izseljenski družinski koledar, ki ga bo Matica letos prvikrat izdala in ki bo vsako leto osrednja publikacija Matice za Slovenske izseljence. Posebnost in značilnost Izseljenskega koledarja bo zlasti v tem, da bo poleg domačega gradiva iz rojstne domovine, ki ga bodo prispevali slovenski pisatelji, pesniki, slikarji in strokovnjaki, izredno mnogo gradiva, ki so ga prispevali izseljenci sami. Izseljenci sami so napisali na prime rnaslednje članke: Kako je ustvarjal Louis Adamič, Zgodovina slovenskega naroda v Clevelandu, Kako se je razvijala slovenska naselbina v Bar-•bertonu, Slovenci v Detroitu in še druge članke, ki nas seznanjajo o življenju slovenskih izseljencev v ZDA in Kanadi; Argentini ja je zastopana z dvemi članki: Politična pomoč argentinskih Slovencev novi Jugoslaviji v času vojne ter Kulturno življenje Slovencev v Argentini-ji. Francijo, Belgijo in Nizozemsko pa prav tako zastopajo izseljenci sami s svojimi prispevki. Tako bo vsakoletni Matični Izseljenski družinski koledar Istočasno zbirna publikacija najbolj zanimivega izseljenskega zgodovinskega gradiva. Koledar bo obsegal ca. 300 strani in bo pestro opremljen s slikami in risbami. Čeprav je koledar v prvi vrsti namenjen slovenskim izseljencem, pa bo pa vendarle rad prebiral vsak Slovenec, saj ima skoraj vsak tretji Slovenec kakega ožjega ali daljnega sorodnika na tujem. Slovenska izseljenska matica pa, seveda, ni pozabila na tujem rojene slovenske mladine. Za te je pripravila poljudno napisano Zgodovino slovenskega naroda, da bo imela knjiga na eni strani tekst v slovenščini, na drugi pa isti tekst v angleščini. Na ta način bodo otroci in vnuki slovenskih izseljencev na najlažji način spozanali zgodovino slovenskega naroda v jeziku, ki se ga uče v šoli, po drugi strani pa bodo spoznaU in utrdili govorico svojih staršev. Isto zgodovino bomo sčasoma natisnili tudi v španščini, francpščini, nemščini in holandščini. Slovenska izseljenska matica si na ta način vedno bolj širi krog svojega rodoljubnega udej-stvovanja med slovenskimi izseljenci. Razumljivo je, da zaradi tega tudi njeni stroški naraščajo. Zato apeliramo na vse ustanove in delovne kolektive, da se včlanijo v Matico in da z letno naročnino pomagajo Matici uresničiti njene velike in plemenite naloge. Zlasti apeliramo na podjetja, da priobčijo v Izseljenskem koledarju inserat v obliki pozdrava rojakom. S tem bo Matica vsaj delno krila ogromne stroške, ki jih bo žrtvovala za tisk koledarja. Slovenska izseljenska matica bo uspešno opravljala svojo veliko rodoljubno misijo med 350,-000 izseljenimi Slovenci le tako, če bo Matici pomagal ves narod, le tako, če bo Matica s številnim članstvom postala mogočna organizacija vseh naših delovnih ljudi, ki jim je pri srcu narodnostna usoda 1/5 slovenskega naroda, ki se je razlila po vsem svetu v lovu za koščkom bolj šega kruha. Vedno mislimo na to, da je v tujini nekaj sto tisoč naših bratov in sester, ki svoje rojstne domovine nikoli niso pozabili, ki so ji vedno od vsega srca pomagali v najhujših stiskah. Kar jim mi vračamo je malo, toda za njih veliko in hvaležni nam bodo do poslednjega diha svojega življenja. Obsojen? bolgarski vohuni PRIŠTINA,—Okrožno sodišče v Gnilanu je izreklo pred dvemi meeci sodbo bolgarskemu špi-jonu in organizatorju četniške teroristične skupine v gomje-moravskem in nerodinskem okraju Milutinu Arsiču ter petim članom in pajdašem te orga nizacije. Milutin Arsič je bil ob sojen na smrt z ustrelitvijo, njegovi sokrivci pa na 5 do 8 let strogega zapora. Obsojeni Arsič je skupno z Alkesandrom in Djordjem Daji čem organiziral 1950 leta v Viti-ni četniško teroristično organizacijo. Še istega meseca so organi državne varnosti izsledili to tolpo, ki je skušala terorizirati posamezne predsednike ljudskih odborov in posamezne državljane. Pri nekem spopadu je bil ubit poročnik UDV Ilija Hovjetski. Po tem uboju sta Milutin Srsič in Aleksander Bajič pobegnila v Bolgarijo, medtem ko se je Djordje Dajič predal ljudski oblasti in prestaja sedaj prisoje-no kazen. Milutin Arsič je ostal v Bolgariji skoraj, dve leti in je postal agent bolgarske državne varnosti. V Rusiji je obiskoval štiri-mesečni politični tečaj, nato pa 15-dnevni terorstični tečaj v Sofiji pod vodstvom oficirja bolgarske državne varnosti Pozano-va. Ko se je avgusta lani priti hotapil v Jugoslavijo, je nesel s seboj brzostrelko, tri bombe, daljnogled in večjo količino propagandnega gradiva. Imel je nalogo, ostati v Jugoslaviji 25 dni. V tem času naj bi dognal v gor-njemoravskem in nerodinskem okraju število vojaških enot in njihovo oborožitev ter našel Iju-:h, ki bi delali za bolgarsko obveščevalno službo. Toda 25. oktobra lani, ko se je ^pripravljal za vrnitev v Bolgarijo, so ga prijeli organi državne varnosti. Pet izmed obsojenih članov in pajdašev te organizacije se je moralo zagovarjati tudi za veliko število tatvin, ki so jih zagrešili zadnji dve leti. YOU can be the woman of the year Dm>AM rOK NURWN#-" mmt fw «#### W « M##«"*! I © T«& «* *# OtTMtor «# Mww #w ]^Wv WW ^ •• • (olcola«* m kiwM Oliver Wendell Holmes (29. avgust — 1809 — 8. oktober 1894): Ta odličen član stare družine v Novi Angliji je bil pesnik-pisatelj in zdravnik. Prvo slavo je žel 1. 1830, potem ko je dovršil Harvard vseučilišče, s pesmijo "Old Ironsides." Ta pesem, katero še vedno najdemo v izvlečkih domoljubnih spisov, je povzročila tako ljudsko zahtevo da je opustila mornarica namen zrušiti frigato Constitution, katero se je imenovalo Old Ironsides potem ko je premagala angleško frigato Guerriere 1. 1812. Holmes se je kmalu odločil za zdravniški poklic in je študiral tri leta v Parizu. Ko se je vrnil v Ameriko 1. 1836, v katerem je izdal svojo prvo knjigo pesmi, je postal profesor anatomije in fiziologije, najprej na vseučilišču Dartmouth in nato v Harvard šoli za zdravnike. L. 1882 se je odpovedal temu mestu, na katerem je deloval izza 1. 1847. Bil je med prvimi, ki so prispevali listu Atlantic Monthly, ki je pričel izhajati 1. 1847. Ta mesečnik je obljavljal dela, radi katerih je postal Holmes slaven kot pisatelj esej. Spisal je tudi dve ali tri novele in pisal je seveda tudi zdravniške članke. Njegova razprava o mrzlici v otročji postelji je vsebovala prvi namig, da povzroča to bolezen prisad (kar je pozneje potrdil potom preiskavanj Semnelweiss, ogrski znanstvenik, Dr. Holmes-ov sin je bil dolgo let odličen član Vrhovnega sodišča Združenih držav. Tudi njegovo ime je bilo Oliver Wendell Holmes. tel je in sorodnike na Vzhodu. Kmalu so bile dolge verige vozov z naseljenci na potu v tedanjo pokrajino Oregon ali kar so danes države Oregon, Washing' ton, Idaho in zapdni del države Montana. Vstrajen in nevstW" šen, Marcus Whitman je hal na Vzhod 1842-1843 vanje preko več kot tri tisoč —in se podal v Washington, razpravlja z vladninu uradiu ki o velikem bogastvu ne Oregon. Poročal je tudi Mis' jonskemu Svetu v Boston-u ® ga pregovoril da ne opusti jonskih postojank na severu zapadu. Nato se je vrnil in na daljeval z delom med Indijanca-A ker je dohajalo v to pokra^^ vedno več belih ljudi, so po j ali Indijanci vedno bolj sovr ni in 1. 1847 je pomorilo soS ^ nje pleme Dr. Whitraan-a, ^3® govo ženo in dvanajst tovari Marcus Whitman (4. september 1802—November 25, 1847): —Marcus Whitman, misijonar-zdravnik, je dospel s prvotnimi naseljenci na pacifični severo-zapad. Tja se je podal 1. 1836. Spremljali so ga žena in trije misijonarji. Namen njihovega dolgega in nevarnega potovanja preko planjav in gorovja je bil spreobrniti h krščanstvu seve-ro-zapadne Indijance. Navdu-ševalna pisma, ki so jih pisali člani Whitman-ove družbe in drugi misijonarji, so vnela prija- Komodor John Barry (1^^ 13. sept. 1803): Splošno ^ kot "oče mornarice Združ ^ držav," John Barry je bil ro^ na Irskem in prišel v Amen ' star 14 let. Dobil je delo na la ' ki je vozila Iz mnogih trgovs ^ ladij, ki bi prve odplule iz P . nudil svoje znanje kontinen ^ nemu kongresu, kateri mu ir 1776 naročil opremiti ladij ki bi prve odplule iz P ' delphia-je. V oktobru istega je postal poveljnik frigate tingham, katera pa, ker so sedli Angleži Philadelphia-jO' mogla odpluti. Barry se je mudil na spodnjem delu r Delaware. Z malimi, dobro roženimi čolni je zaplenil ladij z vojaškimi zaloga)^' sovražnika. Pozneje je kot F veljnik druge bojne ladje P'' lil dve angleški, da sta v Oi^tal je v službi še po zmagi, toval kako izboljšati anjeris.^^ momar:ico, ki je bila tedaj ^ natna. L. 1794 ga je imeno^ predsednik Washington nom mornarice Združenih žav. Na Franklin Square, P delphia, stoji- njegov kip. rega je podarilo mestu drus Friendly Sons of St. P^tri (patron Irske). (Common Council for UREDNIKOVA POSTA Vabilo na letno sejo CLEVELAND, Ohio — Kot predsednica društva Waterloo Grove, št. 110 WC, prosim vse članice, da se gotovo udeležijo glavne ali letne seje, ki se vrši v sredo, 16. septembra. Kakor je vam znano, ima društvo sedaj svojo letno sejo v mesecu septembru, in ne v decembru kakor po navadi, na kateri se vršijo volitve odbornic za prihodnje leto. Udeležba na rednih mesečnih sejah je običajno zelo slaba, ter je res težko ure diti društvene zadeve in vse delo in odločitve so v rokah odbora. To pa ni prav, ker vse članice so deležne enakih pravic in bi morale tudi sorazmerno deliti odgovornosti društva. Vsaka ima kakšno novo in dobro idejo, ki bi koristila ostalim članicam in društvu. Naše seje so prav domače, v slogi in prijateljstvu r azmotrivamo zadeve in vem, da ko bi se le enkrat udeležile seje, bi se prepričale, da je prijetno priti vsaj enkrat na mesec med sosestre. Upam torej in vabim še enkrat, pridite, članice, vse na letno sejo v sredo, 16. septembra v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Seja se prične ob 7.30 uri, po seji bomo imele pa malo domače zabave in postreglo se bo z okusnim prigrizkom. Na svidenje! Pauline Balish, predsednica, sko. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Vihar je napravil veliko 19. julija je divjal velik vih^^ kakršnega stari ljudje n® nilo. Nevihta je napravila ve škode, ki je ni mogoče y Ljudje so se morali hiše, pa še tam so bili v sti. Vihar je izruval in P^^^g debelo drevje, kostanje, j® y itd. Zvilo je trte in zemljo koruzo, krompir in pridelke. Potem je usula toča. V Prosnidu in Crnein jo je padlo nad 2 cm. Bila je debela, da je eno samo go talo pol kilograma. Ljn popolnoma obupani. Izseljevanje iz Bdega ^ Iz Belega potoka Učja S® ^ y zadnjih desetih letih razne kraje Italije in inoze kar 40 .družin, kar je jina vseh prebivalcev tega Vzrok, izredno slabi pogoji. Tudi ostali jo, da se jim ponudi bi se kam izselili. Če se bo daljevalo, bo ta vas v ki^ prazna in izumrla. Na Stari gori ni slovenske pridige Stara gora je priljubU^^^^gV. marska pot Beneških Slo^ tja Od blizu in daleč priha^^^^gU' na Veliki šmaren to je sta. Ta pot pa zdaj ni vesela in tudi romarjev . jet, manj, zato ker je že ne kar so odpravili slovens digo in slovensko petje % Zdaj je tam vse samo ' ENAKOPRAVNOST ' 8TRAN 3 %ENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953 Ameriško jugoslovanski center" ^ na Recher Ave. Žagar; pod-g^ednik Joe Susnik; tajnik An-XE 18508 Shawnee Ave., Kirpiii. 1 ' blagajnik Theodore zapisnikarica Gusti Zu-odbor: John Gerl, I ' ° Bostjančič in John Pranv S ' gospodarski odbor; Ten^r Kupert. predsednik, Frank Odbor-Godec; publicijski žic in" A Rupert, Gusti Zupan-torii- w Ogrin; ostali direk- Hn Derdich, Frank Segu- Gorjanc in Josephine Han ^poslovodja John žig-*^y&,'rV°lj82Z^bnica Mary » Ssecu %30^. * Carniola Hive" št. 493 L TM Mary Bolta, Predsed"'"- "lo^Gphine Stwan, pod fio\ !pr, «ri Marv sirazmca Ca zapisnikarica in tajni- Vgr iiiil oddelka Julia Brezo-?- GO St., EN 1-4758, fi-1287 r 1 Pauline Debevec, nice- ' 1-2048, nadzor- ih Tavčar, Ursula Unetič Kluh ^.49 Stampfel; zastopnici za vsako prvo sredo v Clair A ^ dvorani št. 1 SND na St. Ave., ob 7.30 uri. PredooH«! "^sepnine fetwan, pod-'^ovna Christine Glavan, du-Mary Tekaučič, (arica v® Mary Mahne, vra-Marv -tf Zigman, stražnica Carniola Tent" št. 1288 T. M. Predsednik Thomas Mli-Joseph Babnik, % jnk oseph Sušnik, taj- ^ike Bavčar, blagajnik Louis Zorni ^^snikar Ivan Babnik, nad-^Uban il Joseph Skuk, Anton bof Tk Paul Praust, bolniški od-''osei* John Grbec in fitev . snik, odborniki za otvo-®tiith Praust, Anton Sijioj ' A°s®Ph Drobnich, Frank Jack Ve T/^iOllle Frnnlr SOlO T».-r.ccor 8^,® 'blapo^ '»^rank, 5919 Prosser sf ^.^^.^^rka Carolyn Budan, K °r; i?^, 'r Ave., posredovalni rt^adach Kenik, Josephine ..*1, fr—' Ann SafreH- P.arnlvn Bu J. ®^oUie Somrak, June Price b^Phlno publicijski odbor: A/Ti -y' UUUUi >h Emil Safred, Jo %°^od1a ^ Valentine Mcrsol. 8 ^aje sp Subelj. vsak četrtek ob S£}a na 1+ v sobi št. 2 Slov. nar. »tlub drn\- Clair Ave. ^uštev AJC" na Recher Joh ednik An^ Seguhn, pod-cghn ZuDanx^P*^l!"®w Ogfin, tajnik U • O. % E. 270 St., Eu- fcis Žgonik- 1:4488, blagajnik if^-ege-k .^^Pisnikarica Mary iw^^in odbor: Fred Mary Segulin Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. "Kras" št. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, bla-gajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki; Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave. "Lipa" št. 129 SNPJ Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki; Stanley PoCkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki; za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. M Klub "Ljubljana" Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor; John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki; za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. "Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ Predsednik. Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor; Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND, -K "Loška dolina" Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki; John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. "Mir" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki; August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki; dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave. -K "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, bla-gajniCarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice; Katie Bradach, Jennie Skuk m Josie Krasovec, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš. , . . , . , Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. "Naprej" it. 5 SNPJ Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki; Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ♦ "Napredni Slovenci" st. 5 SDZ Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debcvec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki; Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St.. Clair Ave. ■K "Napredek" št. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka Antoni« Tanko, zapisnikar Frank Se-iek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter. Seje se vršijo vsak drugi petek v nftesecu ob 7.30 uri zvečer, v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26. -K Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice; Frances France!, preasea-nica; Rose Paulin in Rose Šanabor, prosvetni odbor; Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. * Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice; Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay. Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. "Krožek št. 3 Prog. Slovenk" Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapismkarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor; Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. "Podx. it. 5 S.M.Z." Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PI., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. "Ribnica" št. 12 SDZ Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph SankoviC, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Vi-rant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa. Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer. "Slov. nar. dom" na St. Clair Ave. Predsednik , Charles Vrtovšnik, podpredsednik* Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan z* zapisnikarico. Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih. M "Sv. Ane" S:. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisrti-karica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov. ■ Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ■K "Svoboda" št. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc-. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko, federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd. "Svob. Slovenke" št. 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tunica Josephine Petrich, 101 E, 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina BraidiC, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. M "Sv. Ane" St. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov. Seje 96 vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na S*^. Clair Ave. "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ Predsednicaj|Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijb SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pevski zbor "Slovan" Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel. SI. Clair Rifle and Hunting klub Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. "Waterloo Camp" št, 281 W.O.W. Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward RozanCe, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec "John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji. "Waterloo Grove" št. 110 W. C. Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine KlemenCič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. "Washington" št. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpre(Jsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič. Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. "Ženski odsek farme SNPJ" Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1;4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. "Združeni bratje" št. 26 SNPJ Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd., MILA ŠENK: IZLET PO SLOVENIJI POHIŠTVO NAPRODAJ V dobrem stanju. Se proda po zmerni ceni. Pokličite EX 1-5498 ' Moški in ženske, ki morajo nositi OPORE (TRUSSES) bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. RAČUNSKI STROJ (Adding Machine), R. C. Allen izdelka, star 3 leta, se proda za $75.00. Zglasite se na 16725 WATERLOO RD. IV 1-5549 (Nadaljevanje)- S tem prirodnim okvirjem se čudovito ujema cerkvica Janeza z odpito lopo, visokim zvonikom in častitljivimi freskami. V srednjem veku je bilo tu središče Bohinja, kajti tu so bili zelo obiskani redni letni sejmi, na katere so prihajali celo Italijani. Vozili smo se dalje po cesti ob spokojnem bohinjskem jezeru, čigar gladino reže sem in tja kak samotni čolniček. Res veličasten je pogled na jezero, ki ga z vseh strani objemajo temne in visoke gore z bajnim Bogatinom v ozadju. Okoli dveh popoldne smo izstopili pred hotelom "Zlatorog" ob koncu jezera. Menda je res prekrasno planinsko okolje ublažilo vso utrujenost, tako da so rojakinje najboljše volje posedle za mize k ob izvrstnemu obedu. Posebno dobro je bila tu razpoložena naša draga rojakinja l^a-talija Dovganova iz Pueble. Njena dobra volja se je kar vidno širila od omizja do omizja. Naš tovariš Veno je po kosilu odredil tri umi počitek. V tem gorskem zraku, o katerem pravijo, da ga lahko "režeš kot pu-ter" je bil počitek res nad vse prijeten. Popoldne smo imele na programu ogled slapa Savice, iz ka-teregu teče dalje Sava Bohinjka. Z avtobusom smo se pripeljale do doma pod slapom, potem pa smo imele pred seboj pol ure "pešačenja" v hrib. Tu so se zopet izkazale naše rojakinje kot odlične "gorohodke." Vso pohvalo zopet zaslužijo rojakinje Vrbičeva, Pičmanova, Kožarje-va in Jožica Stenkova iz Pueble. Ves trud je bil rojakinjam poplačan z nenavadnim in pretresljivim pogledom na mogočne sile narave: preko gole stene, orjaških kamnitih skladov neprenehoma pada skoraj sto metrov visoki slap neizčrpne množine bele razpenjene vode. Človek dobi tu občutek, da se ne bo obdržal proti silovitemu puhu, ki ledeno veje od slapa in strah, da se zaradi oglušujočega trušča, ki ga povzroča vse to, ne zruši na človeka to skalnato svetišče. Občutki so toliko bolj svečani, ko se zaveš, da je ta kraj s svojo osebno navzočnostjo in pesniško mislijo posvetil tudi Prešeren, ki si je v "Krstu pri Savici" izbral to pozorišče za svojo visoko idejo, v kateri se bridko odpoveduje misli na osebno srečo v življenju in se ves daje v službo skupnosti, slovenski kulturi. Rojakinje so fotografirale prekrasni slap, gospa Albina Novakova in Alice Železnikova iz Clevelanda pa sta na tem kraju DELO DOBIJO ŽENSKE STAREJŠA ŽENSKA, Hrvatica, se sprejme na stanovanje in hrano v zameno za pomoč pri opravljanju lahkih hišnih opravil in tovarištvo ženski. Dobi s"e tudi dobro plačo. Sprejme se novo-došlo žensko, ali pa poročeni par, stanovanje s 4 sobami. 1555 E. 31 St., PR 1-5089 DEKLE dobi dobro službo za splošna pisarniška dela. Mora imeti lično pisavo. Za polni čas. Dotra plača. Vpraša se v pisarni CLEVELAND ACCOUNTING 6411 St. Clair Ave., UT 1-5158 V NAJEM V NAJEM se odda 3 spalne sobe, opremljene. Za podrobnosti pokličite HE 1-1437 V NAJEM sc odda trgovski prostor na vogalu E. 67 St. in St. Clair Ave. Ai-meren prostor za vsakovrstno trgovino, posebno pa odgovarja za gostilno. Za podrobnosti pokličite HI 2-6135 pridno vrteli svoje "muvikem-re." Spodaj v domu pri Savici smo se odpočile, si s slivovko "iz-prale" grla, nakupile razglednic in drobnih spominčkov in se odpeljale na večerjo v dolino v hotel "Zlatorog." Po večerji pa se je proti pričakovanju razvila prav prijetna in sproščena zabava. Kakim dvajsetim izletnikom še ni bilo do spanja, nasprotno kaj kmalu so se odzvali vabljivim zvokom harmonike in veselo zaplesali. Prav živahna in prav nič utrujena kljub današnji dolgi poti, je bila naša Frances Vrbičeva, ki je vztrajala do konca v družbi in jo tudi sama odlično zabavala. Nemalo sem se začudila, ko je vstala rojakinja Josie Erjavčeva iz Pueble in predlagala, da M zaplesali še "polštertnc." Njen irredlog je bil burno pozdravljen in takoj sprejet. Pozneje smo ugotovili, da je bil "polštertanc" čudno dolg, to pa za to, ker nihče ni hotel biti prikrajšan. , . . Ugotovila sem, da so rojaki John Peček, Janez Erjavec, Benko Vencel in seveda tudi naš tovariš Veno odlični in neumorni plesalci. Za "polštertancom" je sledila "šušterpolka," njej spet valčki in polke, vmes pa petje in nazdravljanje. Kazalec na uri se je pomaknil že precej čez polnoč, k6 smo se najboljše volje razhajali. Zunaj je bila jasna in hladna mesečna noč. Treba je bilo pohiteti in ujeti še kako urico pre-potrebnega počitka, kajti za naslednji dan, nam je tovariš Veno, ki je medtem že dobil novo ime "Mr. Putnik," napovedal dolgo potovalno turo: iz Bohinja prav v skrajni kot Gorenjske v Kranjsko goro in še isto popoldne na Štajersko, kjer bomo prenočevali v L6garski dolini. O tem, dragi rojaki pa prihodnjič!—in prisrčen pozdrav iz starega kraja! DELO DOBIJO MOŠKI DOCK MAN za nakladanje blaga za železniško trgovino. Stalno delo; Nobenih odslovitev. Dobra plača od ure. Delo od 7.30 zj. do 4.30 pop. 5 dni tedensko — prosta hospitalizacija in zavarovalnina. THE GEO. WORTfflNGTON CO. 802 W. ST. CLAIR AVE. HIŠE NAPRODAJ HIŠA NAPRODAJ na Babbitt Rd., Euclid, O. Zidan bungalow s 3 spalnicami; kuhinja, dinette, "tile" kopalnica in rekreacijska soba. Zgotovljeno drugo nadstropje; lepo splanira-no. Samo $17,500. Dajte ponudbo. STREKAL REALTY 405 EAST 200rti STREET IV 1-1100 NAPRODAJ 9 akrov zemljišča se proda. HAymarket 1-2100 Mr. Cooney OD CHARDONA. Za podrobnosti pokličite HE 1-9763 Gostilna z DLD2mD3A licencaxbi v Collinwoodu, se proda. Na dobrem, prometnem prostoru. Velik prostor, dobra oprema, dolga bara. $3,200 mesečnih dohodkov. 9 let najemninska pogodba. Proda se radi bolezni. Cena zeio zrrverna. Za podrobnosti pokličite JOHN ROŽANCA LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo M., KE l^Sl DELO DOBIJO MOŠKI BORING MILL OPERATORJI Te delo je za naš 2. šift Morate biti izkušeni in zmožni vzpostaviti si lastno delo. 11 ur na večer (55 ur na teden) Visoka plača od ure poleg plače za incentivno in nadurno delo. Obiščite naš uposljevalni urad od 8. do 4.30; v soboto od 8. do 12. opoldne THE OSBORN MFG. CO. 5401 HAMILTON AVE. FORD MOTOR CO. Clevelandska tovarna sprejema prošnje za delo od , NOVIH AMERIKANCEY ki so zmožni govoriti nekaj anglešfine. To podjetje nudi visoko plačo, izvrstne delovne razmere, in sefcuri-teto za bodočnost. Sedaj intervui-ramo kvalificirane moške za vsakovrstna dela. Prosimo, zglasite se osebno v našemu uposljevalnemu uradu na Engle Road, južno od Brookparka. Prebivalci izven mesta so prošeni, da pišejo na FORD MOTOR CO. 17601 Brockpark Rd. CLEVELAND, OHIO TAPCO sedaj izbira IZKUŠENE MOŠKE ZA Toolmakers Experimental Wort Building Jigs and Fixtures Izbran^ Toolroom Delo Arc In h Heliarc Varilce Maintenance Tinsmith Machine Repairmen če boste kvalificirali, vas izučimo na delu za Production Bench Inspection Hand Trucking Miscellaneous Machining Uposljevalni urad odprt: od ponedeljka do petka 8. zj. do 4.30 pop. ob sobotah in nedeljah 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Thompson Products, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) STRANI ^ ENAKOPRAVNOST mmmmmmmmmmmmrnrnrnSS. VOHUNI IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE (PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTIOBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARDA HEARSHA) (Nadaljevanje) "Videl sem, da je razburjen in zdelo se mi je najpametneje, da ga odvedem v sobo. Tam mi je potem povedal, kako se boji, da ga bodo Rusi ubili in uničili tudi družino. Hotel se je prepričati, da bo nekdo skrbel za otroka, če' njega in ženo doleti smrt. Sporazumel sem se z ženo in sklenil, da se vmešam v vso zadevo. Nisem mogel dopustiti, da mučijo uboge ljudi." Medtem je poročnik Lavren-tijev v zadregi stal pred vhodom na stopnišču. Iz stanovanja se je slišal ropot, toda na klicanje in trkanje kljub temu ni dobil odgovora. • Na veleposlaništvu ga niso seznanili z vsem. Ni vedel, ali je Guzenko hotel izostati iz službe, ali je morda bolan. Zdaj pa je slutil, da nekaj ni v redu. Torej mora vdreti. Opazil je, da vrata niso močna. Tudi ključavnica je bila kaj preprosta, vendar mu niso dali navodila, naj vlomi. Šel je doli, da bi pogledal, če Gu'*-zenko ni odšel kje drugod iz stanovanja. Guzenko in kanadski policijski podoficir sta ravno stala na balkonu, ko se je Lavrentijev pojavil na ulici. "Poglejte, tu je eden," je dejal smrtnobledi Guzenko in prijel podoficirja za roko. "Veliko uslugo mi naredite, če sprejmete v stanovanje tudi mojo ženo." "Sama sem v stanovanju in bi imela za vas in vašo družino dovolj prostora," je za njima spregovorila sostanovalka, mlada dama, ki je slišala zadnji del pogovora. "To bo najboljša rešitev," se je podoficir oprijel ponudbe. "Pojdite kar v damino stanovanje, jaz pa skočim s kolesom na policijo in prijavim zadevo. Do takrat ste na varnem, kajti pri vas lahko vlomijo, v stanovanje kanadskega državljana pa si ne bodo upali vdreti s silo." Ura je bila že sedem, ko se je mala družina preselila. Komaj so se za silo namestili, že se je' oglasil zvonec na vratih samotne gostiteljice. Prišla pa sta le dva policijska uslužbenca na podofi-cirjevo prijavo. Guzenko se je legitimiral ter dokazal svojo istovetnost. V kratkih besedah je povedal, da skriva pri sebi za kanadsko vlado nenavadno važne listine in da prosi policijske zaščite. Tajna policista sta sklenila, da se umakneta na vrt, od koder bosta opazovala nadaljnji razvoj dogodkov. "Pustite goreti v kopalnici luč. Ce vam bop retila nevarnost, jo ugasnite. To bo znak." Svetlana je malega Andreja položila spat Guzenko pa je v predsobo zavlekel fotelj in opre-zoval na sleherni šum. Okrog desetih ponoči mu je gostiteljica svetovala, naj leže in se nekoliko odpočije. Guzenko je odkimal: "Bolje, če sem buden. Nekaj se bo zgodilo. Poznam naše ljudi in vem, da bodo prišli še nocoj." Počasi so potekale ure, druga za drugo. Guzenko ni postal zaspan. Celo nasprotno, vedno bolj buden je bil. Dobro je vedel, kaj se dogaja na veleposlaništvu. V sleherni sobi gori luč, sekretarji tekajo sem in tja ter preiskujejo vse križyn. Vsako minuto sklicujejo posvetovanja in ugotavljajo, kaj vse je izginilo. Iščejo ukradene zapiske. Spomnil se je, da se NKVD— ime varnostne službe — v slovarju imenuje "sosedje." Njegovi kanadski sosedje so mu bili v pomoč toda kako bodo ravnali z njim oni drugi "sosedje," če jim pride v roke? • Kmalu po enajsti uri se je tudi to pojasnilo. Ob pol dvanajstih je prišla pred hišo majhna skupina, ki so jo sestavljali Vitali G. Pavlov, konzul in poveljnik izpostave NKVD v Kanadi, podpolkovnik Rogov, vojni ataše, naporočnika Aneglov in Aleksander Farafonov, strokovnjak za tajnopis NKVD, ki je na veleposlaništvu delal v sosedni sobi od Guzenkove pisarne. Skupina je zelo spominjala na policijsko odhodno stražo, le ujetnik je še manjkal v njeni sre- dini. Ko so možje prišli pred Gu-zenkovo stanovanje, so takoj pozvonili ter pričeli trkati in razbijati po vratih. Na stopnišču so bila trojna vrata, druga nasproti drugih: Guzenkov^, vrata njegove sedanje gostiteljice, v sredini pa vrata v podoficirjevo stanovanje. Podčastnik je mislil, da je spet prišla policija, ki hoče zasli-šati sovjetskega oficirja. Previdno je pomolil glavo izza vrat in opazil pred Guzenkovimi vrati tri civilno oblečene in eno uniformirano postavo. Preden se je utegnil umakniti, je priskočil k njemu eden nočnih gostov in hitro, brez vsakega uvoda vprašal: "Kje je Guzenko?" "Nimam pojma," je odgovoril podčastnik in skrbno zaprl vrata za seboj. Guzenko je vse to slišal, ko je skozi ključavnico v predsobi opazoval odposlance. Poznal je vse. Najprej so se posvetovali, nato pa so začeli še močneje razbijati po vratih. Dva sta se z rameni uprla obnje, šibka ključavnica se je vdala in vrata so se nenadoma odprla na ste-žaj. Kot besni so se vrgli ha stanovanjsko opremo ter začeli preiskovati stanovanje od vrha do tal. Guzenko je pohitel v kopalnico in ugasnil luč. Kanadska tajna policista sta opazila znak in takoj pohitela v hišo. Ko sta prišla do Guzenkovega stanovanja, je v slehernem prostoru gorela luč. V prvi sobi je preiskoval in prevračal stvari Pavlov, v drugi pa Rogov. "Kaj se dogaja tu?" je zakli-, cal policijski nadzornik Welsh Vsi trije so kar otrpnili. Pav lov je stopil naprej in pokazal le gitimatijo sovjetskega velepo slaništva rekoč: "In kaj iščete tukaj ?" "Uslužbenec našega velepo slaništva je odpotoval ter nas pooblastil, da v njegovem stano vanju poiščemo važno listino, ki jo je bil tu pozabil." Welsh je pokazal na strto ključavnico : "To ravno ne dokazuje, da ste prišli sem s pristankom in po oblastilom lastnika stanovanja." Pavlov je skomizgnil z rame ni: "Izgubili smo ključ. Sicer pa smo v stanovanju sovjetskega državljana in lahko počnemo v njem, kar se nam zljubi. Pozivam vas, da takoj zapustite to stanovanje. Kanadska policija nima pravice, vmešavati se v za deye sovjetskega veleposlaništva." v BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBUENECA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA 1951 1953 ANTON LUZAR Ki JE ZA VEDNO PREMINIL DNE 14. SEPTEMBRA 1951 Dve leti je že minulo, odkar Te več med nami ni, črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Te vsak čas. Počivaj mirno, dobri oče, spavaj sladko, dragi soprog, božja volja se zgodila, da odzvel Te nam je Bog. O, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš Radost nam v trpljenje bridko z enim mahom spremeniš. / Na Tvoj grob bomo položili cvetočih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet. Žalujoči ostali: ANNA, soproga in otroci Cleveland, Ohio, dne 14. septembra 1953. Welsh je stresel z glavo: "Mogoče, da je vaša oseba nedotakljiva," je dejal, "toda tu je kanadsko ozemlji. Predvsem moram zahtevati pojasnilo." Stopil je k telefonu, da prijavi stvar osrednjemu policijskemu uradu, ko se je Pavlov zganil, da mu to prepreči. Eden ostalih pa je Pavlovu onemogočil "nepremišljeno dejanje, kajti zdelo se jim je pametneje, če se obvladajo in ne poslabšajo položaja. Čez pičle četrt ure je prišel višji policijski nadzornik Duncan McDonald, redkobeseden človek zardelega obraza. Welsh mu je vpričo članov veleposlaništva poročal o dogodkih, nakar je Donald vse skupaj pozval, naj mu slede na policijo. Pavlov se je skliceval na svojo diplomatsko nedotakljivost ter izjavil, da so vsi štirje diplomatske osebe in da policija nima pravice, vmešavati se v njihove zadeve. Višji nadzornik je spoznal, da je prišel v zelo neprijeten položaj. Za diplomatske predstavnike veljavnih pravil ni poznal dovolj dobro, vendar je bil prepričan, da niti sovjetski diplomati ne smejo nekaznovani vdreti v stanovanje sovjetskega državljana. Previdno, da ga ljudje s poslaništva niso slišali, je Welsh obvestil višjega nadzornika, da se Guzenko skriva v neposredni bližini in da je njegovo življenje v nevarnosti. Zato je McDonald sklenil, naj oba tajna policista ostaneta v stanovanju. Ko je spet odšel, so Pavlov in tovariši z divjim besom planili po omarah in policah. V stanovanju so vse pregledali, prevrnili in razmetali, našli pa niso ničesar. Vse, kar bi jih zanimalo, je tičalo v debelo nabiti Guzenkovi aktovki, te pa seveda ni bilo več v stanovanju. Nazadnje so preklinjajoč in razočarani odšli. Odprto in razdejano stanovanje je bilo podobno bojnemu polju. Se medvedek malega Andrejčka je ležal poteptan na tleh. Iz raztrganega trebušča se mu je vsipala žagovina. Uslužbenca tajne policije sta zapečatila stanovanje, kajti strte ključavnice ni bilo mogoče več zapreti. Guzenkovi so čez noč ostali v sosednem stanovanju, tajna policista pa sta odšla na prejšnje opazovališče. Spet so se dogovorili, da v slučaju nevarnosti opozore iz stanovanja tako, da ugasnejo luč v kopalnici. Guzenko vso noč ni zatisnil očesa. Pripravljen na vse, je sedel v predsobi. Proti jutru pa ga je vseeno premagal spanec. Zbudilo ga je trkanje ali bolje rečeno razbijanje po vratih njegovega stanovanja. Hitro je pokukal skozi ključavnico, a zaradi slabe razsvetljave ni mogel spoznati jutranjega gosta. Prišlec je bil sam. Njegov klobuk z ozkimi krajci je Guzenka prepričal, da je tudi novi gost prišel z veleposlaništva. Skozi ključavnico mu ni videl obraza, pač pa je opazil, da se je precej časa ukvarjal z žabico in pečatom na vratih. Vlomiti ni upal in se je hitro odstranil. Guzenko je doslej trmoglavo vztrajal pri tem, da izroči neposredno na kanadsko vlado se nanašajoče podatke, a so ga povsod zavrnili. Zjutraj pa se je položaj spremenil. O nočnih dogodkih javnost ni ničesar izvedela, toda na policiji je za zaprtimi vrati nekaj ljudi docela drugače ocenilo vso zadevo, kot prejšnji dan ministrski predsednik. Mackenzie l^ing je le prav slutil, ko je prvič slišal o tej stvari in ko ni hotel verjeti podtajniku MICHAEL GOLE FLOOR SCRAPING ANP FINISHING Sporočam, da sem se vrnil z obiska sorodnikov v Jugoslaviji. Se zahvaljujem vsem starim odjemalcem in se priporočam tudi novim. Kadar potrebujete kako delo okrog hiše, kot urediti in fino zgladiti yaše pode, itd., se zanesljivo obrnite name. Pokličite EV 1-8754 Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo Izkušeno sinnpa+ično pogrebniiko postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličite A.GKDINA.^J'SONS Funeral directors wauv*T*st. PRVI IN PRVOVRSTNE SLIKE kažemo v našemu gledališča, katerega poseča stalno na stotine ljudi, ki iščejo razvedrilo v gledališču. Naqe geslo je — zadovoljiti posetnike vsikdar. R.K.O. KEITH'S E. 105th St. Theatre EAST 105th & EUCLID AVENUE V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti Robertsonu. Ni bilo govora samo o tem, da je pobegnil neki uradnik sovjetskega, veleposlaništva ter v tuji državi zaprosil za zatočišče, temveč tudi o velikanskih dramatičnih odkritjih. Ta odkritja pa so pretila z mednarodnimi zapletijaji, ki bi mogli porušiti uspešno sodelovanje v minuli, to je v drugi svetovni vojni. Bilo je govora o skrivnosti atomske bombe, o varnosti Kanade, o pripravah na tretjo svetovno vojno, o pravcati vojni med vohuni in protivohuni, o narodnem premoženju in tajnostih v vrednosti mnogih milijard. VAS MUČI GLAVOBOL? Nabavite si najboljše tablete prof glavobolu v naši lekarni. Cena 50c. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. Chicago, 111. REAL ESTATE FOR SALE IDEAL LOCATION for any busi-ness. Store 20x20. Large 5 room apartment and 3 room basement I' apartment. Inquire 5120 Elston Avenue in rear of store. Phone AVenue 3-8382 GOOD BUY in Maywood—North 5 room house, 2 car garage, excellent location. $13,000. See to appreciate. Call Fillmore 3-4663 FEMALE HELP WANTED New Office - New Location January 1954 PRUDENTIAL INSURANCE CO. Northeast Corner 35th & 58th Ct.. Cicero, 111. TYPIST - STENO. Permanent positions—5 day week, 37VŽ hours—Paid vacations, special vacation days—All Holidays off—Apply Now 2205 S. MARSHALL BLVD. Telephone Bishop 7-3414 GENERAL OFFICE CLERK for ' GENERAL OFFICE INTERESTING DIVERSIFIED WORK Hours: 8:30-5:00 Excellent salary, company benefits Convenient to all transportatfon LIBERTY TRUCKING CO. 1401 FULTON (Lake & Ogden) HA 1-2100 — Mr. Cooney WE NEED GIRLS! STEADY WORK COME IN TODAY LITE KICK PRESS LIGHT PACKING WORK DP S ACCEPTED Good pay — Excellent working conditions 5 day week — Hours 8 to 4:30 CRESCENT DENTAL MFG. CO. 1839 S. PULASKI RD., 2nd floor Vse to je slutil ministrski predsednik že v prvem trenutku, toda o obsežnosti stvarci se mu niti sanjalo ni, kajti kakor je sam priznal, je pri prvem pO' govoru z Robertsonom mislil celo na to, da bi se odrekli nadaljnjim preiskavam, da bi zaplet-Ijaji ne prišli na dan. Bil je nekako prepričan, da je z odklon ■ nim odgovorom zaenkrat uspaval vso stvaT in odvrnil oblake, ki so obetali vihar. (Dalje prihodnjič) CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 DOMESTIC FEMALE HOUSEKEEPER — General hous^ work and assist with Stay, own room, Every TW day, every other Sunday " Good salary. COrnelia 7"®® HELP WANTED MALE^ YOUNG MAN CLEAN, PLEASANT WAREHOUSE WORK PERMANENT MANY BENEFITS Hershey Chocolate Corp. 235 W. POLK ST. BUSINESS OPPORTUNI^ TAVERN AND RESTAURANT ^ About $60,000 gross.. Terms suit. Near Midway airport. Hudson 8-2476 Good Chance to buy VARl AND GREETING CARD 5^ 14 years established P"'* ggg Selling cannot handle alone- , to appreciate. ■ „ REgent 4-9" help wanted biller manifest FOR NIGHTS GOOD HOURS jqUS GOOD WORKING CONDU^ EXCELLENT SALAK* -g MANY COMPANY B^EFl Convenient Transporta""* liberty trucking co. 1401 FULTON ' (Lake and Ogden) - pijef HAymarket 1-2109 Mr. ^ ^ WANTED TO 4 RESPONSIBLE Adults room unfurnished 2 ^ apartment. Prefer N-W-erate rental. , ^375 ALbany RESPONSIBLE Army jityi' fessor at Loyola . Unive , 2 officer^), Univer^'2 wife, 1 year old child. bedroom unfurnished an or or house. Good location N.W. vt. " BRiargate 4-3000, ® ^,go MALE HELP WANTED WE NEED MEN! This is good deal with one of Chicago's newest and l^rS organizations. — We need several WAREHOUSE STOCKMEN Must be experienced. If you are reliable and dependable ® good pay and steady year round work. J. S. G. WAREHOUSE CORP. 6030 NORTHWEST HIGHWAY AIR-CONDITIONING MANUFACTURER has opening for MODEL MAKER . Experienced Sheet Metal Man to work on air-conditioners lighting fixtures. Top rate. This is a steady job with very opportunity for the future. - Also opening now for - MAINTENANCE MECHANIC Experienced PUNCH PRESS MECHANIC Day or night shift. Steady work. Many good benefits-Convenient location. Fine transportation. Apply MITCHELL MFG. CO. 2525 N. CLYBOURN Lincol« ^ 2000