Pofttnlna plačana v gotovini
Leto XV., štev. 77
Ljubljana, petek 6. aprila 1934
Cena 2.— Din
u^iavLu^ivo ujutiijaim K.naiijeva Ulica 6. - leleton St 3122, 3123, 3124. 3125. 312& Uiseratni JdcteleR: Ljubljana, Selen« Durgova al 3. — lel 34U2 24H2 Poaruzmcs Maribor liosposka ulica
§t 11. — 1'eJetoD št 245ft Podružnica Celje Kocenova ulica St
2. — TeletoD St 190 ttačunJ pn pošt ^eK zavodih: Ljubljana «t 11 842 Praga čislo 78.180. Wt*r St 10*241
Popravljena
nemška očala
Odkar mora nemška zunanja politika računati z dejstvom, da se je Avstrija odmaknila vplivu Nemčije in da obrača svoje poglede proti Rimu, so v Berlinu začeli nekoliko objektivneje presojati po-dunavski problem. Razen Avstrije, ki je bila doslej zanje glavni činitelj v tem delu Evrope, in Madžarske, s katero so Nemčijo vezale vezi revizionistične misli, so Nemci v zadnjem času odkrili še druge države, ki imajo vsaj takšen prvenstveni interes ob Dunavu, kakor Nemčija. Med ta odkritja spada tudi naša kraljevina, ki je skoro čez noč postala važen faktor v računih nemške zunanje politike.
V zvezi s tem lahko opažamo, da nemški tisk ni več tako intransigenten napram naši državi, da je ne smatra več za nekakšno slučajnostno in le začasno tvorbo in da je tudi našim težnjam ^da-leko pravičnejši nego doslej. V našem listu smo često opozarjali na glasove raznih nemških publicistov, ki so k an-šlusu redno dodajali še zahtevo, da se razširi nemški država vse do Celja in da pride to na vrsto takoj po anšlusu, da na še daleč preko te črte sega nemško kulturno ozemlje, o katerega pripadnosti k Nemčiji naj odloči ljudsko glasovanje. Druga skupina nemških znanstvenikom se je lotila Vojvodine in jo prisojala Madžarski, tretja^pa nam je vedno osporavala posest Južne Srbije in delala* razpoloženje za nesmiselni bolgarski revizionizem.
Ta dosedanja usmerjenost nemškega tiska je bila seveda čisto politična in je samo iz političnega interesa trosija med nemški narod najsmešnejše izmišljotine o naši državi. Vsaka preorientacija v tem pogledu ima tudi sedaj svoj izvor v politiki in trenutni konstelaciji, ki pa je za nas v toliko ugodna, da bo nemška javnost izvedela o nas nekoliko ob-jektivnejših ir pametnejših sodb. Res se že sedaj lahko opažajo nekatere podrobnosti, po katerih lahko sodimo, da se sodobni nemški tisk vedno bolj otre-sa nekdanje zablode. Včasi je bilo za nemškega publicista dovolj, da je slišal naše ime, pa da je bi! takoj pripravljen na zaničljiv izbruh proti nam in na prebrano hvalo vseh onih, ki si laste kake namišljene pravice do našega nacionalnega in državnega ozemlja.
To tradicijo, ki izvira še iz časov, ko so za Nemce krojili balkansko politiko na dunajskem Ballhausplatzu, je na zelo ostentati/en način prelomil »Berliner Tageblatt«, dasi je bil ravno ta list še nedavno zatočišče budimpeštanskih obrekovanj in zlobnosti, naperjenih proti Jugoslaviji. Pretekle dni je v Berliner Tageblattu« izšel članek, posvečen pred vsem tako zvanemu makedonskemu vprašanju. Pisec dr. Maks Fischer, ki je bil tudi doslej med Nemci bela vrana v pogledu pravičnejšega presojanja naših problemov, izjavlja na temelju svojega proučevanja na licu mesta, da bo to vprašanje rešeno v dobi enega po-kolenja. Kdor bo namreč razširil pro-eveto v tej zaostali deželi, ta bo ves juž-nosrbski narod pridružil svojemu kulturnemu, jezikovnemu in političnemu območju.
Treznemu Nemcu ne pomeni prav nič obširno polemično slovstvo, ki ga izdajata obe strani, da dokažeta zgodovinsko upravičenost svojih zahtev, njemu je glavno obstoječe stanje, ki z neizprosno doslednostjo usmerja makedonsko ljudstvo v jugoslovensko smer. Uspehi bolgarskega eksarhata so le še glasba preteklosti in bodo od leta do leta pomenili tem manj, čim več letnikov mladine, vzgojene pod novimi prilikami, bo stopilo v javno življenje. Fi-scherju se vidi, da je ta boj že doboje-van. Romitaške akcije so popolnoma ponehale, ker jih zatira narod sam. Nemški novinar vidi v tem popolnoma pravilno konec makedonskega separatizma. Z odločnostjo podčrtava dejstvo, da je naša državna uprava sama oborožila in organizirala ljudstvo za obrambo, kar bi bilo nemogoče in nespametno, ako bi bila v Južni Srbiji ugodna tla za bolgarski separatizem. V zvezi s tem se je treba spomniti, da je ista okoliščina že lani marsikje popolnoma prevrnila nazor o nerazrešljivem makedonskem vprašanju. Bolgarska propaganda je s tem izgubila važno orožje, ker je postalo jasno, da je južnosrbsko prebivalstvo proti komitaškim akcijam. To važno dejstvo je zdaj Fischer naglasil tudi pred nemško javnostjo.
Središče notranjih težkoč naše države, pravi pisec, že davno ni več ob Var-darju, marveč daleč na severozapadu. Vsi ti pojavi pa so na las podobni razvojnim fazam, ki sta jih morali preživeti tudi Nemčija in Italija ob svojem zedinjenju. Slovenci, Hrvati in Srbi so res narodna enota in je njihova edina razlika v tem, pod katerim gospodarjem so živeli v preteklosti, pod Turki, pod Avstrijo ali pod Madžarsko. Piscu se zdi skoraj neverjetno, da je izenačenje zakonov prišlo tako pozno in da je bila Jugoslavija petnajst let razde! iena na šestero različnih pravnih področij. Iz-
Naročmnu £iia£u uieaeCut L>lD 25.— Za inozemstvf Din tO.—.
Uredništvo: LJubljana, Knatljeva ulica 6 reletor 8122. 3123. 3124. 3125. 312b Maribor Gosposka ulica 11 TeletoD St 2440 Celje, Stro8smayerjeva ulica štev 1 Telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi pc tarifu
RAZOROŽITVENI KOMPROMIS
ALI OBOROŽEVALNO TEKMOVANJE
Te dni se bodo vršila v Parizu odločilna posvetovanja med Francijo
in Anglijo - Razorožitveni sporazum je v glavnem odvisen od Anglije
. 1_.__.1_ -___21___
Pariz, 5. aprila, d. Francoska vlada bo
odgovorila na angleško zahtevo po pojasnilih glede jamstev za varnost v pričetku prihodnjega tedna. »Temps« piše, da bo v svojem odgovoru ugotovila, da je ponovna oborožitev Nemčije mogoča le s pristankom vseh držav, ki so podpisale ver-saillesko mirovno pogodbo. Ta pristanek bi se mogel v sedanjih razmerah le težko doseči, zaradi česar bo ženevska konferenca izgubila svoj pomen in upravičenost do nadaljnjega obstoja. Da se prepreči tekmovanje v oboroževanju, sta samo dve sredstvi: formalne obveznosti za boljša jamstva varnosti ali pa zaključitev regionalnih dogovorov na podlagi obojestranskih jamstev. Prva rešitev vznemirja Angleže, ker bi jih mogla dovesti do zapletijajev, ki bi se ne tikali direktno njihovih interesov, druga rešitev pa se jim zdi, da bi pomenila povratek k metodam zvez, ki so bile običajne pred letom 1914. Anglija bi mogla F"inciji samo hvaležna, pravi list, ker Francija ne misli samo na svojo lastno varnost, marveč tudi na varnost Anglije in vseh drugih držav,
London, 5. aprila, d. Jutri bosta Hen* derson in Aghneides odpotovala v Pariz.
kjer se boste na poti v Ženevo sestala s francoskim zunanjim ministrom Barthou-jem. Včeraj sta imela daljše posvetovanje, na katerem sta razpravljala o programu zasedanja predsedništva razorožitvene konference. ki se bo sestalo 10. t. m. Naloga predsedništva bo, da pripravi drugo cr tanje Macdonaldovega razorožitvenega načrte. Minister Eden. ki se bo prav tako udeležil sestanka predsedstva razorožitvene konference, odpotuje iz Londona 8. tega meseca. Henderson prispe v Pariz jutri in ostane tamkaj do 8. aprila. V soboto 7. t m. bo francoski zunanji min;ster Barthou spreiel Hendersona in mu podrobno pojasnil zadnje sklepe francoske v'ade t varnosti in razorožitvi.
Oboroževanje Nemčiie vznemirja tudi Anglijo
London, 5. aprila, č. Objava nemških proračunov za vojsko, mornarico in letalstvo, ki kažejo znatno povišanie napram proračunom prejšnjih let in iz katerih se da nedvomljivo sklepati na veliko oboroževanje Nemčije, je izzvala v angleškem javnem mnenju velik preokret. Večina li-
Finančna obnova Francije
Z redukcijo plač in upravno reformo hoče francoska vlada prištediti 2460 milijonov frankov
poostritev fiskalne kontrole je prineslo dodatnih dohodkov 4 milijarde frankov. Kljub vsemu temu ostane še primanjkljaj 4 milijard, ki ga je treba pokriti.
Vlada naglaša, da ne sme nobena država živeti preko svoj-ih dohodkov. Zatekanje k posojilom nL priporočljivo, ker bi imelo za posledico povišanje obrestne mere. Zato vladi ne preostaja druga pot, kakor da se obrne na uradništvo in zahteva od njega žrtev, dajoč mu na izbiro znižanie preiem-kov, ker bi bila sicer ^zava prisiljena zapreti svoje blagajne ah pa napraviti ji-flaciio.
Vlada Je prerričana, da bodo državni nameščenci razumeli nujno potrebo sprejetih dekretov ter zaključuje: S tem bo uradništvo ne samo pripomoglo k obnovi državnih financ, temveč bo tudi sodelovalo pri ohranitvi-zdrave francoske valute, ki je za vse Francoze poroštvo za varnost in bodočnost.	,
Pariz, 5. aprila w. Komunistične ln socialistične strokovne organizacije so že postavile v službo svoja propagandna sredstva proti dekretom o štednji. Včeraj zjutraj so razdeljevali proglas komunistov, ki poziva k takojšnjemu splošnemu protestu delavstva in uradništva ter k pripravam za splošno stavko 1. maja.
Nevarnost splošne stavke organiziranih strokovnih organizacij, zlasti poštnih nameščencev postaja vedno večja.
Pariz, 5. aprila. AA. Uradni list je danes objavil včerajšnje sklepe ministrskega sveta o štedenju. Vsi listi pozdravljajo te sklepe kot prve korake k finančni obnovi Francije. Obenem izražajo upanje, da bodo sprejeti nadaljnji ukrepi, med katerimi bodo tudi žrtve bivših .bojevnikov. Včerajšnji vladni sklepi so razdeljeni takole:
Redukcije kreditov po poglavjih 628 milijonov, znižanie podpor 32 milijonov, upravne reforme Ln redukcije uradnikov 750 milijonov, reforme pokojnin milijonov, ukinitev odvišnih uradov 190 milijonov, znižanj© plač 360 milijonov, skupno 2460 milijonov. K temu je treba prišteti še 300 milijonov za zboljšanja uprave socialne službe in reorganizacije železnic.
Predsediik vlade Doumergue bo jutri sprejel zastopnike bivših bojevnikov in vojnih žrtev. Prihodnja seja vlade bo predvsem posvečena zunanjemu vprašanju.
Vlada je danes izdala proglas na državne nameščence, v katerem se sklicuje na vse že storjene ukrepe za znižanje izdatkov in za obnovo potrebnega finančnega ravnotežja, ki so jih izdale dosedanje vlade. Proglas naglaša, da so se dosegli prihranki za več ko 2 miliiardi frankov pri izdatkih za javna dela. Konverzija rent, uspela po zaslugi patriotizma rentnikov. je vrgla 150C milijonov prihrankov. Zvišanje davkov in
Važna konferenca japonskih diplomatov
Tokio, 5. aprila, d. Dne 28. maja bo v Tokiu konferenca japonskih poslanikov, katere se bodo udeležili washmgtonski poslanik Saito, londonski poslanik Matsu-daira, moskovski poslanik Ota in tnnogl drugi pomembni japonski diplomati Vršila se bo pod predsedstvom zunanjega ministra Hirote in bo razpravljala o naslednjih zadevah: 1. Splošni politični položaj Japonske. 2 Japonsko stališče napram Ze-dinjenim državam. Rusiji. Kitajski in Mandžuriji. 3. Odnošaji Japonske do Društva narodov. 4. Priprave za prihodnjo pomorsko konferenco 5. Stališče Japonske glede na gospodarska vprašanja Kitajske. Konferenca bo velikega političnega pomena ter bo določila smernice za celotno japonsko diplomacijo v inozemstvu.
Poplave v Ameriki
New York, 5. aprila AA. Povodnji, ki so prizadele nekatere pokrajine v Oklahomi, so zahtevale 25 človeških žrtev. Stvarna škoda znaša več milijonov dolarjev. Reka Connecticut je narasla ** 4 metre.
enačenje prinaša s seboj neizogibno ni-velizacijo, zaradi katere so naprednejši kraji pač nekoliko zapostavljeni, zaosta-lejšim pa pomeni to znaten napredek. Stara generacija na Hrvatskem in v Sloveniji, ki se često z neopravičeno baha-vostjo postavlja pred »balkanskim vzhodom«, je nezadovoljna z niveliza-cijo, uvideti pa bo morala, da drugega izhoda ni.
Kljub vsem težavam pa je jugoslo-venska državna misel prevzela že tudi ogromno večino mladine, ki je zelo dostopna za enostavno in prepričevalno geslo: En narod, ena država. Ta mladina gre celo preko meja, ki jih določa navedeno geslo in sanja o združitvi vseh balkanskih Slovanov. V vodilnih krogih Jugoslavije in Bolgarije je mnogo dobre volje za premostitev medsebojnih ovir in za sodelovanje obeh držav. Bal-
Obnova diplomatskih zvez Madžarske z Rusijo
Budimpešta, 5. aprila, g Danes je prispel semkaj sovjetski poslanik Adolf te-trovski. Novinarjem je izjavil, da bo Izročil svoja poverilna pisma državnemu upravitelju v soboto. Madžarski poslanik za Moskvo Jungwirt, ki je bil doslej poslanik v Ankari, bo prispel v Moskvo 20. aprila, kjer bo prevzel začasno vodstvo diplomatskih poslov. Definitivno imenovanje bo izvršeno šele kasneje.
Demanti o spravi med socialisti in komunisti
Pariz, 5 aprila. AA Po poročilu iz Amsterdama demantirajo tamošnii uradni krogi vesti, da bo v Amsterdamu v kratkem tajna konferenca francoskih angleških. belgijskih in nizozemskih socialistov na ka teri naj bi se združile komunistične in so-sialistične stranke Francije Belgije Velike Britanije in Nizozemske. Taka konferenca je že zato nemogoča, ker so nizozemski socialisti odločno proti vsaki združitvi s komunisti.
kanski pakt je prizadevanja za popoln sporazum med Sofijo in Beogradom le začasno prekinil, za vedno pa jih ni onemogočil.
Taka je v velikih obrisih sodba, ki jo je napisal uredi, k »Berliner Tageblatta« o razmerah v naši državi, ki jo je osebno več mesecev proučeval. 2e poprej je isti list objavil tu'i članke o naših od-nošajih do Italije n Madžarske ter tudi v tem pogledu zavzel res objektivno stališče. Enako opažamo v zadnjih letih tudi v drugih velikih nemških listih, da stvarno in nepristransko poročajo o do mačih in mednarodnih odnošajih Jugo slavije. Veseli nas ts v°jav in z za do ščenjem ga pozdravljamo, ker je tak način medsebojnega spoznavanja najboljše sredstvo, da se pf.laeoma odstranjuje nezaupanje in se uf.ira pot evropski solidarnosti.
stov je objavila podatke o nemškem oboroževanju na kopnem morju in v zraku. Listi med drugim naglašajo. da so Kruppo-ve tovarne v poslednjih mesecih podvojile svojo produkcijo. Proračun za vojno letalstvo je porastel za celih 10 milijonov funtov (2 in pol milijardi dinarjev), tako da bo Nemčija v bližnji bodočnosti lahko razpolagala kar z 20.000 vojnimi letali, ki jim ne bo nikaka težava napasti in uničit« vsa angleška glavna mesta in najvažnejše industrijske centre. Prav teko je tudi oja-čeno oboroževanje na morju le še vprašanje nekaj mesecev. Vsi načrti za obnovo nemške mornarice so že docela izgotovlip-ni. Nemčija bo v kratkem priče'a firad;ti ogromne vojne ladje, oklopniee. matične ladje za letala, rušilce, podmorn:ce itd. Nove nemške križarke bodo opremljene z Dieselovimi motorji in bodo imele tako velik akcijski radij, da bodo lahko pluie okrog sveta, ne da bi se morale ustaviti v kaki luki. Proračun za voino mornarico se je letos napram proračunu za tekočo poslovno dobo naravnost podvojil.
London. 5. aprila. A A. '>Dailv Telegraph« je objavil te dni poročilo o načrtih berlinske vlade glede obnove nemške vojne mor-
narice, v katerem pravi med drugim: O tej stvari bi moraLi na Angleškem temeljito razmišljati. Mi menimo, da je popolnoma v redu, če hoče Nemčija obnoviti svoje letalstvo in se ponovno na kopnem oborožiti. Toda oboroževanje na vseh treh poljih je v tesni medsebojni zvezi in Angleži grele, če mislijo, da se bo nemška vlada omejila samo na to, da obnovi svo" jo oborožbo na suhem in v zraku, ne d; pa mislila na to. da si zagotovi moč tudi na morju.
Obnova vojaške zveze Francije in Belgije
Bruselj, 5. aprila, č. Po informacijah iz dobro poučenih krogov bo vojaška zvsza med Francijo in Belgijo kljub vsem de-mantijem obnovljena. Med belgijskim m francoskim generalnim štabom je bil končno dosežen sporazum, da v prime-u kakega spopada fmncoske motorizirane ™jne sile takoj priskočijo na pomoč belgijskim arden«k'm lovcem. Francoska vlada bo podpirala tudi vsa belgijska stremljenja za dosego sličnega vojaškega sporazuma z Angliio.
Italijansko priporočilo Nemčiji
Rim, 5. aprila Nemški poslanik Hassel je odpotoval v Berlin. Menijo, da pripravlja italijanska vlada sporazum z Anglijo o razorožitvenem vprašanju ln da hoče priporočati Nemčiji, naj pristane na tak an-gleško-ltalijanski komnromis, čigar glavne obrise je Mussolini že sporočil v Berlin. Državni podtajnik Suvich bo londonski vladi sporočil končnoveljavnl odgovor Italija.
Litvinov © ciljih Rusije
Pogajanja za zaključitev vzajemne pogodbe o nena-padanju med baltiškimi državami, Poljsko in Rusijo
Moskva, 5. aprila, č. Ves baltiški in tudi nemški tisk se obširno havita s poročili o pogajanjih med Rusijo, Estonsko, Leton-sko, Litvo. Poljsko in Finsko za sklenitev vzajemne pogodbe o nenapadaniu, ki naj bi trajala do L 1945. Estonska, litavska, letonska in poljska vlada so baje že pristale na ruske predloge. Finska vlada se še ni odločila, vendar napovedujejo, da bo že v bližnjih dneh zavzela svoje stališče.
Povodom teh pogajanj ie imel komisar za znnanie zadeve Litvinov velik govor o miroljubnosti sovjetske vlade- Ves svet. je dejal Litvinov, je okužen z blaznim pohlepom po oborožitvi. Dogodki kažeio, kakor da bi bile države s'epe in kakor da ne vi-diio nevarnih posledic take politike, Rusi-
ja se iskreno zavzema za mir in bo svojo besedo držala tako dolgo, dokler je zunanje sile ne bodo prisilile, da io pielomi. Na Daljnem vzhodu so države, ki ogrožajo svetovni mir.
Rusija želi sklenit; pakt o nenapadanju tudi s Finsko. V ostalem se ne zavzema za izpremembo mirovnih pogodb, ker ni niti šovinistična niti nacionalistična država. Niena glavna svrha je sedaj le ta, da zgradi svoi državni socializem.
London, 5. aprila, g. Kakor poročajo listi iz Šanghaja. se bodo v kratkem pričela med Sovjetsko uniio ln Kitajsko pogajanja za zaključitev pakta o nenapadaniu. Pogajanja bo vodi! poslanik Yen, ki bo odpotoval iz Nankinga v Moskvo.
Odmev Titulescovega govora
Ostra odklonitev revizionističnih zahtev je izzvala na Madžarskem veliko razburjenje
Budimpešta, 5. aprila č. Včerajšnji odgovor rumunskega zunanjega ministra Ti-tulesca na interpelacijo dr. Mania je zbudil v tukajšnjih političnih krogih pravo senzacijo. Vsi listi poročajo obširno o njem in so nekateri objavili tudi že kratke komentarje. Z velikim zanimanjem pričakujejo potek obeh današnjih sej madžarske zgornje in spodnje zbornice, ki sta se danes po velikonočnih počitnicah prvič zopet sestali. Dopoldne Je imela sejo zgornja zbornica. Na hodnikih zgornje zbornice so se madžarski politiki živahno razgovarja-li o Manijevih in Titulescovih izjavah. Vsi vprek so ostro obsojali rumunsko politiko in naglašali, da so docela neresne izjave, ki sta Jih snoči podala v rumunskem parlamentu oba rumunska državnika, češ, da sta Maniu in Titulescu naravnost ponarejala zgodovino K besedi s3» je Jgflasil tudi grof Ladislav Somssich, ki je bil član madžarske delegacije pri mirovnih pogajanjih v Parizu V svojem govoru je poudarjal. da madžarska delegacija ni imela nikake prilike izraziti na mirovni konfe-/enci svoje mnenje glede novih mej. Zato tudi ne drži trditev, da Madžarska ni bila prisiljena k podpisu mirovnih pogodb. Tudi drugi politiki so se ostro izražali o izjavah rumunskih državnikov
Novinarji so vprašali tudi Bethlena, kaj misli o Titulescovih in Manijevih izjavah. Grof Bethlen je dejal, da Rumunija še sedaj obžaluje, ker si je osvojila le tako malo področja nekdanje Madžarske. Rumuni bi nairaiši videli, da bi se njihova meia premaknila na Tiso. Vsekakor pa se izjavi obeh rumunskih politikov ne smeta resno presojati. Rumunske izjave so bile od nekdaj lažne in take bodo tudi v bodoče.
Izpadi madžarskih politikov so le še bolj povečali razburjenost v madžarski javnosti. vse pričakuje, da bo zunanji minister Kanya ob prvi priliki odgovoril na izjave rumunskega zunanjega ministra
Pariz. 5. aiprila. w Francoski večerni li»ti skoraj soglasno odobravajo vferaiSnii govor rumunskega zunanja ministra Titulescn v zbornici. Ofipiomi *Tpmr*»* meni. da P bil to »odlofen odgovor« revizionitfif.nim na-dam Madžarske, ki iih iie podprl za dnu Mnseoliniiev govor. Tit-ilwi ie potrdil n--soravliivo nasorotovo R imun iie in menih 7avcTn:kov nnnram n?vizi*> mirovnih rvvro^b Stalne Ttaliie ki s* eedai izrnza ip v b^-edah. ie t<vba samo obžalovati, toda Tit ilescu ie £am mnenia di se s tem ne bodo izor^menili dobri odnošaji med Kn-mpniin in Ttnliio in da niti ne bo izgin-lo unanie da ee bo n^ke-rj, dn* tudi v PoVif-nih ^hlil.-nb novela aoglnenost italijanskih in riinrinekih int>r«=ov
*Tnfran*i?eanU meni. da je beseda Titu-leeca, da pomeni revizionizem voino. na-
ravnost čudovita. Ideje Tifrjlesca eo tudi mnenid Francije. Samo neodvisni radikalni list »Notre Tempe« kritikuje govor rumunskega zunanjega ministra, ki ga imenujo vznemi r ja iočega. Prepad med zmagovalci in premaganci ee vsak dan bolj opaža. List odklanja tezo Titulesca gl*ie čl. 19- vcr-sailleske mirovne pogodbe (revizija v.ocol-b<-» in soglasnost v Društvu narodov). Ako se zahteva soglasnost sveta Društva narodov za revizijo, pomeni lo isto kakor ra&-veljavljenie čl?t.a ter nemožnoet. da se doseže mirna revizija pogodbe.
Ministrski predsednik Doumersrje Je danes spreiel tukajšnjega rumunskega poslanika Cesiena.e kaiterim je razpravljal o včerajšnjem govoru Tituleeca in o niegovam potovanju v Pariz.
Pariz, 5. aprila. AA. V »Echo de Parisu< komentira Pertinax govor, ki ga je imel včeraj v rumunskem parlamentu zunanj-i minister Titulescu ji pravi med drugim:
Titulescov govor vsebuje naslednje glavne zahteve: Teritorialni revizionizem Ja izključen. Vprašanje mej je končno rešeno. Avstrija se ne more združiti z Nemčijo na noben način. Prav tako nI mogoče dovoliti združitve Madžarske in Avstrije.
Glede stališča Tituiesca o reviziji mirovnih pogodo pravi Pertinax:
Italija, Mala antanta in Francija so na istem stališču. Glede ostalih zahtev, ki jih je branil rumunski zunanji minister, pa imajo države Male antante in Nemčija svoje posebne tehtne razloge, da ravnajo v tem vprašanju drugače. Po tem govoru, ki je v popolnem skladu z nedavnimi izjavami dr. Beneša, ima sedaj zopet besedo Italija. Mala antanta je mnenja, da po Musso-linijevem govoru dne 18. marca med njo in Italijo niso vsi mostovi porušen.1.
Veliko stavkovno gibanje na Kitajskem
Moskva, 5. aprila, č. Tukajšnji listi poročajo službeno, da se je pričelo na Kitajskem. zlasti pa v severnih kitaisk h po> trannah, veiiko stavkovno gibanje Sedaj stavka že okrog 200.000 kitajskih rudarjev, ki so se jim priključili tud; kovinarski delavci. Stavko vodijo kitaiski komunisti Pred dnevi je prišlo med stavkujoči-mi rudarji in policijo tudi do ostrih spo padov Bilo je več mrtvih in ranjenih. Celo v Pekingu se že opaža da se nameravajo tamkajšnji delavci priključiti stavkuioč'm Kitajski sind;kati že računajo s proglasitvijo generalne politične stavke, ki bi bila naperjena proti vladi.
Francija in Anglija
Francoska vlada zahteva od angleške jasen odgovor, ali se hoče Anglija obvezati, da bo nastopila proti vsakomur, ki bi, zlorabljajoč razorožitev, porušil mir v Evropi
Pariz, 2. aprila.
Zadnja nota francoske vlade v zadevi razorožitve, naslovljena na Anglijo, še enkrat in odločno podčrtava davno znano stališče. od katerega Franoija v teku vseh dolgih razoroiitvenih pogajanj ni popustila niti za las. V Parizu so pripravljeni izvesti razorožitev do najskrajnejših mej, ki bi jih doiočil mednarodni sporazum, zahtevajo pa za to jasno in obvezno jamstvo Anglije, da bo ta takoj nastopila proti Nemčiji ali kaki drugi državi, ki bi zlorabila razorožitev Francije za to, da bi zrušila mir v Evropi. To stališče Francije je zelo razumljivo, kajti splošna razorožitev bi nekako uzakonila sedanji status Quo, ki bi Angliji zagotovil njeno današnjo dominantno pozicijo v svetu. Zato v Parizu mislijo, da angleško jamstvo ne >bi bila prevelika cena za tako dalekosežno prednost, ki b; Londonu pripadla sama po sebi ob izvedbi splošne razorožitve. Francozi tudi naglašajo, da bi bilo jamstvo samo hipotetične prirode. ker bi ga po vsej verjetnosti nikoli ne bilo treba izvršiti. 2e sama okoliščina, da obstoji tako jamstvo, bi silila vsako imperialistično vlado. da sCi temeljito premisli, preden udari na kakega soseda.
Izkustvo svetovne vojne je poučilo vse narode, da se da velika vojska in njej služeča vojna industrija pričarati iz zemlje v teku nekoliko mesecev. To velja osobito za države s številnim prebivalstvom in z dobro razvito tehniko. Na naši celini je v tem oziru na prvem mestu Nemčija. Razen tega izkustva pa ima Evropa še drugo, pridobljeno v zadnjih letih. Svet si je že dolzo na jasnem, da bi s« Nemcem nikakor ne bilo posrečilo otresti se najvažnejših obveznost, izhajajočih iz poraza v svetovni voini in iz določil versaiHeske mirovne pogodbe, da niso vsa ta leta uživali podpore Anglije in vsega anglosaškega sveta. V Londonu so z nejevoljo gledali, kako zelo je bil po vojni porastel francoski ugled na evropski celini in kako je Britanija Izgubljala ono zavidanja vredno otoško pozicijo, ko se je lahko vedno vtaknila v evropske zadeve in tam sodelovala, obenem pa se takoj umaknila v svojo osamljenost, kadarkolj hi bilo treba prispevati k splošnemu pomirie-nju s kakim dejanskim jamstvom.
Pri takih prilikah London vedno poudarja svetovni značaj svojega imperija, kj ne dovoljuje, da .bi se Kanada, Afrika in Avstralija obvezno angažirale v izključno evropskih zadevah. Ta dvojna vloga Anglije je postala zadnja leta le preveč očitna, da bi je svet ne izpregledal in francoska nota je postavila angleško vlado pred sila nevšečno dilemo. V nji zapopadena zahteva, da mora London tudi kaj konkretnega doprinesti k pomirjenju Evrope, ako že hoče ohranit svojo vlogo razsodnika.
Težkoča jamstva je ravno v tem. da londonska vlada brez pristanka dominionov ne more prevzeti tako dalekosežne obveznosti, na drugi strani pa je tudi britansko
ljudstvo psihološko zoper vsako obveznost na nemirni celini, kjer lahko prav sredi čistega miru pride do kakih usodnih za-pletljajev. Angleško ljudstvo se počuti zelo dobro v svoji »splendid isolation«, obenem pa noče opustit misli, da ima pravico, vsak čas poseči v Evrope- Celinsko ravnotežje se ne sme zgraditi, ako Anglija ni na tej tehtnici jeziček.
Osnovna točka angleSke politike Je moder in premišljen konservativizem. Razvoj sveta pa je med tem toliko napredjval, da se je človeštvo dvignilo v zrak in oa postane mordi v doglednem času nadviada nad morjem samo še faza preteklosti. V ozračju ni Dovera, Gibraltara. Malte, Sin-gapura in sličnih oporišč, s katerimi ie Anglija zaplela ves svet kakor v mrežo in s katerih diktira svetu svojo voljo. »Siiej-na osamljenost« britanskega otoka postaja vse bolj in bolj problematična. Ta zavest prodira tudi že v kroge angleških politikov in eden izmed poboraikov tr misl> je bojeviti Winston Churchill, ki neutrudno zagovarja francosko tezo mirovnega jamstva, podpirajoč jo iz čisto praktičnih razlogov Anglija je najmočnejša pomorska sila. Franciji pa gre tn prv^.jstvo v zraku. Ako se tedaj ti dve zavežeta, da bosta složno branili mir in status quo. je ni sile. ki bi lahko z uspehom nastopila proti njima. Razen Churchilla zagovarjajo to misel tudi dalekovidni politi\i1 publicisti. kakor Ganvin in Norman Engcl Ti navajajo v svojih zelo vpoštevanih člankih naslednji trezni račun: Nemcev bo kmalu 70 milijonov, bojevitost njihova m ste iz dneva v dan in njihova tehnika i-sh-ko v najkrajšem času oboroži večmilij roško vojsko. Anglija bi morala v primeru napada na Francijo zaradi svoje varnosti udariti po Nemcih, vedoč, da za poraženo Francijo pride na vrsto Britanska. Ali ni tedai pametnejše prevzeti jamstvo za n»-kaj. kar je itak neizogibno, kakor čakati, da šele nastoni ta neizogibnost prav v konkretni obliki? V zvezi s tem dokazujejo pristaši jamstva, da je v dobi zrakoplov-stva vsaka misel na obdržanje nekdaj zelo koristne osamljenosti popolno nepoznavanje položaja in okostenel ter škodljiv konservativizem.
Mase britanskega ljudstva pa še niso preveč vnete za te novotarije v tradicionalni politiki One bolj dajejo prav lordu Beaverbrookeu in njegovemu tisku, ki ostro zavrača vsakršno jamstvo V glasilih te struje se Evropci označujejo sploh kot prepirljivi in bojaželjm narodi in vsaka obveznost Anglije bi angleško globoko miroljubno ljudstvo zopet in brez očividne potrebe zapletlo v krvavo borbo. Ta struja je v angleški javnosti danes še močnejša in obvladuje vso politiko, tako da za kak temeljit preokret v tem pogledu ni veliko nad. Vsekakor pa je francoska nota tako jasna in odločna, da zahteva enak odgovor.
Posei ministra Rohma v Dubrovniku
Minister Rohm ostane v Dubrovniku teden dni - Njegov poset nima političnega značaja -cija se vrne jutri v Beograd
Dubrovnik, 5. aprila, p. Včeraj popoldne je prispel semkaj na velikem hidroavionu nemški minister in eden izmed prvakov narodne socialistične stranke Ernest Rohm. V pristanišču so ga pričakovali in pozdravili predstavniki oblasti, člani nemške trgovinske delegacije ter večje število tujcev in domačinov. Ko se ie zahvalil za pozdrave. se je minister Rohm odpeljal z avtomobilom v hotel »Imperial« kjer so zanj rezervirani prostori. Rohm bo ostal v Dubrovniku do 14. t m.. Danes je prispel semkaj tudi nemški poslanik na našem dvoru von Heeren s soprogo.
Nemška delegacija se bo v soboto vrnila v Beograd, kjer se bodo trgovinska pogajanja nadaljevala takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih.
Beograd, 5. aprila AA. NemSko poslaništvo objavlja:
Vesti o dozdevnih Izjavah Članov nemške trgovinske delegacije o stanju In vsebini razgovorov, ki so Izšle v nekaterih listih, so vzlic popravkom nekateri listi vnovič prinesli o priliki prihoda nemškega ministra Rohma v Dubrovnik ter jih komentirajo v smeri nekih političnih ciljev pri teh razgovorih. Nemški poslanik glede na to Izjavlja, da so vse kombinacije, ki Jih pripisujejo tekočim razgovorom o kakršnihkoli političnih ciljih, k| bi presegali okvir običajnih gospodarskh razgovorov, in ki spravljajo 8 tem v zvezo odmor In bivanje nemškega mlni-tra i. P.oiir.-ia, brez vsake podlage.
Protirežimske demonstracije socialnih demokratov v Avstriji
Javni protestni shodi na Dunaju in dragih mestih - Socialni demokratje groze z novim uporom
Dunaj. 5. aprila, p. Včeraj sta minila dva meseca od krvavih dogodkov na Dunaj j in ostalih krajih v Avstriji, ko so se socialni demokratje z orožjem uprli pofašistenju Avstrije. Avstrijski socialni demokratje so uprizorili včeraj značilno demonstracijo, ki kaže. da sedanji režim vendarle še ni tako absoluten gospodar položaja, kakor se zdi na zunaj in kakor bi se dalo sklepati iz pisave uniformiranega tiska. V vseh dunajskih okrajih, zlasti v delavskih predmestjih, so priredili včeraj socialni demokratje javne protestne shode proti Dollfussovemu režimu. Govorniki so zlasti ostro protestirali proti reviziji ustave v cilju uvedbe diktature. Predno je policija izvedela za shode, so že vsi govorniki povedali, kar so hoteli in so se zborovalci razšli. V predmestjih je prišlo pozno ponoči do hrupnih demonstracij. vendar pa 60 se demonstranti ob prihodu policije naglo razkropili in nikjer ni prišlo do spopadov
V vladnih krogih so 'zzvali dogodki, ki eo se odigrali tudi v drugih večiih mestih in indnstriiskib centrih «Hno presenečeni in razburjenje ker dokazuHo da so 60-cialni demokrat ie klinih temu. da so lim stranko razčistili, še vedno zelo zavedni in močni ter da se ne ®trašiio niti ternria. ker eo nekateri govorniki fcrvno naoovpdali. da si avstriisko delavstvo ne bo dalo mirno vsiliti n^ve nsiave ki na i bi nvpkovečiln klerofaš;stično dikfatjro. Vlada ie imela
dopoldne nujno sejo, na kateri je razpravljala o teh dogodkih. Kancelar dr. Dollfufi« je naročil podkancelarju Feyu kot šefu celokupne oborožene sile. naj z vsemi sredstvi zatre uporniški pokret socialističnega delavstva. Policija ie zaradi tega danes vršila po Dunaju in drugod pri socialnih demokratih hišne preiskave ter je aretirala več znanih socialistov, ki so bili po februarskih dogodkih medtem že izojšdeni.
Potovanje poslancev in senatorjev po Jadranu
Beograd. 5. aprila AA. Priprave za potovanje narodnih poslancev in senatorjev na primorje in Krf, se bližajo h koncu ter Je že izvoljen odbor, ki je določil ves program Odhod s parnikom bo s Sušasa 9. maja ob 7. zjutraj Parnik se bo ustavil v Crlkve niči. Novem, Senju, Rabu, Preku, Biogra du. šibeniku, Trogiru, Splitu, Makarski Korčuli, Dubrovniku. Hercegnovem ta Ko toru Iz Kotora bodo obiskali Cetinje ln Budvo Po povratku v Kotor se bo vožnja nadaljevala v Bar in Ulčinj, od tu pa nn Krf, kamor bodo prispeli 16 maja ob 7 zjutraj i.n se poklonili manom padlih hero jev v svetovni vojni Na povratku s Krfs si bo-lo narodni poslanci In senatorji ogle dali Cavtat, Dubrovnik. Vis TC^m'*« In Vi-ševo, Fvar, Split in Krs
Nov Hirtenberg?
Ni naša utvar, ua vrednotimo pomen marksističnega poraza za Avstrijo samo, ne more nam pa biti vse eno, kak učinek ima na zunanjepolitično orientacijo zmagovitega režima. Naj se sodi o poraženi socialni demokraciji Avstrije, kakor se hoče, to pa mora vsakdo priznati, da je v zunanji politiki zastopala stališče iskrene miroljubnosti in stroge nevtralnosti napram vsem sosedom. To je dokazala zlasti v aferi tihotapstva orožja, ki nam je pod imencin Hirtenberg »e v živem spominu. Bolj se pa pozablja, da so danes v Avstriji na vrhu baš oni činitelji, ki so bili obremenjeni po krivdi ali vsaj sokrivdi takratnega flagrantnega kršenja senžermen ske in trianonske mirovne pogodue.
Ne bomo se preveč motili, če vidimo med hirtenberško afero in poznejšo kruto vojaško .persekucijo marksistične opozicije vzročno zvezo, vsaj v toliko, da se je takrat politično nasprotje med desnico In levico stopnjevalo do onega smrtnega sovraštva, ki je naposled našlo izraza v brezobzirnem pobijanju in pustošenju. Znano je, da je razkritje hirtenberške afere močno omajalo mednarodno stališče Dollfusso-ve vlade tn da je bilo treba intenzivnega posredovanja soprizadete Italije, da so izostale neprijetne internacionalne posledice. Ob enem z vlado pa je bila zadeta takrat prav živo tudi Heimwehr, saj so bile Star-hembergove zveze z Rimom na eni In s hlrtenberškim direktorjem Mandlom na drugi strani javsa tajnost.
Ce danes čitamo o novih tajnih transportih orožja Iz Italije v Avstrijo ln na Madžarsko, postaja jasno, da gre za sistematično nadaljevanje militaristične politike, ki je bila pred dobrim letom dui prekinjena po pogummem odporu socialistov in ki ima zdaj, ko je marksistična fronta poražena In razbita svobodno pot. Ob enem pa razumevamo, zakaj je morala v Avstriji pasti levičarska cpczicija za vsako ceno in zakaj so se za njeno iztrebljenje uporabila najbrutalnejša sredstva.
Vesti o transportu velike množine orožia v Avstrijo, ki so bile objavljene najprej v angleškem tisku in ki jih \e v pozornosti vrednem članku do podrobnosti razkrila tjdi beograjska >Politika«. eo gotovo takt. ka ga ne bo smela prezreti miroljubna Evropa, naimamj pa neposrt-dno interesirane sosedne države. Sai se ie že v dnevih državljanske vorne inozemstvo strme vpraševalo. kje se ie vzelo v Avstriji toliko orožia in municije, kakor ga ie bilo v dunajskih bitkah postavljenega v akcijo. Po pravici ie že takrat inozemski tisk podčrtal, da eo pokale na Dunaju in v avetriiski provinci tudi hirtenberške miške. ki bi ee bile morale na zahtevo velesil vrniti dobaviteljem. 2e pred meeeci ie izvršila avstrijska vlada preiskavo skrivnih zalog orožia in municije pri republikanskem Schutzbund i in je glasom lastnih poročil zaplenila ogromne množine. Tudi po porazu socialne demokracije je bil voVn plen vladnih M izredno veliki V vseh avstritekih ilustriranih listih emo lahko gledali elike velikih tovornih sivtomobilov. visoko natovorienih z vojnim materialom vsake vrste. Ce je že dotlei bila vlada s svojimi razpoložljivimi vojaškimi in pomožnimi silami kos na'hu15?mu odpora, je njena moč po zmasi §e zrasla in .fe bre« dvoma mnogo več ko zadostna, da zavanute red in varnost v avstrijski domačnosti.
Zato ie prav umestno vprašanje, flenrj naj služi še novo oborožev?<nie. ki po svoji kvantiteti in tudi po vrstah orožja očividno gre d^eč preko mel dcpuebioeti. začrtanih v St. Germainu. In v kako evrho nai služijo transporti, namenjeni v Madžarsko, katera re že itak — to ni za nikogar skrivnost — oborožena do zob?
Kdo bi torej mogel odvrniti politično javnost, da ne bi ob takih pripravah mislila na zunanjepolitične tendence, na revizijske programe in njih nasilno izvedbo? Tajno oboroževanje, ki se vrši iz Italije ▼ ozemlja njenih podunavskih zaveznic, tedaj gotovo ne prispeva k pomirjenju in vzpostavitvi novega medsebojnega zaupanja srednje-evropskih narodov in je prav nesposobno voditi k miru m obnovi, o katerih govori ritiski politični protokol.
2e z angleške strani je bila sprožena misel, da bi morale velesile izreči na pristojnem mestu proti nedopustnemu oboroževanju svoj energični veto in mu po potrebi dati primernega poudarka. Ni dvoma, da se bodo tej zahtevi pridružile tudi druge države, predvsem one. ki so z ozirom na lastno varnost še bolj neposredno prizadete. Gotovo je pa v prvi vrst: poklicano Društvo narodov, da stopi na plan.
V hirtenberškem slučaju so zapadne velesile pokazale dalekosežno popustljivost in prizanesljivost Dollfuesovi Avstriji, danes nemara začenjajo uvidevati, da utegnejo žeti za svojo toleranoo prav čudno hvaležnost Ob ponovni kršitvi mirovnih pogodb, ki je prav za prav le nadaljevanje že davno začetega izigravanja, bi se ponovna popustljivost in brezskrbna malobriž-nost dala težje razumeti. V oboroževalni politiki Avstrije in Madžarske je sistem. To mora danes videti tudi politični slepec. Temu sistemu pa se morajo pravočasno postaviti meje, ako naj se ne znajdemo prej, kakor morda kdo pričakuje, pred ne-zaželjenimi, usodnimi posledicami.
Proslava osvobejenja Južne Srbije
Beograd, 5. aprila p. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja bodo 14 L m. po vsej državi svečano proslavili 20letnico prvih rekrutov iz Južne Srbije. V vseh šolah bodo predavanja o pomenu tega dne Največje svečanosti bodo v Skoplju, kjer se bodo zbrale velike množice naroda iz Južne Srbije in delegacije iz vseh ostalih krajev države, da prisostvujejo veliki paradi južnosrbijanskih borcev za osvoboje-nje in zedinjenje.
Kapetan Prodanovič oproščen
Subotica, 5. aprila n Danes popoldne Je bila na tukajšnjem so#5ču razglašena sodba v procesu proti policijskemu kapetanu Mladenu Prodanoviču in tovarišem, ki so bili obtoženi zlorabe uradne oblasti in korupcije. Proces je v Subotici in v vsei du-navski banovini bzval veliko zanimanje Trajal Je od 17 februarja do danes. Zaslišanih Je bHo "50 prič. Sodišče je Pro-danoviča in sool" toženega policijskega komisarja Kolarja. upokojenega policijskega komisarja Futko. stražnika Mišiča in Prodanovičevo eno oprostilo, trgovca Josipa Beckerja oa obsodilo na 6 mesecev zapora Kazen pa je obsojenec že prestal s preiskovalnim zaporom.
Zadnja postaja modrega vlaka
Potujoča kmetijska razstava je na velikonočni ponedeljek v Gornji Stubici zaključila svoje potovanje
Zagreb, 5. aprila
Ideja, d« »e sestavi In pošlje med narod potujoča kmetijska razstava, še ni bila nikjer izvedena in je tako naša originalna. Prvo misel in pobudo za njo je dalo prizadevanje neke kmečke zadruge, ki je hotela urediti za širše področje potujoče prodajalne za svoje blago. Ideja za ureditev potujoče razstave je bila sim .itično sprejeta od ministrstva za kmetijstvo, ki Je dalo na razpolago osobje za ureditev in vodstvo razstave in od prometnega ministrstva, ki je dalo železniške vozove in tehnično osobje. Vsa kompozicija je obstojala iz 22 železniških vozov, od katerih je bilo 19 razstavnih. Ideja potujoče razstave pa je našla priznanje tudi na najvišjem mestu, kajti pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel sam Nj. Vel. kralj. Razstava je bila slavnostno otvorjena v Soogradu 14. februarja lani in istočasno jc bil izdelan program za njeno potovanje po državi. Pri sestavi programa se je upoštevalo, da so kmetje v pomladnih in poletnih mesecih zaposleni s svojim delom in da je naiboljše. če obi-skuie razstava posamezne kraje samo v Jesenskih in zimskih mesecih. Razstava |e napravila šest glavnih potovanj ali tur. Obiskala je po vrsti vardarsko, moravsko, du-navsko. vzhodni de> savske, dravsk} vrba-sko in primorsko banovi.io, nazadnje pa ostale dele savske banovine.
Modri vlak je postal popularen ▼ vseh naših pokrajinah in je razstava dosegla velike uspehe ne samo v kulturno-prosvet-nem, temveč tudi v patriotičnem pogledu. Utrdila je med rajširšimi plastmi naroda
Sreska skupščina JNS za dr&vogi&jski srez
Letosi^a are.ska o^ujA^ma J-N-S je bila v Prevarah; bila je ciooro obiskana, in zelo živahna. Predsednik g. dr. Dušan Sen-čar je podal najprej kiaiek pregled vseh za stranKo važnejših dogodkov v preteklem letu. Z občinskimi volitvami je JNS tudi v dravograjskem srezu dokazala svojo eksistenčno upravičenost in moč. Sreski odbor se je enaKo intenzivno kakor s politični-nimi ukvarjal tudi z gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Ustavitev premogovnika na Lesah je povečala število brezposelnih, poplave MeZe so napravile milijonsko škodo. Podpora za javna dela je za naš srez mnogo premajhna. Dravograjski srez plača za bednostni sklad trikrat več kakor dobi podpore. Na šolah manjkajo učne moči, zlasti na meščanski šoli v Mežici in me-rodajni činitelji so menda sploh pozabili, da smo važen obmejni srez. Ob koncu svojega govora, ki je zbudil veliko zanimanje in izzval viharno odobravanje, je dr. Sen-čar naglasil že potrebo, da bi dobil dravograjski srez še drugega člana banovinske-ga sveta, ki bi zastopal pred vsem delavske in industrijske interese prevaljskega sodnega okraja.
Narodni poslanec g. inž. Fran j o Paher-nik je poročal nato o delu Narodne skupščine in o intervencijah, ki jih je izvršil za izboljšanje prilik v srezu, dajal pa je tudi pojasnila in nasvete na iznešene težnje in predloge. Vojna odškodnina, omilje-nje davčne prakse, večji izvoz lesa ln živine ter vprašanje brezposelnosti delavcev in javnih del so glavne težnje, za katerih rešitev so delegati apelirali na g. poslanca. Za svoja izvajanja je žel g. poslanec Iskreno odobravanje.
V novi odbor greske organizacije JNS so Izvoljeni: dr. Dušan Senčar, predsednik; Ternik Franc, SedeJ Karel ln ing. Fettich Viktor, podpredsedniki; Gačnik Janko ln Pernuš Joško, tajnika; Kaffou Ivan, blagajnik ter odborniki: Petrič Franc, Mrkva Franjo, Stravnik Matevž, Kolenc Pavel, Do-beljšek Drago, Kac Josip, JamSek Robert in Sovr4 Franc.
razumevanje za splošne državne cilje Raz stavo je obiskalo okrog 1,300.000 kmečkih gospodarjev. Izložbe potujoče razstave so se menjavale po razmerah in potrebah ;>o-sameznih pokrajin. Zaradi te£«i so pri razstavi sodelovale banovine, skozi katere je modri vlak potoval. Banovine so prispevale ves material, ki naj bi se po programu posebno propagira! na njihovem področju, banovinski strokovnjaki pa so obiskovalcem razstave dajali navodila iz vseh pa.iog kmečkega gospodarstva. Predavanj se Je udeležilo gotovo najmanj toliko oseb. ko likor jih je šlo skozi vagone modrega vlaka.	,
Po vrnitvi iz Like Je potujoča razstava
obiskala Hrvatsko Zagorje. V Oroslavju ter v Gornji in Donji Stubici je imela razstava preko velikonočnih praznikov rekorden obisk. Na velikonočni ponedeljek ie razstava zaključila svoje potovanje na železniški postaji v Gornji Stubici na slovesen način. Ogromno število obiskovalcev se je zahvaljevalo za predavanja in ves pouk ter prirejalo presrčne manifestacije pokrovitelju razstave Nj. Vel. kralju. V torek je prispel modri vlak v Zagreb na kolodvor Sava. kjer se izvršuje likvidacija razstavnih objektov, ki so last uprave savske banovine. Iz Zagreba se bo modri vlak odpeljal v Beograd, kjer ga bodo preuredili za ozkotirne železnice, da bo lahko obiskal postaje v zapadni Srbiji, v Herceg-Bosni in v Dalmaciji. Tako preurejena razstava bo nastopila svoje potovanje leto« t jeseni.
Obsodba morilcev Duce
Bukarešta, 5. aprila g. Po štlriurnem posvetovanju je vojaško sodišče razglasilo popoldne razsodbo proti morilcem ministrskega predsednika Duce. Atentatorji Con-stantinescu, Belimace ln Caranica so bili obsojeni na dosmrtno prisilno delo. Kakor znano, v Rumuniji ni smrtne kazni. Vsi ostali obtoženci, med drugim Celea, Codreanu in general Cantacuzene so bili oproščeni. Razsodba je povzročila veliko pozornost. Zdi se, da bo Imela tudi politične posledice. Listom je bilo prepovedano objaviti razsodbo v posebnih Izdajah.
Samomor kubanskega ministra
Newyork, 5. aprila t. Is H&v&nne poročajo, da Je kubanski pravosodni minister Penate Roberto Mendes t svojem kabinetu izvršil samomor. Pognal si je is revolverja kroglo v srce. Umirajočega ministra so naglo prepeljali t bolnišnico, kjer so se že zbrali predsednik republike in člani kubanske vlade. Minister je nekaj minut po prevozu v bolnico Izdihnil. Izdan je bil kratek uradni komunike, ki ugotavlja, da je minister izvršil samomor zaradi dccela onemoglih živcev.
Amerika proti dolžnikom
VPashington, 5. aprila, d. Reprezentančna zbornica je vieraj sprejela zakon, ki prepoveduje prodajo in nakup obligacij držav, ki ne plačujejo svojih dolgov Ameriki. Zakon je odobril tudi senat in je potreben samo še podpis predsednika Zakon določa za prestopke ječo do 5 let in globe do 100.000 dolarjev.
Gospodarski dogovor Francije In Poljske
Pariz, 5. aprila. w. V vladnih krogih govore. da bo zunanji minister Barthou ob priliki svojega roseta v Varšavi podpisal gospodarski dogovor med Francijo in Poljsko. Poloficielnj list »Petit Parisien« pravi tudi, da se bo ojačila francosko-poljska zveza.
Nova najdišča radija
London, 5. aprila AA. »Daily Express« piše o novih nahajališčih radija v Kanadi, ki bodo zadoščala za vse britske potrebe. Razen tega so okoliščine za pridobivanje radija v Kanadi ugodnejše kakor pa v belgijskem Kongu.
Pogreb branilcev Beograda iz leta 1915.
Beograd, 4. april«
Pred nekaj dnevi so v Beogradu delavci
pri prekopavanju in urejevanju dunavskega keja odkopali kosti 25 vojakov. Po raznih predmetih so ugotovili, da so to ostanki branilcev BeogTada. ki so žrtvovali svoje Življenje v septembrskih bojih leta 1915. proti ogromni premoči Avstrijcev, ki so se utabo-rili ob železniški progi. Vest o najdbi se je naglo razširila po mestu in »o mnogi Beograjčani z največjo pozornostjo pregledovali ostanke orožja, municije in razne druge predmete, ki so bili najdeni poleg kosti. S posebno pozornostjo je motril najdbo kapetan invalid g. Djordje Roš, častni norveški konzul v Beogradu, ki je 24. septembra 1. 1915. s svojo četo sodeloval pri obrambi Beograda baš na tem mestu. Poleg municije so našli tudi nekaj še dobro ohranjenih čevljev, kapiarske zvezdice ter orožniške epolete z veliko črko Z. Iz tega se da pozitivno sklepati, da je najden grob vojakov 1. čete 2. bataljona 10. kadrovskega polka in beograjskih orožnikov, ki so s kadrovci vred branili BeogTad. Našli so tudi dve knjižici z imeni dveh vojakov iz nekdanjega 10. kadrovskega polka, ki sta izgubila življenje v septembrskih bojih, »e da bi pozneje sorodniki mogli dognati, kje počivajo njune kosti.
Danes dopoldne so toeti 25 branilcev Beograda prenesli r grobnic« ostalih beograjskih junakov na novem pokopališču ln so tako te žrtve šele po ve>č ko 18 letih deležne pogreba. Iz spominske knjige kape-tana Ro>a je namreč razvidno, da so ti Junaki vsa dolga leta ostali tam, kjer so Jih podrle avstrijske krogle in granate. Barikada, od sovražne premoči napadena od dveh strani, je bila vse do danes — njihov grob.
Balkanska konferenca
Beograd, s. aprila AA. Nada delegacija,
ki se je udeležila sej sveta balkanske konference v Atenah, se Je »noči vrnila ▼ Beograd. Prihodnje zasedanje balkanske konference bo v Carigradu meseca oktobra. Na dnevnem redu bodo gospodarski odnošaji med balkanskimi državami.
Match Aljehin-Bogoljubov
Baden-Baden, 6. aprila č. Ker je prva partija za svetovno šahovsko prvenstvo končala po 60. potezi remis, je vladalo tem večje zanimanje za drugo partijo. *gri je prisostvovalo zelo mnogo občinstva. Bogoljubov je na Aljehinovo prvo potezo odgovoril z meransko varianto damskega gambita. Pri 16. potezi je Aljehin žrtvoval kmeta, da bi si ojačil pozicijo. Bogoljubov je zašel nato v stisko, iz katere se je šaman skušal rešiti s vsemi mogočimi manevri. Ker tudi sicer ni imel izgledov na zmago, se je vdal. Tretja partija bo Jutri zvečer ob 8. v marmornati dvorani Kor-salona.
Vremenska napoved
ZagrebSka vremenska napoved sa danes i
Nekoliko bolj oblačno, ponekod deževna zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Barometreki maksimum prevladuje ie vedno nad severno Evropo, vendar p« prodira iznad Sredozemskega morja barometr-ska depresija v široki progi proti severu. V zadnjih 2A urah ee je nizki pritisk ojačil.
Dunajska vremenska napoved m petek: Spremenljivo, nekoliko topleje.
HI-
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo prežalostno vest, da je naS predragi mož, ozir. ljubljeni oče
FRAN MIHEVC
zvaničnik I. dri. železnic v p.
dne 5. aprila ob 7. zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto 7. L m. ot 4. popoldne iz hiše žalosti v Sp. Šiški, Medvedova ul. 25, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana VII, 5. aprila 1934.
Ivanka Mihevc roj. Terfiar, soproga: Franjo, sin; Neri, hčerka; ter ostalo sorodstvo.
Naši kraji in ljudje
Pisatelj Bevk spet doma
Tudi trije drugi Slovenci so se vrnili z otokov
Ljubljana, 5. aprila
Kakor poročajo, je bil slovenski pisatelj France Bevk nenadno izpuščen iz konfina-cije. Te dni se je vrnil v Gorico
Pred dobrima dvema mesecema, dne 27. januarja t. 1. je bil, kakor je naš list obširno poročal, na lepem konfiniran. Goriška prefekturna komisija, ki je vodila proti njemu konfinacijsko preiskavo je v kratkih šestih dneh opravila svoj posel in odredila pisatelju tri leta prisilnega bivanja na otoku Ventotenu v južnem Tirenskem morju Konfinacija pisatelja Bevka, ki se ni niti zdaleka bavil s politiko in se je še posebej v zadnjih letih ves posvetil slovenski lepi knjigi je izzvala v vsej jugoslo-venski javnost; veliko razburjenje, nadvse oster pa je bil tudi odmev po ostalem evropskem kulturnem svetu. Fašistični šovinisti z zakoni slovenskemu pisatelju niso mogli do živega, saj se je še celo v svojih knjigah na moč izogibal vsemu, kar bi laška cenzura mogla sprejeti kot izpad proti italijanstvu. Zato so ga ovadili konfinacij-iski komisiji, ki ga je proti zakonom po-»lala na otoke.
Naš Penklub se je uprl takemu postopanju fašističnih oblasti in je poslal odločen
protest milanskemu Penklubu. kakor vse kaže, je ta protest naše pisateljske kulturne organizacije tudi zalegel. Že tik pred Veliko nočjo se je v Gorici opazilo, da so oblastva pripravljena poslati Bevka nnzaj domov Fašistični policijski agentje so hodili krog naših ljudi in se tako vljudno informirali o Bevku, da so ljudje že pričeli misliti na njegov skorajšnji povratek. V ostalem je italijansko notranie ministrstvo pred dnevi odredilo, naj se takoj izpusti iz konfinacije 132 konfinirancev Poleg drugih so bili poslani nazaj v ožjo domov.n) tudi trije drugi slovenski konfinira i .1 >n sicer dr. Jože Dekleva iz Materije nad Trstom vseučiliščnik Slavko Tuta iz Tolmina in Rudolf Uršič iz Kobarida Vrnili< so se domov že na velikonočni ponedeliek. Vsi trije pa so bili nujno pozvani v Gorico, kjer je prefekturna komisija uvedla proti njim novo preiskavo. Pričakovati je, da jim bo izrekla strog opomin ter jih no-stavila pod najstrožje policijsko nadzorstvo, tako da se bodo morali z vso previdnostjo izogibati sleherni družbi in «e bodo smeli svobodno gibati le ob določenih urah da ne bodo smeli zahajati v javne lokale in bodo morali biti policijskim oblastvom vsak hip na razpolago.
Vlom v rajhenburško občinsko pisarno
Tatovi so k sreči dobili le neznaten plen
Senovo pri Rajhenburgu, 5. aprila V noči na 4. t. m je bil izvršen vlom v rajhenburško občinsko pisarno, vendar je bil plen le majhen. Vlom se je najbrž izvršil v jutranjih urah. ker je pomožni tajnik delal do polnoči v pisarni Vlomilci morajo biti dobro izvežbani v svojem po-iilu, ker so pri vlomu zelo previdno postopali. Namazali so šipe s testom, pokrili s cunjami, odprli okno in prišli tako v pisarno. Tajnikova pisalna miza je bila vlomljena z rr.otiko. V pisalni mizi so tatovi odprli skrinjico, v kateri je imel tajnik za okrog 120 Din kovanega drobiža od prodanih živinskih potnih listov in pa kolkov za okrog 130 Din. Denar, kolke in še občln-ko štampiljko po vrhu so iz skrinjice vzelt. Odnesli so tudi neksj poselskih knjižic, legitimacij za brezposelne, nekaj svinčnikov
in en peresnik.
Druga soba, kjer uradujeta predsednik in blagajnik, je ostala nedotaknjena. Blagajnik ima namreč vedno denar na domu, in to le majhne vsote, ker ima občina svoj promet pri Poštni hranilnici. Malenkostno materialno škodo trpi občina, kolki in denar pa so bili tajnikova last.
Ukradena okrogla štampiljka občine se bo razglasila za neveljavno, nova pa se bo glasila: Občina Rajhenburg, sedež Senovo, srez Brežice (v latinici in cirilici). Razlika bo ta. da bo imela nova štampiljka tudi Senovo kot začasni sedež občine.
Med prazniki se je potikalo po Senovem nekaj brezposelnih, ki so znani delomrž-neži. Navadno se klatijo po svetu in le včasih pridejo obiskat svoj rojstni krat. Sumi se, da so vlomilci iz teh vrst.
Razprava o umora v Malem Slatniku
Rormanova hiša, v kateri je bil umor izvršen, je bila svojčas daleč na okrog znana gostilna. Za levim zadnjim oglom hiše so našli prislonjeno lestvo, katere se je, kakor
se je izprva 9odilo, posluževal morilec
Dane« dopoldne »e začne pred velikim »enatom novomeškega okrožnega sodišča razprava o zagonetnem zločinu, ki je bil izvršen lani v noči od 8. na 9. novembra^ v Rormanovi hiši v Malem Slatniku pri Novem mestu. Žrtev zločina je bila 641etna Ana Goršetova. ki je imela sicer svojo hišo v Žabji vasi, a je živela na domu svoje sestre Urše in njenega moža Franca Rormana. Po zasnovi in izvedbi spominja ta umor precej na strašen zločin v Mali-jevi hiši v Št. Vidu pri Stični Tudi pri umoru v Maiem Slatniku igra važno vlogo lestva prislonjena ob hišnem vogalu, ki naj bi bila služila v dokaz, da se je zločinec po lestvi splazil na hišno podstrešje in potem v notranjost, kjer je izvršil svoje strašno delo.
Kakor je čitateljem še v spominu, je sosede alarmirala sestra umorjenke Urša Rormanova Na pomoč je klicala po 23. uri in »e je kmalu v hiši zbralo več sosedov, ki so z grozo ogledovali razmesarjeno žrtev zločina, ležečo na tleh v kuhinji v veliki mlaki krvi Urša Rormanova je sosedom pripovedovala, da so jo iz spanja zbudili sestrini klici in da je bi! zločin že
izvršen, ko je prišla iz svoje sobe v kuhinjo. Na prošnjo Urše Rormanove in njenega moža so sosedje šli po orožnike, ki pa od Urše Rormanove dolgo niso dobili nobenih pojasnil, ker se je medtem napila in tako trdno spala, da so jo zbudili šele drugi dan ob 11. dopoldne. Ugotovitve orožnikov, zdravnikov-izvedencev in dakti-lografa ljubljanske policije so spravile na dan toliko indicij, da so Utšo Rormanovo odvedli v zapor. Urša Rormanova. ki je 10 let mlajša od svoje umorjene sestre, bo to-
Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
rej danes stopila pred novomeški veliki senat, da pojasni, ali jo res zadene krivda in kazen zaradi zločina, poslednjega od trojice izredno grdih umorov, ki jih je moralo lansko leto zapisati v svojo kroniko.
Novost! Lutkarji tekmujejo!
Jutri v soboto priredi Jugoslovanski lutkarski savez v dvorani Delavske zbornice točno ob 20. uri prvi javni nastop, na katerem bodo sodelovali ljubljanski lutkovni odri z naslednjim sporedom: »Jurček, dvorni norec« (izvaja Sokol Vič); »Dolgi. Široki, Bistrooki se udejstvujejo v športu« (izvaja Sokol I.); »Gašperček Zmagovalec« (izvaja Čsl. Obec v Ljubljani). Razen tega nastopi Čsl Obec v Ljubljani s svojim novim gledališčem ročnih lutk. Med sporedom igra godba Sokola I.
Ta večer bo torej nekako tekmovanje ljubljanskih lutkovnih odrov, ki hočejo javno pokazati svoj napredek v tej panogi in obenem tudi dokumentirati vzgojni in prosvetni pomen lutkovne umetnosti, ki se v vseh evropskih državah že davno smatra za najbolj učinkovito vzgojno sredstvo. Večer bo nudil odraslim in malim udeležencem dovolj prijetne zabave. Naj nihče ne zamudi izredne prilike in se prepriča o pomembnosti te precizne odrske umetnosti! Blagajna se odpre ob 19. uri. Na svidenje v Gašperčkovem kraljestvu sanj ln pravljic!
Nadaljnja obnova ljubljanskih cest
Ljubljana. 5. aprila Z nastopom pomladi se bo pričela tudi živahna delavnost za obnovo ljubljanskih cest. Tako bodo sredi meseca pričeli tlakovati Bleivveisovo cesto na odseku od ban-ske palače do Narodnega doma. Za tlako-valna dela na odseku od Tržaške ces*e do Gregorčičeve ulice je razpisana licitacija za 1. maj s proračunsko vsoto 250 000 Din. odobren pa je tudi kredit za tlakovanje B!eiweisove ceste od Narodnega doma do Gosposvetske. Poročilo o tem delu je že izdelano in predloženo, in kakor hitro bo odobreno, bodo razpisana tlakovalna dela tudi za ta odsek
V zvezi z ureditvijo nabrežij ob Grada-ščici se je pojavila tudi potreba po ureditvi Emonske ceste, ki je bila zlasti v svojem spodnjem delu doslej precej zapuščena tn ki jo je treba razširiti. Mestna občina potrebuje v ta namen del znanega krakovskega vrta, ki leži med Krakovsko m Grada-ško ulico. Lastniki vrta so mestni občini že odstopili potrebni kos sveta in so v zameno dobili zemljo v Mestnem logu. tafco da so prejeli za 1 m vrta po 7 m zemlje. V smislu Plečnikovega načrta se bo Emon-ska cesta razširila v širini trnovskega mostu. Ob cesti bodo v tem delu postavili lično ograjo. Med drugimi pomembnejšimi deli bodo tudi podaljšali Vilharjtvo cesto preko nekdanjega zemljišča tvrdke Skr-oec-Bartol v bežigrajskem okraju
Z modernizacijo tramvajskih prog v mestu se je pojavila tudi potreba po izboljšanju cestišča ob njih. Za obnovitev tlaka ob tramvajski progi je mestna občina že naročila 161 vagonov drobnega granita, ki se je izkazal kot najboljši kamen za tlakovanje, v vrednosti 600.000 Din. Obnovljen bo tlak ob tramvajskem tiru po Tvrševi cesti. Fiignerjevi ulici. Sv. Petra cesti in drugod. Na Tvrševi cesti bodo tlakovali tudi odsek od železniške proge do Sv Krištofa. Vkljub krizi bo torej letošnja pomlad prinesla Ljubljani spet znaten napredek cest.
Gozdni požar na Rožniku
Ljubljana, 5. aprila. Z nastopom pomladi in zboljšanjem vremena je nastopila tudi doba gozdnih požarov. Gorela je že Šmarna gora, požar Je bil v Šišenskem gozdu, a tudi na deželi je bila te dni v ognju že marsikatera hosta Danes dopoldne je nastal spet večji požar v Rožniku. Precej visoko nad Čadom, v desno smer, se je pričelo že okrog 9. kaditi iz gošče Ni pa trajalo dolgo in že je bilo v plamenih precej suhega dračja, listja in manjših dreves. Goreti je pričelo najprvo v Gadovem gozdu, a se je požar naglo širil tudi v mestni gozd. Požar so prvotno opazili sprehajalci iz mesta, ki so skušali tudi sami gasiti, vendar brez uspeha. V gozd so nato hiteli tudi Čadovi posli in stanovalci vil, ki so medtem že obvestili gasilce. Ogenj je dotlej zaje! že precej velik kompleks, obžgal tudi stara drevesa in uničeval mlado drevje. Gasilci, ki so prihiteli s trenskim vozom in motorko, sp morali napeti vse sile, da so najprej požar omejili in ga slednjič popolnoma zadušili. Treba je bilo prekopavati zemljo in razsekavati štore, v katerih se je skrivala nevarnost, da se požar ponovno razživi. Gasilci so končali delo šele okrog 14. tn se vrnili v mesto. — Kako je požar nastal si-
Novega dela iščem! Ali Vam lahko pomagam?
Kadar se lotite velikega pospravila,, mislite name I Jaz sem prava moč za umivanje oken. Jaz umijem okna da se svetijo kakor zrcalo ... in
utrem pot svetlobi v Vase stanovanje I In nikdar ne ostanejo za menoj praški ali brazgotine — tako oprezno čistim vse I
VIM
ČISTILKAVIM ČISTI VSE!
cer ni povsem ugotovljeno, vendar ni težko uganiti. Zažgal je spet kak nepreviden sprehajalec, ki je odvrgel v suho listje cigaretni ogorek in tako povzročil prav občutno škodo.
Zaradi bede in bolezni v smrt
Ptuj, 5. aprila Na velikonočno nedeljo zjutraj so v Mestnem vrhu našli domači na skednju obešeno 321etno Pongračičevo Marijo. Njen mož služi v Beogradu in je sama morala skrbeti za dva otroka Prav na veliko nedeljo je prišel njen mož iz Beograda na obisk k družini, a je našel svojo ženo mrtvo. Pokojnica je bila že dalje časa boleh-na in je očitno, da sta jo beda in bolezen pognali v obup Ubogo ženo so pokopali na veliki ponedeljek.
Naši v Južni Ameriki
Buenos Aires, konec marca Slovenska društva v Južni Ameriki zaznamujejo napredek. V Cordobi, kjer le naseljenih v mestu kakšnih 200 Slovencev, dočim jih je mnogo tudi v bližnji okolici, se je izvedla reorganizacija Slovenskega prosvetnega društva III. Sprejelo je pravila buenos-aireškega Ljudskega odra, ki je bolj delavsko in levičarsko usmerjen, ter postalo njegova prva podružnica v Južni Ameriki. Nadelo si je tudi novo ime: Delavsko kulturno društvo »Iskra«. Člani so po večini izseljenci iz Goriške in Krasa. Bolj nacionalno usmerjeni delavci pa že snujejo sedaj novo društvo, ki se bo Imenovalo Slovensko podporno društvo Ljubljana Ze ime pove, da bodo člani po večini iz Slovenije. Če se bo osnovalo, bo to šesto slovensko društvo v Argentini, kjer delujejo sedaj Sokol, Prosveta in Ljudski oder v Buenos Airesu, »Iskra« v Cordobi in »Triglav« v Rosariu. V ostalem deluje v Buenos Airesu še »Bratovščina živega rožnega venca«, ki jo je ustanovil izseljenski župnik Josip Kastelic.
Slovenska osnovna šola v Buenos Airesu je pred kratkim zaključila svoje prvo šolsko leto z lepo prireditvijo, na kateri so nastopili šolarji s slovenskim petjem, de-klamacijami in igricami. Solo je obiskovalo redno in z uspehom 20 otrok. Započeto je veliko prosvetno in narodno delo, ki se bo razširilo v prihodnjem šolskem letu najbrž tudi na druge okraje. Prva šola se Je ustanovila lani v okraju Villa Devoto, kjer si je postavilo v zadnjih letih svoje hišice približno 100 slovenskih družin. Pobudo za ustanovitev šole je dalo sokolsko društvo.
Župan obdolžen očetomora
KruSevac, 5. aprila V okolici Kruševca je povzročila veliko senzacijo vest o aretaciji predsednika bi-voljske občine Stanoja Čiriča, ki je osumljen, da je umorii svojega očeta Petra, nekdanjega občinskega predsednika in ca'eč na okrog čislanega in znanega posestnika. Stari Peter čirič je bil umorjen že lani v noči Vidovega dne, ko sta vdrla v ni novo hišo dva maskirana razbojnika. Eden je straži] Petrovo ženo. dragi pa je starega osestnika odvedel v stran iko sobo tsr za teval denar Ko sta razbojnika odšla, so
f
našli Petra čiriča zadavljenega na postelji, in ugotovili so, da je razbojnik iz neke skrinje pobral vso gotovino.
Lansko jesen se je pred sodiščem v Kru-ševcu vršila razprava zaradi tega roparskega umora in je bil obtožen eden od znanih okoliških potepuhov. Obtoženec je med preiskavo trdil, da je starega Petsa umoril njegov lastni sin. on p I da ma je pri tem razbojstvu pomagal. Pozneje je potepuh obdolžil soudeležbe pri roparskem umoru dva kmeta, ki pa sta na razpravi dokazala svoj alibi. Potepuha, ki je splošno znao pod imenom Dronja, so obsodili na 20 let robije, podrobnosti zločina pa so ostale pri krite, dasi so že na razpravi nekateri opozarjali, da bo treba iskati zločinca v raj-biižji okolici umorjene žrtve. Na to je opozarjal tudi orožniški narednik, kajti v skrinji, iz katere sta razbojnika odnesla denar, je ostalo vse v najlepšem r?du. N'h tak način je lahko vzel iz nje denar samo ne kdo, ki je natančno vedel, kje je spravljen. Obsojeni Dronja je pozneje v ječi še z večjo odločnostjo zatrjeval, da je umor izvršil Petrov sin in da je bil on samo njegov plačani pomočnik. Ker se je nakopičilo še več indicij, je sodišče v Kruševcu sedaj odredilo aretacijo mladega čiriča.
Novo škofjeloško občinsko gospodarstvo
Škofja Loka, 3. aprila Z letošnjo sestavo občinskega proračuna je imel občinski odbor mnogo posla. Slo jo predvsem za pokritje primanjkljaja, ki se je letos zaradi ponovnega znižanja davčne osnove in zaradi določitve dokončne anuitete za odplačilo nove šolske zgradbe znatno povišal, tako da bi se morale zvišati davčne doklade na 174 odst., česar pa davkoplačevalci nikakor ne bi zmogli. Zato se bo poslej zaračunavala trošarina, ki pa ne bo šla na račun konsumenta, na vse specerijsko. kolonijalno. galanterijsko, poljedelsko, manufakturno, železarsko blago, medikamente, pnevmatiko obutev, usnje, kamnoseško robo in slično. Odstotni prispevek je zaTačunjen tako, da bodo nova bremena sorazmerno porazdeljena, kakor se spodobi. Vsekakor se je določila trošarina kar najnižje, tako da znaša le po par dinarjev na 100 kg blaga. Način pobiranja trošarin se bo določil s posebnim pravilnikom, ki ga bo izdelala občinska uprava. Tranzitno blago bo seveda trošarin prosto, v ostalem pa se bo vršil nadzor uvoženega blaga na pošti, železnici, pri avtih in vozovih. Za tihotapce so predvideno znatne globe.
Novi proračun ima 525.000 Din izdatkov, kritja pa je le 241.000 Din, kar da primanjkljaj 284.000 Din. Proračun ubožnega sklada se giblje v lanskih mejah in znaša 78.000 Din. Pri njem se je dosege! prihranek 5750 Din. Kakor prejšnja leta bo pobirala občina tudi letos posebej trošarine na razne alkoholne pijače, na govedo, drobnico In prašiče. Na novo so se določile razne takse. Med drugim bodo morali plačevati odslej lastniki luksuznih psov za svoje živali po 100 Din letno. Novo proračunsko leto stopa v veljavo od aprila do aprila in se tedaj ne krije več s koledarskim letom Letos Je prvič tako. Prve tri mesece letošnjega leta pa se je gospodarilo po lanskem proračunu.
NI
Vidiki na knjižnem trgu
GLEB
Vse vodilni slovenske založbe eo obiavi-le knjižne programe za tekoče leto, odnosno za prvo četrtino prihodnjega l<e»ta. ko nekatere sklenejo poslovno leto. Tako ti omogočen pregled kniižnih novosti, ki nam jih z veliko verietnoeiio. — če ne nastopijo kakšne posebn* ovire. — prinese prihodnjih dvanaist mesecev Vmes izide še kakšna knjiga, ki ni v rednem programu, ali pa jo izda katera mani aktivna založba, ki ne objavlja v naprej svoiega programa^
Naj v informacijo čitateliev zabeležimo, kai vse nam obetajo naša založništva (»Tiskovna zadruga«. »Modra ptica*, »Jugoelov. knjigarna«, »Evalitc. >Hram« in še nekatera z manjšim številom rednih izdani).
Iz domače književnosti: Alb-reeht. Zadnja pravda (povest); Bevk. Krivda in druge kmečk3 povesti: Cankar. Zbrani spisi. 18. zv.); Javornik, Srečanja z nepoznanimi (proza); Kersnik. Izbor iz povesti; Klopčič. Pesmi: Kocbek - Sašeli. Slovanski pregovori: Koblar. Slovenska književnost T.: Kraniec Miško. Pes*m ceste (roman): Kranjec Silvo Med Napoleonom in Leninom: Levstik Fran. Satire: Lnvrenčič Pastir r belo palico (rravlrica): Melik. Slovenija (T): Prešeren - Kidrič. Zbrano d4o: Štele. Umetnost zapadne Evrope: Serko. O nsihoanalizi: Skerli Božo. človek (prirodo-slov. razorava): Vidmar Josip Oton Zunnn-
čič (kritična študija). Mimo tega ee obeta izviren roman, ki j? zanj razpisaila Prešernovo nagrado založba »Hram«. Izide tudi nov (šesti) zvezek Slovenskega biografskega leksikona. Redno izhaja Trgovsko - gospodarski leksikon.
Prevodi iz tujih slovstev: Bee-c.her - Stowe. Koča ctrica Toma; Benjamin. Čudovito življenje Honoreja de Balzaca (življenjepis): Pearl S. Bučk. Dobra zemlja (romani: Claes. BeloglavČek (povest); Gide. Vatikanske Mfe (roman); Gorkij. Troj? ljudi; Gorkri Mati: Gunnarson. Ljudje na Bor-gu (roman): Goethe. Izobr; Horaeii. Pesmi: Hugo. Tzbor proze; Tstrati. Narančula: Kla-bund. Borgia (roman); Langer. Pes druge čete; Lichtenberger. Hlačkova sestrica: Louis Pierre. Ženska in možicelj: Mnnthe San Michele; Nerudn. Izbor iz povesti; Ne-gri Ada. Novele: Olbracht. Haidrik Nikola Šuliai (roman): S!enkiewicz. Križarji T. (roman): Sinclair. Dolarji TT from^nl: Str^u-vels. Lanena njiva: Streivels. fflaiTve Jan; Sndermann. Ma?h'a bro (roman): Timmer-mans. Pieter Brnegel (življ*nier>is); Und set. Kristina. Lavransova hči TTI. del (r« man); Vazov. Pod tarmom (roman); Voss Dva človeka (roman).
Pri tem pregledu niso upoštevane naša kniiižne družbe, ker š? niso v»e objavile nrograma. '»Slovenska Matica« izda že v te-
ku aprila svoje nove kniige, in sioer dve knjigi Tolstega. »Vojne in miru« v prevodu VI. Levstika in Marka Avrelija dnevnik v prevodu A. Sovreta. Knjižne družbe, ki eo že napovedale program, obetajo med drugim novo izvirno povest Vladimirja Levstika in povest V. Bitemra (»Vodnikova drjž-ba«), Ivana Zorca Stiškega svobodnjaka in Magajnove Graničarjie (>Dnižba sv. Mohor-ia«1 ter nekatera nadaljevanja.
Kakor prejšnja leta. bo tudi v letošnji knjižni bilanci najobilnejša prevodna knii-ževnost. Izvirna produkcija pa ie takisto, zlasti s količinske strani, dokaj živahna: uvažati moramo tjdi nezdravo visoko število mesečnikov in drugih časopisov, kier le v pretežni meri zastor>ana izvirna tvorba.
V splošnem ne kažejo ti programi posebnega strahu pred razkričano krizo. Za naše razmere ie zgoraii omenjena (in n*noT>olno orisana^ knjižna setev mnogo obetajoč pojav. ki kaže. da bo tudi žetev obilna. Ljubezen do domače kn<ige vztrajno kljubuje sj in njesrovim težavam!	—o.
Vladimir SUrbinUU v »Koncu poti"
Kakor pred par sezonami, je Sheriffov »Konec poti« v mojstrskem Zupančičevem prevodu in v dognano skrbni uprizoritvi 1 Debevfevo režiio tudi letos med nail-^pšimi umetniško najbolj dragocenimi igrami na šega dramskega sporeda. V sredo je drama povabila e. Vladimira Skrbinška. člana mariborskega Narodnega gledališča, da go-
efcuj? kot stotnik Stenhgpe — in tako smo bili deležni resnično lepega večera in priče pomembnega dogodka. Do nobenega drugega kulturnega središča menda ni iz Ljjb-lian? tako daleč kakor do Maribora. Čeprav si ne moremo misliti ničesar bolj naravnega. kakor da bi si ljubljanski in mariborski teater stalno, smotrno organizirano prihajala drug drugemu v goste, vendar že dolgo dobo ne pomnimo, da bi mogli na deskah naše drame pozdraviti gosta iz Maribora in narobe. Ta Skrbinškov obisk Ljubljani naj bi bil kakor lastavica. ki napoveduj? pomlad: pomlad razumno vzaiemnega dela med obema teurtoma. od katerega bi mogla naša gkdališka kultura imeti samo korist
Skrbinškov Stanhope se v mnogočem razlikuje vd Stainhopa. kakor ea poznamo po De-b?včevi kreaciji: Skrbinšek je v niem predvsem človek in Šele potem povelinik stotniie. Namesto ia bi se zaklepal v togo. skopo zadržanost strogega vojaka, se njegov Stanhope odkriva in izpoveduje e nro-stodušnostio štjdenta. ki ga je med strahotami front* zagrnil obup in strah. Ob tem noimnvaniu svoje vlo^e le ?krivnšek našel zadosti orilike. da ie ostro izoblikoval po samezne dramatske momente in zlasti v »kupni igri z Raleighom J a n o m. ki se le oovzpel pač do človeško najlepše kreaciie v ljubljanski uprizoritvi, je daial zadušeni tragiki stotnika Stanhopea polnega izraza Nekatere rahle disonance med njim in našim ansamblom poidejo P«č na račun razlike v naši In mariborski režiji. V celoti le
bila njegova kreacija globoko, intimno dojeta. tako da razodeva v njem dragocenega igralskega tvorca. Občinstvo je gosta nagradilo z dolgotrajnim, iskreno viharnim aplavzom. Upamo, da bomo skoro spet lahko pozdravili g. VI. Skrbinška na našem odru.
Z enako radostjo pa smo se srečali tudi z našimi 6tarimi znanci, z Osborneom (Kralj). Trotterjem (Lipah). Hibbertom (Zeleznik), polovnikom (M. Skrbinšek). Masonom (P1 nt), z narednikom (Potokar) in nemškim jetnikom (Sancin).	Fri.
Mariborska retrospektivna razstava Mihe Maleša
Za letošnjo veliko noč ie obiskal Maribor Ijibljanski grafik Miha Maleš in razstavil svoja dela v veliki dvorani Kazine. Nepri-kladnost razstavnega prostora mu ie onemogočila organizirati razstavo po zamišljenem programu: prvič je moral precej del izločiti, drugič pa materiala ni mogel razvrstiti kronološko, po nastanku. To drugo otežuje pregled retrospektivne razstave. a kdor se potrudi, si vendar lahko ustvari kolikortoliko jasno podobo razvoja Maleševe umetnosti od časov akademije do tega najnovejšega javnega nastopa Če ho-čomo zato govoriti o tej Mal^ševi razstavi, moramo govoriti o celotn; njegovi umetnosti. Dokončno sodbo bodo o nH napisali drugi, kompletitneiši. meni se vrivajo v pero samo nekatere splošne misli.
Predvsem moramo ugotoviti, da le Malei verna podoba časa. ki ga je ustvaril in obli-
Jutri najnovejši velefilm!
»Elitni kino Matica"
Itoi
♦	Vojaike vesti. Na predl-og ministra vojske in mornarice so imenovani za rezervne podporočnike naslednji naredniki-dijaki: Mirko Krčmar, Marijan Kovačič, Vladimir Benčič, Ivan Kos, Alojz Tavčar, in Ivan Haberl, vsi v pehoti; Milan Marušič v in-tendanturi; Ivan Cirman, Hinko Radej, Alojzij Pucek, Ivan Rovšek, Jožef Bizjak in Janez Duhovnik, vsi v vojnotehnični stroki. Na službovanje pa sta prideljena artiljerijski podporočnik Franjo Košnik referentu artiljerije 4. armijske oblasti, in-ženjerski kapetan -Ivo Božič pa kot vršilec dolžnosti komandirja 3. četi 2. prometnega bataljona železniškega polka.
♦	Premestitev. Z odlokom kmetijskega ministra so premeščeni: Za veterinarskega pripravnika na sreskem načelstvu v Bosiljgradu je premeščen Josip Bergant, veterinarski pripravnik kr. banske uprave v SKopliu.
♦	Predavanja ZKD. Sokol Moste priredi
drevi ob 20. predavanje. Predaval bo g. dr. Pretnar o planinah v Južni Srbiji. — Sokol Ponoviče-Sava priredi 8. t. m. ob 8.30 predavanje. Predaval bo diplomirani agronom g Jamnik o bodočnosti našega kmetijstva. — Pisarna ZKD ne bo poslovala zaradi čiščenja prostorov danes in jutri.
♦	Jugoslovenskim umetnikom. Savez vojnih dobrovoljcev v Beogradu je zaradi premajhne izbire vposlanih predlogov za dobrovoljsko spominsko svetinjo in diplomo ponovno razpisal razpis do 1. maja 1934 in sicer le z dvema nagradama: za anominsko svetinjo "000 Din, za diplomo 3000 Din. Prvi razpis je s tem razveljavljen Od vposlanih predlogov za svetinjo sta bila za drugi natečaj sprejeta pod šifro Mar in Za domovino, za diplomo pa predlog pod šifro Invalid. Vsi ostali predlogi so bili zavrnjeni in so predlagateljem na razpolago v savezni pisarni v Beogradu, Mole rov a 24. Točen razpis je našim umetnikom na razpolago v Kolodvorski ulici St. 6. pri tvrdki Paketošped v Ljubljani.
♦	Razstava pirhov iz vseh slovanskih dežel. Kolo srbskih sester v Beogradu je priredilo v svoji dvorani spet zanimivo razstavo, ki je dokaz velike pozornosti, posvečene vsem slovanskim narodom. Tokrat je Kolo srbskih sester razstavilo pestro zbirko velikonočnih pirhov ali pisank iz vseh slovanskih dežel. Posebne skupine pa tvorijo pirhi iz Rusije, Poljske, Češkoslovaške, iz Bolgarije in vseh jugoslo-venshih pokrajin. Razstava vzbuja veliko zanimanja in so prirediteljice prodale že lepo število pisank. Iz naše države tvorijo posebno pestre skupine originalno barvani ln risani pirhi iz Slovenije, Baranje, Južne Srbije in Hrvatske. Po motivih so najori-ginalnejše pisanke iz okolice Prizrena.
♦	Ureditev nove velike beograjske občine V nedeljo dopoldne je bila izvršena spojitev Zemuna in 13 okoliških občin z Beogradom. V beograjski občinski urad so bili povabljeni predstavniki vseli občin, ki se priključujejo beograjski občini in izmed njih so bili določeni začasni upravitelji priključenih občin Ti začasni upravitelji bodo skrbeli za to. da se bodo nemoteno vršili v priključenih občinah tekoči posli. Pozneje bodo urejene tudi potrebne občinske podružnice, ua občanom ne bo treba hoditi v centralni občinski urad v Beograd.
♦	S»nrt Ugieaat; uiuropoljske posestnice.
iz Ljutomera nam poročalo, da je na Moti umrla da eč naokrog poznana ugledna po-sestnica gospa Marija Raj hov a, mati polkovnika Mirka Rajha in tašča narodnega poslanca Lovn Petovarja. Dosegla je čestito starost 87 iet Blago mamico bodo' jutri ob 8 spretnih k večnemu počitku. Naj bo pokojirci ohranjen najlepši spomin. Žalujočim družinam izrekamo iskreno soža-lie'
je naša zobna pasta in zobni prašek
Cisti dobiček se uporablja za zobno nego naših otrok Velika tuba 12 Din, zavitek praška 3 Din. Zaloga-
Grcnrie. I iifbifrna. Prešernova 5
koval v slikarja - grafika. Morda i? malo kateri drugi med nami tako zelo občutil tokove povojnih »izmov«. ki eo privreli iz strjj predvoinih poizkusov mojstrov Picas-sa. Masereela. Georga Grossa in drugih Te tri sem navedel izrecno, ker ee mi zdi da eo naiboli vplivali na Maleša. bodisi posredno ali neposredno, zlasti t>a Masereel kot lesorezee in Geonre Gross kot risar Maleša so zajeli ti tokovi, ki so bili v pli mi prav za čnsa njegovih let na akademiji v bratski Pragi, kjer eo imeli v čeških in nemških likovnih umetnikih ter tudi v Ma-leševih ueiteliih več vdanih pristašev. V veliko Maleševo pohvalo na moram ugotoviti, da ni postal niti olagiator niti epigon, kakor mnogi drugi, ki so videli le zunanje li-niie novih smeri, ne pa tudi notranjih bo-teni in poglob:tve. Skratka: Miha Maleš ie doživel ekspresionizem grafike boli notranje in po svoie. rekel bi po slovansko. Pre žel ga ie s svojo osebno in narodno noto. z lirizmom To notranje svojstvo ga ie obva rovalo ored zablodami vsaj preočitimi in ga odvrnilo tudi od socialne tendenčnosti nzornikov pos?hno Georga Grossa.
Tako se ie Male? specializiral v gra?5ki. kar ga ie privedlo zaradi omenjenega do oznanievalra novih oblik v risarskem izra žanui. spojenih tesno z njegovo čuvstveno stio 2e oo tem bistvu se ie odvrnil od kra iline. ki ga ni toliko zanimala kakor večinn slovenskih slikarjev zadnjih d atleti j. pr. sebno imnresinnisK ki so zanemarjali člo vAa in vse drugo in ee ogreli kvečjemu Sp sa tihožitje Maleš Je med našimi sodobniki najmanj kraiinar in nadlboli oblikovalec člo-
vesli
♦	Za univerzitetno knjižnico je darovalo Društvo tiskarnarjev v Ljubljani 1000 dinarjev namesto venca na grob blagopo-kojnega tiskarnarja in bivšega dolgoletnega zaslužnega predsednika f. Otinarja Bamberga.
♦	Dopisnice v korist velike lože abstinentov. Splitski listi navajajo, da se pri razdelitvah podpor pri Borzi dela v Splitu odbija delavcem po 1 Din in se jim daje zato neka dopisnica, kl jo je izdala »Jugoslo-venska loža trezvenosti Gutemplerskog reda, Beograd.« Ker je tak način pobiranja prispevkov nedopusten, apelirajo listi na merodajna oblastva, da preprečijo odtego-vanje denarja revnim delavcem t korist privatnega društva.
♦	Poroka. Na velikonočni ponedeljek sta se poročila gdč. Dana Černigojeva iz Trsta in g. prof. Ivan Rudolf iz Št. Vida pri Vipavi. Bilo srečno!
♦	Promet sušaškega pristanišča. Po statističnih podatkih je iznašal ves promet sušaškega pristanišča lani 501.886 ton blaga, dočim je po italijanski statistiki iznašal lani ves promet pristanišča na Reki 570.851 ton. Razlika v korist reškega pristanišča bi znašala tako samo okrog 69.000 ton blaga, v to razliko pa nihče prav ne verjame, ker je splošno zmano, kako se na Reki sestavljajo prometne statistike. Če pa primerjamo statistične podatke od obeh strani iz prejšnjih let, vidimo ogromen napredek prometa v sušaškem pristanišču. Leta 1925. je promet reškega pristanišča dvakrat presegal promet na Sušaku in se od tedaj ta razlika zmanjšuje v toliki meri, da bo tudi po statistiki od obeh strani blagovni promet na Sušaku kmalu izdatno večji od prometa v reškem pristanišču. Promet je stalno naraščal še pred ureditvijo carinskih ln javnih skladišč, naraščal pa bo sedaj gotovo še s jiodvojeno močjo.
♦	Nove arheološke najdbe v okolici Blha-
ča. Bihaška pokrajina je že od nekdaj znana zaradi svojega bogastva, zgodovinskih ostankov iz najstarejših dob. Vsako leto se odkrivajo razni spomeniki stare rimske kulture. Te dni je kmet Kovačevič na svojem posestvu Crkvina blizu Bihača našel dobro ohranjen srebrn denar iz dobe 211 do 217 let po Kristusu. Kovanci so dobro ohranjeni. Poleg rimskega denarja pa je našel tudi 5 zlatnikov kralja Ladislava 41., ki jih je prodal banjaluškemu muzeju. Našli so tudi nekaj kamenja s tipičnimi or-namentl, kakršne so Imele cerkve v dobi hrvatskih vladarjev.
♦	Nenavaden pojav v strugi Vrbaea. Ze nekaj dni opazujejo v strugi Vrbasa in na rečnem obrežju med Banjaluko ln Jajcem tako zvano tektonsko premikanje zemlje. Cesta je zaradi tega na nekaterih me6tih poškodovana in se zemlja vdira proti re-čini strugi. Tudi stene na obali kažejo vedno večje razpoke in se je že mnogo kamenja zrušilo v Vrbas. Blizu Jajca se ruši tudi hrib Baščeluci in se zemlja pomika proti reki. Banska uprava je odredila stro-kovnjaško komisijo, ki bo ugotovila, na kak način bi se zavarovali javni objekti, v prvi vrsti pa seveda važna cesta.
♦	63 let je služIl pri vojakih. V Beogradu je umrl narednik-vodnik Velimir Viš-njič, ki je aktivno služboval 63 let ln Je bil menda najstarejši naš vojščak. Pokojnika so poznale vse generacije častnikov ln podčastnikov, ker Je bil eden izmed prvih gojencev podčastniške šole še v dobi formiranja srbske vojske, ko so bili pod zastavo komaj štirje bataljoni vojakov. Rodil se je v Loznici leta 1851. v podčastniško šolo je vstopil leta 1871, narednik pa je postal leta 1878. Na bojišču se je prvič udejstvoval v borbah s Turki leta 1878. bil je odlikovan zaradi svoje hrabrosti. Odlikoval se je tudi v balkanski in svetovni vojni Zadnja leta je bil prideljen v službo na dvoru Nj. Vel. kralja. Veterana Višnji-ča so pokopali z vojaškimi častmi in se je pogreba udeležil tudi Qrdonančni oficir Nj. Vel. kralja.
♦	Vrnitev naših Izseljencev Iz Albanije. V Albaniji živi precej naših rojakov, kl imajo v zadnjem času tako težko stališče, da se v večjih skupinah vračajo ▼ domovino. 2e pred tedni je prispelo v Podgorico nekaj rojakov s svojimi rodbinami, sedaj pa se je nenadoma vrnilo 20 rodbin, ki so prebivale v vasi Vrake blizu Skadra Vse ga skupaj se je vrnilo lz Albanije že 130 rodbin, ki štejejo preko 700 članov. Begun ci pripovedujejo, da so se življenjske raz-
mere v Albaniji silno poslabšal« ln oblast-stva na razne načine nasprotujejo priseljencem. V Skadru Je obstojala že preko 100 let srbska osnovna šola, katero pa »o nedavno zaprli, ker je izšel zakon o odpravi vseh zasebnih šol na albanskem področju. Sresko načelstvo v Podgorici ima hude skrbi, kako naseliti in zaposliti toliko množico ljudi, ki so večinoma revni poljedelci.
♦	Zlobni uničevalci sadnega drevja. Posestniku Jožefu Lešniku v Vumpahu so neznani zlikovci ponoči polomili in poškodovali na sadovnjaku skoro vsa mlada drevesca. Menda isti zlikovci so poškodovali sadno drevje še pri treh drugih posestnikih. Vsi imajo istotako občutno škodo. Ni jim pa bilo tega dovolj, nego so razbili tudi vse šipe na oknih. Orožniki so prišli zli-kovcem na sled ln jih ovadili sodišču.
♦	Ponarejen 50 dinarski kovanec. Nedavno je trgovka Hertiš Kristina r Slovenji vasi prejela od nekega neznanega moškega več 50dinarskib kovancev, od katerih se Je eden izkazal za ponarejenega. Fal-zifikat so orožniki zaplenili.
♦	Aretacija nevarnega pustolovca. Beograjski policiji je padel v roke svetovni pustolovec Konstantin Diamantis, kl Je že pred tedni prispel v Beograd iz svoje domovine Grčije ter se raznim trgovcem predstavljal kot zastopnik velikih inozemskih tekstilnih tovarn. Ko je nekega trgovca osleparil za večji znesek, je bil ovaden policiji, ki je pa šele pri pregledu njegove prtljage ugotovila, da ima v rokah nevarnega sleparja, ki se je udejstvoval že po vsej Evropi. Diamantis Je imel v svojem kovčegu skrbno spravljene izrezke lz pariških listov, ki so poročali o njegovi veliki slepariji, zaradi katere je bil tudi obsojen. Premeteni slepar je pariške trgovce ogoljufal za preko 2 milijona frankov. Sedaj ko je na varnem, bodo gotovo prišle na dan razne sleparije, ki jih je Izvršil v zadnjem Času
♦	Najmočnejše podplat® dobimo lz Palma usnja iz gumija, ki Je najprisladnejši in najcenejši material za podplate in pete.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Za uvotcc u* oleoka f£ zdeava UavaUag, i
Ona J« oproitana od mnog okretno škodljivega kofeina. Tudi otrokom In bolnikom dovoljuje zdravnik kavo Hag.
Iz Ljubljane
U— Novo uvodenl promenadnl koncerti v Ljubljani. Na pobudo tujskoprometnega sveta mesta Ljubljane se bodo v letošnjem letu vršili promenadnl koncerti na raznih krajih mesta. K sodelovanju so povabljeni vsi ljubljanski pevski zbori ln godbe. Prvi tak promenadnl koncert bo na belo nedeljo na Trgu sv. Jakoba dopoldne ob 11. Nastopita mešani pevski zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom pevovodje g. Zorka Prelovca in godba narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloge« pod vodstvom kapelnika Herberta Svetla. Spored promenadnega koncerta: koračnica; Gounod: Romeo in Julija (uver-tira); Prelovec: Pozdrav; Adamič: Zabu-čale gore; Gerbič: (Pomladni klic; Čajkovski: Romanca; Dvorak; Slovanski ples št. 1; Parma: intermezzo Ksenije; Puš: Valček dolenjskih napitnic; Volarič: Slovan na dan; Smetana: Dalibor; rukovet; koračnica. Promenadnl koncerti se bodo vršili menjaje se v vseh okrajih mesta ki bodo nedvomno privabljali mnogo občinstva. Sklep tujskoprometnega sveta bo gotovo z veseljem pozdravila vsa LJubljana, zlasti pa njeni vnanji okraji.
u— Pred veliko razstavo protltuberku-lozne propagande. O priliki kongresa naših protltuberkuloznih lig, kl se bo vršil v maju t Ljubljani, bodo priredili na vele-sejmskem prostoru tudi veliko poučno razstavo o Jetiki in o borbi proti nji. Higienski zavod, ki Je bil svoj čas v posesiti najlepše zbirke gradiva za zdravstveno propagando, pa mu je kakor znano pred par leti na velesejmu pogorela, pripravlja za to razstavo novo originalno zbirko materiala za protituberkulozno propagando. Ta moderno zasnovana zbirka, ki bo lahko ogelnl kamen v gradbi novega higienskega muzeja, bo med občinstvom vzbudila gotovo veliko zanimanje.
u— Rezervni oficirji. Prihodnji teden, v torek in petek od 18. do 19- ure naj se prijavijo oni rezervni oficirji, člani ljubljanskega pododbora, ki žele naročiti zemljevl-
Prl zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolkovih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izpraznjenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe.
Dobra prebava
pol zdravja!
Lahko, normalno Izpraznjenje pri zagatenju, lenivosti črevesja vam omogočijo Artin - dra-
Vsebina škatlice po 8.— Din zadostuje za 4 do 6-krat. Dobiva se v vseh lekarnah.
Olotoreao od mir..	poiitiie ki
»d	a Br. 23.115, od lt. dttembrt 19<tt.
de r merilu 1:50.000 ln 1:100.000. Denar prinesite s seboj, ker je treba plačati vnaprej. Ako imate kakšno posebno željo, Jo lahko izročite inkasantu, ki sedaj pobira članarino. Kdor se hoče na novo vpisati, naj se javi v zgoraj navedenih urah, da dobi polo osebnih podatkov. Odbor.
u— Sekanje drevja na Gradu. Razni posestniki na grajskem pobočju so pričeli iz-sekavati drevje, ne da bi si izposlovali po gozdnem zakonu predpisana dovoljenja. Grad in grajsko pobočje, tivolski park, Golovec In Rožnik spadajo v smislu gradbenega zakona in v smislu sklepa občinskega sveta ljubljanskega pod zaščiteno ozemlje. Po teh določilih se morajo v zaščitenem ozemlju vzdrževati vse kulture vsaj v onem stanju, kakor so bile ob času, ko se Je od gradbenega oblastva tisti kraj razglasil za zaščiteno ozemlje. Vzdrževati se morajo že obstoječi in napravljati novi gozdovi, zelenice In vrtovi in obdržati se morajo potrebne površine ra kmetijstvo. Hišni posestniki na grajskem pobočju kakor tudi posestniki gozdov in drugih nasadov v zaščitenem ozemlju (Grad, Tivoli, Rožnik, Golovec) se nujno opozarjajo na tozadevne predpise in se svare pred nepremišljenimi koraki.
u— Poroka. V kapeli škofijskega dvorca sta se včeraj dopoldne poročila g. inž. Julij G s p a n in gdč. Zdenka Košakova hčerka uglednega posestnika in restavra-terja v Ljubljani. Poročni obred Je opravil knezoškof dr. Gregorij Rožman sam. Mladoporočencema iskreno čestitamo!
u— Sprememba voznega reda lokalnega vlak« na progi Zalog-Ljubljana gl. kol. Zaradi spremembe uradnih nr pri državnih uradih v Ljubljani odhaja lokalni vlak Zalog-Ljubljana pričenši z 9. t. m. iz Zaloga ob 14.30 min. iz Dev. Marije v Polju ob 14.36 min. ter dospe r Ljubljano gl. kol. ob 14.45 minut.
u— Blagajna Poitne hranilnic«, podružnice v Ljubljani posluje od 6. t m. dalje za stranke dopoldne od 8. do 11.30, popoldne od 15. do 17.30. Ob sobotah pa ned#-Ijeno od 7.30 do 13.
u— V soboto velik« premiera! — gre glas po Ljubljani. Napoved, da nam Elitni kino Matica prinese znameniti velefilm »CARICA KATARINA«, Je vzbudil vso Pozornost. Elizabeto Bergnerjevo zelo ceni ljubljansko občinstvo. In to po pravici. Zakaj njena umetnost je samosvoja, profinje-na, kakor Jo moremo s platna le redko uživati. A vloga cairce Kataine Je nad vse dosedanje. In k temu še razkošje dvora!
u— Tajnost modre sobe je naslov novega film« ZKD, ki ga Je včeraj z velikim uspehom predvajal kino Ljubljanski dvor. izredno napeti ta zanimivi kriminalni film drži gledalce brez diha od začetka pa do konca, ko se vendar razjasni skrivnost. Film je zastopan po odličnih filmskih kapacitetah kakor so H. A. Schlettow, Theo-dor Loos, Elsa Elster, Oscar Sima, Paul Hemckels, Betty Bird, Bernhard G5tzke, Elza Wunsch to drugi. Za dopolnilo predvaja ZKD sijajen kratki film »Zamorski potpuri« n« kar posebno opozarjamo. Predstav« se rrše danes ln Jutri ob pol 16. ▼ prostorih Elitnega kina Matice ob najnižjih cenah 2.50, 4.50 in 6.50 Din.
u— Koncert »Tabora« bo Jutri ob tO. v dvorani Uniona. Nastopili bodo priznani umetniki. Ne zamudit« prilike. Vstopnic« se rezervirajo v fieienburgovl ul. 7-11, telefon 2001).
u— Družabni večer morn«r«k« «ekclje
JS 7. t. m. zaradi nepredvidenih zaprek odpade. Vršil se bo prihodnjo soboto 14. t. m. ob 20. v restavraciji »fiestica«. na ka*-opozarjajo mornarji že danes vse prijatelje pokreta JS
u— Pozor I Dame, gospodične In deklice, ki bodo sodelovale pri zbirki »dan bonbonč-kov«, prosimo, da se zglase v soboto popoldne med 2. to 3. uro v Beethovnovi ulici 2, pisarna CMD. — Obenem vabimo k sodelovanju našo mladino, da tudi ona pokaže, da se zaveda svojih narodnih dolžnosti.
u— Bog te obvaruj karambola z mesarjem. Včeraj dopoldne se je na vhodu v Wolfovo ulico z Marijinega trga pripetila majhna prometna nezgoda. Dva kolesarja »ta na voglu narahlo trčila skupaj, ne da bi se bilo komu treba pobirati po cesti ali popravljati balanco. Toda eden od obeh Je bil mesarsni pomočnik — lahko ga je bilo spoznati po belem predpasniku ln ta se je tako razljutil nad svojim sonesrečni-
veka. (tu zopet najprej ženske), ki ga zanima v neštetih podobah, razpoloženjih in položajih. Gledal ga je seveda ekspresivno ter ga motivno uporabljal bolj kot subiekl in manj kot objekt svojega slikarskega ho tenja. To je povzročilo, da je našel v ož]'b krogih nekaj zvestih občudovalcev in s ?tra ni kritikov obilo priznanje, širokim množicam. ki jim je slikarstvo le vizuelna ume* nost. je pa ostal precej tui in nedoumljen To smo mogli opaziti tudi v Mariboru pri tej razstavi. Podčrtati pa moramo obenem tudi to. da ima Maribor razmeroma zelo o®eik krog likovno vzgojenega občinstva, kar je posledica pomanjkanja stikov med likovno umetnostjo in javnostjo. Posebno ljubljanski umetniki omalovažujejo Maribor in vse premalo razstavljajo v njem. kar ne škod jje le naši umetnosti kot taki. marveč tudi umetnikom samim. Po mojem mn en lu ne bi smeli pozabiti, da je Maribor v vsakem oziru važno središče, ki štele e strnjeno okolico preko 50.000 duš. torei ni kak Kranj ali Novo mesto.
Po t^m svojem razvoju je postal Miha Maleš važen činitelj v povojnem slovenskem slikarstvu in pr^ko njega in njegovih del ne bo mogoče iti kar tako. Prav na tei nte .ovi retrospektivni razstavi v Mariboru » ridi — boli kakor doslei — da ie samonikel tvorec, da je tako reikoč sam svoj med na širni in je šel morda nnjdeli od tiste smeri ki le slovensko likovno umetnost zavestne približala evropski sodobnosti, impresioniz ma Riharda Jakopiča Tvana Groharia ir drugih. Vendar ee mi ob tei reitrosnek+ivn' razstavi zdi. da je že nekako zaokrožen, to
se pravi, da ne vidim v njegovi umetnosti v tei smeri in v grafiki večjih novih možjio-sti razrasta Kar nam v tem lahko še da. bo le bolj dovršena podoba že danega. Sicer pa čfjti menda tudi sam to dejstvo in se pripravlja prav po tej mariborski razstavi na nova oodročja.
V javnosti razstava ni našla tistega zanimanja kakor bi ga zaslužila, a tudi ne mani-šeoa kakor druge. 0bi6k je bil nekako >nor malen«, le število prodanih del ie manjše, a zmotni uspeh zmanjšuje ob tem tudi še okolnoet, da so pri grafiki c>ne nižje kakor pri drugih umetninah. Za seznanjenje mariborske javnosti e smermi naše sodobn"-sl jvenske likovne umetnosti je pa bila Ma leševa razstava prav gotovo v vsakem o? ru pozi t i vu m.	"enar.
»Življenje in svet« priobčičje v pravkar izišli 14. številki iz literarnega sveta: Prispevek dr. Franja Tomšiča, ki navaia vrsto krajevnih imen. epominjaiočih na Gote in tolmači ime Begunje po francoski besedi bčguine. samostanka A. D uvaja za lovske kroce besedo baset. basetka po franc. bas set. bassette (francoski jazbečar) Isti avto' r>oroča o knjigi Marcela RaTmonda »De Bau d^laire au »urrčalisme«. Opoznriamo budna prevod poviti pri nas malo znanega Villiersa de 1'Tsle-Adama »Virginiia in Pa vel«. — Iz življenja v prirodi eo članki: K« ko raeeio rastlin*. — Izkoriščani? velikanske pare. — Kako nišemo e svetlobo na cvet]' _ Dogodivščina iz puščave Gobi. — Zli čarke. filmane v Jugoslaviji itd. Vmes ie obilo drugeca gradiva in ve? stalnih ribrik
beedilo p« izpopolniiluteio Številne ilustracije. Vse to priporoča »Življenj« in svet« iei samo po sebi I
Pierre Benoit: Konigsmark. Poslovenil Boris Rihteršič. Založil konzorcij »Nove Dobe« v Celjni Konzorcij »Nove Dobe« v Celju jie pravkar izdal ta pomembni roman člana Francoske akademije Pierra Benoita. enega najbolj fitanih pisateljev sodobnosti. Kniiea se odlikuje po čudovito lepi kompoziciji in izdaja res moistra pripovednika, kakršnih premoremo v sedanjosti le malo Po svoji vsebini je zgodovinska sinteza, ^lika nam znano zgodovinsko dramo srednjeveškega pustolovca grofa Konigsmarka in vzporedno z njo podobno dramo, ki se je odigrala tik pred začetkom svetovne vojne in v njenih prvih dneh na dvori ene izmed nemških državic. Vmes pa se prepleta tragična, čudno Ima ljubezen knežnje Auro-re. zagonetne Rusinje in mladega francoskega visokošolca. »Konigsmark« je eden tistih romanov, ki ne bi smeli manikati v nobeni knjižnici Prevod ie prav lep. Knjigo priporočamo vsem ljubiteljem zanimive^ štival
Literarna nagrad« mesta Krakora. čile podelitev je vedno dogodek za poljske kulturne kroge, ie bila priznana mladem j pi-•»ateliu Miebaelu Rusinku za njegov roman »Nevihta nad tlakom«. Novi krakovski lavreat ie star 30 let in je izdal i* več romanov Doeihmal aa »e kritika nekoliko omalovaževala, zato ie tem boli presenetil sklep literarne porote, ki mu i? podelila nagrado. Roman »Nevihta nad tlakom« B» dogaia v siromašnih plasteh Krakova in
VSAKA PAMETNA EN ODLIČNA DAMA
uporablja za vsakodnevno intimno in zanesljivo nego čistosti v šolniku kopališča Lschl pridobivano blagodišečo sol za izpi ran je Isla - izplakovalno sol. (Isla Spiil-salz). Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah in parfumerijah. — Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d., Zagreb 3.
kom,, da so se ljudje v strahu, kaj bo, pričeli zbirati na pločnikih, če tako pogostokrat svarimo kolesarje pred čezmernim dirkanjem, Jih moramo prositi tudi naj nikar za vsako figo ne izgubljajo živcev im naj ne posurove. Kdor ne more prenesti niti najbolj nedolžnega karambola. naj pač rajši hodi peš.
u— Podlegla je zaatrupljenju. I« Beethovnove ulice 15. so v sredo pripeljali v bolnico 61 letno babico Marijo Grilovo, ki je bila že nezavestna. Po pripovedovanju domačih je bila žena užila premočno dozo veronala, ker Je bolehala na živcih. V bolnici so jo skušali spraviti k zavesti, vendar se jim to ni posrečilo. Strup Je že prehudo učinkoval in je Grilova ležala do jutra v nezavesti, slednjič pa je zaatrupljenju podlegla.
»KINO LJUBLJANSKI DVOR«
Telefon 27.30. Danes ob 4., 7. In 9. nov senzacionalni program: 1. Slavni cowboy Georg O' Brien v velefilmu
„V IMENU ZAKONA"
2. Dvodejanska šaloigra veselja »Boj za ženo«! — 3. Foxov zvočni tednik!
u— Aretiran vlomilec. Policija je prijela
29 letnega Jakoba čimžarja, ki je po opisu prav tak, kakor ga zasledujejo orožniki na Gorenjskem, ker je streljal na nekega svojega tovariša. Pri preiskavi na policijski upravi so našli pri nJem več vitrihov. Včeraj pa se je zglasil na policiji orožnik iz Trboj, ki je spoznal v čimžarju zasledo-vanca, pobeglega pred orožniško patrolo. Ob tisti priliki je Čimžar odvrgel na beg« nahrbtnik, v katerem »o našli orožniki celo zbirko vlomilskega orodja, čimžar m je udejstvoval največ v okolici Kranja.
u— Tramvaj In lovski psi. Uprava policije Je bila pred kratkim odredila, da loncem, ki s« poslužujejo tramvaja, ni dovoljeno Jemati psov na voz. Ta prepoved & sedaj toliko ublažena, da je potnikom dovoljeno jemati pse s seboj, morajo pa stati s psom na sprednjem stojišču ter vstopati in izstopati pri sprednjih vratih, to Je pri vozniku. Seveda odgovarja potnik »a vs*> škodo, ki bi jo pes napravil. S tem J« nadeva vsestransko ugodno urejena.
Na vsestransko zahtevo še danes
zabavni velefilm s
FRANČIŠKO GAAL
C SIBI
Napeta ln vesela dejanja, lepe popevke, razkošna oprema
ELITNI KINO MATICA
Predstave ob 4., 7 bi in 9>4 uri zvečer
Predprodaja od 11.—%13. Dodatek: Smučarske tekme v Planici
Iz Celja
e— Olepšavanje mesta. Olepševalno in tujskoprometno društvo sedaj pridno popravlja po lanskih poplavah opustoše.-il mestni park. Mestni delavci delajo na obi li straneh brvi čez Savinjo na levem bre^u nov betonski podstavek, na katerega boto pritrdili železno ograjo. Tudi opustošej.o promenačno pot od brvi pri izlivu Sušni-ce v Savinjo do Savinjskega dvora urejajo. Na Vrazovem trgu bodo nasadili ob c«hti med mestno elektrarno to pravoslavno cerkvijo okrogle akacij« ter uredili nasaie na trgu.
e— Slovenski vokalni kvintet bo pel
na koncertu jutri ob 20.30 v mali dvoraul Celjskega doma narodne ln umetne pesmi ter Bolospeve skladateljev J. Pavčlča, R. Savina, E. Adamiča, V. Mirka, P. Jereba, Z. Prelovca, L. Zepiča, O. Deva, A. Forster-Ja in St. Mokranjca. Kvintet tvorijo gg. fitibernik, Jug, brata Petrovčiča in šu'c, kot solista pa bosta nastopila gg. Tone Pe-trovčič in Milan Jug. Za koncert vlada v<v liko zanimanje. Vstopnice so v knjigami K. Goričarja vdove.
e— Tehnični odbor celjske sokoleke Ž i-pe bo imel jutri ob 16.30 eejo v župni sobi v Narodnem domu. Dnevni red je važen. Prosim zanesljive udeležbe! — Načelnik.
«— Gozdni požar na Miklavževem hribu, V sredo okrog 17. se je iz nepojasnjenega vzroka vnel gozd nad hišo g. Oswatitscha na vzhodni strani Miklavškega hriba. Večji kompleks gozda, ki je delno last trgovca g. Oswatitscha, delno pa tovarnarja g. Westna, je bil kmalu v plamenih. Na kraj požara so kmalu prispeli celjski, potem pa še gabrski gasilci. V kratkem času se j« gasilcem posrečilo ogenj lokaliziratl in uaušiti ter s tem preprečiti večjo katastrofo. Vojakom, ki so bili poslani na pomoč, ni bilo treba več stopiti v akcijo.
segn časovno v dobo svetovne vojne.
Maktim Gorkij je nedavno v moskovski »Pravdi« ošteval sodobne ruske pisatelja, češ. da pišejo površno in ne izbirajo besed. Svetoval jim je, naj pridno čitajo stare ruske pisatelje, ki so bili glede forme pravi mojstri. Opomin, ki najbrž ni potreben samo v sovjetski Rusiji, marveč povsod, kbr avtorji tako zvan-e socialne literature mačehovsko zanemarjajo formo in žalijo dober
okus!	_
Spomin na H. Heineja. V Parizu so porušili hišo, ki je v nji umrl pesnik H. Hei-ne. Z njo je izginila tudi spominska plošča, ki so jo postavili prijatelji njegove poezije.
Tri sto let slovarja Francoske Akademije. Na seji Francoske Akademije dne 20. marca 1634 — nedavno je torej minilo 300 let — je bilo rečeno da mora Akademija skrbeti za čistost francoskega jezika m izdati slovar in slovnico »fort exacte«t. Aka* demija je opravljala to delo, kakor ie mogla in znala: šestdeset let je pripravljala nrvo izdaio. ki je upronast;1a štiri založnike. Za tretjo in četrto' izdajo so učeni akademiki potrebovali 22 let. dve leti manj nego za drugo: peta izdaja je zahtevala 38 let dela. šesta 42 let. sedanjo izdav
Ea pripravljajo že 52 let »Les Nouvelles
ittčraires* pristavljajo temu vest da bi »nesmrtni« hoteli proslaviti tristoletnico z dovršitvijo sedanie izdaje V tem pa jih bo najbrž čas prehitel: če bodo namreč tako zasedali kakor doslej, imajo vsaj Se leto dni dela!
e— Žrtve napadov In nesreč. Na velikonočni ponedeljek je zidar Košir v Ločah Y prepiru zabodel 23 letnega posestnikovega sina Alojza Apotekarja iz Brezove pri šmartnem v Rožni dolini z nožem v levo pazduho. Na Slivnem pri Sv. Krištofu nad Laškim je v torek padel v gozdu hlod na 12 letno posestnikovo hčerko Marijo Nah-bergerjevo in jo težko poškodoval po glavi. Na Rečici ob Savinji si je 35 letni brezposelni Žagar Franc Finkšt pri padcu zlomil levo nogo, v Istem kraju pa 6e je 7 letna Marija Dollnarjeva na velikonočni ponedeljek opoldne polila z vročo juho ter se močno opekla po obrazu in hrbtu. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici.
0—	Dve tatvini v stanovanju. Na veliko soboto J« nekdo ukradel hišnici Mariji Blazinovl iz njenega nezaklenjenega stanovanja na Dečkovem trgu srebrno žensko uro, v torek pa je nekdo izmaknil g. Pavlu M. Iz stanovanja na Glavnem trgu 500 do 600 Din vredno žepno tula uro z budil-
Poskusite tudi vi srečo ln nabavite si takoj nove srečke drž. razredne loterije t podružnici »Jutra v Celju.
1-	Kino Union. Danes ob 16.15 in 20£0 »vočni velefilm »Sen vsake žene« ln zvočni tednik.
It Maribora
Angleško predavanje. Ljudska univerza je v prepričanju, da ustreže obcuT ZT prevzela prav na brzo roko izven
skupno s tukajšnjim angleškim
k rož ko m interesantno E^^&kE." H londonskega prof. Mr. F. L. Fd^ards a ki £na turneji in pride s .daj ^Beograd«. Predaval bo na podlagi izbranih skioptic-nih slik o angleški arhitckturi se^njosb in preteklosti v petek 6. t. m. ob 20. ludi onim slušateljem, ki ne o^vadjo angleščine bo nudilo predavanje velik užitek n pa spoznanje zelo interesantoe. nam malo rnane angleške arhitekture. Saj ^o shke najboljši tolmač! Opozarjamo, d« ]« an qlJL] stanovanjska kultura ne prekop In bo gotovo g. profesor posvetil notranjosti ansleške hiše potrebno P^^jo^
Pravoslavni velikonočni prazniki. Pravoslavna cerkvena občina v Marrboru obvešča svoje vernike, da bodo na velik; netek 6 t m. ob 16.30 uri v pravoslavni Gpeli večernice. Na veliko soboto bodo večernice prav tako ob 16.30 un. Na ve likonočo nedeljo bo zjutraj ob ^ procesi ja in jutranje opravila, nato pa sveta
Članom podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru! Glede na razne netočne časopisne vesti o izrednem občnem zboru društva poroča začasna uprava odbora, da izrednega občnega zbora v nedeljo 8. t m. ne bo.
a- Važno za vojne invalide. Mariborska gamizija je razpisala zakup kantine za meljske vojašnice. Vojni invalidi v Mariboru, ki bi reflektirali na zakup, nai se čimprej zglase v društveni pisarni na Ro-tovškem trgu. in sicer v ponedeljkih, sredah ali sobotah od 0. do 11.
Nova gradbena dovoljenja le podelil mestni svet naslednja: tvrdki Pinter m Lenard za adaptacijo skladišč pri hiši na Aleksandrovi cesti. Ivanu Groseku za eno-na d stropno vilo v Turnerjevi ulici, Ivanu Lešniku za nadzidavo nadstropia pn hisi v Taborski ulici. dr. Borisu Kristanu in Heleni za trinadstropno stanovanjsko hiso na vogalu Tattenbachove in Kopališke ulice. Josipu Iseku in Karlu Jesenku za eno-nadstroono stanovanisko hišo v Turnerjevi ulici, Martinu Kerinu za visokoprtlično hišo v Metelkovi ulici in prvi mariborski tovarni pletenin za trinadstropno stanovanjsko hišo v Klavniški ulici. Nadalje so dobili uporabna dovoljenja: Franc m Elza Rojko za visokooritlično hišo v Metelkovi ulici, tvrdka Pinter in Lenard za zgrajeno skladišče in adaptacijo hiše na Aleksandrovi cesti, tovarnar Avgust Ehr-lic-h za zgrajen prizidek pri tovarni in Mariborska tovarna perila za zgrajene tovarniške objekte na Tržaški cesti.
Številni težajl SSKJ za vaditelje
Ljubljana, 5. aprila.
Savezni prednjaški tečaj za članice se je vršil od 12. do 24. marca v telovadnici Sokola I. na Taboru. Prijavilo se je Č4 sester, a sprejetih je bilo 31. Dovršilo pa je tečaj 30 članic iz raznih žup Jugoslavije. Po poklicu so bile med njimi 12 učite'jiv, 4 državne uradnice, 5 privatnih uradnic, 3 dijakinje in 6 zasebnic. Tečaj je bil urejen internatsko v Obrtniškem vajenskem domu pod vodstvom savezne prednjačice s. Jelke Banove. Otvorila sta tečaj savezni načelnik br. Ambrožič in savezna načelni-ca s. Elza Skalarjeva, ki je tečai tudi vodila.
Po manjšem presledku bo v Ljubljani od 11. do 19. t. m. savezni tečaj za člane brez glavnega orodja, v katereaa bo sprejet iz vsake župe po en prednjak.
Od 23. t. m. do 5. maja pa bo v Ljubljani savezni prednjaški tečaj za f'»aae.
Dne 14. in 15. t. m bodo v Ljubljani II. izbirne tekme članov in član'c za XI- mednarodno tekmo v Budimpešti. Na tej tekmi bosta izbrani vrsti 10 tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo ostali v Liubljsni ne skupni vadbi do odhoda v Budimpešto.
Meseca maja se bo vršil še 8 dnevni tečaj za brezorodno telovadbo člauic, v počitniških mesecih pa se bodo vršili še plavalni tečaji m tečaji za vodnike naraščaja in dece, in to za člane in članice.
Vsi ti tečaji kažejo veliko skrb, ki jo posveča načelništvo SSKJ vzgoji vaditeljev za vse panogp telesne vzgoje Vseh tečajev bo od lanskega decembra do letošnjega avgusta v Ljubljani deset
mogla biti uvrščena v spored zaradi tehničnih ovir. Izvajale »e bodo orkestralne, pevske in dramske točke. Spored bo pester in zanimiv. Prireditev bo kot uvod v proslavo 30 letnice ustanovitve kamniškega Sokola. Pridite!
Iz telovadnega sveta
Otvoritev Olimpijade 1»36 v Berlinu bo na svečan način, najbrž, ob sodelovanju vseh nemških oblasti in pred mednarodnim telesnovzgojnim forumom v soboto i avgusta, nakar bodo naslednji dan pričele tekme v atletiki, hokeju, ročni logi in nogometu ter v dviganju bremen. V ponedeljek 3. avgusta se bo prej omenjenim panogam pridružil še moderni peteroboj in tekmovanje v jadranju ter veslanju, nakar bo sledila naslednji dan otvoritev te kem za prvenstvo v rokoborbi. Potem pridejo na vrsto sabljanje in tenis ter streljanje, letanje, kolesarjenje, plavalne tekme pa pričnejo 8. avgusta. Za tekme v orodni telovadbi so določeni dnevi od 10. do 13. avgusta, za boks od 10. do 15. avgusta. Svečana zaključitev Olimpijade pa bo v nedeljo 16. avgusta, ko bo spet pogašeu olimpijsKi ogenj, ki bo gorel ves čas prireditve, dan in noč.
Kako vežba deca pri švicarskih glmna-stih. Dečjo telovadbo so pričeli Švicarji gojiti šele konec prejšnjega stoletja, dočim je Zveza kot taka praznovala pred par leti že svojo stoletnico. Tudi število dece je napram članstvu zelo majhno. Nič več kakor 12.000 dece telovadi po švicarskih gimnastičnih društvih, ki jih je vendar preko 1100. Tcvrej pride le neznatno število povprečno na eno edinico. Zato pa je telovadni način prav Izdaten ln prilagojen otroški duši. Deca se v gimnastič-nem društvu vežba igraje, kar jo priklene na društvo, da ga vzljubi in mu ostane zvesta tudi v naraščajskih letih. Telovadba sama je izpopolnjena z lepimi pešizleti, pozimi goje smučanje, sankanje in druge zimske igre. Tako veselje pripravlja deci okrog 400 društev, ostala pa sploh nimajo dečjih oddelkov.
Razpust čsl. delavskih telovadnih organizacij na Dunaju. Dollfussova vlada je posegla s svojo roko tudi v vrste češkoslovaških telovadnih društev na Dunaju in jih razpustila. Zveza DTJ Je imela v Avstriji 16 društev, največ na Dunaju, po ^no pa tudi v Lincu in Stadlavi, ki so imela nad 3000 pripadnikov. Po pravilih pripada vse zaplenjeno premoženje centrali OTJ v Pragi, toda vprašanje je, ako bo Avstrija izročila to imetje pravnemu nasledniku razpuščenih društev. DTJ so proti razpustu in zaplembi premoženja protestirale, toda le malo je upanja, da bo ta protest tudi uvaževan. Avstrijske čsl. DTJ ao živele v lepih in prijateljskih odnošajih z čsl. Sokoli na Dunaju ter so vzajemno delovale v mnogih vprašanjih ter deloma tudi uporabljale iste telovadnice ln '.elova-dišča.
Sokol I Ljubljana sporoča članstvu, da je preminil dolgoletni član br. JosiD Toni, mesar in posestnik. Pogreb bo v petek ob 16. izpred hiše žalosti. Poljanska cesta 36. Bratje iji sestre, spremite pokojnika na njegovi zadnji poti. Udeležba v civilu z zrokom.
Kamniško sokolsko prosvetno okrožje priredi v nedeljo 8. t. m ob pol 17. v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku svoi prvi prosvetni dan Opozarjamo brate in sestre in prijatelje Sokolstvo na prvo tovrstno prosvetno prireditev na kateri bodo sodelovala nastopna društva: Domžale, Kamnik Komenda. Krašnja. Moravče in Radomlje. Ostala društva v okrožiu niso
Repertoar
DRAMA
Začetek ob 20. Petek. 6.: Vieoška kronika. C. Sobota, 7.: Bratje Karamasovi. Premiera. IzV9Q«
Nedelja, 8. ob 15.: INRI. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20.: Bratje Karamazovi. Izven OPERA. Začetek ob 20. Petek, 6.: Zaprto.
Sobota, 7.: Viljem Teli. A. Gostuje aa- Zin-
ka Kiimčeva. Nedelja, 8.: Poljska kri. Izven. Znižane e?ne.
Najzanimivejše delo vse svetovne lite-ratnre je prirejeno za slove neki oder. V soboto dne 7. t. m. bo premijera gigantske-ga dela »Bratje Karamazovi«, ki jih je po slovitem romanu Dostojevskega in z uporabo Levstikovega prevoda priredil za oder g. Ciril Debevec. Obsežno delo je zgoščeno na osem slik, ki jih uvaja tn veže lektor. Sodelujejo: gdč. Boltarjeva je Katja, ga. Mira Danilova je Grušemjka, dalje gg. CesaT jii stari Karamazov. Skrbin-šek ie Mitja. Debevec ie Ivan. Jan je Aljo-ša. Kralj je Smerdjakov, Potokar je predsednik sodišča. Lipah jje državni pravdni*. Gregorin zagovornik in ga. Marija V?ra lektor. Režijo ima gosp. Ciril Debevec. Začetek je točno ob 20., konec ob pol 24.
Poslednja uprizoritev pasi jonske igre >INBI« v letošnji sezoni bo na belo nedelio popoldne ob 15. Da priderto zjnanii posei-niki sigurno do vstopnic, naj naroče sedeže po dopisnici pri upravi gledališča, ki bo sedeže rezervirala dvignejo iib pa ob pol 15 pri blasajni v drami.
Gospa Zinka Kunževa. odlična Slanica zagrebške opere, gostuje ponovno v naši operi v soboto 7. t. m. / veliki Roesmijevi operi •»Viljem Teli«
Češki teden, ki ea pripravka nasa opera, bo posvečen spominu glasbenih velikanov: Smetane ln Dvofaka Kot uvo-lna predstava se bo uprizorila prvič na slovenskem odru Smetanova slavnostna opera »Libuša« Mišljena sta tudi dva simfonična koncerta, člen z deli Dvofaka, takoj nato pa z deli Smetane. V okviru češkega tedna se bo vprizorlla tudi na novo vprizorjena in prerežirana opera »Prodana nevesta«. Podrobnosti bomo še objavili.
ŠENTJAKOBSKO GLFPALISCE
Začetek ob 20 15. Sobota. 7.: Dama na slabem alasu. Pre miera.
Ngdelia. 8.: Dama na slabem glasu. *
Opozarjamo na jutrišnjo premiero L'ch-te-nbersove veseloigre »Dama na slabem glasu« v šentjakobskem gledališču. Veseloigra ie zelo duhovita in zabavna, tako da ee bo vsakdo pošteno nasmejal. Glavni ulo-o-i igrata ga. Ervina Petroveič-WrischeTjeva in Milan Košak. Predorodaja vstopnic od sobote dalie pri dnevni bla>gaini v Mestnem domu. V nedelio ee veseloigra ponovi
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Petek. 6.: Viiolica z Montmartra. B. Gostovanj Erike Dmzovifeve. Sobota. 7.: Rože v sneg.i. Zadnjič. Globoko
znižane cene (od 20 Din navzdol). *
prihodnla nnmoritev nalboliše letoSnie operetne predstave »Vijolica t Montmartra« bo v petek. 6. t m. za red B Tudi pri tej predstavi gostut? v naslovni partili Erika Druzovičeva. odlična članica zagrebške opere. ki ie tel opereti pripomogla do popolnega uspeha.
Prva nonevKev pravljične irre »Jnrfek« bo v nedelio. 8. t. m ob 15 Delo fe ob premieri prav	in da**« izborno rabava-lo. Pri tej. otrožki predstavi veljalo znižane cene.
GOSPODARSTVO
Državne finance v februarju
Finančno ministrstvo je v »Službenih Novmah« objavilo svoje običajno mesečno poročilo o stanju državnih financ, in sicer za mesec februar. V tem mesecu so znašali dohodki državne administracije 566.0 milijona Din (lani v februarju 501.1 milijona dinaTjev); izdatki pa ao v februarju znašali 594.4 milijona Din (l*ni 501.6). Pred tedni smo ugotovili, da so bili že v januarju dohodki državne administracije za 49.5 milijona Din večji nego v lanskem januarju. Kakor vidimo, so tudi v februarju dohodki presegali Lanske dohodke v februarju, in sicer za 64.9 milijona Din. Narasli pa so v februarju tudi izdatki, predvsem v zvezi s točnim izplačilom kupona za vojno škodo.
Donos državnih davkov je bil letos v februarju v splošnem več ji nego lani Donos neposrednih davkov je znašl 181.5 milijona Din (-)- 14.5 milijona Din nasproti lanskemu februarju), donos trošarin je dosegel celo 137.5 milijona Din (-f 55.0). donos taks 71.2 milijona Din (— 16.4), donos carin 49.9 milijona Din (+ 7.8) in donos monopolov 100.3 milijona Din (— 1-5). Znatno povečanje donosa trošarin v tem mesecu je gotovo v zvezi z uveljavljenjem novele k trošarinskemu zakonu, s katero se je predvsem povišala trošarina na kavo od 4 na 8 Din pri kilogramu. Na povišanje donosa je deloma vplivala okolnost, da so se konsumenti pred povišanjem trošarine v večji meri založili z blagom, na drugi strani pa so bile na dan uveljavljenja novih trošarinskih stopenj (20. februarja) popisane zaloge in so morali imetniki teh zalog plačati razliko v trošarinski stopnji.
Državna podjetja.
Pri državnih podjetjih so znašali v februarju dohodki 230.9 milijona Din (lani v februarju 210.7): izdatki pa so znašali 223.7 milijona Din (lani 262.6). Kakor prejšnji mesec, je bilo tudi v februarju razmerje med dohodki in izdatki pri državnih podjetjih ugodnejše nego lani. Letos v februarju »o bili dohodki državnih podjetij za okrog 20 milijonov višji nego lani, dočim je ta višek znašal v januarju nekaj nad 10 milijonov. Večje dohodke nego
lani beležimo predvsem pri železnicah, kjer so znašali v februarju 130.9 milijona dinarjev (-f- 8-5 milijona Din nasproti lanskemu februarju); nadalje so znašali v februarju dohodki pri državnih gozdovih 9.1 milijona (-f 5.4), pri rudnikih 23.2 milijona Din (+ 6.2) in pri direkciji rečne plovbe 4.0 milijona Din (+ 2.0). Nekoliko manjši pa so bili dohodki pri pošti, telegrafu in telefonu, kjer so znašali 26.2 milijona Din (— 2.7).
Pregled za 11 mesecev. V 11 mesecih proračunskega leta leta 1933./34., to je v razdobju od začetka aprila 1933. do konca januarja 1934.. so znašali državni davčni dohodki v primeri z dohodki v istem razdobju prejšnjega proračunskega leta v milijonih Din:
apr.-febr. razlika naspr. 1933./34. 1932./33. neposredni davki 1964.5 -f325.7 trošarine	662.0 — 78.7
takse	746.7 — 73.3
carine	572.3 — 62.9
monopoli	1435.9 -f 35.4
razni dohodki	90.1 -f 116
Kakor nam kaže gornja primerjava, beležimo znaten višek dohodkov pri neposrednih davkih, pa tudi pri monopolih in pri raznih dohodkih. Ta višek presega skupno vsoto primanjkljaja, ki jo beležimo pri trošarinah, takvih in carinah
Za presojo stanja državnih financ so važni seveda tudi podatki o vsoti likvidnih, toda neizplačanih računov. Na koncu februarja je bilo po proračunu državne odmi-podietiih likvidnih a neizplačanih računov za 152 milijonov Din (lani ob koncu februarja za 151 milijonov). Pri državnih podietiih pa je b?!o ob koncu februar ia likvidnih a neizplačanih računov za 177 milijona Din (lani ob koncu februaria 207 milijona Din). Skupaj je bilo ob koncu februarja v državni administracij! In pri državnih likvidnih a neizplačanih računov za 329 milijonov Din (lani za 358 milijonov Din), tako da je bila letos ob koncu i februarja vsota neizplačanih računov za skoro 30 milijonov Din manjša nego lan) ob Istem času.
Zakaj se pri pranju jezite!
Res, mnogo muke je, predno Je perilo oprano. Toda odkar ima Vaš trgovec na zalogi »PERIONc, pralni prašek, st delo lahko olajšate.
>PERION« je brez klora in Vašemu perilu ne škoduje in ga opere brez truda.
Dviganje konjunkture v Ameriki
Gospodarski krogi v Evropi se posebno živo zanimajo za razvoj gospodarske konjunkture v Zedinjenih državah, kar Je razumljivo, saj morajo prej ali slej spremembe v gospodarskem življenju Zedinjenih držav vplivati tudi na ostalo svetovno gospodarstvo. Svetovna gospodarska kriza se je najprej pojavila v 2SedLnjenih državah in je potem polagoma zajela ves svet; xato pričakujejo analogno, da mora tudi zboljšanje najprej priti v Ameriki, da se bo potem lahko preneslo tudi na druge driave.
Prve mesece po lanskem padcu dolarja se je gospodarska Konjunktura ▼ Zedinjenih državah precej aboljšala. Vzgon konjunkture pa je bil vsekakor prenagel. Zato je temu prvemu vzgonu sledila reakcija, ki je trajala do lanskega novembra. Od po-četka novembra pa se je pričela krivulja konjunkture zopet dvigati navzgor. Zadnje mesece beležijo vse važne gospodarske panoge v Ameriki vidno zboljšanje in oživ-Ijenje poslov. V demokratskih krogih pripisujejo to zboljšanje velikim reformam, ki jih je uvedel Roosevelt, odnosno njegovi gospodarski administraciji (National Re-covery Administration, okrajšano »N1RA«)
V	republikanskih krogih pa so mnenja, da bi zboljšanje prišlo tudi tedaj, ča bi ostal na krmilu prejšnji režim, ker je bilo to zboljšanje glede na razvoj konjunkturnega cikla že pričakovati Republikanci bo celo mnenja, da bi bilo zboljšanje brez nove administracije še vidnejše.
če pustimo na strani spor glede vzrokov zboljšanja v gospodarskem življenju, moramo ugotoviti nasleonja razveseljiva dejstva. Produkcijski indeks, ki ga izračunava Federalni rezervni urad, Je znašal v januarju preteklega leta 65 točk (povprečje v letih 1923.—1925 enako 100). Lani v januarju je bila torej produkcija za 35 odst. manjša nego povprečno v letih 1923—25.
V	lanskem novembra je znašal produkcijski Indeks že 72 točk, v decembru se je dvignil na 75 točk in v Januarju na 78 točk. Letos v januarju je bila torej produkcija za 20 odst večja nego lani v januarju. To je vsekakor razveseljiv napredek. V februarju se je dviganje produkcije nadaljevalo. Oživljene trgovine je bilo zlasti vidno v tekstilni stroki. Bombažna industrija, ki je lani v septembru tožila zaradi novega zastoja, Je sedaj zopet prav dobro zaposlena. Prodaja avtomobilov Je zadnje mesece posebno naglo naraščala. Letos v februarju je bila produkcija avtomobilov za 16 oJst. večja nego lani v istem mesecu. Avtomobilska industrija gleda z zaupanjem v bodočnost in je glede na boljše Izglede za bodočnost izjavila svoj pristanek na znižanje delovnega časa na 36 ur v tednu pri istočasnem povišanju mezd. Ford je v začetku marca znova uve<!el minimalno dnevno mezdo 5 dolarjev (250 Din). Dobra zaposlenost avtomobilske Industrije vpliva ugodno tudi na železarsko industrijo, ki izkorišča zopet polovico 6voje produkcijske kapacitete. Tudi trgovine zaznamujejo v februarju ponovno povečanje prometa nasproti januarju. Značilno Jt tudi dviganje železniškega tovornega prometa.
Dviganje cen
Kakor mano, si Je Roosevelt nadel nalogo, da dvigne nivo cen vsaj na višino, kakor Je bila 1. 1926. Da bl čimprej dosegel ta cilj je za 40 odst. razvrednotil valuto. Dviganje cen pa doslej še ni zavzelo oni obseg, kakor bi ustrezal padcu dolarja Vsekakor pa so se cene v raznih skupinah že precej zboljšale. V skupini agrarnih proizvodov Je indeks cen naraste! od 62.S v začetku lanskega marca na 91.7 v začetku letošnjega marca. Dvig anaša torej okrog 50 odst. Tekstilno blago se Je v tem razdobju podražilo skoro za 100 odst., zakaj Indeks cen tekstilnega blaga Je lani znaša! 65.3, letos pa anaša 121.5 Indeks .cen živil se Je dvignil od 84.J na 1074. V gotovih skupinah, kakor gradben! material, kovine, kemikalija. Je zboljšanje cen »• ne zadostno Politika Roosevelt« gre za tem. da je treba višje cene Izsilit! tudi s splofi oim povišanjem mezd. Zato je nedavne priporočil vsem industrijskim podjetjem da povišajo mezde za 10 odst in obenetr orimerno znižajo delovni čas Roosevelt zastona z vso odločnostjo stališče, da se ne sme realn! zaslužek delavstva taradi
višjih cen zmanjfiati, temveč da je treba vzporedno z dviganjem cen povečati tudi plače in mezde.
Poslovanje industrijskih podjetij Je bilo lani že mnogo ugodnejše nego predlanskim. Statistika, ki obsega 810 najvažnejših ameriških industrijskih delniških družb, nam pove, da Je L 1932. le 40 odst. družb izkazalo dobiček, ostalih 60 odst. pa izgubo. Lani pa Je bilo že obratno; z dobičkom je lani zaključilo 62 odst. Industrijskih delniških družba. % Izgubo pa le 38 odst.
Zboljšanje gospodarske konjunkture se bo najbrž v teku leta Se nadaljevalo, kajti vpliv velikih javnih del za omlljenje brezposelnosti se bo šele v prihodnjih mesecih prav pokazal. V zvezi s temi javnimi deli ki gredo v milijarde dolarjev, se bo trgovski promet vsekakor precej povečal, ker bo prišlo mnogo denarja med ljudi. V zvezi s temi javnimi deli se čuje znova bojazen, da bodo ogromni Izdatki zvezne vlade za ta dela končno dovedli do Inflacije. Dejansko se pristaši inflacije znova gibljejo in propagirajo povečanje denarnega obtoka, vendar se vsem tem načrtom Roosevelt odločno upira.
——
Gospodarske vesti
= Kritje nemške marke *amo fte 6.7 %.
Po najnovejšem Izkazu nemške Reichs-banke od 29. marca so se v zadnji četrtini marca zlate in devizne rezerve ponovno skrčile za 17 milijonov mark in znašajo sedaj samo še 245.2 milijona mark (v tretji četrtini marca je znašal padec 17 milijonov mark, celotni padec v marcu pa znaša 75 milijonov mark). Podlaga nemške marke je torej sedaj že precej nižja nego lani sredi leta, ko Je dosegla najnižje stanje 273 milijonov mark. Kritje obtoka bankovcev (brez žirovnih obveznosti) je v zadnji četrtini marca ponovno nazadovalo od 8 na 6.7 %.
= Nazadovanje števila brezposelnih v Češkoslovaški. Kakor se zdi, je imela devalvacija češkoslovaške krone ugoden vpliv na razvoj zaposlenosti. V teku marca se Je število brezposelnih delavcev zmanjšalo za 59.000 (lani v marcu za 42 tisoč, predlanskim se je v marcu celo povečalo za 2.000). Ob koncu marca Je število brezposelnih delavcev v češkoslovaški padlo na 785.000 oseb nasproti 878 000 oseham ob koncu lanskega marc®.
= Reorganizacija Bosanske industrijalne i trgovačke banke d. d Bosanska industri-jalna i trgovačka banka d. d (Beograd. Sarajevo) je sklenila dalekosežno reorganizacijo. V svrho razčiščenja bilance in izvedbe odpisov bo banka porabila tako rezerve v višini 9.3 milijona Din kakor tudi 15 milijonov Din delniške glavnice, ki se bo na ta način skrčila od 20 na 5 milijonov Din. Redukcija glavnice se bo izvedla na ta način. da bo 40 dosedanjih delnic po 50 Din nominala združeno v eno delnico (serije B) v nominalni višini 500 Din Tako na 5 milijonov Din reducirana delniška glavnica se bo potem znova povišala z emisijo novih delnic za 15 milijonov na 20 milijonov. Nove delnice bodo prioritetne delnice (serija A) in bodo imele oredpravico na 5 odstotno dividendo Dosedanji delničarji imajo do 24 t. m. predpravico vpisat! nove delnice, in sicer po ceni 525 Din za delnico v nominalni vrednosti 500 Din Zamenjava starih delnic za novt delnice serije B pa se mora izvršiti do 20 marca 1936. Bosansko industrija'no i trgovačko banko je ustanovila 1. 1918 dunajska Nieder-osterreichische Eskompte Gesellschaft. Na tej banki pa so interesirane tudi Banque de Bruxelles. Češka eskomptna banka !n Kreditni zavod v Pragi ter Švicarska dis-kontna banka v Curihu.	_
— Razveljavljeno dovoljenje za gradnjo tvornlce kva»a. Finančni minister Je razveljavil dovoljenje za gradnjo tvornlce kvaaa v Sevnici, ki je bilo izdano zadrugi >Kvas« Po izdanem odobrenju bi morala tvornica pričeti z obratovanjem 1. avgusta 1033. Ker pa tvornica ni bila postavljena je minister za finance razve-
'iavi! odobren je.
= Poravnalno postopanie Je uvedeno o •novini naslednjih <1ol?nikov: Frane Me-5ko. lastnik modnega salona za gospode ▼
Celju (poravnale' upravnik dr. Štefan Rajh, odvetnik v Celju; poravnalni naros 11. maja ob 9., prijavni rok do 6. maja) — Ivan Poljanec, posestnik ln čevljarski mojster v Sebenjah, p. Križe na Gorenjskem (poravnalni upravnik Janko Svetlič, notar v Tržiču; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Tržiču 30. aprila ob 9., prijavni rok do 24. aprila). — Terezija ševar, po-sestnica in trgovka na Rakeku št. 12., registrirana pod firmo: trgovina in špedicija Ludovik £evar, vdova, Rakek (poravnalni upravnik dr. Kraševec Ciril, odvetnik v Cerknici; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Cerknici 30. aprila ob 9.. prijavni rok do 25. aprila). — Rozalija Hren, po-sestnica in gostilničarka v Zg. Šiški 306 (poravnalni upravnik dr. Stanko 2itko, odvetnik v Ljubljani; poravnalni narok 30. aprila ob pol 10., prijavni rok do 24. aprila).
Konkurz Je razglašen o Imovini »a,pu-ščine Marije Horvatove, zasebnice v Ljubljani, Poljanska cesta 23., (upravnik mase Ivo Trebar, zasebni uradnik v Ljubljani, Rudnik 24; prvi zbor upnikov 7. aprila ob pol 10., prijavni rok do 20. aprila, ugotovitveni narod 28. aprila).
Borze
5. aprila
Na ljubljanski borzi je deviza London danes po zadnji okrepitvi nekoliko popustila. Tečaji ostalih deviz se niso bistveno spremenili. Avstrijski šiling notira v privatnem kliringu nespremenjeno 9.10 do 9.20 (v Beogradu 9.18—9.23). Grški boni so se trgovala le v Beogradu po 34.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes trgovala Vojna škoda nespremenjeno po 314. Do prometa je prišlo tudi v 7% investicijskem posojilu po 72. Končno je 'bil zabeležen zaključek v Trboveljski po 105.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2314.85 — 2328.21, Berlin 1359 03—1369.83, Bruselj 800.52 do 804.46, Curih 1108 35—1113 85, London 176.30—177.90, New York 3394.39 do 3422 65, Pariz 225 88—227.—, Praga 142.29 do 14315, Trst 294.35—296 75 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.10—9 20
Curih. Pariz 20.38. London 15.95. 7ork 309. Bruselj 72.2250. Milan 26-60. Madrid 42.20. Amsterdam 208.75. Berlin 122.7750, Dunaj 57. Stoekholm 82.25, Oelo 80.10. Kobenhavn 71.25. Praga 12.8450. Varšava 58.3250, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.24, London 27.90. Milan 46.31, Newyork 538.15. Pariz 35.58. Praga 21.79. Curih 174.24. 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 314 — 315, 7*7®
investicijsko 71 — 72. 8>>/o Blair 54 — 55, 7°/o Blair 52 — 53. 7°'o Drž. hipotekama banka 67 — 68. 4°/o agrarne 36.50 — 37.50, 6,J/o begljške 52.50 — 53.50.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 314 _ 314.50. za april 310.50 — 314. za maj - junij 310 d^n., "0/o investicijsko 70.50 do 71. 4-Vo agrarne 36.25 — 36.50. 7»/« Blair 52 — 52.50. 8% Blair 54.50 _ 55.50. Ti* Drž. hipotekama banka 66 den.. 6">/» begluške 52.50 — 53: delnice: Narodna banka 4050 — 4200. Priv. agrarna banka 254 do 255, Šečerana Osijek 140 den.. Trbovlfe 105 do 107.	i
Beograd. Vojna škoda 314 zaklj.. 7•/• investicijsko 71 zaklj,., 4"'® agrarne 36 — 37, 6"'o beclušk? 52.50 zaklj.. 80'o Blair 54.50 do 55.50. 7»/« Blair 52.50 — 52.75. 7% Drž. hipotekama banka 65 — 68. Narodna banka 4000 zaklj.. Priv. agrarna banka 253 do 256.
Dunaj. Državne železnice 17.10. Trboveljska 12.40. Alpine-Montan. 12.05.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Cbicago, 5. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 86.375. za julij 86.125, za september 87; koruza: za maj 48.125, za julij 50.25, za september 52.125.
+ Novoeadska blagovna borza (5. t m.) Tendenca mirna. Promet je bil slab. — Cene nespremenjene.
+ Ljubljanska borza (5: t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo S3 (v^e za slovensko postaio plačljivo v 30 dneh): pšeni-f« (no ml-vsk' tarifi)- ba«ka 79-80 k« po 147.50 - 150: banatska. 77 kg po 152.50 do 155: koruza (po navadni tarifi): nova času primemo suha e kakovostno garancijo za april po 120 — 122.50. nova. popolnoma suha. za mai po 127.50 — 130: moka: baška ,0« po 240 — 242.50. banatska po 250 do 252 50.
+ Budlmpeštanska termlnska borza (5.
t. m.). Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za maj 9.86—9.88 za julij 9.85 do 9.87; koruza: za maj 9.50—9.82, za julij 10.10—10.12.
Podvodna oklopnica
Nepotopljiva in najhitrejša današnja podmornica za izpuščanje
torpedov najtežjega tipa
Cez dva meseca se poda na svoje prvo potovanje okrog sveta nova francoska pod-morniška križarka »Surcouf«. ki ni samo največji, temveč tudi najnevarnejši vojni brod te vrste na svetu.
»Surcouf« je rezultat najnovejšega razvoja brodogradne tehnike. Njegova dolžina znaša 110 m, širina 13 m, pri P™storm-ni 3000 t ima akcijski radij svojih 20.000 kilometrov, torej polovico zemeljskega oblega Nad vodo vozi lahko z brzino 20 vozlov, pod vodo pa 11 vozlov m je potemtakem obenem naihitreiša današnja podmornica. Za vožnjo na površju je opremljena ta podmorska krizarka z D:e-selovimi motorji, v svoji notranjosti pa ima m . -/n^ne 'n neznane varnostne naprave, tako da bi je tudi granatni zadetek, če ne bi šlo baš za najtežji kaliber, ne potopi'!.
Razume se samo po sebi, da mora biti ladja te vrste opremljena, tudi kar se tiče orožja, do skrajnih možnosti. V resnici bi jo lahko imenovali podmorski vulkan, samo da ne bljuva ognja in žvepla, temveč torpede najtežjega tipa. V tem oziru bi se lahko skrile pred »Surcoufom« najbolj razvpite podmornice, ki so jih Nemci uporabljali v svetovni vojni. Opremljen je namreč kar s 14 cevmi za izstreljevanje torpedov in med temi jih je osem vgrajenih v sprednji del. dve sta zadaj in štiri ob straneh. Starih podmornic se je držal nedostatek. da so se morale z znatno izgubo časa šele obračati s kljunom proti sovražni ladji, če so jo hotele potopiti. Pri »Surcoufu« to odpade. Ce se mu posreči neopaženo pripluti v sredino sovražnega brodovja, je skoraj gotovo, da potopi z eno samo salvo najmanj pol tucata enot.
Pri tem je z vsemi mogočimi varnostnimi napravami in s težkim oklopom čez krov sam kar najbolje zaščiten pred to nevarnostjo. Niti letalske bombe niti granate lažjega kalibra mu ne morejo do živega, potrebne bi bile že zelo težke granate. A to še ni vse. Na površini se proti letalskim napadom lahko brani z dvema specialnima topovoma manjšega kalibra, proti lažjim sovražnim vojnim ladjam pa z baterijo štirih topov kalibra 5.5 cm. Razen tega ima na krovu še majhno vodno letalo.
Po svojem potovanju okrog sveta bodo to strašno podvodno trdnjavo uvrstili po vsej priliki v francosko sredozemsko vojno mornarico, a zdaj se vršijo priprave za zgraditev še ene takšne orjaške podmornice. Dve podmornici te vrste bi silo francoske mornarice zelo ojačile, v Sredozemskem morju bi ji dale nedvomno premoč.
Slovanska bodočnost Evrope
Ljudstva na severu, zapadu in v sredini Evrope zapa-
dajo biološki sklerozi
lijonov duš. Romanov Je bilo tedaj « milijonov. Z drugimi besedami, prebivalstvo Evrope, ki je štelo 187 milijonov ljudi, Je bilo sorazmerno razdeljeno med tri glavne rase, ki obljudujejo Evropo.
V zadnjem času pa se je položaj spremenil. Pred štirimi leti Je skupina germanskih narodov štela 149 milijonov duš, skupina romanskih narodov 121 milijonov, skupina Slovanov pa 226 milijonov. Slovani tvorijo že danes polovico evropskega prebivalstva, Germani pa komaj tretjino. L 1960. bo razlika še večja in nepovolj-nejša za zapadne in srednjeevropske narode Germanov bo kakšnih 160 milijonov, Romanov 133 milijonov, Število Slovanov pa bo poskočilo na 303 milijone ljudi.
Po sodbi prof. BurgdSrferja zapadajo narodi, ki so naseljeni na severu, zapadu ln v sredini Evrope, tako zvanl »biološki sklerozi« in se nahajajo v stanju izumiranja. Slovanski narodi pa preživljajo dobo biološkega razcvita in intenzivnega po-množevanja.
Nemška akademija v Berlinu je izdala zanimivo knjigo učenjaka prof. Burgdor-ferja z naslovom »Izumiranje belopoltih narodov«.
Pisec si v uvodu zastavlja vprašanje: Komu pripada evropska bodočnost? Za tolažbo navaja zglede, ki dajejo prvenstvo Nemcem. Nemška rasa, pravi Burg-dorfer, je dala svetu jake osebnosti Hitlerja. Goringa. Gobbel=a in druge. Iz tega bi lahko sklepali, da bo njena bodočnost. Toda to pisanje je zgolj poklon sedanjemu režimu. Buredorfer dokazuje na podlagi realnih številk in statističnih podatkov, da se biološko središče Evrope pomika čedalje bolj proti vzhodu.
Danes ima Evropa približno pol milijarde prebivalcev, čez trideset let jih bo imela- okoli 600 milijonov. Porastek pa ne bo enakomerno razdeljen med posamezne narode. Računi kažejo, da se bo najbolj okrepil evropski vzhod. Sličen proces se odigrava že dolgo. L. 1810. je štela skupina germanskih narodov 59 milijonov prebivalcev, slovanska skupina pa 55 mi-
Doltfuss mlajši
Usoda čeljuskincev na platnu
Ruska filmska fotografa Trojanovski ln šafron sta bila tako srečna, da sta lzgo-toviJa film o burni vožnji ledolomilca »Čeljuskina«. Od trenutka, ko je »čeljusten« zapustil domačo luko, sta mu fotografa sledila ter filmala vsak položaj, ki se jima je zdel vreden ovekovečenja. Ko je Trojanovski spoznal, da bo ledolomllec prezimil v večnem ledu, si je preskrbel sani s pasjo priprego, dosegel z njimi sibirsko obalo ter dospel čez štiri tedne s posnetki v Moskvo, kjer je začel razvijati filme. Safron pa Je ostal na ledolomilcu in Je Imel priliko filmati katastrofo ladje in rešitev posadke na ledno grudo. Film ee že predvaja in ni izključeno, da ga bo videlo tudi inozemstvo.
jprl neki heiimvehrovski paradi na Dunaju ik> fotografi posneli to-le sliko Dollfussovega sinčka v uniformi, ki živo spominja na očetovo vojaško nošo
Novi uspehi s kratkimi valovi
Dva budimpeštanska zdravnika, dr Jo-»ef Schaffler in dr Ladislav Rosa, ki delujeta na kliniki Kethly, poročata v madžarskem zdravniškem glasilu o uspehih, ki sta jih dosegla na kliniki s kratkimi valovi Za statistiko sta uporabila 99 primerov, ki sc pokazali zadovoljive rezultate posebno pri živčnih vnetjih, pri revma-tizmu. pri obolenju členkov in kit.
Zdravljenje obstoji v obsevanju, ki traja 5 do 15 minut. V večini teh primerov so bolniki popolnoma ozdraveli. Jako dobre uspehe pa je ta sistem zdravljenja pokazal tudi pri nekaterih drugih boleznih, zlasti pri omedlevici. trombozi, naduhi, vnetju srednjega ušesa, vnetju prsne mrene. furunkulozi itd. Tudi rakaste bolnike sta skušala zdravnika obsevati, toda tozadevnih rezultatov še nista objavila.
Nova morska pošast
Reuterjeva agencija poroča iz Port Salda, da je našel neki egiptovski ribič v bližini pristanišč* ogromno truplo neznane živali, ki jo je morie naplavilo na nabrežje. Kadaver je naravnost orjaških dimenzij. tehta 15 ton in meri v dolžino 15 m. Obses pošasti je 3 m. dolžina repa znaša 3.30 m Pošast je bila v trenutku, ko je ribič naletel nanjo, brez škrg našli pa so jih pozneje in so jih izmerili ter ugotovili, da merijo 2 75 m Ribič je po najdbi sklical 50 svoiib tovarišev, ki so skušali truplo pošasti premakniti z mesta pa njihov trud le bil zaman O naidbi so bile takol obveščene esriptske oblasti, ki so že delegirale nekesra strokovniaka v Port Said Ta je naroČil nai se truplo nain-ej pokrije s peskom, da ne bo razpadlo Pošast bodo prepeljali v zoološki vrt v Kairo.
Nov stratosSerni polet prof. Piccarda
Belgijski učenjak prof. Piccard pripravlja letos poleti nov polet v stratosfero. Namenjen je dvigniti se v zrak blizu De-troita. Ameriški listi poročajo, da je edini namen tega poleta prekositi sedanji ameriški rekord. Ce bo mogoče, se bosta tega poleta z belgijskim učenjakom udeležila tudi fizikov brat Jean Piccard in njegova žena.
Grozdje brez pečk
Britsko društvo za požlahtnjevanje sadnih vrst je nedavno preiskalo vrsto grozdja, čegar jagode so brez pečk. Grozdje se imenuje j-Cithi«. Vzgojitelj te sadne vrste je bivši ordonančni častnik generala Smutsa Foster.
Brezžični kino
Neki francoski tehnik je konstruiral televizijske aparate za brezžično prenašanje filmskih slik na neomejeno število sprejemnih aparatov. Na sliki vidimo zgoraj oddajni aparat, spodaj pa sprejemnik, v katerem se prikazujejo slike. Slike se menjavajo kakor pri normalnem filmu 25-krat na sekundo in vsaka je sestavljena lz 40.000 svetlobnih točk, tako da je treba prenesti vsako sekundo milijon svetlobnih odtenkov brezžično z oddajnika na sprejemne aparate
Diplomatsko potovanje
Francoski vnanji minister Barthou, Id bo potoval ta mesec v Varšavo ln Prago, potem pa v Beograd ln Bukarešto, da okrepi vezi Francije s starimi prijatelji in zavezniki
Voronov v Bolgariji
Znani pomlajevalec prof. Voronov, ki potuje v Perzijo, se je medpotoma ustavil v Atenah in kani obiskati tudi Sofijo, kjer bc imel več predavanj o metodi svojih po-mlajevalnih operacij. Voronov potuje v Perzijo zaradi proučevanja skrivnosti dolgega življenja ondotnih prebivalcev. Znano je namreč, da dožive Perzijci zelo po-gostoma starost 100 let in več. Bolgarija zanima učenjaka iz sličnih razlogov, kajti zadnje ljudsko štetje na Bolgarskem je ugotovilo, da živi v deželi nad 170 oseb, ki so prekoračile 100. leto. Poleg teh živi na Bolgarskem 10 do 15 000 ljudi, ki ao prekoračili 90. leto svoje dobe.
Manevri ameriške mornarice
Prihodnje dni se bodo začeli veliki manevri ameriške mornarice. Vaje bodo ene največjih, kar Jih Je bilo doslej. Višek manevrov bo »pomorska bitka« v Karaib-skem morju, po kateri se bodo ladje poklonile prezidentu Rooseveltu v New Torku. Pri manevrih bo sodelovalo tudi tristo težkih bombnih letal ter vodljivi zrakoplov »Macon«, ki je največji na svetu.
Velik požar ▼ Varšavi

<1
Dva prebivalca sta postala žrtev plamenov, pet pa je bilo hudo ranjenih
Bonnyjeva potegavščina ?
Neverjetne verzije o aretaciji treh banditov — Stavi$ky Je hotel dobavljati Kitajcem topove
kj — Pariz, 5. aprila.
Ce prav vsi znaki ne varajo, se bo spremenila aretacija banditov Lussatsa, Car-bonea in Špirita v veliko blamažo za pariško policijo in njene funkcionarje. Dvomi, ki so se že takoj v začetku pojavljali glede njih direktne udeležbe pri umoru sodnika Princea, so se izkazali popolnoma utemeljeni. Preiskava Je dognala, da je trojica nedolžna in da Je bila aretirana s prozornim namenom, da bi se preiskava speljala na stranski tir.
Govorice pravijo, da Je dal pobudo za to
Ponesrečena vožnja z balonom
Na velikonočno nedeljo sta »e blizu Amiens« dvignila v zrak dva mlada inže-njerja z balonom. Ker pa nista bila vajena balonske vožnje, sta imela velikanske težave. ko sta »e skušala zvečer spustiti na zemljo.
Gondola njunega balona se je zadek v električni vod. Sunek je bil tako močan, da je eden izmed eksperimentatorjev zle-tel iz gondole. Balon, ki je s tem postal znatno lažji, se je takoj zopet dvignil v višino ter se je vso noč podil po zraku. Sele v ponedeljek zjutraj je začel padati, pri tem pa se je gondola zapleta v krošnje dreves in se je zaradi svoje teže odtrgala od balona. Drugi inženjer je bil pri tem lahko ranjen, vendar se mu je posrečilo izkoba-cati »e na prosto, nakar je javil nesrečo, ki se je primerila prejšnji večer njegovemu tovarišu. orožniKom. Ti so šli iskat ponesrečenca in so našli njegovo truplo. Doslej še niso dognali, če se je inženjer ubil pri padcu ali če je umrl pozneje zaradi poškodb.
Drama v milijonarski vili
Vea New Tork govori o strahovitem umoru, ki »o ga odkrile policijske oblasti v Bremertonu, država Washington, ob Tihem oceanu. Ob nekem rokavu Puget-Sounda blizu Bremertona stoji vila milijonarja Franka F. JL»eidra. Vila ima krasen park.
Na velikonočno nedeljo so našli lastnika vile, njegovo ženo, služkinjo in tri goste v vili umorjene. Notranjost hiše Je kazala strašno podobo. Ni dvoma, da so se ljudje v trenutku napada uprli in se postavili bandltom po robu. O tem pričajo stene vseh stanovanjskih prostorov, ki so močno oškropljene s človeško krvjo.
Banditi so trupla žrtev strašno zdelali. Očitno Je, da so jih pretepali na najbrutal-nejši način šele na koncu so jih ustrelili. Po podatkih policije je moralo preteči med zločinom in odkritjem 36 do 48 ur. Vila Je bila opustošena, vse omare nasilno odprte, predali odtrgani. Napadalci so žrtve zvezali za roke ln noge, da bi jim onemogočili kričanje na pomoč, pa so Jim zalepili usta a posebnimi obli«, ki povzročajo strašne muka.
Insull sem, Insull tja
Ameriški goljuf se skuša izvili iz turške pasti
Iz Carigrada poročajo, da si je ameriški goljuf Samuel Insull preskrbel dva advokata, ki imata nalogo izposlovati pri turških oblastih, da ga ne bi izročili Ameriki. Prvi advokat Je Anglež, drugi Italijan. Obema je obljubil ameriški milijonar obilno nagrado, če se jima posreči zadržati ga na turškem ozemlju ali vsaj izposlovati. da lahko krene v Abesinijo, kjer meni, da se bo lahko svobodno kretal.
Odvetnika se trudita, da bi dokazala turškim oblastim protizakon. postopanje. Angleški advokat se sklicuje na to, da je bil Insull rojen na Angleškem in si je šele pozneje pridobil ameriško državljanstvo. V trenutku, ko je zapustil ameriška tla, pravi odvetnik. Je njegov klijent izgubil ameriško državljanstvo tn Je postal bre®-domovinec. Turške oblasti molčijo k temu in imajo Insulla pod strogim nadzorstvom. Milijonar se nahaja v Inkvizicijski bolnišnici in deli svojo bolniško sobo še z nekim drugim moškim jetnikom angleške narodnosti.
V Carigrad je prispela tudi Grkinja ga. Kujumzoglu, pri kateri je Insull stanoval v Atenah. Njena pot je šla preko Romunije, kar priča, da je bil Insull prepričan, da se mu bo posrečilo Izkrcati se na romunskem ozemllu. Gospa Kujumzoglu spada v vrsto tistih oseb. ki baje lahko dosežejo, da jih sprejme državni predsednik Kemal paša. Z osebno Intervencijo upa. da se ji bo posrečilo Izposlovati milost za sleparskega begunca, če ne več, pa vsaj obzirno ravnanje z nJim. Vsekakor ni
dvoma, da gre zdaj Insullu za kožo, tembolj, ker je bil nedavno izročen ameriškim oblastim tudi njegov brat Martin J. In-aull. Ta Je osleparil državo za 364.000 dolarjev ln je pobegnil v Kanado. Kanada pa ga je po najkrajši poti poslala »domov« v Chicago, kjer ga zdaj zaslišujejo in ga bodo postavili pred sodišče.
aretacijo policijski inšpektor Bonny, ln sicer za.tQ, da bi pokril — sebe. Bonnv igra v aferi Staviskega precej nejasno vlogo. Socialistični poslanec Fabiani se je zavzel za rokovnjaia Carbonea in pravi, da ga bo zagovarjal pred sodiščem. Pri Carbo-neu je policija iztaknila dokument, ki je hudo kompromitanten za neke visoke politične osebnosti. Pravijo celo, da je z njim osebno prizadet inšpektor Bonny, ki ga dolžijo, da je aretiral trojico samo zato, da bi si prisvojil to listino. Fabiani pravi, da se ne bo nihče izmazal iz te stvari, kajti v njegovih rokah Je prepis listine, ki so jo tudi fotografirali. Francoska javnost stoji pod mogočnim vtisom Fabiani-Jevih razkritij in zahteva, da se dokument čimprej izroči sodišču. Porazna je ugotovitev nekaterih listov, ki se rogajo preiskavi in pišejo, da ni ta afera od umora Prineeja napredovala niti za en korak.
Tudi švicarske oblasti pridno zasledujejo sledove Staviskega, zlasti še, ker sumijo, da leži del Staviskega draguljev mogoče v kakšnem švicarskem kraju. Preiskava Je dognala, da se je mudil Stavisky lani v Montani, kjer Je hotel celo osnovati klub za pospeševanje turizma. V Neucha-telu pa se Je pogajal z zastopniki najpomembnejše švicarske tvornice za m uniči Jo o velikih dobavah orožja za Daljni vzhod. Hotel Je namreč prodajati topove kitajski vojski.
Dokazano je, da }e Staviskv ponovno naročil v največjem ne achatelskem hotelu razkošne apartemente za svoj prihod. Tam se je parkrat sestal s švicarskimi Interesenti za načrte, ki jih je razvijal. Ka-nil Je osnovati trust za Izvoz orožja in municije na Kitajsko in je tudi napravil osnutek pogodbe, v kateri je stalo, da bo sam prispeval k osnovni glavnici družbe s 40 milijoni francoskih frankov. Sreča za njegove sopogodbenike Je bila ta. da nI mogel spraviti 40 milijonov skupaj, drugače bi bili tudi oni danes ob vse, kar M bili prisne\all za dobavno družbo velikega sleparja.
Pomladanski klobuk
Insnllov brat Martin J. Insull, Id ga Je Kanada Izročila ameriškim Zedlnjenlm državam
Koketno pokrivalo z belimi ln modrimi progaral
(Pariški model)
ANEKDOTA
Neki francoski list Je mzplsal 1. 1913. tekmo za najboljšo časnikarsko raco. Nagrajeni so bili naslednji odgovori: Papeževa ženitev; Črnec — predsednik Zedinje-nih držav; Poslanci se odpovedujejo svoji nagradi; Mars trčil v letalcem; Cesar Viljem EC. se je odpovedal prestolu.
VSAK DAN ENA
»želite, gospod?«
(»Nebelspalter«)
P O
Še vedno Planica...
R T
Polagoma se javljajo. Ta ko piše slavni nemški smuški strokovnjak ln novinar, urednik znanega časopisa »Der Winter« Car! Lutber JZSS: >Z velikim zanimanjem sem zasledoval ogromne uspehe v skokih, ki so bili doseženi v Jugoslaviji. Jaz sem bil med onimi ki so pred leti pripomogli, dvigniti iz pozabljenja staro slovensko smuško zgodovino. Ta Je takrat zbudila nemalo senzacijo. Sedaj ste poskrbeli še za močnejšo in prav vesel sem, aa bom mogel v našem strokovnem listu, ki je najbolj razširjen v Sred. Evropi, dvigniti in poglobiti pomen teh uspehov za Vašo državo. Pošljite mi čim podrobnejša poročila.«
Prvi strokovnjak za skakalnice in član FTS Komisije Inž. Hanssen, ki je treniral naše moštvo S leta. piše: »Rezultati smu-ške tekme v Planici so presenetili ves svet Vsa pozornost smuškega sveta je obrnjena v Jugoslavijo. Prisrčno čestitam. Razvoj od onega časa, ko sem bil jaz pri Vas, do teh tekem, se mi zdi kot pravljica.«	, , .
Pozabili nas niso tudi tekmovalci, ki so z-i Veliko noč nastopili deloma v Arosi, Davosu in Feldbergu V Arosi Birger prvi s 63 m V Davosu je postavil Birger Ruud nov rekord na tej skakalnici s 74 m ter so zajedli vseh prvih 7 mest Norvežani. na«i znanci iz Planice. V Feldbergu je bil prvi Norvežan Raabe ? 52 m. drugi Sigmund Ruud Kje le tu P^zica! Iz Arose brzojavlja Ruud: »Norvežani se prisrčno zahvaliuiejo za prelepo bivanje med juero-slovenskiml smuškimi prijatelji.« Gut-tcrmser naš smuški »konzul« za Norvežane v Srednji Evropi, piše: »Zopet doma. aH misli mi uhajajo neprestano v Jugoslavijo kier smo preživeli dneve, ki jih ne bomo nikdar pozabili. Naše veselje Je osobito v tem. da smo se ravno v Jugoslaviji tako zelo približali znamki 100 m. ge enkrat prisrčna hvala!«
Otvoritev prvenstvene sezone
Prihodnjo nedeljo se prične prvenstveno
tekmovanje v nogometu. V Ljubljani nastopi par
ŽSK Hermes : Železničar iz Maribora.
Dva kluba, ki se rekrutirata iz istega stanu in ki sta doslej stala v sredini tabele, k; D3 imata sposobnosti, da še kakega vo-dečega v tabeli vržeta s tega mesta Oba k':uba sta znana po svoji lepi igri Posebno Mariborčani imajo v svojem napadu nekaj prav dobrih in zaradi tega opasnih strelcev. To se je videlo na Veliko noč, ko so kolegi iz Maribora zmagali nad šiškarji s 3 1.
jasno, da se bo moral Hermes potruditi v Ljubljani, če jo hotel vsaj deloma beležiti kako točko v svojo korist Tekma torej obeta zanimiv in lep nogomet.
I ara se ob vsakem vremnu na igrišču Hermesa Pričetek ob 15.30 V predtekmi nastopi ob 13.45 domžalski Disk proti drugi garnituri Hermesa.
Dekliški country za prvenstvo Jugoslavije
Pod pokroviteljstvom podbana g. dr.
rkmajerja se vrši v nedeljo dopoldne na
-enu pod Cekinovim gradom gozdni tek
a prvenstvo države. Za prireditev, pri ka-:eri se bodo naša dekleta borila za ponosni naslov državnega prvaka, vlada v naši .avnosti veliko zanimanje. Na startu bomo videli rekordno število atletinj. Poleg Uirijank in Atenašic bodo na startu po vsej priliki tudi Zagrebčanke in mogoče poedine tekačice PSK iz Pančava. Kot velika favorita gresta v boj podsavezni prvak Ilirija in njegov večni rival Atena. Sodeč po rezultatih, kakršni so bili doseženi pri podsaveznem prvenstvu v Ljubljani in Zagrebu, ne more nihče ogrožati zmage Slovenkam. Borba pa bo brez dvoma jako ostra, ker razpolagata oba ljubljanska kluba z jako dobrimi in Izenačenimi tekačicami. Pri poedinkah moramo računati z zmago podsavezne prvakinje Ula-gove ki pa se bo morala prav resno potruditi. ako hoče doseči tudi naslov drž. prvakinje, ker ima prav re3ne in opasne konkurentinje. Start in cilj sta pri drsališču Ilirije. Start točno ob 11.
Smuška tekma za pokal dr. Gucklerja
Na praznik 2. t. m. se je vršila tekma v likih na Zelenici za prehodni pokal, katerega je daroval znani športnik dr. Guck-ler iz Kranja. Prvo tekmovanje za ta pokal se je vršilo na velikonočni ponedeljek 1933, ln si je priborilo pokal moštvo SK Tržič v isti postavi kot letos.
Udeležba zunanjih klubov je ttla zelo slaba in sicer, ker so se vrSila na ta dan druga tekmovanja, katera v programu L,ZS sploh niso bila predvidena. Vsega se je prilavilc 25 tekmovalcev, 15 za glavno skupino, 4 juniorji. 3 seniorji in 3 dame. Prireditelj je startal z 9 tekmovalci oziroma 2 moštvoma, ljubljanska »Ilirija« s 5 tekmovalci (dve moštvi). Rezultati posameznikov so:
Glavna skupina: 1. Carman Frenk 141.2 1.16.2 2 57.4. 2 Ankele Riko 1.45 4, 114 1. 3. 3 Stranski Edi 1.46.4. 1.23. 3.09 4 4. Bablč Tone 1.50.3. 1.19.2. 310. 5. Tadel Tone 150 3 130 3 20.3. 6. Sugg Rupert 1 46 3 1.40.3. 3.27. 7 AhačlS Jože 2.5 2.
1	32 2. 3 37.4 8 Lavička Zdenko 2. 152, 3 52 9 Jereb Ivo 'zven konkurence 2 23.2, 1.30.4. 3 54.1. 10 Primožič Franc (Hirijal
2	13 2 1 45 1 3 58 3
T. moštvo SKT 9 07.3. n. moštvo SKT 10 08 2 ra moštvo RK Tlirfia 12.371
Dame: 1 Susrr T/rbet, 139. 2 Sivnlk Renata 2 37 3. 3 Z1War Marica 2 47 4. — Vos^ie «<■> samo r>o'ovlco mo*k<» proga.
SenlnrH? 1 Vnč^k Lado 2 07S 2 Lu-žar	214 4. 3 Ka^tMle Anton 3 3« 2
.Trmlnr'1 flsta profa kot rtameV 1 Krall Polde 1 ?4 2 TV^nc Slavko 2.32.4, 4 .Tanko 2 49 2 Zmagovalno moštvo 1e prelelo kra.«<»n pokal Mi« nt-troninslranl 09 krn«me r>ia-Votp NnpvM^H čas rfnev*	Ankole
Rlkn 114 1 kar	ninnmo r>*-ofrn 1z »tri°ngla# na do koče lep usneh Tekmo-
vaiHo n^oklo	popolnoma v redu, brez kakih nesreč.
W ^vnfcortfl T.hrMiana D«"*« nonoldne ►rpmntf na i<rriS?»i Primnri* Ob «esta-nPV v^p}, nogometašev v Delavski zbornici, "n «#»«tanVu kratka nrfhnrnva <eia
Službene objave LNP
Navzoči: gg. šetina, Novak. Kosirnik, Skuhala, Kuhar. Mrdjen, Juvan. Določijo se za nedeljo 8. aprila prvenstvene tekme: v Ljubljani, igrišče Hermesa ob 10. Jadran . Grafika, službujoči g. Bucik, ob 15.30 Hermes : železničar, dovoli se pred-tekma, službujoči g. Buljevič; igrišče Ilirije ob 10. Reka : Slovan, službujoči g. Drufovka. ob 14. Sloga : Zalog, službujoči g Juvan; igrišče Korotana ob 16 30 Korotan : Mars, službujoči g. Dorčec; vsak od Imenovanih klubov, razven železničarja, postavi po tri reditelje in primernega sposobnega stranskega sodnika. V čakovcu, igrišče CSK ob 15. ČSK • Celje. službujoči g prof. Jelačič. — V Mariboru, igrišče Maribora ob 15. Maribor : Ilirija, službujoči g Ošlak. — V Murski Soboti, igrišče Panonije ob 15. Panonija : Svoboda; v Ptuju, igrišče Ptuja ob 16. Ptuj Drava, za obe tekmi določi službujoča odbornika 3. o. Maribor. — V Celju, igrišče doleči o. o. Celje, ob 15 30 Laško : Jugoslavija, službujoči g. Mahkovec. — V Zagorju, igrišče Svobode ob 15 Svoboda : Sloga, službujoči g Ravnikar; v Litiji ob 15 Litija : Zagorje, službujoči g. Marn: v Trbovljah igrišče Amaterja ob 16. Amater : Retje službujoči g. Borišek: v Hrastniku, igrišče Hrastnika ob 15 Rudar : Delavec, službujoči g. Drolc.
Odobri se prijateljska tekma Dobrna : Primorje 8 aprila v Trbovljah. Naknadno se odobrijo prijateljske tekme Mura : Rapid in 1 in 2. aprila v Murski Soboti. Enakost • Korotan (Kranj) 1. in 2. aprila na Jesenicah (Nadaljevanje sledi.)
Otvoritev kolesarske «<»one. SK Sora-
Dravlje priredi v nedeljo 8. t. m. ob 14.30 klubsko kolesarsko tekmo na progi Drav-ije - Podutik, Peske, Dolnlce, Dravlje. —
Zbirališče pred gostilno Kovač v Dravljah. Vozijo se tn runde. V drugi skupini vozijo novinci krajšo progo Dravlje - Šiška. — Tekmovalci naj bodo ob 13.30 na startu.
Uspeh jugoslovenskih teniških Igra&ev. V Egiptu se je vršilo v zadnjem času več internacionalnih teniških turnirjev. Posebno poslednji, ki se je vršil v Aleksan-driji, je prinesel nekaj nepričakovanih re-
zultatov Udeležili so se ga med drugimi tudi češki prvak Roderich Menzel, angleški Daviš Cup igrač Hughes, francoska brata Grandguillot tn Jugoslovana Pimčec ter« Pallada. V semifinalu je presenetil Punčec. ki je premagal Menzla s 6:4, 5:7, 6:3, v drugem paru je pa Hughes porazil Pallado 6:3, 6:3. Finale je odločil Anglež s 6:4. 6:2, 6:4 v svojo korist. V moškem doublu sta zmagala Menzel in Hughes nad bratoma Grandguillot s 8:6, 10:8, 3:6. 6:4, 6:3. Uspeh jugoslovenskih igračev je največji, kar so jih dosegli v zadnjem času.
Iz življenja na deželi
Službene objave Odbora za del^erlrante sodnikov v LJubljani Za prvenstvene t*k-me 8. L m. so določeni nasiednli sodniki: Ljubljana, igrišče Hermesa. ob 10 Jadran : Grafika g. Jordan (po sporazumu), ob 15.30 Hermes : železničar g. Cimper-man; igrišče Korotana ob 16.30 Korotan : Mars g. LukežiČ; igrišče Ilirije ob 10. Reka : Slovan g Vidic, ob 14. Sloga : Zalog g. Baltesar. — Maribor, igrišče Maribora ob 15. Maribor : Ilirija g. Ochs, Celje: ob 15 30 Jugoslavija : Laško g. Sto-klas, Ptuj, igrišče Ptuja ob 16. Ptuj : Drava g. Kopič, Murska Sobota: ob 15. Panonija : Svoboda (Maribor) g. Vesnaver, Litija: ob 15 Litija : Zagorje g. Ramovš, Zagorje: ob 15. Svoboda : Sloga (Loke) g. Lunder, Trbovlje, igrišče Amaterja ob 16. Amater : Retje g. Dolinar, Hrastnik, igrišče Hrastnika ob 15. Rudar : Delavec g. Marin, Cekovec, ob 16. čakovečki SK : Celje g. Bergant, Domžale, ob 15. Domžale : Ilirija B (prijateljska tekma) g. Gottald.
fz Trbovelj
t_ Nova krajevna organizacija JNS. Na
velikonočni ponedeljek se je vršil ustanov-ni občni zbor krajevne organizacij JNS za okoliš Retje - Bevškc. Zbora so se udeležili narodni poslanec g. Milan Mravlje, za stopnika zagorske občinske organizacije JNS o«. M muh in Kušar in zastopnika trboveljske občinske organizacije gg. inž. Ivanovič in Pleskovič. Poslanec g. Mravlje ie podal obširno poročilo o delovanju Narodne skupščine in o gospodarskih m političnih razmerah v državi. S posebnim zanimanjem so poslušali zborovala ^va;an,a tičečase delavskih in socialnih problemov, za katerih ugodno rešitev se dela v ministrstvu za socialno politiko m narodno zdravje. G. poslanec je naglasal. da se z demagoškimi frazami taka vprašanja ne morejo reševati in da bomo le s konstruktivnim delom premagali vse težave. Govorili so še Pleskovič, Mrnuh m inz. Ivanovič. Nato ie bil izvoljen odbor nove organizacije: predsednik g. Jurjec .franjo podpredsednik g. Kosem Miha. ta mik Sm-d Miloš bkgimk g. Kovačk Alojz: odborniki g«. Črtane Frenio. Tonvnšek Jože. ka* čič Alojz. Koželj Janko in Detela Jore; namestniki gg. Markovič Loize. Rola Anton. Kočevar Franc in Rozman Franc. V nadzorni odbor so izvoljeni gg. Kramar Miha. Blaznik Ivan in namestn-ka Fauko Jože in Purkart Franc. Novoizvoljeni predsednik g. Jurjec se je zahvalil za zaupanje in pozval navzočne na vztrajno delo. Po volitvah so se še reševala nekatera interna vprašani«. Govorilo se je tudi o nameravani razmejitvi med zagorsko in trbovelisko občino, ki naj se izvede tako. da bo ustrezala stvam'm potrebam prebivalstva
Poroki. Na velikonočni ponedeliek sta se poročila učitelj g. Slokan Filip z učiteljioo gdč. Mlakarievo Nado m mornariški poročnik <?. Srečko Sršen z gdč. Tom-še-Rorinovo Silvo. Obema paroma mno-
g°t_lrCSurovo trpinčenje iivali. Iz vrst či-
Smrtni skok obupane žene
Maribot. 5. aprila
V noči na četrtek je okrog polnoči skočila z balkona 111. nadstropja hiše št 19 v Tattenbachovi ulici na notranje dvorišče 521etna Marija /glarjeva in obležala na mestu mrtva komisija, ki je bila poklicana, ni ugotovila drugega kakor smrt in je zato odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Kaj je nesrečno ženo gnalo v obup. ni znano. Njena tragična smrt je vzbudila mnogo sočutja.
,liaiQ	tatelrev smo dob'li poročilo, da nekdo s
Službene objave ljubljanskega podsave- j flobertovko obstreljuje mačke, ki se bučo za JSŽS (Seja uorav. odbora dne 4. apri- j ranjene vlačijo okli hiš ra *e mučijo. 1 sila 1934.) Navzoči dr. Bradač, Jelenčeva, kim sirovostim ie treba napraviti Konec. Baltesar, Svetličeva, Ruplova, Karba, Kušar. Jane, dr. Adlešičeva, Schnellerjeva. Odsotni Kermavner, Stepišnik, Jurman ln Sturz. Na znanje se vzame poročilo g. predsednika, da prevzame pokroviteljstvo nad gozdnim tekom za prvenstvo Jugoslavije dne 8 aprila g podban dr. Pirkma-jer. Na znanje se vzame novi odbor1 SK.
Kdor nima usmiljenja z živalmi, ga tudi
sam ne zasluži.	•
t— Srečke clrSavne razredne loterije za
novo kolo se dobe v podružnici »Jutra««.
Tz Ka^ka
ka— Velik snežni metež smo imeli v torek. popoldne v Kamniških planinah lz*
jer. i\a jsutiuje ae »iouic uuv- i/^v M".	; 1 wv. —- ..
Ptuja. Na znanje se vzamejo prijave T...	redno, močan severni veter je nosu ceic
K D. Atene za tele prvenstvene tekme:	oblake suhega pršiča in ga zanašal celo v
Atena : Gorenje 22. 4., Atena : Korotan	dolino. Veter pa se je kmalu polegel in
29. 4., Atena : Ilirija 13. 5. Dopis TKD	smučarji so imeli v sredo idealno smuko
Atene, nanašajoč se na trening družin Tli-	po suhem pršiču. Smučarjev je še vedno
rije in Atene, ki se je vršil 8. 4., se vrne	j dovolj v planinah. Za veliko noč nh ie
klubu, ker vsebuje dopis žalitve podsave-	j bilo toliko, da so bile vse koče prenapol-
za. Na podlagi prijave tehnič. referenta In	: njene. Zal je bila smuka v soboto m ne-
tajnika podsaveza se uvede proti članici	j deljo prav slaba, v ponedeljek pa se ie
uprav, odbora kazensko postopanje. Cita-	obrnilo na boljše. Snega je v planinah še
jo se s pravico takojšnjega nastopa za SK	i toliko da ga na Veliki planini in na Kr
vi t _ • » _ 1.1 . Ll_ J _	. - _ _ 1 1 IT! 1J n m Ti i A ITn i Al	f	__J xs«H a
Ilirijo atletinje: Rupel Milica, Božič Vaiči ln Hafner Ela. Ponovno se opozarjajo vsi interesenti za hazenske sodnike, da bo podsavez v primeru zadostnih prijav priredil teoretski in praktični sodniški tečaj. Prijave se sprejemajo na naslov podsaveza: Kavarna Evropa do 10. aprila. — Ker se bliža pričetek prvenstvene sezone, se opozarjajo ponovno vsi klubi, da pravočasno prijavijo tekme in prosijo ze delegiranje sodnikov. Prijave brez prijavnine se ne bodo v nobenem primeru uvaževale. — Tajnik
Odbornika JLAS v Ljubljani Sestanek po dveh pooblaščenih delegatih Ilirije in Primorja bo drevi ob 20. v damski sobi kavarne »Emone«. Dnevni red: gostovanje francoskega moštva v Ljubljani
SK Ilirija (Hazenska sekcija). Drevi ob 18.15 je v klubski sobi kavarne Emona seja sekcijskega načelstva. K seji se vabijo dr. Mayer, dr. žužek, dr. Bradač, Sturz, Pogačnik, Janežičeva, Zajčeva, Ruplova. Dnevni red važen. — (Nogometna Sekcija). Moštvo, ki igra v nedeljo prvenstveno tekmo v Mariboru, trenira danes od pol 17. dalje: Rožič, Berglez, Unter, Bogme, Varšek, Sočan, Lah, Rafko, Vili, Pikič, Pfeifer, Luce. Obvezno! — Članstvo, zlasti I. skupina, se opozarja na službene objave sekcije na igrišču in v članski knjigi.
ŽSK Hermes (uprava igrišča) Danes ob 19. seja odbora uprave igrišča pri Kočarju. Važno. Na sejo se vabita g. Zanoškar in g. Prešern. (Nogometna sekciia.) Sela istotam ob 20 (Kolesarska sekcija.) Seja istotam ob 20.30 Zaradi otvoritvene dirke polnoštevilno
TSK Slovan. Drevi ob 20 v gostilni pri Krušiču sestanek vseh igralcev. Pelicon in Jovanovič gotovo.
SK Domžale (nogometna sekcija). Za nedeljsko tekmo proti Iliriji naj bodo naslednji igralci od 14. v garderobi: Štiftar, Krek, Kovač, Janežič I in II. Jovič. Roman, Skerlj, Zabret, Amon Može, Čad I.
Hazena Atena : Ilirija. Poročilo v pone-deljskem »Jutru« o hazenski tekmi med Ateno in Ilirijo je treba spopolniti v toliko, da ni šlo za tekmo klubov, temveč le za trening v svrho sestave podsavezne družine.
TKD Atena. Na državnem cross-country prvenstvu startajo tele članice: Bvdlo, Jelka, Ema. Nada Meri. Vida. Gusti (rezerve: Herz Pina Kerševan) V rediteljstvo na progi so določene: Žagar. Lenščak. Kaiser, Smuc. Brodar Puterle, Šifrer. Kostanjevec. V soboto ob 18.30 sestanek vseh imenovanih na našem igrišču
vavcu ne bo zmanjkalo do srede maja in bodo imeli smučarji Se dovolj veselja.
Iz Ptiria
j— Izročitev častne diplome banovinske-mu svetniku Zadravcu. Te dni je posetila deputacija Združenja pekov iz Ptuja s predsednikom g. Fiirthnerjem, tajnikom g. Albrehtom in odborniki gg. Lašičem. Ornigom, Ludvikom in Ramšakom in pekovskim ojstrom g. Kokotom iz Ljutomera banovinskega svetnika g. Zadravca Jakoba v Središču ter mu izročila krasno izdelano diplomo častnega člana, ki jo je izdelal g. Valantič v Ptuju. G. Zadnavec. ki je zaslužen obrtniški prvoboritelj. se je za izkazano čast zahvalil ter povabil delegacijo na malo južino.
j_ Nove uradne ure pri sodišču. Od L tega meseca dalje so uradne ure pri tukajšnjem sodišču od 8. do 12 in od 15. do 18
j— Nočni strel. Ko se je v nedeljo zvečer vračal 75 letni preužitkar Vrbnjak Ferdinand domov v Bratonce pri Veliki Nedelji, je nekdo v temi ustrelil nanj s samokresom in ga zadel v prša. Hudo poškodovanega moža so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Vrbnjak napadalca zaradi teme ni mogel spoznati.
j_ Kino bo predvajal v soboto ob 20.
in nedeljo ob pol 19. in pol 21. velezanimiv film »Roman ene noči«. Dodatek Foxov tednik.
Iz Ljutomera
lj— Za sadjarstvo. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva letos prav pridno delujp. Priredila je sadjarsko predava nje (kmetijski referent Znidarič) m dva praktična tečaja o sajenju in negovanju sadnih dreves. Prvi tečaj v Stngovi je ohi* skalo blizu 300, v Ljutomeru pa se ga jt udeležilo 70 ljudi. Vodil ju je drevesničar g. Štampar. Razveseljiva je bila udeležb« naših ekonomov in absolventov kmetijskih šol. ki so na obeh tečajih sodelovali. V kratkem bo obhod po okrožju, da si podružnični odbor ogleda stenje sadovnjakov. Članov šteje podružnica 111, lahko pa bi jih bilo še $nkrat toliko, če bi se sadjarji zavedali svojih dolžnosti. Za nabavo tretje samodelne škropilnice bo podružnica priredila tombolo.
«
DOBOVA. Občinski odbor društva Rdečega križa v Dobovi je priredil 11. marca lepo uspel propagandni dan Otvoril Je prireditev društveni podpredsednik in predsednik Podmladka šol. upravitelj g Kokot
dvoglasno pela 10 leten podmladkar ln 6
letna podmladkarica pesmici; »Bodi ml zdrava« in »So ptičice zbrane. Učenka 6. razreda Bošnjakova Julka je deklamirala nalašč za to Izbrano deklamacijo »Jaz sem Rdeči kril«. Po tej točki je šolski pevski zbor 6. razreda pod veščim vodstvom, predsednika PodmladKa g. Kokota zapel triglasno pesem »škrjanček«. Lepo je bilo videti vse deklice v belih predpasnikih ln z belimi čepicami z znakom RK na glavi, dečki pa 6 trakom RK na rokavih. Sledil je ganljiv, nepozaben prizor, ko je pred ta zbor na oder stopil odposlanec banovinskega odbora prosvetni Inšpektor Wester ln v daljšem govoru pojasnil in orisal zasluge društvenih funkcionarjev in o delu organizacije v državi sploh. Po govoru je izročil odlikovanja, katera je podelil Glavni odbor RK v Beogradu in sicer zlato medaljo predsedniku Cirilu Prestorju srebrno medaljo pa tajniku g. Grbcu in blagajn itarKi ge. Jeli Prestorjevi. Predsednik Prestor se Je toplo zahvalil. V kratkem propagandnem govoru je pozval navzoče k vztrajnemu, še bolj uspešnemu delu za društvo. Največ besedi pa je posvetil nedolžni mladini. Ganljiva je bila čestitka, ki jo je nalašč za to priliko zložil v lepih besedah tovariš odlikovanih g. šolski upravitelj g. Kokot. Zaključila je slavnost pesem »Bože pravde«, ki Jo Je lepo zapel zbor 6. razreda.
GOLO NAD IGOM. V nedeljo, 18. marca je priredila šolska mladina v gasilskem domu otroško igro »Palček Potep«, pod vodstvom šolskega upravitelja g. Sveteta m učitelja g. Hrabanka, ki je bil pred kratkim imenovan na našo šolo. Vsako nedeljo ima tudi g. upravitelj poučna predavanja o sadjarstvu. Nabavili smo si tudi šolski radio. Mladini in učiteljstvu kličemo: le tako naprej!	.
PRESERJE POD KRIMOM. Napovedani »Deseti brat« (po dramatizaciji Delaka) se ni igral zaradi previsokih avtorskih tan-tijem. Zato so nam pa na veliko nedeljo uprizorili igralci Sokola Ganglovo rodbinsko dramo »Sin«. Igra je težka, a naši igralci so ji bili kos, saj razpolaga naš Sokol s številnim dobrim igralskim osobjem. Dvorana je bila napolnjena. Pred predstavo je nastopil sokolski oktet Pri odprtem odru je izročil br. prosvetar odhajajočemu pevovodji in mnogoletnemu društvenemu tajniku br. Zupančiču šopek svežih nageljnov in se mu zahvalil za vsestransko delo pri Sokolu. Br. načelnik pa se je zahvalil s šopkom br. Savi Zupančiču kot voditelju dece in izvrstnemu igralcu. Naslednji dan so se izpopolnila funkcijska mesta uprave, ki so bila izpraznjena s odhodom te vrle sokol ske družine. Br. Rem-škar je prevzel posle blagajnika, s. Kovačeva pa prosvetno delo. Zvečer se je pa vršil še poslovilni večer pri br. Rjavčku. — Gasilska čete je ta dan priredila v Cerkvenem domu žr od Sokola večkrat predvajano igro »Razvaline življenja«. — Po novi uredbi občin smo spet izgubili komaj pridobljeno katastrsino občino Jezero. ki je bila znova priključena k občini Tomišlju. — Pretekli mesec se je vršil občni zbor Narodne odbrane. N« zboru so funkcionarji iz Ljubljane očrtali smernice za bodoče delo, a agronom g. Jamnik je imel strokovno predavanje, ki j« posebno zanimalo naše ljudstvo.
SV. FLORIJAN PRI ROGATCU. Na Jožefovo jt priredila strelska družin« ▼ kritje stroškov za strelišče in druge potrebščine igro »Zaradi oreha«, ki je dobro uspela kljub temu, da so igralci prvič nastopali. Ker je slabo vreme zakrivilo slab obisk, se bo igra v nedel'0 8. t. m. ob 15. v šoli ponovila. Pridite'
Kadio
Petek. 6. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Kmečka kapela igra na ploščah. — I8.B0: Izleti za nedelo (dr. Andrejka). — 19: Francoščina.
19.30: Plošče. — 20: Prenos koncertnega večera iz Zagreba. _ 22: Cas. poročila, radio jazz.
Sobota. 7. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Oi. kam bora vandrala? (Popotne pesmi v reprodu-cirani elasbi.) — 18.30: Interviiv z moštvom »Ilirije«. — 19: Ljjdski na-:k o dobrem bi zlu (dr. Veber). — 19.30: Zunanjepolitični preeied. — 20: Radio - orkertter.
—	20-4-5: Celo solo, Zlatko Najžer. — 21.15: Fantje na vasi. — 22: Čas. poročila. — 22.20: Harmonika 15 ritr? v reproducinani glasbi.
BEOGRAD 12.45: Religiozne pesmi. — *>0- Slušna isrsu — 21: Velikonočne pesmi iz ruske cerkve. _ ZAGREB 12.30: Plošče.
—	17: Lahka glasba. — 20.15: Koncertni večer. _ 21.45: Pleena muzika. — PRAGA 19.45: Plesna glasba. _ 20.30: Me&m pro-ernn,. _ BRNO 19.45: Pl esna glasba iz Bratislave.. — 20.15: Program kakor v Pragi.
—	VARŠAVA 20.05: Orkestralen in pevski koncert — 21.20: Chopinove klavirsko skladbe. — 22.15: Če^ke plošče. - 23.05: Godba za ples. - DUNAJ 11.30: Plošč*. -15.40: Pesmi in klavirske skladbe. — 17.05: P>smi in pk-s ob Dunavu. — 19.36: Orkestralen koncert. — 20.50: »Vino. ženske in petie« - 22.40: Plošče. - BERLIN 20.10: Zabaven večer. — K&NIGSBERG 20.10: Pester program. — 23: Nočni koncert iz Morna-kovega. — MCHLACKER 20.15: Operetni vVier — 22.45: Plošče. — 23: Plesna muzika — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.50: Zborovsko p-e4ie. — 19.35: Klavirski koncert. — 20.30: Prenos programa z Dunaja. — 22: Ciganska kapela. — 23: Jazz. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Prnios opere iz gledališča.
10 ŽENITVENIH PONUDB
v enem mesecu
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: l čas opazovanja. 2 stanje barometra. S 'emperatura 4 relativna riaaa v %. B
•mer ln brzina vetra. 6 oblačnost 1_10
7 padavine t nun. 8 vrsta padavin r emperatura: prve Številke pomeni v oajvlšjo druge najn<žj<> temperature 6. aprila
LJubljana 7, 757.8, 0.0, 81, mimo, S, —, —; Ljubljana 13, 755.5, 10.8. 32, W3, 1, —, —; Maribor 7, 756.4, 0.0, 80. SE1, 8, —, —; Zagreb 7, 757.7, 2.0, 90, NNE1, 1, —, —; Beograd 7. 58.3, 6.0, 70, SSE2, 9, —; Sarajevo 7. 758.3, 4.0, 90. mirno, 9, —, —; Skoplje 7, 759.3, 7.0, 90, mirno, S, —, —; Split 7, 75S-2, 8.0, 80, SSE2, 1Z0, 1.0, dež; Kumbor 7, 757.6, 11.0, 80, E2, —, —; Rab 7, 757.4, 5.0, 60. SSE3, 7, —, —.
Temperatura: Ljubljana —, —1.6; 11.5, —; Maribor 8.8, —2.0; Zagreb 10.0. 1.0: Beograd 18.0. 5.0: Sarajevo 13.0. 2.0; Skoplje 13.0, 3.0; Split 14.0, 6.0; Kumbor —. 11.0 Rab —. 3.0.
Zakaj se moški zaljubljajo v to dekle?
Gospodična X je dobila pretekli mesec ženitvena ponudbe od desetorice odličnih mladih ljudi. Ob razgovoru je dejala gospodična X tole: »Jaz sem prodajalka v modni trgovini. Mislim, da je edini vzrok tolikih snubitev, ker sem vedno posvečala veliko pozornost svoji polti. Odkrila sem, da navaden puder suSi kožo ter jo napravi ras-kavo, grdo in pegasto. Zaradi tega uporabljam puder Tokalon, ki je zmešan s smetanovo peno. Ne samo, da ta puder ubla-žuj«, varuje tn olepšava kožo. temveč mi daje tudi divno polt ki ostane sveža m prekrasna. Ia res, nekaj mojih oboževalcev mi je priznalo, da jih je očarala moja sveža in mladostna polt.«
Pena smetane, zmešana na znanstven način s pudrom Tokalon, n* prepreči samo, da bi puder sušil kožo, marveč deluje tako, da ostane puder pripojen na koži tudi v vetru ali deževju in celo med plesom r najbolj razgreti plesni dvorani Puder Tokalon daje prekrasno nclt. ki jo obožavajo vsi moški.
Šport v Ptuju. Na velikonočni ponede- ! Pozdravil je navzočega podpredsednika ba . ..i	. , r • ./.rineb^o« ndhnr« rk insDektorl« « We
ljek se je vršila nogomotna tekma na igrišču SK Drave z moštvom SK Maribor Tudi to pot je naše mlado društvo dobro odrezalo proti že starejšemu in dobro treniranemu moštvu Maribora Rezultat je bil 4.: 3 v korist Drave Istega dne je gostoval SK Ptuj na Pragerskem proti »kibic« moštvu Rezultat 2: 2.
novinskega odbora RK inšpektorja g We-etra, dalje sreskega podnačelnlka g Lazar ja tn sreskega šolskega referenta g. Ber netiča Orisal Je v lepih besedah pomen društva Nato so Igralci društva lepo po dali l dejanje narodne igre »Revček An-drejček« Sledila Je ganljiva točka, ko sta Ob spremljevanju gdč Vatovičeve na citre
Potrtim srcem naznanjamo tužno veat, da so naSa predobra mati, tašča in babica, gospa
MARIJA RAJH roj. MURSA
posestnica
aanes ob pol 12. uri prevideni 8 svetimi zakramenti za umirajoče, po daljši mučni bolezni, v 87. letu svoje starosti mirno zaspali.
Pogreb preblage rajne bo v soboto ob 8. uri od župnijske cerkve ljutomerske na tamkajšnje pokopališče.
Mota pri Ljutomera, dne 5. aprila 1934.
UARIJA BRUMEN, ANTONIJA KOVACIC, JULIKA PLETELEC, hčere* polkovnik MIRKO RAJH, sin; KATINKA RAJH roj. LIPO-VEcf' RHMICA RAJH roj. ČABRIJAN, sinahi; FRANC BRUMEN, FRANC KOVACIC, ANTON PLETELEC, LOVKO PETOVAR, zeti
vsi vnuki in vnukinje.	3744
ti (L:
20
Krinka proti krinki
Roman
To je popolnoma nesumljivo. Budilke imajo pač tako lastnost, da se sprožijo zmerom ob najneprimernejšem času... posebno pa še za preradovednega prisluškovalca.
Tako, Mr. Young. Stikalo je vključeno. Budilka bo zaropotala, in vi... nekoliko zbrati se bo treba, da ne zakolmete preglasno.
Zdaj odprem svoj kovčeg. Na vrhu ležijo mole listine. Oh, prav tako lepo urejene, kakor sem jih položil vanj. V isti vrsti. Vidim, Mr. Young, da pazite na malenkosti. Prve strani svojega potnega lista sem bil nekoliko zlepil. Majhen opomin za radovedneže... in
tem večji opomin zame.
Ne. ne, Young, niste še dovolj prebrisani. Mojster skaza ste ... in... glejte... ej... e'j... ej... skrivnosti mojega zaboička za smotke tudi niste odkrili. Odprli ste ga in spet zaprli... Smotke ... smotke.
Cisto drugače bi morali delati. Drugače ne pridite nikamor, m jaz vam želim tako slavno karijero!
Vse smotke bi bili morali vzdigniti, vrsto za vrsto, do najspod-nje vrste smotk... in potem... potem bi bilo smotk na žalost konec, in zagledali bi rjave tisočake, drugega vrhu drugega... rjave
konzulove tisočake ...
O, ti rjavi bankovci bi vas bili gotovo zelo zanimali, Air. Young, zakaj mlad slikar ima navadno samo svoje čopiče in najpotrebnejši drobiž...
In še neko presenečen* bi imel za detektiva Youn*a, 6e bi hotel
govoriti. Pa moram biti rahločuten... molčečen...
Tamle na mizi vidite paleto, kaj ne? Precej veliko paleto, vse kar je res; a vsak slikar jo ima, kakršna mu bolje prija... Smo pač taki, da porabimo dosti barve ...
Ali se vam ne zdijo barve nekam debelo napacane?... Kar grdo je, kako potratni so ti slikarji s svojimi potrebščinami. Da, vaša vestnost bo gotovo tako mislila, jelite, dragi Young?
A druge misli vas ob pogledu na mojo paleto ne bodo navdale... gotovo ne. In to bo napaka ... velika napaka... napaka, ki je ne boste mogli nikoli več popraviti... zakaj, ali na primer veste, kaj je pokopanega pod temle kupčkom kobaltovega modrila?
Ne veste?
Nu, pa bom indiskreten, saj vem. da preslabo slišite in ne mo-mawme briljantne zaponke, ki toli neutolažljivo objokuje njeno iz-rete razumeti mojega šepetanja. Torej... tam ležijo kamni iz Ta-gubo.
In ondukajle se vleče dolga proga smaragdnega zelenila. Kakor debela, nabrekla gosenica. Ali se vam ne zdi, da se smaragdna ze" len imenitno prilega rubinom? Rubinom, ki so bili še včeraj zako-vani v zlato. V zlato cigaretnico mademoiselle Antoniewske.
Oh, toliko zanimivosti je na paleti. Tamle je majhna grmadica okra. Kako se sveti... Tako se časih svetijo kraške gore, kadar jih obliva poldansko solnce. Samo da kraške gore ne skrivajo v sebi takih zakladov kakor moje majceno pogorje. O, ni vam treba kopati globokih rovov, da pridete do prečudnega demanta strojnega kralja Bresterja. Do demanta, s katerim bi lahko plačali dolgove majhne kneževinice!
In veste H, kaj stiska v sebi tale črna pest, zmešana iz umbre in pruskega modrila?... Kamne, ki so padli iz roke princa Wa-leškega, ko je Rita Bella... a nikar ne bodimo nesramni.
To je kaj čudna zgodba, kako je prišlo vse to nakradeno blago v moje varstvo. Preteto zamotana zgodba...
rrrrrrrrrr...
Oh, te budilke! Zmerom regljajo o nepravem času! Kletvica mi uide... tako glasna, da jo lahko tudi zunaj slišijo... nato planem ustavit budilko.
Po lahnem drhtenju, ki jo še vedno prešinja, vidim, da stoji prisluškovalec še vedno pred vraii. Gotovo je našel špranjico, skozi katero me opazuje in preži na moje skrivnosti.
A moje skrivnosti niso tako ooceni!
Nazadnje potrka na vrata.
»Noter!«
»Dovolite. Mr. Svendrup?«
»O, kolika čast. Mr. Young...« Skočil sem pokoncu in podal detektivu roko. Z najnedolžnejšim obrazom.
Young me je oberoč pograbil za desnico in z medenim glasom dejal:
»Nič prej ne izpustim vaše roke, preden mi ne obljubite, da ustrežete prošnji, s katero prihajam...« Oh, kako golobje je znal gledati ta komedijant!
»Kdo se more upirati vaši ljubeznivosti, Mr. Young? Niti v baru se nisem mogel braniti, ko ste me zgrabili za roke...'« sem rekel smeje se, s kar najnedolžnejšim obrazom.
Young se je nekoliko skremžil in izpustil mojo roko. Zelo skesanega se je napravil in zastokal:
»Toda odpustili se mi«?
potniki!
Zaloga: Ljubljana, Miklošičeva 40
Prispele so popolnoma nove pneumatike in zračnice vseh dimenzij. Cene nizke.
Trajnost zajamčena!
Obnovite Vaša vozila s
pneumatiko
Z E N £ MALIM OGLASOM
Po 50 par za tjesedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in fcenitve se zaračunajo po Din 'i.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas m enkratno pristojbino Din ft.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dln 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od OKlasne^oddelka .to Dj„ J,- v Inan.kah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
>I'S'f>]Jl
de-seaa i L>ia aaveK i Ulu Slfrc ali dajanje na »lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Trgovski pomočnik
m ajši, rajen tudi mani-pu acije z jajci, dobi meda. Ponudbe z navedbo referenc u« Mw!ov: Ed. Suopan«, Pristave. 10.005-1
Kočijaža
lai-eslji v^ga ln uetnffs. j t S e tove-ma na Gorenjskem. Neomenjeni imajo prednost. Pismene ponudbe t navedho starosti, dose-dflnj.ih služb in zahtevo plafe na og'Bsni oddelek »Jutra« pod »Kočijaž«.
10081-1
Kontoristinio
začetnico — spodobno za vsakovrstne pisarniška d«-i« in spretno v biagajni-ik:h poslih, sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Lastnoročno pisane ]>onn<iV na očesni oddelek »Jutra« p d Siiro >120« 10139-1
Mlajši strežaj
ki je Je vpeljan in govori nemško, ti« j se predstav: ir»d 10. ifi t?, uro v Ilirski ulici štev. 22/1 levo.
JO'06-1
Atelje Bazanella
>"'enbnrgova ulica štev. 7 rp-ejme takoj več samostojni pomočnic — jpec-i-elne z« fazone. 10103-1
Gojenko
t«. visokim glaeoan za pet-.e, sprejemi jem takoj u moju familijamu taimbureš-ku godbo. Ponude se sliko — i:i osobno upitati kod Kapelnice Jurišič, Ljubljana, Frankopanska 12.
10118-1
Mesto hišnika
oddam onemu, ki ee -»Gume na vrtnarstvo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra __10152-1
Samostojna
kuharica
ki govori nemško aH italijansko. dobi stalno službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10143-1
Prodajalko
za deiikateso, samo dobno izurjeno in ve£čo nemščine sp-ejm-i-TO. — Ponudbe na og'«s. oddelek »Jutra« pod »Agilnac.	10141-1
Beseda 1 Dln. davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dln
Trgovski vajenec
i enoletno učno dobo, teli nadaljevati učeraje. N3-sto-pi takoj. Bajželj Franc. Vi ima rje št. bi, pošta St. Vd nad L;uo!jano.
101.10-44
Pek. učenca
starega 16 let, pridnega, i vso oskrbo v hiši sprejme Ledis'av Skriniar, Slovenski Jivornik.	10079-44
Ljuba Jurkovič:
* K6AIJICA * * w NOČI
(Ilustriral V, Mari)
Potniki
.•eseda 1 Dln davek 2 Dln ia Slfro ali dajanje na slova 5 Dln. Najmanjši znesek 17 Dln.
Zastopnik
vsak; stroki zelo dobro uveden v Srb;ji, išče zastopstvo proti proviziji. — Takojšnje ponudbe na^ na-elov: Vorobjov Niko-a, Sombor, Valjevska u!. it. L	iOlc. l-o
Zaslužek
eseda i Dln davek 2 Dln iifro ali dajanje na =lova 3 Dln. Najmanjši znesek I? Din
Prepisovanje
na stroj
poceni, hit.ro	in solidno. — Ponudbe na	oglasni oddelek »Jutra«	'pod »Poceni tipkanje«.	10107-3
/j' n i
Beseda 1 Dln davek 2 Dln za Slfrc ali dajanje na slova S Dln Najmanjši znesek n Dln
2 stekleni omari
primerni za mlekarno mod.istinjo naprodaj
Knjigovodinja-
bilancistka
samostojna moč z večletno prakso, * znanjem slovenskega, nemškega in itali-jans.kega jezika v govoru in pisavi, išče nameščen je. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »598«.
10095-2
Kavcije zmožen
išče kakršnokoli delo. oz. službo. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv«.	100Č9-2
Beseda 1 Dln davek 2 Dln za šifro ali dalanle oa slova 5 Dln. Najmanlši znesek 17 Dln
Klobučarji, pozor!
Kupujemo od'padke (od-ez ke) nove in stare klobuče vi ne, »ukna in volne. Po nudbe in vzorce poslat' na naslov: »Obnova« d. d.. Ljubljana. Vošnjekovj ul. §t. 22/».	10.038 7
Opekarno
prodam i okrožno peijo, zelo veliko zalogo najboljše ilovice in pline za boljše keramič-ne izdelke, g m d, sadovn.ak, stanovanj. a opje in hlev. Vprašan.a na oglasni oddelek Jutra pod »BivsU Štajerska«.
10060-20
Bradljo
majhno, kupi Tomšič, Levstikova 18.	10109-7
H Ta v-
čarjevi ul ici 4, fike.
poleg tna-10116 6
2 otroški posteljici
beli, in nove koncertne
citre
(r»dam. Naslov v oglasnem hišnici oddelku »Jutra«. 10124-6 št.. 17.
Beseda 1 Dln davek 2 Dln za SUro ali dajanje na slova 5 Dln. Najmanjši znesek 17 Dln
Motorno kolo
v dobrem stanju, z ali brez prikolice kupim. Fo-nudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro vozilo«. 10119-10
46
Ko sta se kralj in Bisernik objela in poljubila, je Bisernik predstavil kralju Lili in Šarika ter mu povedal zgodbo o njuni nesreči na morju. Kralj ga je pazljivo poslušal; Bisernikova pohvala, kako sta Lili in šarik dobra in pridna, mu je tak0 ugajala, da ju je pri tisti priči zapisal v svoje srce.
Beseda 1 Dtn davek 2 Dln za šifro ali dajanje na slova S Dln. Najmanjši znesek 17 Dln.
Davčne prijave
irrržuje etrokovnjaako Go spodarska pisarna v Ljub i je ni. Miklošičeva cesta 7 D. nadstropje. 9964-31
Izgubljeno
Beseda 1 Dln davek 2 Dln za šifro ali dajanje na slova 5 Dln Najmanjši znesek 17 Din.
Moška žepna ura
je bila najdena na Barju dne 4. t. m. Lastnik n«j se 7,glasi v Kazini. II. nadstr. levo.	10117-2S
Službe išče
Beseda 50 para da ve g 2 Dln za šifro aH da lanje naslova 3 Dln Nat mantb znesek 1? D1n
Gospodična
ki iidel-uj. razna ročna del« ter je zm™žna tudi domačih de! in potrebne ga šivanja, gre h kaki drn j žini, da ki se naučila tudi kuhe. Nai»lov pove oglas, oddelek »Jutra«. 10145-2
Črpalko
majhno centrlfug>o, z motorjem kapi Crnakaolin, Ljubljana. Tavčarjeva 13.
10108-7
Vrata in okna
stara, dobro ohranjena kupim. ponudbe oddati pri - - ■ ■ M Poljanski cesti 10125-7
Kdpifal
Beseda 1 Dln davek 2 Dln za Slfro ali da jan le na slova 5 Dln Najmanjši znesek 17 nin
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, i vlogo 6-500—10.000 Din kupim ugodno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod" značko poštenost 100«.	10077-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske zamenjam za tako Mestne hranilnice Novo mesto, do 25.000 Din. Z« uslugo doplačam 5% v gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Din 25.000«.	10129-16
Trgovsko hišo
vogalno, vee-prometno, ▼ Mariboru ugodno prode Posredovalnica — Maribor. Slovenska u-lica Ste v. 26.
10088-Č0
Enonadstropno hišo
popolnoma prenovljeno, • parno pekarno, prodom na Bregu pri Celju. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	10146-20
Pohištvo
Beseda 1 Dln davek 2 Dln ia šifro ali dajanje na slova 5 Dln Nalmanjši znesek 1i Dln.
Pohištvo
za 3 sobe. povaem novo. radi odhoda it Ljubljane prodam. Naalov v oglas, oddelku »Jutra«. 10097-12
Hrastovo spalnico
novo, moderno, ugodno proda Anton Crnek, mizar. Polzela št. 70 pri Celju.
9580-12
Stanovanja
Beseda i Dln davek 2 Dln za šifro ali dajanje na slova 5 Dln. Najmanjši znesek i' Dln
Enosob. stanovanje
iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dve osebi«.
10134/2 l/a
Beseda 1 Dtn davek 2 Dln ;a Slfro ali dajanje na slova 5 Dln Najmanjši rnespk 17 D n
Parcelo
500 mJ poceni prodam. — Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«. "	10101-20
Beseda 1 Dln davek 2 Dln za šifro ali dajanje na slova 5 Dln Najmanjši znesek 17 Din
2 stanovanji
dvo- in štirisobno. komfortni, po ugodni ceni od dom v Streliški ulici 22.
9979-21
Dvosob. stanovanie
solnčno, s pritiklinami. parket, elektrika in plin. oddam s 1. majem v Šiški. Pojasnila daje Ilibšer. fotograf na Sv. Petra cesti.
iongs-21 Stanovanje
eno- ali dvosobno, na Mir }u oddam. Vprašati v Ko-lezijski u'ici štev. 14.
10100-21
Trisob. stanovanje
s pritiklinami, elektriko in
voflCTodom, za maj — in
enosob. stanovanje
oddam takoj
Predovičeva
t Mostah, ul:« 9'I. 10092-31
Sobo in kuhinjo
Mirju oddam z meje« dvema o^bema. Istotam oddam ii. li prazno
sobo s štedilnikom
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10090-31
2 stanovanji
trisobno in enosobno, i vrtom oddam maloč-'anski družini na Kodeljevem — Malejeva ulica štev. 5.
10091-31
Dvosob. stanovanie
oddam c 1. ma;em v Roj.
ni dolini, cesta VH »t. 14 10085-21
Sobo
• strogo s* p« n ranim vbo dom oddani boljiemu go spodu. Na#iov v og'esnem oddelku »Jutra«. 9953-23
Opremljeno sobo
na Mitju oddam. Vprašati v Ma.nno-ntovi ulici Št. 12.
9945-23
Trisob. stanovanje
s parketom, vodovodom in elektriko oddam « J. ma-iem v Rožni dolini, res-« X/25.	10115-21
Podstrešno
stanovanie
2 sob. kuhinje rti drvarnice takoj oddam mirni stranki. Pojae. Napoleonov trg 7/n lev«, med 14. in 15. uro.	10120-21
Trisob. stanovanje
sončno, s VopalnVo. p,:nom in pofelsko sobo oddam. Vs*'ov t oglasnem odde'ku »Jutra«.	10123-21
Petsob. stanovanje
t rtieir komfortom. primerno tudi z« dve družini, v sredini mesta oddam « 1. ma'em. Naslov v og'«*nem oddelku »Jutra«. 10151-21
O^DJEGJP.
Beseda 50 par davek ? nir
za šifro ali dajunje na s'ova S Dir N^manl* enesek 19 OIB
Opremljeno sobo
ta d»e oeebi. v novi rili pri Sv. KriStofn oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	99S7 23
Opremljeno sobo
čisto in solnčno. t eno »i dvema posteljama in souporabo kopalnice oddam n« A'eksandrovi cesti 7'II levo.	9972-23
1—2 sobi
primerni za pisarno, ilasti ia odvetnika «li notarja, v centru mest* oddam * 1. majem. Ponudbe na ogas. oddelek »Jntra« pod š:fro »Lepa pisarna«. 10111-3S
Solnčno sobo
iračno i« mirno, oddam solidnemu gospodu takoj v centra mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
9944-23
Lepo sobo
ozlr. dve sobi, opremljeno z balkonom, vhod lz stopnjlšča, oddam boljšemu gospodu 1. maja. Blelweisova 911.
10084-23
Sobo
najraje t hrano oddam v centru mesta. Naslov poTe og'asni oddelek »Jutra«.
10104-33
Gdč. sostanovalko
sprejmem takoj k mirni gospodični za 140 D'n mesečno. Najraje gdč. prode :a"k o ali slično. Naslov: Adnmle, Stari trg it. 2,IV 10114-23
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom, oddam eospndu ali gospodični. Klavir na r«ipo'ago. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	10136-23
Iskreno domač*, International, Knjiga. Ljubljana, Lepa lega. Lovski dom, N« prometnem kraju. Novo življenje, Odkrit značaj, Podr>žnik, Plačam takoj. Poslopje, Pomled 1896 R .-vika prilika. Samostojna moč. Stavbni vodja, Stalno mestm. Skrivnostna harmonija. Solnčna lega. Samostojna šivilja 2iM). Tri odrasli, Tud.i na dom, Takoj denar. Trgovski šotni dnik. Udeležba, Ubogljiva, Ugodna cena, Vele-trgovec. \Vekend. Vsaka ▼loga. JdTava. Značaj 19>4 Zadružna. Zdravje, S5.000 3330, 1432.
Glasbila
Beseda 1 Dln davek 2 Dln za šifro aH dajanje na slova 5 Dln. Najmanjši znesek 17 Dln
Lep, črn pianino
križem atrunan, in dober
dunajski klavir
prod«m — tudi na obroke. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«.	1012S-26
Živali
rieseda 1 Dln davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.S) znesek 17 Dln
Izgubil se ie pes
bele bflrve s črnimi lisami ln odsekanim repom — znamka Ljubljena St. 1<*71 Sporočiti: S*ere, Tavčarjeva 12.	1913S-27
Pisalni stroj
»Adlt-«, tisto nov, proda Mrak, Sv. Peta ces"a 8.
9973-29
Stroj za rastriranje
v brezhibnem »tanj o ugodno prodam. — Ponudbe n» o?las. oddelek »Jutra« pod »Črtalnica«.	1O096--J9
Tekstilna industrija v dravski banovini
išče za svoje podjetje:
3 tkalske mojstre,
1	monterja za tekstil, stroje Z predilniška mojstra,
2	tkalska nadmojstra,
1	koleri sta ,
2	strojna tiskarja, 2 ročna tiskarja,
2 glaverja,
1	apretumega mojstra,
2	šlihtarska mojstra, 2 barvarska mojstra.
Reflektira se samo na strokovnjake, ki razpolagajo z večletno prakso in ki so državljani kraljevine Jugoslavije, ali pa na take inozemce, ki imajo po obstoječih predpisih dovoljenje za neovirano zaposlenje v naSi državi.
Ponudbe na
oglasni oddelek šifro i>D. Z.c.
»Jutra« pod
3738
Sobo s štedilnikom
veliko oddam v SiSki — Jernejev® 13. 10144-23
Opremi leno sobo
?i>to, s VsVne^-oin in kuhinjo oddam. Naslov pove ozlasni oddelek »Jutr««.
10140-23
Prazno sobo
velik« 52 m1 — pa-keti. e'«ktr>ka. plin. p".p-a vin p:s«-no, druftvo tli mimo obrt, s 1. majem odda M. Kavtar. Stari trg št. 19.	10142-23
Prehodna dekliška doba
je med 12. in 17. letom. To je doba, ko mora imeti vspks deklica zdravo kri, zdrave živce, izvrsten tek.
za jačenji krvi, živcev, teka
'nergin v lekarnah r steklenica Dln 85.— R 8 Br S787/S?
rnt
Peseds 1 D1n davek 2D1n za šifro ali dajanje na slova 5 Dln Najmanis-znesek 17 Dln
Za tOletno hčerko
išSem pri pošteni družni hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Dijakinja« na oglasni oddelek »Jutra«.
10150-33'«
Dopisi
Beseda 2 Dln davek 2 Dln za Slfro ali da lanje naslova 5 Din Naitnanlš' znesek 20 nin
Kranj 32
V	torek 10. »prila kot tad-njii ob !. uri popo'dne.
10076-24
V	oglasnem oddelku
»Jutra«
je dvigniti sledeča pisma-
B iiina kolodvora. B -Joč nost *igu-na. Brezposelni. Citre. Dob-a natakarica. Dobra moč 1200. Dnamo. Dob-a ž*n«ka. Dobra 6r eovina Dobr" ohranjeno D>mn?« 550. E'»k!romotor. GliDC«. Hitro. Hvaležna.
*
Umrla nam je naša zlata mama
Franja Grli
v 61. letu svoje starosti.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 6. aprila, ob i/23. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice.
Rodbina Gril-Aplenc.
3743
ZAHVALA
vsem, ki so našega predobrega očeta, gospoda
JURIJA GREGORCA
spremili k zadnjemu počitku in nas tolažili, izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni č. proštu g. Cerinu, č. kanoniku g. Florjančiču, č. g. gvardijanu frančiškanskega samostana za tolažilne obiske ter zdravniku g. dr. Ropasu za trud in skrb za časa bolezni bla-gopokojnega.
Novo mesto, dne 4. aprila 1934.
Žalujoči ostali.
Urejujt Davorin Kavijea Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoil Kibmkai. Za Narodno usKarno
d. not uskarnarja Frant Jezerse*	inserauu aei je odgovoren AJoj2 Novak. Vsi ? Ljubljani