Posinin« platna tr gotovini_LETO LIX__V Ljubljani, v nedeljo 26. aprila 19*51	STEV. 94	Cena 2 Din
Naročnina meaečno	^Mk.	^	^ ^^^^^^^^^ Ček raniti: Ljub-
25 Din, za	/iffi^ ^^ AKMF 1B	^fe	Ijana
stvo 40 Din - ne-	^ ffjMT W JW	Hk flH ^	flW M ^^M JZ^M V 10.349 za inserate;
deljska izdaja ce-	V- •'	|8Bff M	MUSniMfe. ■ B^K
loletno % Din, za	|if| IKžBflg	mSsBZB BBbS šf	JgT^^Hktf Zagreb štv. 39.011
inozemstvo 120 Din	- BKm WKM	ffiM ^^	flBV jB ^MBK
Uredništvo je *	J^^^J^	MEg^^	m Uprava: Kopitar
Kopitarjevi ul. 6/111
jeva t>. telefon .299.;
2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Odločilen trenutek v mednarodnem političnem položaju
Or. F. Windi8cher:
Petdeset let
Naša Ljubljana si je znala rano pridobiti Ivrsto stališče v kupčiji. Njeno dobro kupčijsko Ime sega daleč nazaj. Ugodna lega, vešči gospodarji preudarne podjetnosti, pridnost in varčnost, samo-zatajevanje, zadovoljnost z malim, postrežljivost, žilava odpornost so okolnosti in lastnosti, ki so odločilno pripomogle k veljavnosti ljubljanske trgovine. Ob starih prometnih sredstvih se je zgodaj razvila v Ljubljani razsežna špedicijska trgovina, živahno posredovanje v žitni trgovini. V tesni zve- j zi s temi strokami so iz skromnih početkov v prejšnjem stoletju nastajali temelji močne kupčije s špecerijskim, kolonijalnim, materialnim blagom, z že-leznino, steklom. V oblačilni stroki so zaslovele osobito v manufakturni kupčiji spoštovane trgovinske hiše. Ob početku našega stoletja je Ljubljana kar znamenito trgovinsko središče. Živahna kupčij-ska delavnost se oblastno razteza odtod preko stare vojvodine Kranjske dokaj daleč po sosednjih deželah. Potniki ljubljanskih vodilnih trgovinskih hiš so pridno v gostih pri kupčijskih prijateljih v domačiji in hodijo preko kranjskih mejnikov daleč in globoko v druge kraje, kjer njih prihod pozdravljajo z veseljem. Oni namreč ne prihajajo samo po naročila, v odmaknjene kraje prinašajo novosti in novice. Obiski so oddaljenim rodoljubom vzpodbuda v marsičem in dobrodošla izprememba v Smerni enoličnosti vsakdanjega življenja. Ti možje so trgovski veljaki tiste čase, tihi pa važni delavci na polju narodne probude. Brižno vnemajo narodno zavest od kraja do kraja, od straže hrvaške do istrskih samot in so dragocena živa vez z Ljubljano, središčem zmožne in jake kupčije na debelo. Razvoj sostavno rastoče trgovine v Ljubljani zgotlaj podpirajo naprave, ki se po poklicu pečajo z jemanjem in dajanjem denarja na upanje. Skromni so začetki, res so klice nežne, ali jim je goja in nega dobrih gospodarjev skrbna.
Za izobrazbo je v preteklosti še malo prilike, feole so redke. O strokovnem pouku ni kaj zapisati. V naši trgovini preteklega časa je prva stvar vežbanje pri gospodarju. Čez prag trgovine — in dečko je obenož v trdi šoli življenja. Malo je razvedrila, pičle so ure počitka. Redkokje je tistihmal pri nas prilika za pouk in izobrazbo v šoli. V stari megleni Ljubljani so pa zgodnji v skrbi za izobraževanje trgovskega naraščaja.
Kar sto let bo, da je pisano o prizadevanju trgovskega predstavništva v Ljubljani za trgovsko šolo, ki naj dopolnjuje vežbo in likanje pri trgovskem gospodarju. V osmem desetletju minulega stoletja je stanovska zavest ljubljanskega trgovstva tako izrazita, da si ustanove lastno stanovsko organizacijo. Spomladi leta 1881. stopi v življenje Gre-mij trgovcev v Ljubljani kot prostovoljna združba. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, ustanovljena leta 1851., izroči novemu zastopu znesek 12,000 gld., namenjen skladu za izobraževanje trgovinskega naraščaja, ki je bil od leta 1851. prehodno v zborničnem varstvu. Predsednik zbornice Aleksander Dreo je bil prvi načelnik gremija trgovcev.
Tiste čase je pri nas Ljubljana pod nemškim Županom, ali odločno delo za narodni preporod je v teku. Na gospodarskem polju je v narodnem pogledu še vse v povoju. Redke so slovenske gospodarske vrste. Starejši rod je pač konservativen in popustljiv in noče zamere, ali pomladek je kakor sicer tudi v trgovinah že drugega kova. Mladi trgovci pridno sodelujejo v društvih in družbi med prvo našo gospodo. Kraj preteklega stoletja je ljubljansko lice že drugo. Lepo število naših trgovin je nastalo. Tudi v kupčiji na debelo v tej in oni glavni stroki nastopajo naši ljudje. Denarni ustroj je na precejšnji stopnji razvoja in sposobna zasloinba našim mladim gospodarjem.
Ko se leta 1900 ustanovi Slovensko trgovsko društvo »Merkur« kot skupno zastopstvo gospodarjev in sotrudnikov, začenja tudi v našem gospodarstvu smotreno probudno delo. Naj prvo za trgovino pa kmalu tudi za obrtnijo. Čil in borben duh J zaveje v trgovskih vrstah. Stanovska zavednost na narodni podlagi jc tn in sostavno delo za gospodarsko osaniosvojo. Staro očakovsko sožitje med gospodarji in nameščenci obeh narodnosti je zapisano smrti in kjer ne gre zlepa, mora zgrda. Gremij trgovcev v Ljubljani preobrazijo v obvezno zadrugo, člani so sprva vsi protokolirani trgovci, kasneje i vsi tisti, ki plačujejo letno preko 20 kron pridob- I nine. Prvi slovenski gremijalni načelnik postane | leta 1905. Ivan Knez. Bistvene izpremembe zadenejo gremialno šolo. Iz Mahrovega zasebnega : učilišča jo premeste na Ledino pod vodstvom Jan. Dimnika. Že na Mahrovem zavodu poučuje zadnja i leta slovensko korespondenco strokovnjak Ivan Vole. Kmalu po ustanovitvi »Merkurja« nastane preobrat tudi v Trgovskem bolniškem in podpornem društvu, ki je med našimi najstarejšimi dobro-tvornimi napravami te vrste.
Dandanes je mnogo slavnosti, ali sredi to gnječe ne bi bilo prav iti molče mimo zlatega jubileja tako odličnega stanovskega zastopa. Gremij trgovcev je bil osnovan od mož, ki so čutili nemško, pa so bili vendar domačini in ljubili našo domovino po svoje. Ko je prišel njih čas, so nastopili naši možje. V starem okviru je zavladal slovenski duh.
Od srcu čestitamo Gremiju trgovccv in njegovemu veščemu vodstvu ob petdesetletnem jubileju in moramo v čast lega zastopa z veseljem zapisati: Gremij trgovcev se sme ponašati s svojim ustnim in pisanim sporočilom. Ob rani uri je imelo ljubljansko trgovstvo smisel in srce za izobraževalne potrebe naraščaja in je za svoj zlati jubilej zgradilo nove lepe učilnice. Ustanovilo je Trgovsko bolniško in podporno društvo, ki sedaj snuje svoj sanatorij v Ljubljani, v časih, ko so bila srca še socialno trda. Ob početku našega stoletja je po svoiem tedanjem načelniku brez nemira in ropota
London, 25. apr. Kakor znano, so se seje an-gleško-italijansko-trancoske konlerence glede bro-dovnega sporazuma začasno prekinile, da bi se dala angleški vladi na eni in italijanski na drugi strani možnost, tla temeljito proučita nov predlog Francije, ki se tiče tega sporazuma.
O tem predlogu se veliko piše, toda dejstvo je, da predlog ni znan nikomur drugemu, kakor samo trem vladam, tako da so časopisne vesti o njem gola ugibanja.
Zato tudi sodbe gotovih listov, češ, da francoski predlog tako za Anglijo kakor za Italijo ni sprejemljiv »ti da zalo sploh ne bo prišlo do bro-dovnega sporazuma, nimajo nobene stvarne podlage.
Nasprotno je mnenje resnih političnih krogov, da je francoski predlog tak, da ga bosta angleška in italijanska vlada zelo tehtno premislili. Zato bo tudi nekaj dni trajalo, preden se bo sploh mogla izreči kaka sodba o njem in o možnosti sporazuma.
Na vsak način francoski predlog meri na po-polen in trajen sporazum in sicer na tej bazi, da jc mogoče tehnično plat vprašanja medsebojnega razmerja, oziroma redukcije vojnih brodovij urediti le, ako se Anglija, Francija in Italija sporazu-
Sofija, 23. aprila, kk. Ko je voditelj demokratov Malinov včeraj vrnil mandat za sestavo vlade, je kralj najprej sprejel dosedanjega ministrskega predsednika Ljapčcva. Ko je odhajal iz palače, je povedal, da ,-vl kralja ni dobil nobenega mandata. Navzlic temu se čuje, du je Ljapčev sam odklonil kraljevo ponudbo, da sestavi vlado Danes dopoldne pa je kralj poveril mandat za sestavo vlade bivšemu ministrskemu predsedniku in dosedanjemu prosvetnemu ministru Cankovu. in sicer mandat zn sestavo kabineta narodne združitve s pritegnitvijo vseh
Moskva, 25. aprila, kk. V Moskvi je izvršni odbor komunistične internacionale končal 11. kongres. Resolucijc zahtevajo kot najbolj perečo nalogo okrepljeno aktivnost za zrevolucioniranje delavstva in ugotavljajo, da je v celi vrsti kapitalističnih držav sicer dosti predpogojev za revolucijo, da pa jih komuuistične stranke še niso zadostno izkoristile. Iz resolucij je razvideti, da uspehi komunističnih strank izvršnega odbora v Moskvi ne zadovoljujejo prav posebno. Poleg običajnih vojnih napovedi socialnim demokratom zavzema v resolucijah veliko prostora tudi bojni klic proti fašizmu. Fašizem ni samo pojav razpada pri kapitalizmu, temveč je tudi pozitiven pokret, ki je sovražen delavstvu in ga je treba brez usmiljenja in energično pobijati. V Nemčiji je treba predvsem pobijati Briiningovo vlado.
Kot praktično delo za bližnjo prihodnjost zahteva vodstvo kominterne, da se okrepijo in razvi-
mejo tudi o skupni liniji svoje sunanje politike, tako da hi bilo omogočeno sodelovanje treh držav bivše velike antante v vseh težkih in resnih vprašanjih, ki so danes in v bližnji bodočnosti v Evropi na vrsti.
Zato jfo rešitev brodovnogu vprašanja med Anglijo, Francijo in Italijo in pristop slednjih (lveh držav k splošnemu brodovnemu sporazumu vseh pet pomorskih volesil sveta bistveno odvisna od političnega momenta: ali jo mogoča tesna kooperacija med Francijo in Italijo na mednarodnem polju?
To je seveda tako globoko in slejkoprej komplicirano vprašanje, da ne gre izreči o njem že danes gotovih in preuranjenili ter lahkomišljenih sodb,
Eno je gotovo: da sc zdaj v Rimu in Parizu ta problem z vso intenzivnostjo proučuje in da zato stojimo pred odločitvami, ki bodo imele ne saino za Evropo, ampak za cel svet najdalekosež-nejše posledice.
London, 25. apr. kk. Angleška vlada je danes izročila francoskemu in italijanskemu poslaniku odgovor angleškega kabineta na zadnje predloge francoskega posredovalca pri italijansko-franeoskih
ustvarjajočih narodnih moči. Cankov bo tedaj poskušal sestaviti kabinet iz dosedanje vladne stranke Zgovora in meščanskih opozicijskih strank, razen kinetske stranke. Uspeh njegovega prizadevanja ni odvisen od stališča demokratov, ki so ozlovoljcni radi neuspeha Malinove misije.
Sofija, 25. aprila. AA. Cankov je popoldne posetil Koščurkova in Malinova. Koščurkov mu bo odgovoril glede vstopa v vlado ob 22, Malinov ob 20, Malinov mu je odgovoril, da se mora pred odgovorom sporazumeti z ostalimi strankami, »Zname« piše, da je verjetno, da bo Cankov uspel, toda mnogo zavisi od zadržanja Malinova.
pomorskih pogajanjih. Vsebina angleškega odgovora je zaenkrat še lajna. Navzlic temu priobčuje nemški tisk pesimistične komentarje. Očividno je, da nemška javnost sporazuma med Francijo iu Italijo ne želi. Odgovarjajoče temu se poroča nemškim listom iz Rima, da kompromisna pogajanja med Francijo in Italijo stoje na mrtvi točki. Kljub temu, da ni upanja na sporazum, pa jo London nujno priporočal Rimu, luj ne pusti priti do preloma, baje z namenom, da bi se odgovornost za prelom prepustila Franciji. Po >Corriere della Serac so italijanski vladni krogi prepričani, da Francija ne želi samo nobenega končno vel javnega sklepa, temveč da išče pretveze, da bi se znebila težko doseženega dogovora. »Italija je do sedaj ostala rezervirana in je potrpela, pričakujoč, da bo Franoija nepričakovani odpor opustila radi neugodnega vtisa v svetovnem mnenju. Do končne odločitve še ni prišlo, ker 6e Anglija še nadalje trudi s posredovanjema
Napram tem vestem nemškega izvora je treba zaenkrat še previdnosti, preden se jim verjame, ne da se pa seveda tajiti, da je sporazum med Italijo in Francijo izredno težak in da zato pesimizem tudi v nevtralnih krogih prevladuje.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Belgrad. 25. apr. AA. Dne 26. aprila prispe v Belgrad avstrijska delegacija za trgovinska pogajanja z našo državo. Avstrijsko delegacijo tvorijo gospodje: Henrik Wiltner, opolnomočeni minister, Friderik Biichler, svetnik finančnega ministrstva, Robert Goler. svetnik trgovinskega ministrstva, dr. Aleksander Reismann, svetnik poljedelskega ministrstva. — V naši delegaciji so gospodje: dr. Milan Todorovič, univ. profesor, Milan Pilja, načel-Bik trgovinskega ministrstva, Milan Lazarevič, svetnik trgovinskega ministrstva, dr. Velimir Stoj-kovič. načelnik poljedelskega ministrstva. Predsednik avstrijske delegacije g. VViltner bo v ponedeljek dopoldne posetil ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za trgovino in industrijo in poljedelsko ministrstvo. Popoldne ob 4 bosta imeli obe delegaciji prvo sejo v prostorih ministrstva zf trgovino in industrijo.
Letni čas v državnih uradih
Obsodba morilcev Resnika
Maribor, 25. aprila.
Razprava proti Resnikovim morilcem jo trajala do tri četrt na 20. ko je predsednik senata, sodni svetnik Lenart razglasil sledečo razsodbo: Vincenc Bezjak se obsodi na dosmrtno ječo, Franc Klemensberger na 20 let robije, Alojzij Golob na 20 let robije, vsi trije pa na dosmrtno zgubo častnih pravic, Dominik Jamernik pn pride v poboljševninico (je mladoleten).
Vsi trije zagovorniki so prijavili proti razsodbi revizijo in priziv. Obtoženi so, razen Kle-mensbergerja, ki jc pričel jokati, obsodbo sprejeli mirno. Čul se je samo glns Bezjakove ljubice, ki je plakajoč za vpila: »Moj Cene, kje je pravica
XI. kongres
komunistične internacionate
Vojna napoved socialistom in fašizmu
jejo revolucionarne strokovne organizacije. Nadaljnje resolucije se bavijo z vprašanjem vojne, ki se na eni strani pripravlja splošno v vseh kapitalističnih državah, na drugi strani pa posebno v Franciji in Poljski proti Sovjetski uniji. Treba je izvesti vse priprave, da se vojna v danem primeru spremeni v državljansko vojno. Pogreli so torej stare storije, da upravičijo svoj militarizem in niso imeli kaj novega povedati delegatom. Volitve v predsedstvo kominterne niso prinesle nobenega presenečenja. V ruski delegaciji ostane še nadalje glavna oseba Stalin, v nemški delegaciji pa Thelmann, Rennele, Piek in Zetkin. Blagajniško poročilo zadnjih dveh let kaže, da je število članov kominterne od dveh milijonov narastlo na dva in pol milijona in da proračun bi-lancira z okoli 1 milijon dolarjev, od katerega znašajo 300.000 takozvani upravni izdatki, 640.000 pa razne podpore.
A. Thomas na ljubljanskem gradu.
Od leve na desno stoje: dr. VCiple, dr. J, Čurči n, dr. Županič, Albert Thomas. dr. Zivko Topalovič. A. Thomasova soproga, Vukičevič, Dušan Jeremič, dr. I. Perne in Dušan Draškovič.
■»■Hlllili Mil JiUIHM—BBMgBK—B
lepo izvedlo vprašanje nedeljskega počitka v Ljubljani, dočim smo drugod videli zoperne borbe. V naših dneh je brez resnega trenja spretno odpravilo nelahko vprašanje o odpiranju in zapiranju obrato-vališč.
V težkih časih, ki jih preživljamo in ki nas čakajo, so strokovne združbe v gospodarstvu telito-vite važnosti. Odgovorno delo je naloženo njim in njih vodnikom, in naša iskrena želja jc, da bi tudi v takem razdobju Gremij trgovcev i v bodoče
»TtBrirffAB.iaasBftiMM.tMH uggg-gbi »J>gwaB——
uspešno vršil velike naloge svojega prostranega delokroga pod veščim vodstvom v lepem soglasju s svojimi člani na srečo naše domače trgovine, v skladno dobro svojih članov in njih sotrudnikov in v povzdigo blagostanja našega narotla. Vodnike votli vodilo, tla jc delo radi človeka in ne človek radi dela, v skrbi za pridobitek pa nc smemo izgubljati dolžnega ozira na občestvo in nn bližnjega. Kdor sc izgubi v votlem pridobivanju, sta mu srce in duša Družna ter je brez prida iu celoto.
Belgrad, 25. aprila. AA. Po naredbi ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve bodo v državnih uradih redne uradne ure od 1. maja do 1. oktobra dnevno od 7.30 do 12.30 in od 16 do 18, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30.
Kako se delajo volitve
Carigrad. 25, aprila. Volitve v turško narodno skupščino so bile končane snoči ob 8.
Narodna stranka je osvojila 278 mandato«. 30 mandatov je prepustila neodvisni stranki, ki pa si je priborila samo 23 poslanskih mest. Sedem mandatov v okolici Carigrada in drugod pa neza-visna stranka ni mogla osvojiti, ker volilci »niso hoteli« glasovati za njene kandidate. Nezasedena mesta bodo kasneje izpopolnjena.
Italijanske protidemonstracije
Rim, 25. aprila, kk. Radi aretacije belgijskega profesorja Monlina je nevarnost, da se Italijansko-belgijski odnočaji resno poslabšajo. Danes je bil na dvorišču rimskega vseučilišča velik protestni shod, katerega so se pod vodstvom profesorjev udeležili rimski študenti v ogromnem številu z zastavami in napisi ter vrhovno vodstvo fašističnih organizacij v Rimu. Vseučiliški profesor, poslanec Soraza, voditelj fašiste vskih študentov, in drugi govorniki so imeli plaineneee govore in zahtevali za Italijo pravico samoobrambe. Po shodu so odšli študenti v sklenjenem sprevodu pred ministrsko predsedništvo, kjer so se poklonili Mussoliniju, ki se je pokazal na balkonu in imel kratek nagovor. Nato so se študenti v miru razšli. Danes Iki vlada v poslanski zbornici odgovorila na več fašističnih interpelacij, naslovljenih na notranjega in zunanjega ministra, radi aretacije profesorja Moulhia in protifašistovske demonstracije v Bruslju.
Cankov sestavlja novo vlado
Ljapčev odklonil mandat
Albert Thomas v Ljubljani
Ljubljana, 24. uprila.
Nocoj je prišel v Ljubljano direktor Mednarodnemu urudu dela pri Zvezi Narodov g. Albert 't' h o m u s , svetovnoznani socinlno-politični delavec. Naša javnost niu jo pripravila svečan sprejem ua kolodvoru. Alberta Thoniasa, so pričakovali ua kolodvoru vsi zastopniki pomembnejših oblasti, korporacij in Organizacij.
Rimsko upravo so zastopali, ker je bil e.osp. ban zadržan, načelnik oddelka za socialno politiko Ir. Dolšuk šef v istem oddelku dr. Kuril ii in dr. B r o 1 i li. Mestno občino sta zastopala župan dr. P u c in magistralni direktor dr. Za rn i k. Delavsko zbornico so zastopali predsednik Melliior t obal, predprod sodnik Lojze Sode j in tajnik Filip Uralu i k. Okrožni urad za zavarovanje delavcev so zastopali koihiaar dr. Miha K r e k , ravnatelj dr. Bohinjec in tajnik Stane Likar, Pokojninski zavod za zasebne nameščence so zastopali predsednik Vekoslav V r tovor, ravnatelj dr. Saga din iu pod ravnatelj dr. V ranči č. Zbornico zu TOi so zastopali predsednik Ivan I e 1 a č. i n , generalni tajnik dr. W i 11 d i s c h e r in tajnik dr. Pless. Društvo za Ligo narodov so zastopali dr. Ravni bar iu dr. S I a v i č. Zastopan pa je bil tudi akademski klub za Ligo narodov. Jugoslovansko strokovno zvezo je zastopal predsednik Srečko 2umor, Strokovno komisijo Stanko in J ? r nc j č i č. Narodno strokovno zvezo pa It up 11 iN. Zvero iudutrijcev so zastopali predsednik Dragolii Hribar in pa ing. H u ki j e ter dr. Goliti. Pri sprejemu pa so bili prisotni tudi francoski konzul N e u v i I j e , lektor francoskega jezika Vey iu pa zastopnik Francoskega inslitula dr. Detela. Prisostvovali pa so zastopniki še raznih drugih korporacij in organizacij ler njde- i člani, tako da je bil peron '.'lavnega kolodvora polu odličnega občinstva.
(ionerahii tajnik centralne delavske diorri.v dr. Živ ko Topa lov i č. ki ie prišel • poprej v Ljubljano, se je odpeljal Alhvrtli Thonueai nasproti.
Albert Thomas jo prišel v Ljublj;, 10 7 •..... ••-
ni m vla'0111 00 T .2 L :-',>r<\ie!.» ,ie : i vabim l-" zdravljenje v-.:ch priso' >ih. S Thoo^.-oiu d«»peii v Ljubljano še n ;ovn soproga in nje... v zet. Jm.e-slovan DraSkovič, dalje šef kabineta ?■:■.! Inp.r-od-nega urada dela VV i ;> I e , činu jugoslovans' e s k-rije tega urada Vukičevie. član sekcije 1. o-b r u 11. načelnik na?e .• ministrstva za s-ieialuo nolitiko Dušan Jeremič in jugoslovanski ai. -e >ri del naciji v Ženevi dr. Ivan Por ne.
V inieuu mesta LJubljane je pozdravil Albert« Tbomusa iiieslni župan dr. P11 c, ki mu je predstavil posamezne za -lopnike ob!a«ii in korporacij, izrazil željo, <la bi Thoiv s dobil pri nas ugodne vtise, 111 u želel srečno bivanje ler 1 " v i;.ionu isoga mestnega prebivalstva izrekel dobrodošlim Albert Thomas se je v svojem o k: o veni zahvali' r.n krušen sprejem. Omenjal ie. da ie bil že prod Ivemi leti v Sloveniji, ter tedaj, ko jo potoval daljo na jug, pa je že ledai navezal nekatere neposredni
sliko s prodstavitelji socialne politike pri nas, vendar tedaj lii imel dosti prilike, da bi se dovolj seznanil 7. našimi sociulnopoliti,čiiinii ustanovami. Slišal pa jo o Sloveniji, <> razmerah pri nas in o naših Miciulnih ustanovah toliko lepega, du ju pripravljen na najugodnejše vtise. Prepričan jo, da je Slovenija napravila v zadnjih letih še nov korak naprej, in se že vnaprej veseli lepili vtisov.
Med vzkijkunjeui in ovacijatni pri vseh prisotnih je nato Thomas zapustil peron ter se odpeljal z avtomobilom do hotela .Union , kjer mu je nocoj v veliki dvorani priredila Zveza industrijcev svečan banket.
Jutri, v soboto obišče Albert Thomas najprej Zvezo industrijcev 111 g. banu. tiosp. ban mu priredi nato pozdravni banket. Popoldne si Tlionias ogloda niosio. Ob pol (i zvečer pn mu prirede Delavska zbornica in delavske organizacijo pozdravni večer v dvorani Delavske zbornico. Zvečer odpotuje Thomas v Zagreb. Thomas si ogledu poleg ustanov v Zagrebu še ustanovi v Brestovcu in na Klonovniku. Nato odido V Belgrad, kjer si med drugim ogleda tudi Oplenae. Od tam odide v Sarajevo in dalje v Kasindol. Ilidže. Dubrovnik. Ko-tor, na Cetinjo in od tam v Skador. Nato nadaljuje Thomas svoje potovanje tudi po drugih balkanskih državah.
Namen Albert Tliomasovoga potovanje prvič, da se prepriča o napredku socialne politike v balkanskih državah, drugi" na tudi, da spozna v koliko hi mogle balkansko države sodelovali pri mednarodni sanaciji delovne krize, ki jo sedaj pripravlja mednarodni urad dela.
» ■
Mli rt Tlionias ;e b:l ro! 11 1RT8 v OhnRlpi-c. iv -ur Murne kot iti nokovskog-i moj-lra. S piv morio dveh štipendij jc kot mlad dijak napravil potovanje v Rusi;" ter obiskoval eno lelo berlinsko univerz.1. Ko t. !W4 Jaures ustanovil dnevnik llumauiic . .i", poklical v urcilništvo tu li mladega Thoiiiisa. Polte lega je slednji s> leloval tudi pri lie.ue i-viHliealisU 1» r .-.■ pečal z raznimi gospodarskimi 'n . industrijskimi vprašanji. 1010 je bil i/, .-oljen \ jiurliiinont ter se poleg Jaurc-sn takoj Odlikoval kol eden br-! •- Oi se^jalističnih parlamentarci v. V svetovni vojni jo bil pokliran v vojni kabinet, 1 'T mu je bila poverjena naloga, da organizira izdelovanje munieije. Thomas je to nalogo sijajno rešil ter pri tem pokazal izredne talente za cvganizučijo. Pozneje se 11111 je poverila tudi naloga, d 1 organizira proizvajanje trike artilerije in trav p i-!i!C organizacijo r:' ; rev,-zanje streliva na fronto 1010—17 jo potoval dvakrat v Rusijo, da krt strokovnjak v izdelovanju munieije nudi Rusiji strokovno" pomoč. Za časa Kerenakijeve vlade je bil Thouuis ecJo p sa vodeči francoski veleposlanik v P' In.i-raJii. Ker se je po vojni s tako «.•,.:• i-ic.-ljo zavzel za zvezo narodov, j" bil 1010 ob priliki prve delavsko konference v Wnshinglonu Albert Thonnts predlagan 7:1 dlreVtorjn mednarodnega tir;, la za delo, kjer še sedaj razvija svoje delovanje.
Prof. Albin Ogris:
Gospodarsko gibanic
po podatkih zbornico za TOI
Česa dotžijo proL
K maniicsiacijam belgijskih siudenSov proti Italiji
hm
Rini, aprila. Fašistični list; ok' irno bavijo z novimi demon-tracijami v Brusellesu radi aretacije profesorja Moulina. O vzrokih aretacije poroča ( iornale dltaila . nhslednje: Profesor Moulin je že pred Ir mi i- It* ■ udiral v Bol.nii in takrat ni pokazal, da bo postal takšen nasprotnik fašizma. Po svojem prihodu v Milan s • je Moulin sestal z nekim Faravet|jjem in Fessatij' m, ki sla v stalnih zvezah z znanim anlifašistom Bassaneli-jeni. Ta je po svojem letu nad Milanom pošiljal naročila Fnssallju in njegovemu prijatelju, naj izvršita raziv atentate proti fašistom. Takoj po aretaciji jo profesor Moulin izjavil, tla je prin sol za Fossatija neko pismo, medtem ko je Faravelliju sam izročil drugo pismo ter se z njim dogovoril glede znamenj, ki jih bodo rabili v medsebojni 'ti dopisovanju. Profesor Moulin je d;.I Faravelliju svoj naslov iz Ilru.\elh.s:i in sicer L. Moulin 'I Rue Dufuot Saint (iilts. Poleg tega je poli ija •iašla pri Moulinu več podrobnih zapiskov o političnem iu gospodarskem | oložaju v Italiji, kakor
Novice iz Španije
London. 24. aprila. AA. Po poročilu i/. Madrida so se uprle popadke na križarki Cer-vuntes* in ua dveh španskih rušilcih v Cudizu. Uporniki so bili naposled premag ali in oddani v /upore. Nerede so organizirali komun isli.
Berlin, 24. aprilu. AA. Novi španski veleposlanik v Berlinu je. postal novinar Julio Al-vare/ ile \ agio, eluu socialistične sirunke in dosedanji zastopnik ameriških in evropskih listov v Berlinu.
Madrid. 21. aprila. AA. Novo š:iansko republiko so že priznale tele države: Francija, Nemčija Anglija. Avstrija. Danska, švedska, /ilrti/ -ne države in Itali ja.
Madrid. 2-1. aprilu. AA. španska vlada je sprejela nu znanje ostavko 'osedanjega španskega podaniku v Bcrliiiu Lspinose de los Molile rosa. \.i njegovo mesto je liil Imenovan novinar Julio Mvarez del Yayo. Novi poslanik je član soeijulutične stranke in je nedavno tega zastopal v Berlinu argentinski in nek angleški iusopi-.
Pariz. 2-1. aprila. \A. llavas jvMoea iz Madrida: Generala Jordana niso aretirali, temveč umu opozorili, da mora biti vsak trenutek jliliisii na raz.polago.
Madrid. -'!. aprilu. \A. Minisirski svet jc ♦prejel ostavko nudkoinisurja španskega Maroka generala Jordunc. Na njegovo mest i je bil lineni/vaii general S.in Jurijo.
Tokio, 24. uprila'. A A. Vlada je sklcnilu, la bo formalno priznala novo-Špansko vlado.
Pariz. 24. apr. A A. Tu je umrla španska iu-fanlinja Izabela, teta bivšega Španskega kralja. Njeno zdravstveno stanje so je poslabšalo na jio-tovanju iz Madrida v Pariz.
Čudna vest iz Indije
London, 21. aprilu. \A. V tukajšnjih poli-llčuili ki^gih jc napravila globok vtis vest i/. Indije, ki pravi, (la je Cbandi dal izjavo o bo-loči ureditvi ccrkvenih odnošajev \ Indiji. Po tej izjavi misijonarji krščanskih cerkva po ustanovitvi neodvisne Indije nc bodo več smeli vzgajati prozelitov, ker bodo sicer izgnani.
Zagrebška vremenska napoved. Stalno, toplo vreme. Sem pa tia oblačilo.
o brezposelnosti, o pn tvfznih demonstra' ijub v Lomhardjji in Pi.iemoniu. in še druge, ki jih policija ne mara izdati. Profesor' Moulin je prispel v Italijo z belgijskinu turisti in jo pripeljal s seboj velik kovčeg z dvojnim dnom. Ob prihodu ni njegovega kiAccga \1 navaden nesnč, temveč neki druvi zjtselmik ter ga bRro odnesel v neznano snu r. Kaj jc vseboval koveeg, pač ne bo težko uganiti.
Bro.olj, "t. aprila. AA. Zveza belgijskih študentov j- imela ponoven miting za belgijskega prote-otia Moulina. Hludrntjo so zlasti zahtevali, da se profesorju dovoli, da ga zagovarja belgijski o ivc.tnik, ali pa da mu vsaj pomaga z nasveti. Znani voditelj beigiiskih gocijalistov Vandervelde je v svojem govoru omenil, da je imel 011 celo v Moskvi pravico zagovarjali obtožence iu da je užival poino zaščito sodišča in vse potrebno garancije. Vendar upa, da bo belgijski zunanji minister našel bo ;de, ki jih bo itd tudi Rim.
Norveška en n?e prebivalci
Ljubljana. 24. aprila.
Tiirodoslovni odsek muzejskega društva za Slovenijo je na svojem osmem rednem občnem zboru dal na program izredno zanimivo predavanje g. profesorja dr. lljalmarja Brocha o Norveški. nje prebivalcih in njih življenju, (i. profesor Brodi jc sedaj direktor naše bioložko-oceanograf-ske |iostajo v Splitu in jc kot Norvežan v svojem predavanju povedal loliko zanimivega in novega o Norveški, da bo to zanimalo tudi širšo javnost. Predavalnica mineraloškega instituta je bila natlačeno polna in vsi poslušalci so 1. izrednim zanimanjem sledili nadvse zanimivim in poučnim predavanjem g. profesorju. Predavanje je spremljalo 80 barvnih skioptičnih slik, ki so osvetljevale norveško življenje v nam doslej še neznani luči. Predavatelj je za svoje izčrpno in dolgotrajno predavanje žel navdušen aplavz. Prirodosiovnemu odseku muzejskega društva čestitamo, da si je znalo pridobiti tako odličnega gosta za svoje predavanje in želimo, da'bi kaj podobnega še čuli. Obširnejše poročilo o predavanju priobčimo jutri.
R. Dollot odide v Miian *
Trst, 24. aprila. Francoski gehčr. konzul Rene Dollot. ki že enajst let uspešno vodi francoski konzulat v Trstu; odide na novo mesto v Milan. Gospod IL D Ilot jc bil nedavno imenovali /.1 generalnega konzula. \ mestu jc bil zelo priljubljen med Italijani iu Slovani. Znan je tudi kot pisatelj. Šc nedavno je priobčil zanimivo studijo o znamenitem francoskem pisatelju Slcndhalu (liovle). ki je bil v Trstu več času francoski konzul, a ga je morala francoska vlada na zahtevo Vvstrijo premestiti. :N'i še znairc, kdo pride na njegovo mesto.
Naš list je že 8. t. m. priac-el kratko;poročilo in Izvleček iz letošnje publikacije zbornice za TOI, t. j. iz njenega Gradiva za gospodarsko statistiko v Sloveniji*. Navzlic temu pa ne utegne biti odveč, ako danes našo gospodarsko javnost na to -Gradivo , ki ga jc vešče uredil zbornični generalni tajnik dr, Fran \X' indiseher, opozorimo šc enkrat. Živimo v gospodarsko dosti neuravnovešenih časih, naše gospodarsko moči smo — ako pogledamo raz zgodovinski vidik — šele predvčerajšnjim osvobodili; zato imamo povoda več ko dovolj, budno zasledovati, kako iti kam plove čolnič slovenskega gospodarstva v zadnjih letih v katerih bolj kakor kdaj prej pred vojno, od vseh strani in skoraj brez presledka navezuje kriza oa krizo,
Nestalnost in nesigurnost današnjega gospodarskega ped jemanja nam stopi brž pred oči, komaj da Gradivo odpremo. Poglejmo u, pr. kar tako mimogrede ter površno števila prijav ia odjav. Te znašajo v letih:
1923 1921 1925 1926 1527 1928 1929 1930
v trgovini: prijave:
30SI 1816 1626	1-105 1466 1523 1477 1287 odjave:
1551 1580 1/127	10^5 1249 1552 16C9 1162
-I 1530 236 h 19/	-f'310 217 —24 —132 -! 125
v obrti: pritave:
r 162 1869 2078 2141 2291 2802 2778 2721 odjave:
1564 1030 1053 951 1105 1583 1705 1725 -1-598 i 789 -i-1025 +1190 1186 : 1214 1073 i 9%
Odjave znašajo torej v % prijav: Leta: 1923 1<>21 1925 1926 1927 1928 19.9 1930 v trgovini £0 86 HI 78 85 lOt 109 9{> v obrti 72 57 51 14 48 55 61 63 Podjetniško snovanje preteklega oscmletja je valovalo kot celota torej dosti nemirno; nestalnost razmer jc razgibala nekatere stroke bolj, drugih se je bolj od daleč dotaknila. Gradivo prinaša zadevno zgodovino za vsako stroko posebej. A.ko pogledamo nekatere važnejše stroke, vidimo, da c o ponekod razlike precejšnje; tako jc n. pr. znašalo število trgovinskih obratov leta:
1925 1930
v trgovini s čeviji	76 70
v trgovini s klobuki	15 2
v trgovini s kolon, in špec. blagom 216 159 v trgovini s perutnino	234 131
v trgovini s semenjem	44 27
v trgovini z vinom	423 27S
v trgovini z živili	1006 868
v trgovini z živino	746 671
Kar pa so medle kon unkturc in raznolike mračne okoliščine, ki spadajo k njim, nekaterim skupinam vzele, to in še več jc bil v trgovini kot ccloti tehnični in komercialni napredek nadomeščen s tem, da je v drugih vrstah trgovine število obratov šlo strmo navzgor. To se je zgodilo zlasti v trgo-vaniu z avtomobili in avtomobilskimi potrebščinami, s čipkami, radioaparati, deiikatcsami, elektrotehničnimi predmeti, galanterijskim blagom, modnim blagom, šivalnimi stroji, z me. anim blagom itd. Podoben pojav kajpak ni šel mimo obrti in je pusiil v njej svoje značilne posledice. V strukturi naše obrti se s tem glavne poteza niso zabrisale; zmi-raj odpade šc od vseh ob lnib obratov
na gostilne iu hotele	16.9?«
na čevljarje	12.1%
na mline	8.3?« na krojače, krojučice in šivilje 13.8%
na mizarje	6.0%
na kovače	5.1%
na žage	3.7%
na mesarje	3.0%
ra kolarje	2.3%
Na deset najrazličnejših in osnovnih obrlov odpadejo skorajda liri petine vseh obrtniških obratov. Podobno enostaven jc ostal kljub vsem drobnim spremembam tudi notranji sestav trgovine; v njej odpade na 10 osnovnih strok zmiraj še 77% vseh irgovinskih obratov, ako v število trgovinskih
Jortfav &ozw kmetom: delattel
Bukarešta, 24. aprila, ž. Predsednik vlade prof. Jorga je izdal ua romunske kmete poziv, v katerem zahteva, da naj delajo z vsemi močmi, ker jc I le na ta način mogoče, da se cena žitu dvigne. Država pa bo skrbela za to, da se nobenemu ne godi krivica.
Kongres agronomov
Zagreb, 24. aprila, ž. Danes, kakor tudi včeraj se je nadaljeval pod predsedstvom dr. Prochaske kongres agronomov. Na dnevnem redu so bila predvsem načelna vprašanja. Kongres je razpravljal tudi o poljedelskih vprašanjih, ki stoje v najožji zvezi z delom agronomov. Razpravljalo se je nadalje o osnovanju odbora, ki naj bi izdelal resolucije in jih predložil na odobritev. Popoldne je kongres končal svoje delo. Jutri bo slovesna otvoritev pomladanskega zagrebškega zbora.
Dragocena podoba
Dunaj, 24. uprila. A A. V neki prodajalni starin \ Berlinu so našli znamenito steklo s podobo Marije Magdalene, ki je bilo ukradeno na Dunaju. Steklo je i/ letu 1205 in ga cenijo na 300.000 Din. Umetnino hrani avstrijsko |*>ski-ništvo v Berlinu. V zvezi s to tatvino sta bila aretirana dvu avstrijska sturinarja.
„Do X" pripravljen na let
Berlin, 24. aprila. AA. Po poročilu s Kanarskih otokov so popravilu na volelctolu .Do \« gotova. I etulo bo po vsej priliki nadaljevalo polet dne -'*>. aprilu. S kanarskega otočja bo ' krenilo čez Bolomo in Nntol v Rio de Janeiro.
9f
Da ohranim® suh smodnik
Beihlen obžaluje svoje govorniške polete
a
Budimpešta. 21. aprila. AA. M TI poroča: So-trudniku lega urada je dal grof Betlilru o priliki članka v včerajšnjem Tenipsu- tole izjavo;
»Teinps< komentira neko mojo izjavo iz zadnjega govora, ko sem govoril o načrtu avslro-ogr-ske gospodarske unije. List meri ua besede: Da moramo braniti s 11 h s m o d 11 i k.< Ta izraz pomeni v inadjarščini loliko, kakor da moramo čakati' iu bili pripravljeni ua vse 'norebitnosti. Ves
l madjnrski tisk jc le besede tako razumel i ti nihče jih tudi drugače ni mogel pojmovati. Tudi naši li-' sti j i It niso zamenjali z drugimi tehničnimi izrazi.
Tcmps* jc pri komentiranju moje izjave moral posvetili več pozornosti svoji presoji, ker ima ta veliki list priliko, da dozna popolnoma ločno moje stališče. To stališče sc nc more izpremeniti z nikakršnimi insinuacijam1 in tudi ne s tcndcnčniini poskusu
27.1".', 14.2% 7.3% 5.9'/« 5.7% 5.6".i 3.1 V.. 2.3% 2.(1% 1.8%
obratov nc štejemo pomožnih obralo« i?mcd kn-terih jih je polovica organizirana na zadružni podlagi (zadružni denarni zavodi). V trgovinski slioki prednjačijo izmed vseh obratov:
trgovine z mešanim blagom trgovine z Tesom trgovine Z živili trgovine z deželnimi pridelki trgovine z živino branjarlje sejraarji
trgovine 7. vinom trgovine s sadjem trgovine z nianufakturo
V industriji, v kateri prednjačijo seveda žage s -15 in stavbna podjetja s '10 obrati, razčlenjenost ni več tako enostavna.
Cim dalje motriš številke po:a:v.ezni!i strok ter zaradi primerjave priteguješ zbornične publikacije prejšnjih let ter Jemlješ obenem Vpošjtv znane gospodarske okoliščine poslednjih let, topi zanimivejše postaja Gradivo«. Zmiraj bolj vidiš, kako nalikuje mikroskopu, s katerim nakna.lho do-ženei, kar kot posamezni pojav neopažeuo izgim v dnevnem vrvenju,
Tudi statistika trgovskih in zadružnih registrov pove na svoj način marsikatero zanimivo podrobnost iu odpira poglede v strani, ki bi sicei ostale bolj težko dostopne. Zlasti naraščajoči pameti kolektivnega gospodarjenja pada v oči. ki pri nas pred vojno, ako izvzamemo jadružniSlVi, :ti bilo baš bohotno razvito. Gradivoa pove, da so znašali v preteklem poletju
javnih trgovskih družb komanditnih družb družb z omejeno zavezo delniških družb zadrug
vpm 14C 11
372
-16 351
zbrisi 105 4 79 35 173
Kolektivnih podjetij nam je torej v zadnjem jiclletju prirastlo okroglo SCO. Vpisi delniških družb se nanašajo pretežno pač lo na vpise podružnic domačih iti še bolj izvenslovcnskih podjetij, nekakšen omnibus za vsakovrstno podjemaoje pa jc postala družba z o. z., ki izkazuje, vsaj kar se številčnega gibanja obratov tiče, relativno največji napredek. Od I. 1918. do konca 1930. so jih ustanovili namreč 703. Še večje število novih ustanovitev, namreč 770, beležijo v istem čncu zadruge; pa njih število bi nc bilo lako poskočilo, da tiiso v prvih letih po vojni težavne razmere v pribavi živežnih sredstev ter stanovanj silile k samopomoč-nim poskusom, od katerih se jih pa precej ni obneslo. V zadnjih letih se jc zadružno gibanje precej normaliziralo in se omejuje bolj na lunelijstvo, kjer prinaša po svoji naravi relativno največje koristi. Ako se oziramo le na protokolirane firme, t. j. večje obrate, in k njim ne štejemo zadruge, vidimo, da se v zadnjih letih gospodarsko snovanje kljub vsem krizam ni utesnilo, temveč da narobe dobiva razmaha. Novi vpisi znašajo po dvoleijih (brez zadrug):
l. 1919.-20. 457 I. 1921.-22. 764 1. 1923.-24. 552
1. 1925.-26. 279 1. 1927.-28, 380 1. 1929.-30. 467
Privlačnost osrednjega mesta je izrazita; skoraj polovica (49.1%) vseh vpisov odpade na ljubljansko okrožje.
Že iz teh par številk, ki jih jc treba le malo kombinirati s podatki o naseljenosti, dohodnih razmer, rentabilnosti kmečkega delu, socialnega zavarovanja in podobno, se v splošnih potezah podajala kakor tesnost tako razširljivost gospodarskega prostora Slovencev. Številke zborničnega »Gradiva« pa podajajo tudi dragoccn materljal za sociografiio Slovencev. Tako podrobno sliko o sociološki razčlenjenosti in plastovitosti gospodarskega dela pre-bivalstva, kakor jo podajata poslednji dve publikaciji zbornice, bo težko kje dobiti v drugi deželi. Ta okolnost pa daje Gradivu« tudi veliko zgodovinsko vrednost. Ako bi n. pr. čez 10 milijonov lel o Slovencih ne ostalo več nobeno poročilo kakor samo to Gradivo«, bi si tedanji zgodovinar iz njega mogel napraviti preccj natančno sliko slovenskega gospodarstva pa tudi kulture.
Eoier	otrokom
Berlin. 24. aprila. AA. Državni predsednik llindeiiburg je krstni boter 14.000 otrokom. To je dokaz, da je v Nemčiji šc mnogo družin s sedmimi otroci. Ker obdaruje llindcnburg ponavadi svojega vnrovančka s približno 20 murkami, je v to svrho že izdul nad 280.000 mark.
Preži mil v G rcnlandu
London, 24. aprila. AA. V tukajšnjih krogih vlada velika skrb za usodo Augustina Courtauhla, ki jo preži mil v mali ntelereološki posla ji na Ledenem rlu v Grenlandiji, da opazuje vremensko prilike. /Times, pravijo, da so poslali meseca marca manjšo ekspedicijo, ki naj preskrbi Courtaulda s potrebnimi živili. Ker ga zaradi slabega vremena ni dosegla, so poslali pod Vodstvom II. G. \Val-kinsa novo številnejšo ekspedicijo, ki ho skušaia prodreti do ledenega rta iu rešiti Courlaulda. tipajo, da bo prispela ekspedicijo tjakaj pred koncem uprila.
Nagajivi lordi
London, 24. aprilu, ž. Zgornja zbornica je odobrila z 61 proti ts glusovom neko zelo važno klavzulo novega agrarnega zakonu, kateri daje ministru zu poljedelstvo pravico, da za nezaposlene delavce nabavi parcele. V vladnih krogih vlada radi tega destruktivnega delovanja Zgornje zbornice veliko ogorčenje in verjetno je, da bo delavska stranka s podporo liberalcev ustanovila močno kainpanijo proti lordom.
Prepovedan tisk
Bolgrail, 21. aprila. AA. S sklepom notranjega ministra št. 11143 z dne 18. aprila 1031 je v naši državi prepovedano uvažanje in širjenje knjige Zunanja politika Srbije od leta 1003 do 1914, Srbija in svetovna vojna , ki je izšla v Berlinu v nemščini in io io napisal dr. Miloš Bogičevič.
Belgrad, 21. aprilu. AA. S sklopom notranjega ministra st. 11112 7. dne 18. aprila 1031 je prepovedano v noši državi uvažanje in razširjanje mesečnika >La Revue Bulgare , ki izhaja v Soliji v Irancosčini.
Ankara, 24. aprila. AA. Danes so volitve v zakonodajno skupščino v vsej državi. Včeraj so z velikim navdušenjem proslavili obletnico ustanovitve narodne skupščine. Včeraj, na dan obletnice ustanovitve narodne skupščine, se je začel otroški teden.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno in milo vreme.
Aretacije na Vipavskem
Ob zaključka plodonosnega delovanja
G. kanonik Cerjak odhaja v pokoj
Slovenska Bistrica, 25. aprila.
V stalni pokoj odhaja s 1. majem t. I. naš velezaslužni m. g. kanonik in mestni župnik Jožef C e r j a k.
Sedanje načelstvo trgovskega gremija
»rgovske zbornice. Meseca maja pa je trgovska zbornica predala gremiju v njeni upravi se nahajajoči šolski fond. Gremij je imel ob ustanovitvi 1. 1881. 83 članov, pripomniti pa je, da tedaj še niso bili vsi trgovci včlanjeni v gremiju. V kasnejših letih je število članov celo padlo. Od 1. 1896. r.nprej pa je naraščalo. Gremij sta v dobi od 1. ]890. do 1902. vodila Frans Ksaver Souvan in Frid. S o s s. Uprava gremija je bila vseskozi do 20. stoletja v nemških rokah.
L. 1902. je bil nn gremijalnem občnem zboru izvoljen za načelnika Leopold Btlrger, v odbor pa Je prišel tudi Jurij Verovšek. Med tem se je ustanovilo tudi Slovensko trgovsko društvo »Merkur« in polagoma so se Slovenci tedaj osamosvoje-vali tudi na trgovskem polju. Ze 1. 1903. se je na greinijalnem občnem zboru razpravljalo o tem, ali naj se pravila prečitajo v obeh deželnih jezikih, toda do popolne spremembe položaja je prišlo na občnem zboru dne 18. julija 1905, ki se je vršil po nalogu obrtne oblasti. Za gremijalnega načelnika je bil izvoljen pokojni Ivan Knez. V odboru so pa imeli popolno večino Slovenci. S tem |o prešlo gremijalno vodstvo popolnoma v slovenske roke in slovenski trgovci so stremeli tudi ra tem, da dobe v svoje roke tudi gremijalno šolo. Vn res je postala dne 1. oktobra 1905 gremijalna iola slovenska in se je premestila od Mahra v lolo na Ledino.
L. 1905. je c. kr. deželna vlada odobrila na osnovi novega zadružnegn zakona nova gremijalna pravila. Gremij je štel koncem 1. 1905. 148 članov. Omenjamo, da je 1. 1905. izdala deželna vlada razpis o nedeljskem počitku za trgovine z živili za Ljubljano in bližnjo okolico. V naslednjih letih so zboru 1. 1919. je bil soglasno izvoljen za načelnika Ivan J e 1 a č i n ml. Ko je bila ustanovljena leta 1920. Zveza trgovskih gretnijev za Slovenijo, je postal nje načelnik Ivan J e 1 a č i n mL, gremi-
jnlne posle pa je prevzel pokojni Ivan K o s t o v c. Na občnem zboru 1. 1922. je bil izvoljen za načelnika veletržee Fran S t u p i c n , ki je opravljal te posle do 1. 1926. Gremij je veliko storil za slovensko trgovstvo v težkih poprevratnih časih Trgovstvo je protestiralo tedaj proti previso! davčni obremenitvi, proti razmeram na carlnar niči, proti zakonu o pobijanju draginje, proti zvi šanju občinskih doklad, proti priključitvi Trgov skega bolniškega podpornega društva v Ljubljani k Osrednjemu uradu. Sploh se je po vojni gremij mnogo prizadeval za spopolnitev trgovskega gre mijalnega šolstva, nadalje za ureditev telefonski!' razmer v Ljubljani itd.
L. 1926. je bil izvoljen za gremijalnega na čelnika Ivan G r e g o r c. V tem letu je ustanovil gremij prvo svojo strokovno sekcijo, sekcijo tr govcev s špecerijskim in kolonijalnim blagom, tej sekciji pa so sledile tudi druge. L. 1927. je bilo v okvirju gremija osnovano Trgovsko dobrodelne društvo »Pomoč«. Gremij je začel misliti tudi n. ustanovitev gremijalno bolniške blagajne za svoi' člane, pa vendar do uresničenja še ni prišlo.
L. 1930. je bil v Ljubljani zgrajen »Trgovsk dom«, katerega prvi idejni početki izvirajo i/ 1. 1905. V tem (lomu. za katerega je dal idejo 1. 1905. sedanji predsednik doma Ivan Jelačiu star. v društvu Merkur«, čignr predsednik je se daj dr. Fran NVindischer, se nahaja sedaj gremij, Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« in
vse druge trgovske strokovne organizacije. »««»»*»» **************** ******** ************* * -
Pridobiva te novih naročnikovi
Sirotišnica za dečke in deklice v Slov. Bistrici.
Nove redukcije v Litiji
Igra za delavčevo kožo
Litija, 25. aprila.
Preteklo soboto je ravnateljstvo predilnice ponovno odpustilo 150 delavcev, tako da ostane v tovarni za naprej le okoli 350 delavcev in delavk, proti 800 ob normalnem obratovanju. Po enem tednu prične litijska predilnica z obratovanjem na en šibi, to je od 6—2 popoldne. Zato pridejo ob električno razsvetljavo vse predilniške stavbe.
Cujemo, da misli na poletje za par mesecev predilnica sploh ustaviti obrat. Za vzrok se navajajo razne vesti, gotovo pa ni glavni vzrok predraga produkcija, ampak zakulisna borba bančnih skupin, ki hočejo to tovarno dobiti v svoj koncerti. — Seveda gre ta borba le na račun ubogega delavstva, ki s skrbjo gleda v bodočnost... škoda, da ni zakona, da bi zamogla oblast preiskati vzroke te krize.
Iz zgodovine trg. gremija v Ljubljani
Kos slovenske zgodovine
Ljubljana, 25. aprila.
Prvi početki stanovske organizacije ljubljanskega trgovstva segajo v 1. 1834., ko je bila ustanovljena Trgovska šola in tako zvana reprezentanca trgovskega stanu. Pripomniti pa je, da je bila v Ljubljani že prej zasebna trgovska šola pod vodstvom Ferdinanda Mahra, ki je tako 1. 1834. postala javna. Ta reprezentanca je prišla ob ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice v področje te zbornice I. 1851., ki je upravljala to šolo. L. 1881. pa je sklenilo 14 trgovcev na sestanku ustanoviti gremij. Pravila so bila kmalu potrjena in ustanovni občni zbor se je vršil že 22. aprila v mestni posvetovalnici. Za gremijalnega načelnika je bil Izvoljen trgovec Aleksander Dreo, predsednik
pritegnili k gremiju kot člane vse trgovce, ki so plačevali najmanj 20 kron letne pridobnine. Dotlej so bili greinijalni člani edinole protokolirani trgovci. Z uveljavljenjem obrtnega roda I. 1907. je postal gremij obligatorna stanovska organizacija, ki je združila v sebi vse ljubljansko trgovstvo. L. 1908. je bil ponovno izvoljen za načelnika Ivan Knez. Septemberski dogodki 1. 1908. so vplivali tudi na ljubljansko trgovino in najbolj vidna posledica tega je poslovenjenje gremijalne šole. Od 1. 1911. do 1913. Je bil načelnik gremija trgovcev v Ljubljani Alojzij L i 1 1 e g. Za njim je postal načelnik Ivan Samec, ki je opravljal to funkcijo vseskozi do 1. 1919. L. 1919. je prineslo ogromen razmah slovenske trgovine in na občnem
raj gotovo na priprošnjo Lurške Marije, kateri je postavil tako veličasten hram božji, je zaprosil za ravno takrat po pok. župniku Francu Bohaku razpisano župnijo Slov. Bistrica, in jo tudi dobil. Službo je nastopil 1. aprila 1919 in je med nami vneto deloval do svoje težke trajne obolelosti pred petimi leti. Rad bi nam bil ustanovil veliko sirotišnico, pa ker mu tega ni dopuščala težka bolezen, je za nabrani denar kupil tukajšnji nekdanji minoritski samostan pri mestni samostanski cerkvi Marije sedem žalosti in veliko Štigerjevo hišo na drugi strani imenovane cerkve. S tem je omogočil naselitev šolskih sester, ki imajo tukaj pro-vincijalno hišo in že oskrbujejo precejšnje število sirot.
Pri njih se bo tudi naselil. Ze na Jožefovo smo se hvaležni župljani od njega poslovili v slovesni službi božji, katero mu Je za god opravil njegov tovariš msgr. 1. K. Vreže, med katero je krasno prepeval naš veliki dobro izvežbani cer-, kveni pevski zbor. Dne 9. t. m. je imela tukajšnja duhovščina sestanek. V njenem imenu, kateri je | več let načeloval kot dekan, se je poslovil od njega i v ganljivem slavospevu g. Jos. Ozimič. deka-! nijski upravitelj in župnik v Laporju. Slučaj je ; nanesel, da je ravno ta dan pritiitel iz Maribora g. okrajni načelnik dr. II a c i n , ter mu po kratkem, jedrnatem nagovoru za njegove zasluge na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju izročil in pripel na prsi visoko odlikovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra I. red sv. Save IV. razreda.
M. g. kanoniku lajšaj Rog breme njegove bolezni in mu nakloni prijeten večer življenja med nami.
Ajdovščina, aprila. Radi znanih napisov po ajdovskih hišah »Evviva Jugoslavia! A morte 1'Ita-lia!< (Živela Jugoslavija! Smrt Italiji!) je bilo aretiranih ne samo šest, kakor je bilo prvotno javlje-no, temveč devet uglednih meščanov. To so: Dr. Slavko Pornazarič, odvetnik v Ajdovščini, Slavko Ijogar, mesar in gostilničar v Ajdovščini, Jožef Jurra, notarski kandidat in pisatelj v Ajdovščini, Janez Fajgelj, trgovec z usnjem (bivši učitelj) v Ajdovščini, Friderik Furlan iz Ajdovščine. Iz bližnjih Šturij sledeči: Alojzij Sirca, pekovski mojster, Pore Krtel, načelnik fantovske Marijine družbe, Josip Valič in Stanko Rust. — Aretirane so odgnali v goriške zapore. Govorijo, da bodo predlagani v konfinacijo.
Splošna sodba je, da so omenjene napise naslikali fašisti sami, da najdejo primeren zunanji povod za persekuoije slovenskega življa.
V	soboto 28. marca je namreč občinski načelnik Grusovin pozval k sebi večje število odličnejših mož in jih nagovarjal, naj podpišejo neko izjavo, da se Slovencem v cerkvenem oziru ne gode nobene krivice, marveč, da uživajo popolno svobodo. Na to insinuacijo so možje izjavili podeštatu, da glede cerkvenih zadev gre prva beseda duhovnikom, da bi pa dajali izjave v imenu prebivalstva, niso pooblaščeni. Načelnik je bil zelo nejevoljen, ko je moral može odpustiti, ne da bi dosegel svoj namen. Zato se je bilo treba maščevati.
V	ponedeljek 30. marca zjutraj so opazili na hišah ali vratih uglednejših Slovencev naslikane s črno barvo mrtvaške glave, križe in vislice. To je bila fašistovska grožnja tistim, ki niso hoteli podpisati zahtevane izjave. Ljudje se niso bali te grož-
Živatsko čudo v Kranju
Kranj, 24. aprila 1931.
Gospod kanonik in župnik Josip C e r j a k , odhaja s 1. majem v pokoj.
Imenovani Je bil rojen 15. marca 1863 v Todsredi, v mašuika je bil posvečen 11. julija 1889. Služboval je v Pišeeah, pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, v Rogatcu, odkoder je bil premeščen za kornega vikarja v Maribor, kjer je služboval štiri leta. Kot kaplan se je odlikoval v narodnem in kulturnem delu. Po njegovi zaslugi sta prišli za časa njegovega službovanja občini Rogatec in Rogaška Slatina v slovenske roke. Nato je bil imenovan za župnika v Rajhenburgu.
Ko je kot dijak iz svojega rojstnega kraja Podsrede hodil mimo Rajhenburga, je dejal nekoč sam pri sebi: >Če bi jaz kdaj postal župnik v Rajhenburgu, bi postavil cerkev na Korbanovein priču.« Cesar se takrat kot dijak ni nadejal, se je uresničilo. Božja volja je bila, da je postal raj-henburški župnik. Posestnica Korbnn Ana t.in je dala svet zastonj. In ravno na tistem griču je ustanovil in postavil tik pred vojno veličastno baziliko Lurške Marije v Rajhenburgu, poleg nje župnišče z gospodarskim poslopjem, kaplauijo z društveno dvorano in hišo za cerkvenika in orgn-nista. To delo je bilo velikansko, zahtevalo je mnogo žrtev in napora in skoraj njegovo življenje.
Zelo bolan jo 1. septembra 1915 stopil v pokoj, v katerem je ostal do 1. 1919. Ozdravljen, sko-
Pred kratkim je poročal »Slovenec«, da Je ' v ponedeljek, dne 13. aprila t. L povzročal pri klavnici v Kranju veliko zanimanje blizu 4 leta : star plemenski merjasec, last bivšega poslanca g. ; B r o d a r ja Ivana iz Hraetja. Prašič Je tehtal 401 ! kg in je dosegel sledeče mere: višina nad pleči j 95 cm, prsna širina 59 cm, kolčna širina 49 cm, obseg pasu 192 etn, dolžina života v glavo 2 metra. 1 To je v splošnem za razmere v Sloveniji res nekaj I izrednega, ni pa nič tako redkega z«i okoliše v kranjskem in radovljiškem okraju, kjer je razširjeno gorenjsko črno-pasasto pleme prašičev. Bro-darjev prašič je bil svojčas kupljen pri posestniku Žaleharju v Podhomu pri Bledu in izhaja iz ene tistih odličnih črno-pas,istih prašičjih rej, ki so se v zadnjih letih tako zelo odlikovale in upravičeno priljubile malim gorenjskim prašičerejcem. Bivši okrajni živinorejski odbor v Radovljici je dodelil tega merjasca v subveneijsko rejo k Antoniji Pap-
PorVev v Rajhenburg*
i ler v Vrbnjah pri Radovljici. Tu je merjasec od služil predpisano dobo, nakar bi imel priti pod i nož. Po prizadevanju kmet. ref. Sustiča ga je od-i kupil za nadaljno plemensko rejo posestnik Janez Brodar v Hrastju. Tu je našel mrjasec v polni meri vse rejske pogoje. Zato je izvrstno napredoval in plemeni! do zadnjega. V bližnji in daljni kranjski okolici je razplodi! blizu 2000 komadov plemenskega naraščnja vse tja do meje kamniškega, ljub ljanskega in radovljiškega okraja.
Da je pa bilo zadnji dve leti eploh mogoče rabiti za pleme tako težkega inrjasca. se je zahvaliti praktični leseni spuščaini napravi (spuščalnik), ki jo je napravil pes. Brodar nalašč za ta namen. Skoro 350 kg težki mrjasec je i. lahkoto zaskako-val težke, n tudi najlažje svinje brez truda In nevarnosti. Zato se je ta naprava razširila pri veČini inrjascerejcev po Gorenjskem.
Posestnik Brodar je na sličen način odkupil in rešil mesarskega noža še več podobnih črno-pasastih mrjascev iz radovljiškega okraja in jih imel do zadnjega. Že s tem edinim primerom se je prašičereja v več občinah kranjskega okoliša znatno izboljšala in razširila upravičeni sloves domačega požlahtnjenega gorenjskega črno-paeaste-ga prašiča. To pleme je priporočljivo povsod, kjer ie prašičereja usmerjena le za domače malo-kmečke potrebe. Gorenjski črno-pasasti prašič v količkaj ugodnih prilikah naglo raste, ni debelih, vendar vrstili konti, j« izvrsten za meso in šunko, a nič manj za slanino (30- 45 odstotkov). Živali so odurne, skromne, mirne, rodovitne in mlečne.
Zasluge za posrečeno selekcijo gredo bivšemu .kr. živinorejskemu odboru v Radovljici odn. nje-•>vim funkoijonarjem (gg. Jan, Cvenkel, !' i n ž g a r , S u s t i č , A ž m a n, K a v a 1 a r), a 'udi številnim vzrejevalcem in rejcem mrjaščkov rega plemena, ki so se vztrajno in požrtvovalno zavzeli za stvar. Zato uspehi niso izostali in jih tudi ne bo toliko .-zbrisa tu
nje, smejali so se in pustili te znake na miru, da jih je mogel vsak-popotnik dneve iu dneve opazovati. To je postalo fašistom neprijetno. Neko noč so vse te umetnije sivo prepleskali ter z rumeno barvo povsod napisali v italijanskem jeziku: W Jugoslavia! A morte 1'Italla! Že okoli štirih ali petih zjutraj so nato prišli hudit proskribirane osebe in jih aretirali. Dr.Fornazariča. ki sc je mudil pri sorodnikih v Trstu, sn i neko pretvezo poprej poklicali v Ajdovščino, da sn ga mogli skupno i drugimi aretirati.
Ne more biti dvoma, da so fašisti sami naslikali izzivalne napise samo zato, da se znesejo nad nedolžnim prebivalstvom. Kajti izključeno je, da bi mogli Slovenci to napraviti, ne da bi jih orožniki, ki strogo stražijo mesto, prej zaprli. Sicer 60 dovolj zgovorne besede Grusovine gospe: »Ako
bi bili podpisali (izjavo proti jugoslovanskim ško- ! fom), pa bi vsega tega ne bilo.c
Alojzija Štrancar iz Zapuž blizu Ajdovščine, 1 je delala na travniku. K nji je prišla neka Itali- ! janka, ki biva v Ajdovščini. V razgovoru sta se sporekli. Slrancarjeva je v prepiru očitala Itali- ; Janki, da kaj rada zahaja k orožnikom. Užaljena italiianka je tekla k orožnikom ter jim natvezla, da i je Strancarjeva psovala Mussolinija in Italijo. Strancarjevo so brž aretirali in pridržali v zaporu. Italijanka se je proti svoji materi izjavila: Prav ji je, bo vedela, kdaj mi je očitala, da sem vla- j čuga! — Tako je sedaj mogoče vsakega človeka I spraviti v zapor, ako se osebicam gospodujočega j naroda kaj zameri.
Več fašistov je prišlo pred kratkim k župniku na Planini pri Vipavi. S surovimi grožnjami so zahtevali od njega, »naj neha delati slovensko propagando«.
milo je dvoj nato parfumirano.
Albert Thomas v Ljubljani
V zbornici za TOI
Ljubijo«, 35. aprila.
Danes dopoldue je ravnatelj mednarodnega uradu zu ilelo g. Albert Thoinus oblslcal ob 10 liajpraj motnega župana dr. Puca. Po kratkem iu prisrčnem razgovoru si' je odlični gost nato odjte-Ijal v Zbomleo ra TOI, kjer so gu sprejeli njeni predstavniki s predsednikom g. J ol a činom na čelu. Predsednik Jelačin je Imel na Tboinnsa daljši nagovor, v katerem je naglušni, da so slovenski gospodarstveniki za čim večjo avtonomijo socialnega zavarovanja iu pa, da zahtevajo, uaj se uvede za privatne nameščence in uradnike ločeno zavarovanje. Govorila sla tudi zastopnika Zveze industrijcev dr. G olja in ing. Šuklje. Thomas Jo izrazil veselje, du vidi, da ni načelnega nasprotovanja pri socialnem zavarovanju, izjavil pa je, da so izkušnje iz drugih držav za centralizacijo socialnega zavarovanja, kjer pa je treba za rud i posebnih razmer uvesll decentralizirano socialno zavarovanje, je treba postopali z večjo previdnostjo.
Thomas si je ogledal v Zbornici ludi Zavod za pospeševanje obrti, kjer ga jo sprejel predsednik g. O g r i n.
Nato se jo g. Thomns odpeljal z vsem svojim spremstvom na Grad, odkoder si je dal tolmačiti razgled nu mesto iu okolico.
Po ogledu na Gradu se je odpeljal obiskat ?. bana.
Banket na bavsski upravi
Ljubljana, 25. aprila. AA. Oospod ban dravske banovine dr. Marušič Drago je priredil danes ob 13. uri v prostorih banske uprave banket na čast ravnatelja mednarodnega urada dela g. Alberta Thotnasa in njegove soproge. Kosilu so prisostvovali poleg g. bana še naslednji gg.: pomočnik bana dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, šel kabineta g. Tho-masa g. Viple, član sekcije mednarodnega urada dela Lebrun, član sekcije g. Vukičevič, načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje g. Dušan Jeremič, svetnik zunanjega ministrstva dr. Iv. Perne, tajnik zunanjega ministrstva g. Dušan Dra-škovič, načelnik upravnega oddelka banske uprave dr. Leon Stare, načelnik trgovinskega oddelka dr. Marn, šef odseka za socialno politiko dr. Karlin, šef borze dela g. Vončina, predsednik zveze industrijcev Dragotin Hribar, tajnik zveze industrijcev inž. Šuklje i u dr. Golju, predsednik pokojninskega zavoda Vekoslav Vrtovec, ravnatelj dr. Sagadin, predsednik OUZD dr. Miha Krek, ravnatelj dr. Joža Bohinjec, predsednik Delavske zbornice Melhijor čobal, tajnik g. Filip Uratnik, predsednik TOI Ivan Jelačin ml. in generalni tajnik dr. Windischer, "lavni tajnik centrale industrijskih korporacij v Befgra-tlu dr. Gjorgie čurčin, generalni tajnik Delavskih zbornic dr. Živko Topalovič, predsednik društva za pospeševanje ciljev Društva narodov prof. dr. Sla-vič in dopisnik centralnega presbiroja Zobec.
G. ban dr. Marušič je pozdravil g. ravnatelja Thomasa najprej v slovenskem in nato v francoskem jeziku.
Pozdrav g. bana
G. ban ga je pozdravil kot velikega pospeši-felja socialne zakonodaje in odkritosrčnega prijatelja naše države. Med drugim je izjavil:
Gospod direktorl Vi prihajate k nam v dobi, ko ves svet govori o gospodarskih krizah in ko jc prirodno, da se povsod pojavlja stremljenje po največji slednji, tedaj v času, ko se vsled rnonientanin neprilik mora misliti na krčenje izdelkov na vseh poljih. Navzlic temu se boste, gospod direktor, prepričali. da je Jugoslavija, ki je tudi v težkih časih svojega preporoda dala dokaze, da stremi po napredku na socialnem polju, pripravljena tudi v bodoče storiti vse potrebno, da se započeto socialno delo poglobi in razširi. To morem z zadovoljstvom konstatirati pred Vami, gospod direktor, ki ste na svojem visokem položaju imeli priliko ocenili vse ogromno delo. ki je bilo v tem pogledu pri nas storjeno v poslednjem desetletju.
G. Thomas se je za Ijtibeznjivi sprejem zahvalil v krajšem govoru.
Po kosilu se je g. Thomas in njegovo spremstvo odpeljalo, du obišče razne socialnc institucije v Ljubljani.
Ohik socialnih zavodov
Po banketu je Thomas s svojim spremstvom obiskal razne socialne lustltuolje. Obisk teh institucij, kakor sploh vse obiske v Ljubljani, je spretno organiziral Thomasov spremljevalec, naš ataše v delegaciji Društva narodov dr, Ivan Por ne. Thomas jo obiskal Zvezo gospodarskih zadrug, Zvezo slovenskih zadrug in posebej je pa še izrazil željo, da obišče izven programa tudi Zadružno svežo,'kar se je ludi zgodilo.
Zatem je obiskal Thomas
Pokojninski zavod.
Sprejel ga je na čelu višjih uradnikov zavoda predsednik g. Vekoslav Vrtovec. Ta je v svojem nagovoru poudaril, da ima Pokojninski zavod nad 10.000 zavarovancev in nad 180,000.000 Din
Jircnioženja. Zavod Je s svojo veliko gradbeno akci-o uspešno pomagal pri pobijanju stanovanjske krizo Ln brezposelnosti. G. Thomas je izrekel Pokojninskemu zavodu priznauje za njegovo delo, nato pa so ga spremili k zgradbi nebotičnika in nove palače PZ. Tu mu je arhitekt ing. štublc tolmačil vsa dela. Thomas je čestital Ljubljani k tako veliki podjetnosti, s katero bi se mogla ponašati tudi Ženeva.
Ob petih je obiskal Tliomns
Okrožni urad za zavarovanje delavrcv.
Na čelu vsega uradništva ga je pozdravil komisar dr. Miha Krek, ki je pojasnil g. Thomasu, da ima zavod 100.000 zavarovancev. 14 krajevnih ekspozitur, radijsko kopališče Laško In okrevališče j Jadran: na Rabu. Thomas je v evo Jem odgovoru dejal, da Je socialno zavarovanje člnitelj, ki lajša Irpljenje množici iu jo obenem tudi velik korak k novi, plemenitejši civilizaciji. Čestital je Sloveniji k tako sijajno izvedenemu socialnemu zavarovanju. Nato si je g. Thoma3 ogledal vse zdravilne naprave, zdravniške posvetovalnice, kopališče hi uradne prostore OUZD ter se je čudil bogastvu opreme, čistosti, suagi in splošnemu redu, ki vlada v tem zavodu.
Iz Okrožnega urada je g. Thomas a spremstvom odšel v
Delavsko zbornico.
Tu si Jo najprej ogledal prosvetni oddelek, kjer mu je g. Vilko Pita ko razkazal kujižuico, obenem pa si je ogledal ludi javuo kuhinjo. Nalo se jo vršil v dvorani Delavske zbornice svečan sprejem. Dvorana Je bila polna zastopnikov raznih delavskih strokovnih organizacij ln institucij. Klub krščanskih socialistov v Delavski zbornici jo zastopal predsednik g. Franco T e r » e g 1 a v Jugoslovansko strokovno zvezo na predsednik g. Srečko ž u m e r. ,
Thomasu Je najprej nagovoril predsednik Delavske zbornice g. Melhlor Čobal. Izjavil je, da je Delavska zbornica z zadoščenjem vzela na znanje, da mednarodni urad dela z veliko intenzivnostjo proučuje vprašanje .svetovno gospodarsko in delavske krize.
G. Thomas je v svojem odgovoru (tolmačil ga jo generalni tajnik Delavskih zbornic dr. Živko TopnlovlČ) naglušni: da no velja vselej izgovor delodajalcev na revoost dežele, ki da zahteva inanjšo stroško za socialno politiko. Delavstvo naj so krepko zavzema za svoje pravice In potem bodo tako zvani gospodarski oziri v škodo socialni politiki sami ob sebi odpadli, ker so neutemeljeni. Tajnik Delavske zbornice g. Filiji Uratnik pa je govoril o treh vprašanjih, ki so za naše delavstvo posebno aktualna, lo je o zavarovanju za brezjio-selnost, o koalicijski svobodi državnih delavcev, predvsem železničarjev, in o delovnem času v rudnikih. Thomas je v svojem odgovoru na Uratni-kova izvajanja pojasnil delo lu uspehe mednarodnega urada dela v teli vprašanjih. Delovni čas v rudnikih rjavega premoga (lo je pri nas) naj znaša 7 in tričetrt ure 7. 200 dopolnilnimi urami pri nad-zemskem delu, pri podzemskem pa 150 ur. Tlio-iimsovn Izvajanja so prisotni sprejeli z velikim odobravanjem.
Med časnikarji
Albert Thomns je po sprejemu v Delavski zbornici povabil k sebi v stanovanje ljubljanske časnikarje, se kot stari kolega vsedel demokratično med nje in tolmačil razloge svojih velikih potovanj po zemeljski obli: ankete, v katerih zbira izkustva raznih držav sveta na polju socialne zakonodaje, razgovori z dotičnimi vladami in prigovarjanji, da bi ratificirale pogodbe, katere so sklenile razne mednarodne konference dela, ki zadobijo pravno-obvezno moč šele, ko jih ratificirajo posamezne države. Lanskega leta je bival v nnši državi prav z istim namenom: prinesel je s seboj nasvete, črpane iz svetovne zakonodaje o socialnem zavarovanju, nasvete, kateri so se mu zdeli koristni za izdelavo zakona o socialnem zavarovanju, ki je bil v načrtu predložen že leta 1922. in čaka že deset let delinitivne redakcije. Nadalje smatra za potrebno, da stopi v stik z raznimi socialnimi plastmi na različnih krajih države. Men-taliteta v Sloveniji, ki jc industrializirana in ki ima izpeljano lepo socialno skrbslvo ter skrbi za pro-sveto delavskih mas, bo druga, kakor pa v drugih krajih države, kjer so narodno dušo izoblikovali popolnoma drugačni vplivi.
Član uredništva Slovenca'", je na to stavil ravnatelju mednarodnega urada za delo vprašanje, ki se tiče posebno naših izseljencev. Mednarodni urad je namreč s konvencijo 10. aprila 1028 razširil na naše delavstvo ugodnosti nezgodne zaščite, katero uživajo domačini. To je do sedaj edina pogodba, s katero so naši emigranti na zapadu Evropo zaščiteni. Polog nezgodne zaščito pn prihaja v poštev šo mnogo drugih socialnih zavarovanj, katerih ne uživajo, tako recimo zavarovanje za slučaj onemoglosti. Kaj jo storil v tem pogledu mednarodni urad za delo? G. Thomas jo odgovoril, da je njegov urad že lani Izdelal reclprocltetno pogodbo za zaščito onemoglih, če torej delavci gotovih držav njenih ugodnosti ne vživajo, je krivda na dotičnih državah, ker jiogodbe niso ratificirale.
Kavno tako važno je vprašanje delavskih pokojnin. Dogaja se. da so delavci prehodili voč držav, vplačevali povsod v penzljske fonde in ko so so postarali od nikoder nič ne dobijo. Ali bi MUD ne mogel tulenj intervenirati in predložiti pogodbo, ki bi omogočila, da se leta, ki jih je delavec preživel i u predelal j>o raznih državah seštejejo in vplačan denar totallzlra v en skupen fond, iz katerega bo delavec lahko na stara lela dobival zasluženo pokojnino? G. Thomas jo ua to vprašanje odgovoril, da je MUD pred dvemi leti prljiruvil načrt konvencije, toda nikamor ni mogel z, njim, ker jo vprašanje pokojnin po državah različno rešeno. Ponekod sploh nimajo nič, drugod so zavarovani samo gotovi delavci, drugod so bili jiokojniski fondi ustvarjeni ua inicijativo zasebnikov, drugod zopet jo pokojnino vpeljala država. Fhiotno merilo je torej Izključeno in MUD je moral vprašanje odložili ter si staviti nalogo, da najprej z osebnimi sliki moralno prisili države, du ustvarijo pokojninske fonde, začasno jia s posebnimi pogodbami med seboj zaščitijo delavce na podlagi reciprocitetc. G. Thomas je na koncu pristavil, da bo bodoče zasedanje Sveta MUD obravnavalo vprašanje ustanovitve evropsko borze za delo, ki bi razbremenila brezposelnost in pravilno usmerila in regulirala kontinentalno emigracijo. Časnikarji so želeli gosp. ravnatelju srečno pot po Jugoslaviji, mnogo us|>ehov pri njegovih prizadevanjih ter mu segli v roko z željo svidenja.
Odhod.
Na kolodvoru so sc poslovili od njega gospodje: ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, načelnik dr. DolSak, šef dr. Karlin, dr. Brollli, mestni župan dr. Puc, predsednik Delavske zbornice Čobal in tajnik Uratnik, komisar OUZD dr. Krek in ravnatelj dr. Bohinjec, predsednik Pokojninskega zavoda Vrlovec tn ravnatelj dr. Sagadin ter pod-ravnatelj dr. Vrančič, jiredsodnik Zbornice zn TOI Jelačin in generalni tnjnik dr. \V'ndtscher. zastopnika Zveze industrijcev dr. Goljn in ing. Šukljo ter drugi zastopniki.
Vlada
kraVevskega zaapanfa
Bukarešta, 25. aprila, ž. Včeraj je bila objavljena lista novih portfeljev, katera vsebuje nova imena 12 višjih oficirjev In to 2 generala, 9 polkovnikov in 1 majorja.
Predsednik vlade prof. Jorga je imel včeraj oster govor, ki je v političnih krogih izzval živahno debato.
Rekel je, da je javnosti znano, da nova vlada ni sestavljena potom politike, lemveč s kraljevim zaupanjem. Sedanja vlada ni provizorična, ona bo ostala na upravi državi tudi jio volitvah. Urudniki morajo vršiti svojo dolžnost, a če bi sc našli med njimi ljudje, katerim so strankini interesi važnejši od državnih, bodo takoj odpuščeni iz državne službe. Uradniki pa, ki čutijo, da ne bodo mogli tem zahtevam zadostiti, naj pa sami zapustijo službe. Ljudska stranka maršala Avarcsca je na včerajšnji seji sklenila, da bo izključila vse strankine pristaše, ki bodo stopili v zvezo z novo vlado.
Udrzal bo demisi;oniral?
Praga, 25. aprila, ž. Politični krogi zatrjujejo. da bo predsednik vlade Udržftl dcinisijo-niraL Nekateri listi to vesti potrjujejo in |>ra-vijo, da je njegova inisiju v zvezi /, ostavko bivšega finančnega ministra dr. Englischa. Govori se, da bo Udržal postal predsednik Škodovih zavodov, u na njegovo dosedanje mesto bo prišel sedanji vojni minister Viškovsky,
če umoril vso družino in sebe
S kladivom ubil speče tri otroke in ieno
Maribor, 25, aprila.
Ze v ranih urah se je razvedela v Mariboru strahotna vest, da je spodaj v Hočah znani gostilničar RudolI Gačnik s kladivom do smrti potolkel svojo deco — 14 letnega Rudo'f a, 7 letnega Karla in 6 letnega Ivančka — tur svoji ženi zadhl s kladivom udarce, da ji jc kakor deci razklal lobanjo, iz katere je pljusknilo polovico možganov, potem pa je sam nad seboj izvršil sodbo, segel po nožu ter si s sirovim zamahom od leve strani proti sredini vratu končal življenje. Vest je bliskovito šla po mestu in vsej okolici ter povzročila med prebivalstvom veliko vznemirjenje iu sočutje z ugledno nesrečno rodbino.
Kakor je na podlagi dejanskega stanja mogoče povzeti, je Gačnik izvršil strahotno dejanje v trenutni duševni zmedenosti in obupu.
Gačnik je bil dober in pošten ler v svojem jedru zdrav mož. Toda bilo |e v njem še vse premalo vere In vere v Tistega, ki Mu je edinemu dano soditi nad življenjem in smrtjo, da ni v obupu in teži življenja mogel najti drugega izhoda in notranje podkrepitve.
Kako se |e izvršilo straino dejanje.
Točnega dejanskega poteka ni mogoče podati, ker so vse priče grozne ure mrtve. Žena ie ves čas v nezavesti ter se bori s smrtjo v .mariborski splošni bolnišnici. Zato tudi ona ne more podati nobenih izpovedb, ki bi mogla nuditi jasno sliko grozotnega dogodka. Domnevajo, da sc ie dogodek izvršil v zgodnjih jutranjih urah v soboto. Bržčas se je boril Gačnik s težko notranjo borbo, ko so njegovi dragi legli k počitku. Nato je najbrž vstal v nočni rani uri s postelje, segel po že pripravljenem kladivu in pričel s smrtnimi zamahljaji po glavah svojih dragih po vrsti v razjarjenem, brutalnem tempu: Najprej je trdota jekla zdrobila lobanjo ženi, da so možgani, pomešani s krvio, še dolgo potem bili znak strašnega dejanja, nato po sinčkih Rudolfu in Karlu, ki sta spala skupaj v drugem prostoru v kotu sobe, nato najmlajšega sinčka Ivančka, ki je ležal v očetovi postelji poleg mamice. Nato pa je Gačnik v pokončevalni blaznosti segel po nožu ter v že navedenem smislu končal sebi življenje. Našli so ga vsega v krvi na divanu, in iz rok mu je zdrknil nož in padel v lulo krvi. Okrvavljeno kladivo pa jc pustil na postelji poleg najmlajšega sinčka.
Davi...
Okoli pol 7 jc kot običajno prinesla Angela Kajnihova potice in kruha k Gačnikovim. Potrkala je, toda ker sc ni nihče odzval, je odšla in se vrnila čez dobrih deset minut. Tudi sedaj ie še bilo pri Gačnikovih vse mirno in tiho. Čudno se ji je zdelo to, ker pri Gačnikovih ni bila navada, da bi tako dolgo spali. Toda spet je odšla k drugim strankam ter se vrnila čez četrt ure, stopila skozi odprta važna vrata v kuhinjo, položila na mizo kruh ter se podala skozi vežo nazaj in trkala pri cestni strani na okno spalnice. S tem je hotela opozoriti domače na svoj prihod. Ker se na trka-n,e ni nihče odzval, sc je v njej jela vzbujati težka slutnja in jc stopila k sosedu, hišnemu gospodarju Janku Rečniku, lastniku hiše, da ga opozori, da pri Gačnikovih menda ni vse v redu.
Vrnili so se pred Gačnikovo okno in potrkali, toda odziva ni bilo nobenega. Tedaj je Rcčmk natančneje pogledal skozi okno in ostrmcl od groze. V sobi je gorela še luč, katere svetloba je obsevala mrtvaško okolico. V sredini mlake krvi nož, postelje in stanovanje oškropljcno s krvio in v posteljah razmesarjeni otroci. V teži občutja ie takoj stopil k orožnikom in sporočil grozno vest. Orožnik, narednik Franc Eisenhut in kaphr J. K u č i č sta Sla takoj na lice mesta in odprla s silo spalnico, ki je bila od znotraj zaklenjena s ključem in še z dvema železnima zapahoma. Orožnikoma se je nudil grozen prizor. Opazila sta, da je žena šc dajala znake rahlega življenja, vse ostalo pa jc bilo mrtvo. Radi tega |e narednik Eisenhut takoj odredil prevoz s smrtjo se boreče žene Katarine v mariborsko splošno bolnišnico in nato klical reševalni oddelek.
Čim se je razvedela strašna vest, se je prvotno domnevalo, da gre za roparski umor, toda kmalu je bila jasna strašna tragedija, ki je težko pretresla vse prebivalce do meje in Ptuja. Pred hišo se ja zbrala ogromna množica ljudi, ki jo je oblegala. Prišli so iz Hoč in okolice, da vidijo sira-
Fuzija v slovenskem časopisju
Ljubljana, 25. aprila. Iz poselmogu viru smo zvedeli naslednje zanimivosti:
Žc dalj časa sc jc šušljalo, da sc pripravlja fuzija, to jc združitev med »Jutrom« in »Jugoslovanom«. To dni |>n so tc stvari dobile konkretnejšo obliko.
Med lastniki »Jutra« in »Jugoslovana« jc dosežen sporazum v tem smislu, da se oba lista združita. Prvega inujnika ali pu vsuj prve dni prili. tncsecu nuj hI »Jugoslovan« prenehal izhajati. Zalo [>o bi »Jutro« prevzelo nadaljevanje tiste sincri, ki jc bilo naloga »Jugoslovana«.
Sporazum je bnjc dosežen tudi glede lastništva tega novega časopisnega koncema. Dosedanji lastniki »Jutra« in njegove tiskarne bi prevzeli dosedanje lastnike »Jugoslovana« v so-lustniStvo pri svojih podjetjih, znkur hi bilo treba sevedu plačati dogovorjeni del, ker jo to trgovski posel. Kakor se govori, hI v tem oziru imeli finančno sodelovati nekateri denarni zavodi, menda celo nekatere zadruge, ki bi plačale za solastnHtvo pri »Jutru« več milijonov. Če jc tu zadnju vfcst resnična, ne dvomimo, da jo bo vlada |ircprceila, ker nc gre, da bi zadružni dcnnr šel za take namene.
Pri Zvezi slovenskih zadrug« se bo v smislu tega spora/umu tudi izvršila {/.prometnim ter imu v načelstvo Zveze« stopiti direktor »Jutra« g. Aclolf Ribnik a r. Sporazum menda obsega tudi Narodno tiskarno (brez Delniške), vse časopisje (nc le Jutro« ln -Jugoslovan«) ter Kino Matica. Razmerje solastni?tva in delnic bi bilo 50:50.
Prinašamo gornje informacije z vso rezervo.
Dunajska vremenska napoved. Poslabšanje vremena.
Zagrebška vremenska napoved. Počasi se bo zohlnčilo. Toplo, spremenljivo vreme. Dež tuoeou
hotno razdejanje. Vendar pa v spalnico niso mogli, kar je povsem razumljivo, ker verodostojne oblasti pač niso mogle dopustiti vstopa.
V ozadju..,
Gačnik je prevzel po svojih starših lepo domačijo v Radvanju pri Mariboru, k|er je dobro gospodaril s svojo ženo. Potem |e kupil gostilna v Studencih, ki pa ja bila vir njegovega gmotnega propada. Lansko leto v maju se je preselil v Hočo in prevzel znano gostilno Frangeževe »Eske«. Iz. početka je še nekako šlo, pozneje pa radi slabe konjunkture in itak številnih drugih konkurenčnih gostiln precej slabo. S 1. majem se je nameraval preseliti in vzeti v najem drugo gostilno v mariborski okolici. Propad pa mu je šel tako k srcu, da so se opazili v poslednjem času znaki depresije, potrtosti, žalost in obupanje. Vendar je nekako našel utehe in notranje zaslombe v krogu svo|ih dragih, ki |ih jc zelo ljubil. Bil je skrben, ljubeč in vzoren družinski oče, kar daje slutiti, da ju mo-gel dozoreli v njem sklep strašnega dejanju samo v popolni duševni zmedenosti in notranjem raz krojstvu.
»In tam bom ostal za večno.,.«
Začudo je bil še v petek predpoldne, ko i* obiskal svojo sestro pose3tnico Rozo, omoženo Pin-ter, v Radvanju, izredno živahen, vesel in dobre volje. Povedal ji je, da se s 1. majem preseli. Ko pa ga je sestra vprašala, kam namerava, je on odgovoril: »Grem ln tam bom ostal za večno ..« Ko je začelo zvoniti poldne, se jo poslovil in pri slovesu večkrat krepko stisnil svoji sestri desnico. Omenjene besede so sestro tako pretresle, da ni mogla, kakor pravi, celo noč zatisniti očesa. Nato se je podal v mesto, kjer se je ustavil v restavraciji »Halmsiedels v Jurčičevi ulici, kjer jc na vprašanje znancev, kako mu gre, odgovoril: »Jutri mi bo šlo že boljše ...« Njegovih besed seveda niso razumeli. Prišlo pa je jutro in z njim grozna vest
Na predvečer...
V petek zvečer ob pol 8 je bil v gostih orl Gnčniku hoški pek Alojz Kajnih. Sedel je skupaj z Gačnikom celo uro. Žena je v gostilniški sobi likala perilo in tu in tam posegla v njun razgovor. Značilno je, da je pred Kajnihovim odhodom dal Gačnik še za pol litra vina ter so uato s Kajnihom pobratil, Povedal mu je ob tej priliki, da se preseli s 1. majem, toda kam, tega mu ni povedal. Bi' pa je popolnoma trezen in Kajnih ni opazil nt njem nobene spremembe.
Naključje.
Kajnih je bil zadnji, ki je odšel od Gačnik«, in njegova hčerka prva, ki je naslednje jutro potrkala na vrata Gačnikove gostilne.
Zle slutnje je žena Katarina prva opazila na možu, ki se jo čudno spremenil. Z grozo ji je prihajalo v spomin, da jc pokojnega Gačnika oče zblaznel in v blaznem stanju umrl. Vse te težko slutnje in moreče vsakdanje nadloge ji niso dale miru. V tem oziru je večkrat tožila svojim prijateljicam, toda s potrpežljivostjo prenašala svojo materinsko bol. Nežna narava materina je prešla tudi na sinove. Bili so tako ljubki, prijazni in dobro vzgojeni, da jih je vse rado imelo. Najstarejši je pohajal v mariborsko realno gimnazijo, Karel ju hodil v ljudsko šolo, najmlajši pa ie bii šo doma pri mamici. Tudi pokojni Gačnik jc bil "rlljubljen in dober mož. Nikdar sc ni s sosedi prepiral, samo preveč k srcu mu je šlo, kar je preživel zadnja leta
četvero rakev.
Trupla so do komisijskega ogleda, ki se jc Izvršil danes popoldne ob 15, ostala v spalnici. Tekom jutrišnjega dno sc bo vršila obdukcija. Bližnji sorodniki jih želijo pokopati na radvanjsko poko-plišče pri Mariboru v skupen grob. Pogreb se bo vršil najbržc v ponedeljek popoldne.
Pretresljivo je odjeknila vest pri mestnem in okoliškem prebivalstvu in vzbudila globoko vznemirjenje ln sočuvstvovanje.
Žena ob času poročila živi, toda nahaja sc v popolni nezavesti, in dvomijo, da bi preživela noč.
Ob času poročila se trdovratno raznašajo vesti, da je Gačnikova žena v bolnišnici umrla že dopoldne, vendar pa nc moremo te vesti kontrolirati, ker sc njena useda drži nekako v tajnosti.
Otvoritev zagrebškega veieseima
Zagreb, 25. aprila, ž. Danes so svečano otvo-rili Zagrebški zbor. Prisoten je bil zastopnik Nj. Vel. kraljice Murljo general JeČmcnio, kr ije Nj. Vel. kraljica prevzela jirotekforat nad holandsko razstavo cvetlic. Prisoten je bil tudi minister FrangeS, ban savske banovine dr. Ivan Perovič, armadni general Maric in mnogi drugi. Zbor je »tvoril predsednik in direktor mestne hranilnice Rudolf Erber, u nu Zboru jc govoril tudi naš nizozemski konzul van Dam, ki jc lato tudi prišel v Zagreb. Pri razstavi cvctju jc Imel poseben govor.
Prestolonaslednik l/mberto v fii?os/. paviljonu
Milan, 25. aprila. AA. Včeraj opoldne jc italijanski prestolonaslednik Umberto v spremstvu predstavnikov oblastev posetil jugoslovanski paviljon ua milanski razstavi. Pred paviljonom so !'.a-lijanskega kraljeviča spre;eli jugoslovanski gcic-ralni konzul Predič, uradnik konzulata Bimbulac in delegat inonopolske uprave Krstič. Generalni konzul Predič |e spremljal italijanskega prestolonaslednika po paviljonu in mu pojasnil posamezne oddelke. Italijanski prestolonaslednik jc živahno motril razstavljene predmete in sc zlasti zanimal za tobak in za les. Pred odhodom jc opetovano dal izraza svojemu zadovoljstvu s paviljonom in z razstavljenim! predmeti,
Obrimki pozor!
Z ustanovitvijo podružnico državne obrtne banko v Ljubljani, se jo obenem zanesel s-por ui cm l uuše obrtnike, radi sestav zbornic. Vso sc vrši pod patronunco vclcohrtnika g. Stojano-viču .predsednika tc banke in predsednika obrtne zbornice v Belgradu. Propngatorjcm za ločene zbornice sc jc jiosrcčilo pridobiti jiur raz-diručev v Sloveniji za tako delo. V to svrho sc pošilja tudi list »Žanatlija« na ra/ne naše obrtnike in to brezplačno (odkod pa toliko denarja?) List jo pisan v skrpucani slovenščini, jioln ne-osnovanih napadov na našo voditelje obrtništva. Opozarjamo našo obrtnike, naj nc nasedajo tem lovcem. Naši obrtniki so nr®.i to slei za enotno slovensko gospodarstvo.
VEDNO ZADOVOLJNI
boste z Vašim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se pravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — s tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-vim terpeniinovim milom enkrat izkuhati — s tem se
nesnaga odstrani.
P R I
Francoski načrt proti carinski uniji
Pariz, 25. aprila, kk. »Pctit Parisien« iavlja danes zanimive podatke o protinačrlu proti ee;n-ško-avstrijski carinski uniji, ki se pripravila pri Quai d'0rsayu. Najprej ugotavlja, da se olicieino francosko stališče popo noma krije z dr. Beneše-vim, to jc, da se sestavi načrt, ki bi obsegal vse evropske države s pravični vpoštevanjem interesov vsake posamezne države, ki bi uvaževal štiri probleme: 1. agrarno krizo, 2. finančno krizo, 3. položaj Avstrije, tako da bi se morale končno odpraviti carinske meje, 4. ureditev industrijske produkcije. Za rešitev vseh teh problemov ni potrebna samo udeležba vseh evropskih držav, temveč predpostavlja na eni strani dvoini s'stem kon-tingentiranja kmetijskih presežkov in ustanavljanja
Zakaj tako?
preferenčnih carin, na drugi strani pa vrsto odredb, ki jamčijo industrijskim državam nc samo ureditev, temveč tudi razedlitev njihove produkcije. K temu pride potem še važno vprašanje izven-evropskih agrarnih držav, katere je treba v načrtu tudi vpoštevati. Treba je tem državam dati razumeti, da likvidacija žilnih preostankov v vzhodni in srednji Lviopi krepi kupno moč dotič-nih evropskih držav, kar bo prišlo v dobro izven- , evropskim industrijskim državam. Zato nameravajo sistematično izjeme klavzule največjih ugodnosti, ki naj onim agrarnim državam, katere ne kupujejo žita. da možnost, uživati na trgih srednje in vzohdne Evrope absolutno konkurenčno svobodo.
Napetost med BeIgijo in Italijo
zaradi aretacije betgi skega profesorja IVIoulina
Bruselj, 25. aprila. V torek sc bo vršil po mestu sprevod predstvanikov vseh belgijskih akademskih društev proti aretaciji prof. Moulina v Italiji. Demonstranti bodo nosili tablice z zastavo, da se Moulin izroči navadnemu sodišču, ne pa sodišču za zaščito države. Zunanji minister Hymans je skušal pomirjevalno vplivati na javnost in je izjavil, da dela sedaj vlada na to, da zagotovi prof. Moulinu primernega zagovornika pred izrednim sodiščem.
Rim, 25. aprila. Fašistični tisk z ogorčenjem komentira govor socialista Vanderveldea na protestnem zborovanju v Bruslju proti aretaciji prof. Moulina. Danes je bil sklican shod rimskih akademikov v znak protesta proti demonstracijam belgijskih diiakov Včeraj je trinajst fašističnih poslancev vložilo interpelacijo na zunanjega ministra, kaj misli ukreniti radi protiitalijanskih manifestacij v Biuslju.
Milan, 25. aprila, kk. Državni podtajnik notranjega ministrstva Arpinati jc danes v poslanski zbornici odgovarjal na interpelacijo o aretaciji belgijskega profesorja Moulina. Navajal je, da ic postal profesor Moulin na svojem potovanju po Italiji sumljiv radi svojih povpraševanj v večjih mestih. V Milanu je izročil nekemu politično sumlji-
vemu Italijanu pi«-mo znanega letalca Rassanes&ija z naročili protifašistične propagande za lajna poročila o italijanskih letališčih, o obrambi vojašnic in drugih važnih državnih poslopij proti letalskim napadom. Iz pisma je sklepati, da namerava Bassa-nessi zopet poslati v Italijo, ker je že prej nekoč metal protifašistične letake na Milan. Profesor Moulin je bil zato aretiran. Imel je pri sebi pismo na Bassancssija in beležke o položaju karabinier-skih vojašnic, o Mussolinijevem stanovanju v Rimu, beležke o gospodarskem in strokovno-organizacij-skem položaju Italije ter o dogodkih, ki so se pripetili v Turinu in lombardijskem industrijskem mestu legnanu. Profesor Moulin je takoj priznal, da je pismo na Bassancssija pisal neki Italijan iz l.odija pri Milanu in da je kovčeg, ki ga je nosil s seboj, Bassanessijev z dvojnim dnom za skrivanje vtihotapljenih predmetov in protifašističnega propagandnega materiala. Policija je takoj aretirala navedene osebe in je pričakovati še nadalinjih aretacij. Profesorju Moulinu so dovolili včeraj sestanek z belgijskim generalnim konzulom v Milanu. Profesor Moulin obžaluje svoje nepremišljeno dejanje.
Velike povodnji
Moskva, 25. apr. Iz vse Rusije prihajajo semkaj poročila o velikih poplavah. Posebno hud je položaj v Minsku, prestolnici Bole llusije, kjer je vse incslo kakor tudi okolica pod vodo.
Točnih poročil o katastrofi pa ni mogoče dobili, ker so telefonske zveze pretrgane, minska radio-poslaja pa tudi ne deluje. Ve se pa, da se že čuti pomanjkanje živil in da je uničena električna centrala, lako da mesto ponoči ni več razsvetljeno. V Minsk se je odpeljal oddelek Rdečega križa, da oskrbi prebivalstvo z živili in zdravili.
Silno je narastla ludi Volga. Reka vali s seboj relike množine ledu, ki pritiska nn mostove v Nižnjem Novgorodu, ki so v nevarnosti, da se po-dro. Velika ninožinu delavcev in vojakov se trudi, da bi se zasigural vsaj glavni most.
Tudi v Moskvi je položaj kritičen. Vode Moskve so preplavile vse nižje dele mesta in prebivalstvo se je rešilo na čolnih. Okoli 115 tovarn, ki sa zgrajene vzdolž reke, je preplavljenih.
Posnemanja vredno
Praga, 25. aprila, kk. Češki deželni glavar |e (zdal celo vrsto ostrih odredb proti izrodkom počitniškega popotovanja. Prepoveduje skupno ta-borenjc oseb različnega spola e- -o-ostem, v ?o-torih ali kočah, če niso to di	,'repovedano
je pohajanje v pomanjkljivi oble.t. ,/.ven kopališč, popevanje nemoralnih pesmi, nošenje orožja in kopanje na prepovedanih mestih. Prestopki se kaznujejo z zaporom do 14 dni ali globo do 10.000 Kč.
Največja nogometna tekma na Angleškem
London, 25. aprila, kk. Navzliv veliki plohi sc je zbralo danes nad 100.000 ljudi na stadionu v \V'embleyu, da prisostvujejo največji tekmi angleške nogometne sezone. Za pokal sia se v končni igri borili moštvi West Brovvnvvich Albion in Bir-mingham. Radi hudega dežja je igra zelo trpela in so bila tla zelo spolzka. Končno le zmagalo moštvo Albiona z 2 : 1. V prvem polčasu ie Albion dosegel en gol, v drugem polčasu se je posrečilo moštvu Birminghama izravnati gol, toda že par minut potem ie Albion dosegel drugi gol. Radi spolzkih tal so igralci opetovano padali in zanvi-dili mnogo prilik za strele.
Stromboli bruha
ftlm, 25 apr. kk. Prebivalri na otoku Slrom-Doli <<o preplašeni, ker je začel vulkan bruhati pepel in žlindro in se čuje močno podzemeljsko gr-nenie.
Ob tej slavnostni priliki nas je presenetil v slavnostni številki »Trgovskega tovariša , glasila trgovskega društva : Merkur«, za 50 letnico obstoja Gremija trgovcev v Ljubljani, nekvalificiran napad, kakršnega smo bili vajeni čitati le še pred leti v rubrikah političnih listov. V uvodnem članku Ob petdesetletnici Gremija trgovcev v Ljubljani.- se nahaja tudi ta-le stavek: »Pri prihodnjih volitvah, ki so se vršile radi razveljavljenja prejš-njeletnih volitev leta 1927 po popolnem spremenjenem volivnem redu, pa so odločale zadruge, konsumi, služkinje, duhovniki in stanovi, ki nimajo s trgovstvoni ničesar skupnega (sir. 08). Tu je cela vrsta popolnoma neresničnih trditev. Zato smatramo, da moramo ta nekvalificirani napad odločno zavrniti.
Prvič se volitve v trgovski odsek leta 1027 sploh niso vršile, ker jo bila od dveh vloženih list lista z g. Kavčičem na čelu iz razlogov, ki so sledili iz volivnega reda, razveljavljena in je bila druga lista kot rdina potrjena brez volitev. Zato pri teh volitvah — ki jih sploh ni bilo — naravno niso mogli odločati niti duhovniki uiti služkinje itd.
Drugič navaja (Tinkar, da so pri volitvah v zbornico odločale zadruge in konsumi. Ugotavljamo, da so imele vnlivno pravim samo one zadruge oziroma konsumi. ki so plačevali davek in jr torej popolnoma pravilno, da so imeli vnlivno pravico.
Tretjič; Kolikor je nam znano, ui imel v trgovsko zbornico niti en duhovnik volivne pravice, še manj pa služkinje in jr popolnoma deplasirana trditcT, da so odločali duhorniki in služkinje. Od pisra članka pa je neokusno, da sc ne izrazimo drugače, metali v isti koš zadruge in konsume. duhovnike in služkinje, ki <i celo stvarjo niso imeli nobene zveze.
Dvomimo, dn je slavnostna številka ugledne gospodarsko revije, v kateri se nahaja ludi slika sedanjega zborničnega predsednika g. Jelačina, ki je prišel v zbornico na oni lisli. kjer so baje odločale 2zadruge, konsumi, slu?.kbvi<*. duhovniki-itd., primeren prostor zn lake izpade, ki ob tako slovesni priliki zlasti niso na mestu in so po vrhu še neresnični. Tako v G remiju trgovcev kakor v drugih korporncijah je nešteto trgovcev, ki so člani Zbornice za TOI in katerim za njih izvolitev ni bilo treba nikogar izmed omenjenih oseb in stanov. Mislimo, da pisec tega članka ni storil usluge grem I ju in da je gremijalni odbor kakor tudi ogromna večina ljubljanskega Irgovstva istega mnenja z nami in da se bo poskrbelo, da se neresnica na primeren način poprnvi. Kako daleč so od strankarstva tisti krogi, katerim bi člankar rad natvezil .celo strankarsko zagrizenost, pa so najlepši dokaz prispevki v -Slovencu k današnji slavuosti.
Maribor
Q Ljudsko štetje v Košakih. Prebivalcev
2253; Nemcev jedva 76. Tujih državljanov 95; moških 1085, ženskih 11Č8.
□	V porotni dvorani se je včeraj nadaljevala obravnava proti četvorki. Občinstva natlačeno. Dopoldne je bilo zaslišanih mnogo prič, med njimi tudi nekatere iz Avstrije, ki so za Bezjaka izpovedale zelo obtežilno. Bezjaka so namreč zalotili avstrijski linancarji lansko leto v decembru pri tihotapstvu v Avstrijo. Ko ga je starešina oddelka spomnil na Resnikov umor z besedami: Sind sic ruhig Bezjak: sie uissen, was sie am Gevvissen haben, mu je Bezjak odvrnil: ,la, aber bcvvicscn haben sic mir an D , . . kenr.cn. Nekatere priče so izpovedale razbremenilno za Jamernika. Sicer pa izpovedujejo priče kakor pri prejšnjih zasliševanjih in kakšnih novih momentov sploh ni bilo. Obravnava ob času poročila še traja in se bo bržčas zaključila v pozni uri
□	Vinotoč Raccrdvor otvorjen, liter po 8, 10 in 12 Din.
□	Priporočamo, naj si vsaka gospodinja pred nakupom kuhinjske emailirane, aluminijeve posode ter porcelana in stekla ogleda cene in kvaliteto v specialni trgovini te vrste pri Albert Viccl, Maribor, Gosposka 5.
□	Nova trgovina živil, Lesj.~k, Gosposka 11 nudi svežo in praženo kavo, čaj, kakao, riž, olje po najnižjih cenah. Se priporoča za obisk.
Ljutomer
Ljudsko štetje je pokazalo, d.i šteje mesto danes 14N0 oseb, 782 žensk in OOtS moških. V zadnjih desetih letih je torej Ljutomer napredoval samo za 03 oseb. Pravih Nemcev v našem mestu jc samo 23. Pn je sicer precej nemškega govoričenja. — nepotrebnega.
Kranj
Tudi ceste v bližini rpke so preplavljene in se računa, da je 145 cest nespi sobnih za promet. Med hišami se promet vzdržuje po čolnih. Tudi bulvari o ti vznožju Krenila so popolnoma pod vodo in so se morali zgrnditi nasipi, da ne bi voda udrla v Kremlove kleli in druge podzemske prostore.
Zelo v nevarnosti je ludi palača angleškega poslaništva, ki leži ob reki. Poslanik in njegova družina je pripravljena, da se reši na štirih čolnih. Tudi slepa okoli Moskve je en deeimeler visoko preplavljena.
Varšava, 25. aprila, kk. Povodenj v severno-vzhodnih delih Poljske in obmejnih pokraunah Rusije in Litve postaja vedno nevarnejša. Vilija, Dvina in druge reke naraščajo vedno bolj in so presegle že 7 metrov nad normalo. Velik del Vilne jc poplavljen in so ga morali izprazniti. Mnogo vasi je kar izginilo pod vodo, da niti streh ni več videti. Vlada je poslala na pomoč močr.e oddelke vojaštva in kolone Rdečega križa.
VeJffea nesreča na mor'tt
Split. 2~y. aprila, ž. ž. Nekoliko naših mladih ljudi iz Nina. ki so hoteli iti v Ameriko preko Sušaka, se je sporazumelo, du se prepeljejo z neko ribiško ladjo na Pag in od lam nu Sllšak. Na sredi poti pa jih je ujel vihar in se je ladja prevrnila. 3 oseb je utonilo. Radi te nesreče je njihovo rodno mesto sklenilo dvodnevno žalovanje.
Zagreb ima 185.000 preb't»a'cet>
Zagreb, 25. aprila, ž. Mestni statistični nr.d še ni končal dela, vendar pa se smatra, ua ho Zagreb končno štel 185.COO prebivalcev.
Presenečeni tihotapci
Nevv)-ork, 25. apr. kk. Na parniku društva II«-pag »Milvvaukee . ki je že tri dni v pristanišču, se je včeraj nenadoma pojavila lajna policija, ki jo zaplenila na parniku 17 zabojev, deklariranih kot volneno blago. V zabojih pa so našli 1128 kg morfija, 238 kg heroina in prav toliko opija. Vrednost pcšiljatve znaša pet milijonov dolarjev. Carinski uradniki so ob prihodu parnika že dovolili prevoz zabojev, pozneje pa je najbrž kriminalna policija dobila ovadbo iz Hamburga, odkoder je pnr-nik prišel. Polieijn zaenkrat še noče dati natančnejših pojasnil.
Hivši cesar Vil>m bofon
Dunaj, 25. aprila AA. Die Stunde« poroča iz I Amsterdama, da ie bivši cesar Viliem v Doirnu težko zboleL
Šofstvo
Hru.hn učiteljev meščanskih sol« v dravski banovini je priredilo v sobolo. 25. aprila redno zborovanje nn meščanski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Številno udeleženstvo je pozdravil predsednik I. Rupnik. ki je izrekel dobrodošlico referentu za mešč. šole. prolesorju 1'erjanu. Nadzornik dr. Kotnik, ki se je odpeljal na Poljsko, se je pismeno opravičil in želel [»svetovanju obilo uspeha.
V svojem nagovoru je prof. Ferjan omenjal težkoče, ki se mora z njimi borili meščansko šolstvo pri nas; liodril je navzoče k vztrajnemu delu ler želel srečnega zaključka v slogi in edinstvu.
Predsednik zborovnnjn je nato poročal točno in obširno o društvenem poslovnnju zndnjega časa, o prizadevanju za ureditev gmotnega položaja, o številnih vlogah in peticijah, o kongresu, ki bo sklican v Belgrad itd.
Ker se bo razredba meščanskem učite1i«lva temeljem čl. 7 novega uradniškega zakona v kral-kem času izvršila, so zborovatei formulirali svoje I zahteve, ki jih prpdlože potom Savpzn na mero-dajno mesto.
Hkrati se bo poslala urgenca, da se osnuje pri banski upravi, kakor tudi pri ministrstvu pro-svete odsek za meščanske šole. Šolska uprava se naprosi, naj po svoji uvidevnosti prepreči vsako, ludi tiho rvanje proti meščanski šoli, ko je znano da se jp la potrebna panoga našega šolstva v kratkem času tudi pri nas povzpela do splošno priznane višine.
Vato jp sledilo strokovno predavanje in razgovor. v koliko in kako nuj se uvažuje princip o delovni šoli tudi pri meščanskoiolski mladini.
Ko so sc rešile še nekatere notranje društvene zadeve, je predsednik zaključil šliriurno zborovanje.
JVouo mesto
Ljudsko štetje v novomeški občini je deloma zaključeno in izkazuje sedaj vseli prebivalcev s priključeno kandijo in drugimi kraji 4045 prebivalcev. (VI teh je 2024 moških in 2021 žensk; vseli družin jc P3I. Naša občina je štela doslej >2M) prebivalcev. Pred priključitvijo pa -!4">0. Sumi priključeni deli so šteli 821 prebivalcev .
Nesreča. A petek popoldne proti večeru se je vozil z motornim kolesom sin elektrotehnika g. Sedeja po Ljubljanski cesti, ker ni vešč vožnje. se je s kolesom zaletel \ kostanj ter se pri tem potolkel po glavi tako močno, da se je onesvestil. V bližini nahajajoči se akademik l rune /upati mu je hitro priskočil na pomoč ter ga pričel močiti. O nesreči je bil obveščen tudi zdravnik'dr. Polenšek. ki je takoj prispel in mu nudil prvo pomoč ter ga obvezal. Fantu so odpeljali domov in je ostal v domači oskrbi. Tudi motorno kolo je sumo malo |M>škodovaiio.
Kranj v luči številk. Popisovanje v Kranju jp definilivno končano. Spričo velikega razmaha industrije in obilnega dotoka tujcev iz vse državo se je sicer pričakoval znaten narastek prebivalstva. vendar številke kažejo dovolj jasno, dn temu ni tako. Slika jp sledeča: Kranj inui 1958 moških in 2248 žensk, skupno torej 4201 prebivalca. Jugoslovanskih državljanov 3843, tujcev 358; jh> veri jo rimokatoličanov 4075, pravoslavnih 20, protestantov 32. Židov 15, raznih konti sij 53; jugoslovanske narodnosti je 3001 prebivalcev, nemške narodnosti <13. raznih narodnosti 147; z oziroru na materinski jezik je 3011» Slovencev. 57 Srbo-Hrva-tov, 86 Nemcev, 4 Madjori, 135 pu pripadnikov raznih naštetih jezikov. Zapisane številke kažejo, dn Kranj ne raste jmi amerikanskem receptu: Upa-mo, dn te številke nikogar ne bodo razburjale.
Seja kran'sk<>£a občinskega odbori i I hi v sredo dne 29. aprila 1031.
Obilo srečo. Danes 20. aprila se ImihIb na Brezjah |iornčila gdč. Anica Stritar, dolgoletna uslužbenka pri tvrdki Ivan Snvnik v Kranju, in trgovec g Alojzij Gabron iz Valburge. Mlademu paru iskrene čestitke.
Živinorejski tečaj * Kranju. Ponovno 0|sizar-jaino živinorejce kranjsko okolice, dn se bo vršil velekorislni specijalni tečaj za rejce bikov in mrjascev jutri v ponedeljek, dne 27. aprila t. I. od It—II dop. in od 1—3 pop. v Ljudskem domu v Kranju. Tečaj je velikega pomena zn izboljšanje govedoreje in prašičereje. Vsak zaveden go-s|XKlar in tudi gospodinja se bosta tečaja sigurno udeležila.
Moste pri Ljubljani
Petletnica Zveze slovenskih vojakov. Na
lep način in brez kričavega pompa je podružnica Zveze slovenskih vojakov iz. svetovne vojne« — Ljnbljona-Moste, izvršila prvi tlel programa za proslavo petletnice svojega »distoja. Ob devetih predpoldne se je darovala maša za-dušnieu z.i \ svetovni vojni padle tovariše v župni cerkvi Sv. Petra. po sv. maši nn je |>oložil podružnični predsednik nu spomenik lep trnjev venec. Nato se je vršil slavnostni občni zbor v salonu gosp. Košaka v Novem Vodmntu,*ki je bil izredno dobro obiskan. Predsednik tov. Rozina je otvoril zliorovanjc ter pozdravil navzoče zastopnike osrednjega odbora, delegate podružnice Hrušica-BizoviK-.štcpnnja vas in druge. Sledil je pretrled petletnega delovanja [»odruž-niec I jnbl jnna-Mosle. ki j- bilo sicer naporno, a zelo plodov i to. Vkljub vsem skrbem in borbam za potrebna sredstvu jc [todružnici uspelo, da je po svojih močeh marsikateremu trpinu iz svetovne v..jne osušila sol/o v najtežjih časih, /.unimivi so bili podatki o podeljenih podj>orah, katere so znašale več tisoč dinarjev in raznih prireditvah, katerih glavni in edini namen je bil zbirati sredstva zu pomoč vojnim žrtvam. Poročilo je bilo z. odobravanjem sprejeto. Pri tem pu se ni pozabilo nn tovariše, ki vsa ta leta požrtvovalno in nesebično delujejo za prorvit »Zveze« in v korist ničnih članov. Zlasti se je IKilivalno omenilo delo neumornega predsednika immI ni žilice tov. Rozine, podpredsednika tov. Kovica in drugih, ki že od vsega začetka delujejo društvu. Predsedniku tov. Rozino je občni zbor imenoval za častnega člana ter >nu izročil diplomo v znak zalivale za zasluge, katere si je pridobil zu razmah organizacije.
f~r Iz Laškega. Te dni so začeli temeljilo po prav Tja I i in modernizirati radlotermalno kopališče v Laškem, ki je kot znano last OUZD. — Pri Sv. Lenartu nad Laškim so našteli pri ljudskem štetju 752 oseb, dočim so jih leta 1021 našteli SSU.
Iz dežele največjih zanimivosti
Shiopiično predavanje Norvežana prof. Brocha o Norveški
Ljubljana, 25. aprila.
Včeraj je predaval na povabilo prirodoslov-nega odseka Muzejskega društva za Slovenijo v predavalnici mineraloškega instituta ob 0 g. profesor dr. Hjalmar Brocb o Norveški, nje prebival-vih tn njih življenju. G. profesor 11 r o c h jo sedaj ravnatelj naše biološko-oceanografske postajo v Splitu in jo kot Norvežan podal v svojem predavanju, ki gn jo spremljalo 80 barvanih skioptlč-nik slik, žitje in bilje na Norveškem.
Kraljevina Norveška ima kljub veliki razsežnosti lo okrog 2,000.000 prebivalcev. Glavno mesto je Oslo. Prebivalstvo živi deloma od poljedelstva, živinoreje in ribištva. V industriji je omembo vredna le3iia industrija, zlasti izdelovanje papirja, svojevrstna industrija ribjih izdelkov in elektro-kemična industrija. Vsa industrija je olektriflci-rana, saj jo izrabila Norveška več kot 13% vodnih sil, ki znašajo sedaj približno poldrug milijon konjskih sil. V goratem svetu, ki ima obilo mogočnih slapov, je zginil že marsikak lep slap. Danes ima Norveška na razpolago toliko električne energije, da se bavi z idejo prenosa električne energije v Nemčijo, kar se bo v prihodnjih par letih najbrže tudi izvedlo. Norvežani, ki. živijo od poljedelstva, ijVo večidel v skromnih razmerah. Le v notranjosti deželo poznamo močnejše kmetije. Običajna kmečka hiša ua Norveškem pa je vsa iz lesa, okrašena z rezbarijami v krasnih zgodovinskih motivih. Poleg stanovanjske hiše je navadno se hram. prav tako iz lesa in ves izrezljan. V njem hranijo obleko in živila. Edino podobnost, ki jo imajo Ii sicer nasprotujoči si predmeti, je ta, da so kožuhi kakor tudi šunko vedno stare. Mo-livi iz rezbarij se naslanjajo vsi na čase Vikingov.
Predavatelj jo predstavil nato galerijo slik velikih Švedskih mož: kiparja \Vignama, ki je s svojimi tlel i zaslovel po vsem svetu, izmed muzi-kov Griega, velikega BjSrnsona, Ibsena, Knuta llauisuna.
Ljubezen do morja, ki je Norvežanu v krvi od Vikingov, pa je gnala Norvežane na morje. Šo danes gradijo čolne in manjšo ladje, prav tako kot so jih gradili Vikingi, in pol življenja prebije Norvežan na morju. Sicer je pa ribištvo glavni vir dohodkov za vso državo. Tako donaša lov ua sla-nike, ki jih polovijo v ogromnih množinah, letno I miljardo 200 milijonov Din. Če se pa letina prav posebno dobro obnese, pa izkupi Norveška celo do 1 miljardi dinarjev za slanlke, katerih večji del predelajo v tovarnah za olje. Lov nn slanlke se no omejuje samo na lov ob obrežju, ampak tudi po morju, kjer mečejo ribiči silno dolge mreže in tako zajemajo cele vlake. Druga panoga ribištva, ki prinaša Norveški ogromno dohodkov, je pa lov na kite. Ta se seveda no more omejiti na bližnje Severno morje, ampak ladje kitolovke, ki so opremljene z najmodernejšimi topilniini napravami, plovejo visoko v Arktiko in celo v Južno ledeno morje. Danes ima Norveška 22 ogromnih ladij za kitofovce, ki so vso opremljene s topilnlmi naprn-vami. Vsaka taka matična ladja ima še 5 do 0 kitolovk, to je do 30 metrov dolgih ladij, s katerih liarpunirajo kite. Po dolgo mesece so kitolovci ua delu in love stalno pri temperaturi 10 stopinj pod ličlo. Plen jo seveda bogat, saj znaša izkupiček za olja, ki jih predelajo iz kitov, poldrugo miljardo
dinarjev. To se ču|e nekoliko čudno, če pomislimo, : da jo samo nekaj nad 20 ladij namenjenih kito-lovcem. Seveda so te ladjo ogromne in ima vsaka od njih okrog 20.000 ton. Posebna zanimivost Nor- , veške pa so divjo race gago, ki skrbe, da Norvežanov in še marsikoga drugega v Evropi pozimi ne zebe. Ko se bliža namreč doba valjenja, postanejo Izredno krotke in prihajajo z morske obale v vasi in naselja. Nič čudnega ni, čo si napravi gaga svoje gnezdo v kuhinji pod mizo. Ko znese jajca, jih pokrije z najfinejšim puhom in tega zapusti prebivalcem potem, ko izvali mladiče. Ta puh se imenuje »živi« puli in je neprimerno boljši kot pa puli, ki ga dobimo, če ustrelimo gago, Seveda zahteva nabiranje rživega« puha mnogo dela, saj ga jo v vsakem gnezdu komaj 15 gramov.
Mogočna punofta ribolova pa jo lov na pp-lunovke. To lovijo zlasli na otokih Lofotih, mnogokrat v ledu in snegu. Klima na Lofotskih otokili, na katerih se zbero 000 do 10.000 ribičev, je mnogokrat tako neugodna, da jo prehod od kočo do koče komaj mogoč, tako da so ribči plazijo po trebuhu. Ujeto polenovko predelavajo na več načinov in to romajo potem po vsom svetu. Zanimivo je to, da v Dalmaciji pojedo več polenovk kot svežih rib in da je pOleiipvka najdaljša riba na svetu, ker pravijo, da je njen rep v Dalmaciji, glava pa na Norveškem. Posebna zanimivost je nabiranje galebjih jajc, ki jc izredno težavno, in lov na tjulenje, v katerem so /tasti /adnja letu v Severnem morju začeli močno konkurirati Rusi. Lov na tjulenje je za ribiče izredno nevaren, ker se vrši okrog Spitzbergov in še naprej proti severu, kjer plavajoče ledene mase ogrožajo ladje. Od ribiških ladij, ki gredo na lov na tjulenje, se vrne vsako leto komaj dve tretjini.
Da je Norveška žo po svoji legi in naravnih krasotah prava dežela za turistiko. je jasno. Povsod naletimo na vso polno zgodovinskih zanimivosti. Norveški fjordi so znani po vsem svetu. Prav tako Spitzbergi in njih ledeniki. Norvežani imajo krasne zgodovinsko narodne noše, ki jih nosijo šo danes. Pravi raj pa je Švedska za zimskega športnika. 'tu smuča staro in mlado iu vsako leto se v bližini Osla vršo velike mednarodno smuško tekme. Zanimivost zase je znani Nordkap s polnočnim solncem, ki je najsevernejša točka Evrope.
Bližina severnega tečaja je dala Norveški ludi raziskovalce arktičnih pokrajin. Znan je zlasti Amundsen, ki je prvi preletel v letalu severni tečaj in prvi dosegel južni tečaj. Leto pred smrtjo je sklenil, da ne gre več v arktične pokrajine. Ko ga je poklical S. O. S. ponesrečene Nobilove polarno ekspedicije, se je dvignil zopet v letalu in tli ga bilo več nazaj. Drugi, ki jo ponesel slavo norveške zemlje, pa je bil Nansen, ki je prvi začel z znanstvenim raziskavanjeni polarnih krajev. Ta prvoboritelj je idol norveškega naroda. Po uspe- j liih, ki jih je dosegel nn raziskovanju z zato posebej zgrajeno ladjo »Frame, jo znal izkoristiti i izsledke svojih raziskovanj in postal finančnik. Klicala ga je domovina. Postal )e politik. Za časa svetovne vojne pa je izdal vse svojo imetje za dobrobit vojnih ujetnikov in oškodovancev.
S sliko velikega Nansena je zaključil predavatelj svoje predavanje in žel za svoja zanimiva in izčrpna izvajanja navdušen aplavz.
Tudi Vi Di morali
c nitrat gmizlHisitl?
Tudi po 8kratni porabi še popolnoma sposobna za britje. — Dobiva se povsod. — Preprodajalci naj se obračajo na Gustav Husser & Solin, Wien VII, Richtergasse 10.
Ljubljana
Kaj bo danes
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
Miklošičeva cesta št. 16/1
nudi novosti v DAMSK'H PLAŠČIH, OBLEKAH in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE
Zagreb veliko mesto
Zagreb, 23. aprila.
Izid ljudskega štetja v Zagrebu sicer še ni nradno znan. Vendar moremo po doslej znanih podatkih trdili, da bo ljudsko štotje izkazalo v Zagrebu okrog 170.000 civilnega prebivalstva. Ako k temu prištejemo še vojaštvo ter člane železniških in zdravstvenih ustanov. I »o število skupnega zagrebškega prebivalstva doseglo 184.000. Pomisliti pa je treba, da velik del ljudstva, ki deluje v Zagrebu, prebiva v okoliških občinah Vrabče. Ste-njevec, Šestine, Sv. Klara itd. Te tu navedene in še druge občine okrog Zagreba štejejo 00 vasi, v katerih prebiva okroglo 5O.0OO prebivalcev. V kratkem času bo del teh zunanjih občin združen z Zagrebom. Občine, ki so nu vrsti, dn v kratkem postanejo del Zagreba, štejejo 25.000 ljudi. Na ta način bo v kratkem Zagrebu mesto z 200.000 prebivalci.
Zanimivo je, zasledovali statistiko liudskegn štetja v Zagrebu v teku zadnjih trideset let. Leta 1000 je Zagreb štel le 57.000 prebivalcev. V razdobju od 1900 do 1910 jc Zagreb imel 5529 prebivalcev naravnega prirastka. Kljub temu izkazuje ljudsko štetje 1. 1910 v Zagrebu že 74.103 prebivalce. Naravni prirastek v razdobju od 1910 do 1920 je znašal te 3024 prebivalcev. Kljub temu je pri ljudskem štetju 1. 1920 Zagreb imel že 102.712 prebivalcev. V razdobju od 1920 do 1930 je naravni prirastek znašal sicer 11.914 prebivalcev, toda število prebivalstva se jo pri tem ljudskem štetju dvignilo na okroglih 176.000.
Kes, da gre mnogo tisoč zagrebškega prebivalstva na račun spojitve prejšnjih samostojnih občin z zagrebško mestno občino, vendar vse to ne bi opravičilo tako visokega naraščanja zagrebškega prebivalstva. Zagreb se siri z naseljevanjem od zunaj, kar pomeni, da jn v Zagrebu gospodarska konjunktura, ker ljudje iščejo zaslužka od vseh stra-ui. Tudi iz Slovenije narašča dotok naseljencev v Zagreb in ui nobenega dvoma, da postaja Zagreb tudi za Slovence mesto, kjer se bomo morali temeljiteje iu skrbneje brigati za zagrebško slovensko 'iolonijo.
Za laro v Litiji
LIHja, 23. aprila.
Ker je po 18 letih dušnega pastirstva v Litiji odšel na novo mesto v Uršno' solo upokojeni duhovnik g. Franc Kralj, Litija nima nobenega duhovnika, ki bi v Litiji opravljal božjo službo. Postalo jo vsled tega zopet aktualno vprašanje ustanovitve litijske fare, katero so že 1. 1913. zaman ustanavljali. Zato je sklical g. župan Ilinko Lebinger v restavracijo na pošto v sredo 22. aprila sestanek vseli posestnikov, lil bi prišli v novo projektirano faro, ki bi obsegala Litijo, Gradec, Zg. Log, St. Jurij, Orbin, Breg in Tenetiše. Sestanka so se skoro polnoštcvilno udeležili vsi vabljcnci.
Zupan Lebinger je uvodoma navedel, da vsled davčne preobremenitve in drugih javnih dajatev ni misliti, da bi se zamogla potrebna faia ustanoviti s konkurenčno obravnavo, to je i davščinami. Edina možnost je s prostovoljnimi prispevki, Nato je preč. g. dekou Anton Gornik
pojasnil potrebo fare, da ni misliti, da bi v sedanjih časih, ko primanjkuje duhovščine, dobilu Litija primernega upokojenega duhovnika. Omenil je, da je v prvi vrsti potrebno novo poslopje, kur bi vse skupaj slalo okoli 200.000 Din.
V nadaljnji debati, katere so sc udeležili gg. inž. Pavel K o b 1 o r , kanclist P 1 e n i č a r, gostilničar Jože Bor i šok, avtopodjetnik Albin D o 1 š e k , tovarnar Franc L a j o v i c, se je soglasno ugotovilo, da jo ustanovitev fare v Litiji nujno poirebna, da pa trenutno ni ugodni čas, ko vse trpi na gospodarski krizi in ni niti dennrja za davke, da bi zamogli toliko žrtvovati za ustanovitev fare. — Zastopniki Gradca, ki spadajo v laro Vače, so izjavili, da prav radi vstopijo v litijsko laro, seveda pa brez stroškov, ker so lansko leto morali preceisnie denarie Žrtvovati /a popravila cerkve na Vačah. Zastopniki Zg. Loga in Brega pa so so izrekli proti litijski fari, ker jih tradicija veže na stare fare Vače in Šmartno.
Sestanek je bil zelo živahen in je marsikak govornik streljal čez cilj. Kakor čujemo, se bo akcija za to prepolrobno ustanovitev fare nadaljevala. Stara stvar pa je, da vsaka dobra in pametna stvar v začetku naleti na neosnovan odpor, za katerega so v izdatni meri poskrbeli različni hujskači, ki so ljudstvo zadnje dni oblegovali in begali z raznimi bedastočnmi. Hujskanja pa more ustanovitev fare le zavleči, no pa preprečiti, ker fara jc za industrijsko Litijo živa potreba.
Drama: Zaprta.
Opera: Slehernik. Dramska premijera. Izven.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohince, ded., Rimska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41 (Sv. Krištof).
Ljudski kino Glinre: Ob 0 in 8 Toni Mix v filmu : Oči p r ažurne .
Društveni dom Glince: Ob pol 4 Povodnji mož-, igrokaz. Priredi meščanska šola. Cene od 1 Din do 0 Din.
KAJ BO JUTRI?
Drama: Življenje je lepo«. Red 15.
Opera: Zaprta.
Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska c. 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 4.
šišenska prosveta: Zaključno skioptično predavanje o Indiji. Predava g. dr. Bohinc. Ob 8.
Araf. Sfacuai
opozarja radi gradbenih lel v Šelenburgovi ulici svoje cenj. odjemahe, naj oddajo naročila telefonično, da se j'tn b'ago na dom dostnvi. Telelon 2202.
O Jiirjevanjc v Gradu. Danes ob S dopoldno na Gradu slovesna služba božja v čast sv. Jurija in sicer v zgodovinski kapeli sv. Jurija. Kapela bo odprta ves dan. Popoldne litanije. Za cerkev skrbe grajski prebivalci sami in zato se prosi za prispevke v cerkveno puščico.
O Proccsija pri cerkvi sv. Jožefa bo ob ugodnem vremenu nocoj ob pol 8. Nato posvetitev varstvu sv. Jožefa.
0 Na Rožniku je od danes naprej sv. maša vsako nedeljo ob 9 ter vsak torek in eelrtok ob ti.
© Vincencijeva družba v Ljubljani naznanja vsem članom in prijateljem, da bo sv. maša ?a-dušnica za blagopokojnega, nepozabnega predsednika Fran Lavtižarja v ponedeljek, due 27. aprila ob 7 zjutraj v stolnici.
0 Pevske vaje »Ljubljane« ta teden odpadejo. Prihodnja vaja bo v četrtek teden. — Tajnik.
0 Združenje rez. olicirjev in bojevnikov — pododbor Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v četrtek, 7 maja ob 7 zvečer v Uniouu (zelena dvorana). Ker je zbor zelo važen, pozivamo v»u članstvo, da se ga udeleži, obenem pa opozarjamo vse ostale šo ne včlanjene rez. častnike in bojevnike, da se do občnega zbora prijavijo kot člani na gornji naslov. — Odbor.
© »Slovenec« ima zelo tesne zvezo •/. magistratom, meni g. A. G. v včerajšnjem • Narodu«. Kes je, g. župan najbrže dnevno bere »Slovenca« iu gg. občinski svetniki tudi. Samo za : Slovenca« so še nihče, kdor ljubi resnico, ni upal trditi, da je oficiosus magistratu, kukor so je rNarodm: že nekajkrati pripetilo. Informacije na magistratu pa so dostopne vsemu časopisju iu se »Narod * zelo moti, če misli, da so samo njegov monopol.
(• Po-elska Zveza v Ljubljani ima svoj redni občni zbor danes teden, 3. maja v prostorih Alojzi-je.višča ob 4.15 popoldne. Dnevni red: 1. poročila odbora, 2. volitve odbora, 3. slučajnosti.
0 Ena največjih prireditev ljubljanskih srednjih šol bo konccrt dijaškega pevskega zbora in orkestra drž. klusične gimnazije, pomnoženega z nekaterimi gojenkami in gojenci drž. učiteljišč dne 9. maja ob 20 v veliki dvorani hotela :Unionna kar opozarjamo že danes.
I
SOINC\E PEGC
M'
ndstranjuje nngtn in brez dedi
,CREME ORVZOL"
Dobiva ne povsod Depot: COSMOCHGMU, Zagreb
6iai£iklasovn ulica -3
Pozor!	Pozor!
II. ZVEZEK
dr. M. Opekove
KNJIGE POSTAVE
izide I mata
Obseg Isli kakor v I. zvezku. Ceno isto. — Naroča se v
produjalni H. Ničitianovi,
Kopitarjeva ulica I Ljubljano.
Stekel pes
Središče ob Dravi, 24. aprila.
S hrvatske strani sem 60 je v nedeljo prikradel v naš kraj stekel pes, ki je obiskal mnogo dvorišč ter povsod napravil nekaj škode. Popadel je več kur in rac tur tudi ljudem ni prizanesel. Vsi popadeni so iskali pomoči v Mariboru, ler sc zdravijo sedaj doma. Kmalu so poizvedel! o tem psu ln končno so ga zaprli na nekem dvorišču v Obrežu in ga tam ustrelili. — Sedaj pa je tudi konjederec izvršil svoje, da je odgnal zaradi suma infekcije vse pse, za katere se je zvedelo, da so prišli s steklim v stik.
Pohft
NAJSOLIDNEJŠE in NAJCENEJŠE
PRI
ZAGREB Vmi^tcJ
BARONA JtLAClCA 2.	Of d
© Občni zbor Znanstvenegn društva za humanistične vede v Ljubljani se bo vršil v društvenih prostorih (Narodni dom) dno 10. maja 1931 ob 11 dopoldno.
0 U ruskem skladatelju Mmlestu Musurgskcm bo predaval v ponedeljek, dne 27. 1. ni. ob 20 v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici utiiv. prof. in filozof Lapšin. Pri predavanju se bo izvajalo tudi nekaj skladb slavnega avtorja. Vstop je prost.
0 Tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, priredi dne 3. maja 1931 VIII. veliko javno dobrodelno tombolo. Obsegala bo 10 glavnih dobitkov, kateri so razstavljeni v trgovinah --Elite: v Prešernovi ulici, Feliks Urbane, Sv. Petra cesta, I. C. Mayor, Stritarjeva ulica. Poleg teh je se mnogo manjših dobitkov. Zalo segajte pridno po tablicah, komad slane 2 Din. Prodajajo jih vsi pismonoše in trafike. — Odbor.
© Zeiss-ovc tovarno v Jeni. SO. aprila ob 20 predava na tehniki v gradb. risalnlei g. inž. Leo Novak o Zeiss-ovih tovarnah II. del: »Postanek in zgodovinski razvoja. Vabljeni vsi, ki so zanimajo. — Akademski klub geodetov v Ljubljani.
0 Gostilna uu Rožniku vabi danes na ocvrtega kozlička.
© Šolarfki prlhitite maja meseca v Ljubljano v prekrasni hotel 'Tivoli :, kjer so cene nizke iu dovolj prostora za otroke. — Slavko Dolničar.
0 Nagrobno spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ. Ljubljana.	>	3720
0 Na angleški način pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke. Šimenc, Kolodvorska 8.
0 Opozorilo cenj. občinstvu. Dokler bo hodnik pred našo trgovino zaprt, naj se cenj. občinstvo blagovoli poslužiti vhoda v našo trgovino skozi dvorišče poleg upravo »Jutra«. Vsa telefonifna naročila nu št. 2544 se takoj izvršujejo in na dom dostavijo. — JULIO MEINL, d. d., uvoz kave.
NA.1NOVE1Š1 VZORCI
IfpaM!
m
frtl
0 Trafika v bolnišnici. Bolniki v ljubljanski bolnišnici, ki so navezani na kajenje, so bili doscdaj v toliko na neugodnem, da so le težko prišli do tobaka. Odvisni so bili v tem oziru povsem od sorodnikov in obiskovalcev ali pa so pri "graji čakali na kakšnega otroka, da jim jo skočil po tobak. Dostikrat pa sc je zgodilo, da je takšen otrok ušel z denarjem. Bolniška uprava se je sedaj odločila, da uslreže bolnikom v tem oziru. Sedaj so pričeli na vrlu bolnišnice zidali ličen pa-viljonček na levi strani upravnega poslopja, poleg kirurgičnega oddelka. V tem paviljončku bo trafika, kjer bodo mogli dobiti bolniki ne samo tobak, temveč tudi kakšno drobnarijo, na primer razglednice, znamke ild. Trafika sc bo oddala, ko bo dograjena.
© Nesreča v šoli. V bolnišnico so danes pripeljali 10 letnega Antonu Grošlja, učcnca osnovno šole. z Doba pri Domžalah. Toga je v petek v šoli neki součenec po nesreči tako nerodno pahnil, da si je deček zlomil desno nogo. Nesreča sc je zgodila ob prostem času, ko so se otroci igrali med seboj.
0 Prnmenailni koncert godbo 10. p. p. Triglavskega danes ob 11 v Zvezdi . Spored: 1. Ce-rin: »Naša vojska', marš. 2. Mozart: Uvertura k operi ' Titus3. Sedlaček: Za moje prijatelje ", srbske pesmi. I. \Vagner: " Lohengrin . 5. Cerin: Solnčnl dnevi.', pesmi za dobro voljo (nove). 0. Reinhardt: Ženske oči ', valček. 7. Kafer: Pesem o čudežnem baru . t'oxtrol. 8. Fučik: • Oladijatorji", marš. — Dirigent viš|i kapelnik dr. Jos. Cerin.
0 Turistovski klub -^Skalne. Letošnji rodni občni zbor se vrši v torek, dne 12. maja 1931 «b 20 v dainski sobi kavarne Luiona . — Odbor.
A.&E.SKABERNE
LJUBLJANA Vrhnika
Pri stanovanjski hiši občinske hranilnice n,. Vrhniki popravljajo zelenjadni vrt. Spodnji prostori te hiše so sc uedonkoiičani in stojijo prazni. V zgornjih prostorih pa stanuje g. tajnik s svojo obiteljo. Zakaj se nc skličo seja upravnega odbora, da se zadeva hiše uredi, ne vemo. Vzbuja sc nam misel, da se zasludujc kakšen drug namen. Cc je : predsednik upravnega odbora odstopil, bi bilo pač umestno, da sc nn kak drug način skliče seja. Hišo, katero jo kupil zavod za morebitno izpostavo okrajnega naČelstva, je stala Din 300.000, nje |>o-prava pa tudi preko Din 180.000, skupaj 4SO.OOO dinarjev. Le po 5"» v to hišo vložen kapital znaša letno 24.000 Diu poleg pa še davek z dokladami. Upravni odbor bo pač moral dovoliti že nekaj kredita, da se končno uredi spodnje stanovanje in odda v najem ter s tem saj nekoliko skrči letni izdatek zavoda za za to bišo.
Gomori te, da bo tovorna Pollak popolnoma 1 prenehal z delom. Skoraj edisno podjetje katero jc doslej še kolikor toliko redno obratovalo. Upamo, da se vendar lo ne bo zgodilo ker bi bil lo zu Vrhniko zelo hud udarec.
Domžale
Obrtna nadaljevalna šola konca danes svoje deseto leto. Ob tej priliki priredi razstavo risarskih izdelkov na tukajšnji osnovni šoli. V protckleiii letu je obiskovalo ta zavod 111 vajencev in se je morala vsled porastka vajencev otvoriti paralelka k pripravljalnemu razredu. Poučevali so to leto tiijc učitelji.
Stavbena czona sc je že pričela. V Stobovski ulici si je postavil lično hišico Peter Košir, ob Taborski ccsli proti Grobljam raste iz tal pritlična hiSn železničarja Jože Jezcrnika, na Gmajni blizu Kapevnika si gradi mizar Franc Mlakar svoj dom.
Na nogometni tekmi proslo nedeljo jc podlegel SK Mladika proti SK Disku v razmerju 5:1.
Belohrafnski kotiček
Metliška elektrika. Cesto zanjo že gradijo. Samo čez mestni breg bo trebu izvrtati še nekaj lukcuj za drogove iu transformator namestiti, pa si bomo svetili.
Jurjevo leto. Došal je, došal zeleni Jurij... jako nam hodijo tudi letes oznanjat sem če/, Kulpo in Kamenco in govore o pedetij dolgi traviei in laket dolgi mladici , pa niti zelene breze niso še našli. Komaj kako gabrovo zelenje se dobi. Drevje so jako počasi spušča v pomlad iu kar je posebno zanimivo: frešnja si še ne upa v cvet, jablana jo bo skoro prehitela. Jako pozno je Vse lelo. Kar kljuke si podajajo kupci za krmo, ker jih je tako grdo prevarilo. O Jurjevem je bilo včasih že kaj odkositi, letos je še za pafo malo.
Občni zbori. V Metliki je sedaj sezona letnih občnih zborov naSih zadrug. Hranilnica in Posojilnica ler Kmetijsko društvo sta že opravila, daues mora dati odgovor šc vinarska zadruga.
Svetovno reuma - kopališke
Koplie se naravnost pri vrelcu 67" C vroče zveplene blatne kopeli, spojene z veUhotelom THERMIA, za srednji slan CIRILOV DVOR. 5000 sob v mestu, cenena oskrba, šport in zabava vsake vrste.
Pojasnila:
Orogetila GREGOHIČ, ljubi ana, Prešernova 5
i
Danes ob 16.30. — Predigra odločilea prvenstvena tekma.
■Že dolgo časa ni gostovalo v Ljubljani nobeno vodilno zagrebško moštvo. Gradjanski hoče odigrali s svojim nasprotnikom prijateljsko tekmo, preden nastopi v tekmi, ki bo štela v ligino tekmovanje. Neglede na predstoječe tekme so vezi, ki vežejo naš slovenski nogomet z zagrebškim, zelo tesne. Saj so bili lavno zagrebški klubi tisti, ki so nas učili nogomet. In med tistimi učitelji zavzema ravno Gradjanski prvo mesto. Še vedno je bilo gostovanje Gradjanskega v Ljubljani prava senzacija za vse prijatelje nogometa. V prvih igrah je Gradjanski vedno z labkoto zmagal. V zadnjem času pa nikakor nc smemo prezreti porazov, ki jih je ravno to moštvo doživelo v Ljubljani. Ko je bil Gradjanski v višini, je moral vtakniti v žep poraz 2 ; 0, v tekmi za državno prven--stvo pa 5 : 01 Seveda sc je v Zagrebu našim klubom godilo šc slabše. Današnja tekma bo tedaj gotovo zelo zanimiva. Eno kakor drugo moštvo bo branilo svoj prestiž.
Zanimiva bo pa tudi predigra. Borita sc Grafika in Svoboda. Ni to običajna prvenstvena tekma. Ker izpadeta Ilirija in Primorje iz domač»ga prvenstva, si bo prvo mesto priborila Svoboda ali pa Hermes. Več upanja ima seveda Svoboda; ako zmaga v tekmi z Grafiko, si pribori prvenstvo Ljubljane. Prvenstvena tekma se prične ob 15.
Plavalni treningi SK Ilirije bodo do otvoritve letnega kopališča samo ob sredah in sobotah no sledečem urniku: ob 13.45 skoki za gospodo, ob 15 plavanje za dame, ob 17 plavanje za gospode, ob 20 vvaterpolo. Zimsko kopališče bo v ostalih dneh zaprto, ob nedeljah pa odprlo za goste.
Lahkoatletski treningi SK Ilirije so ob torkih, četrtkih in sobotah točno ob 15.30 na klubskem igrišču. Istotam sc sprejemajo novi člani.
Radio
Iv sporedu trga ledna
V nedeljo popoldne bomo culi citro (gdč. Greta Justinova) ter koncert pevskega društva »Zarja* iz Tacna pod Šmarno goro. Vmes bo bral šaljivo čtivo (lovske zgodbe) g. Valo Bratina. Ostali večerni spored bo izpolnil radio orkester in llavvaii-jazz. — Ponedeljkov večer bo nudit vsem ljubiteljem glasbe resen umetniški užitek. Prenašal se bo siinlonični koncert z Dunaja, pod vod stvom dirigenta Kr. Schalka. Nn sporedu sta Beethovnova šesta in Brucknerjeva četrta niinlonija.
—	Torkov spored kaže zvečer uprizoritev Schiln-lierrejeve drame ;Ono«. ki jo bodo izvajali člani Nar. gledališča v Ljubljani v režiji g. Vnla Bratina. Ostali del večernega sporeda bosta izpolnila radio orkester in Ilawaii-jazz. — Zanimiv večer sc nam obeta v sredo, ko bodo peli slovenske narodne pesmi gdč. Korenčanova in g. Mirko Jelačin ter g. Drago Žagar ob spremtjevanju radio orkestra. — Četrtek zvečer sc bo oddajal v Zagreb in Belgrad koncert gr. Pavle Ixivšetove in njene hčerko, gdč. Majde I.ovšetove. Spored kaže dokaj neznanih imen. Zato in pa še spričo pevskega slovesa obeh pevk, bo večer zelo zanimiv. Ostali del večera bo izpolnil radio orkester. — Redek večer bo spet v petek. Vršil se bo namreč koncert llavte ob »premljevanju klavirja (gg. SI. Korošec in dr. flvarn). V soboto se bo prenašala opera iz Bel-trada.
Programi tfadio-Lfubltana i
Nedelja, 2*. aprila: 9.00 Ing. Jože čeme: O poljedelstvu. — 9.50 Prenos cerkvene glasbe. — !0.f)0 Versko predavanje, p. dr. It. Toinincc. — •0.20 Ferdo Jelene: Hotelirsko knjigovodstvo. — 11.00 Radio orkester. — 12.00 Čas. plošče (I or-tzing: Car in tesar, opereta). — 15.30 Citre-solo, igra gdč. Justin Greta. — 16.00 Lov«ke pripovedi. šaljivo čtivo, g. V. Bralina. — 10.30 Plošče. — 17.00 Koncert pevskega društva »Zarja« iz Tacna.
—	20.00 Koncert godbe na pihala iSlogar. — 21.00 Radio orkester. — 22.00 Napoved časa, poročila in llawaii-jazz.
Ponedeljek, 27. aprila: 12.1,") Ploščo (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Radio orkester. -- 18.30 Dr. A. Hajec: Italijanščina. — 10.00 Prof. F. Vodnik: Poljščina. — 19.30 Zdravstvena ura: Inž. Aha-čič: Začimbe. — 20.00 Bogo Pleničar: šah. — 20.30 Prenos z Dunaja. Dirigent Franz Schalka: L Beethoven: VI. simf.; 2. Bruckner: IV. simfonija. — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Torek, 28. aprila: 12.15 Plošče (pesmi, šla-gorji). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 Dr. I. Ra-kovec: Iz življenja predpotopnih živali. — 19.30 Dr. Iv. (irafcnauer: Nemščina. — 20.00 Schonherr: sOno« (člani nar. gled.). Rcžira g. Valo Bratina. — 21.30 Radio orkester: Hawaii-ja/z Vmes poročila in časovna napoved.
Drugi programi t
Ponedeljek, 27. aprila: Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.30 Narodne (kvartet). 20.00 Komedija. 20.80 Dunaj. 22.20 Večerni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Dunaj: Beethoven: Simfonija VI.; Bruckner: Simfonija IV. — Budapcst: 12.05 Radio kvartet. 17.25 Koncert ciganske glasbe. 19.30 Plošče. 20.30 Dunaj. 22.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 20.30 Internacionalni koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 19.20 Pestra glasba. 21.00 Simfonični koncert. --Praga: 20.:10 Dunajski koncert (Dunaj). 22.35 Mo-
ravska Ostrava. — Langenberg: 20.00 Večerna glasba. 20.30 Dunaj. — Rim: 17.00 Koncert. 20.40 Večer lahke glasbe. — Berlin: VI.10 »Voda narašča". 22.30 Plesna glasba. — Katovire: 20.30 Dunaj. 22.00 Varšava. — MUlilacker: 20.20 Koncert. 21.35 Iz Stambula v Teheran. 22.40 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 19.15 Radio kabaret. 20.30 Praga. 22.35 Koncert radio orkestra. Leipzig: 20.30 Z Zepelinom čez ocean?. 21.00 Simfonični koncert. 22.20 Plesna glasba. 0.30 Nočni koncert.
Torek, 28. aprila: Belgrad: 12.45 Radio orkosler. 17.00 Trio. 18.00 Popoldanski koncert. 20.30 Zagreb. 22.50 Večerni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert. 20.30 Mussorgskijev večer. 21.30 Plesna glasba. — Budapcst: 12.05 Koncert orkestra. 17.30 Koncert opernega orkestra. 19.45 Igra. 21.30 Koncert. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 19.30 »Margareta« (Faust), opera, Gounod. -- Milan: 19.15 Pestra glasba'. 19.50 Plošče. 21.00 Dvospevi italijanskih oper. — Praga: 20.00 Proslava 175 letnice Mozartovega rojstva: Koncert češke Filharmonije. — Langenberg: 20.00 Večerna glasba. 21.00 Pestra ura. — Rini: 17.00 Vokalni in orkestralni koncert. 20.40 Opera. — Berlin: 19.30 Plesni večer. — Katovice: 12.10 Koncert. 17.45 Simfonični koncert. 19.50 »Mauru«, opera (Pade-revvski). 23.20 Plesna glasba. — Mor. Oslrava: 19.00 Bratislava. 19.45 Praga. - Leipzig: 20.30 j Saxafon. 21.00 ' 21.40 Collegium niusicum.
Iz raznih krajev
l>ev. Mar. v Polju. Preteklo nedeljo je bila v naši fari birma. V soboto ob 3. pop. smo slovesno sprejeli prevzvišenega g. knezoškofa pred cerkvijo, kjer so ga pozdravili domaČi župnik, župan, vodja obeh naših šol, dekl. Marijine družbe in Marijinega vrtca, ter učenec šole. Pri sprejemu je bila vsa šolska mladina. Po pozdravu so farani napolnili cerkcv, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim. Zvečer je Prosvetno društvo priredilo visokemu gostu podoknico. Birmanrev je bilo 61.
Ig pri Ljubljani. K vojakom jc odšlo iz naše fare več fantov. Želimo jim sreče in zdravja v vojaški službi. — Slovo je vzel in sc preselil iz Iga na štajersko organist in cerkovnik g. Furlan, ki je bil na Tgu 7 let krojaški mojster. — 1/ občine Iška vas pri Igu smo ob priliki ljudskega štetja /vedeli te-le zanimive j in poučne številke: vseh ljudi jc 575; v 1. 1930 so v tej občini ponili in pokadili lejio vsoto 300 tisoč dinarjev. Za -olo je izdatkov 18.000 in pride na odraslegu letno 45 Din; za žganje, vino in tobak na pride na vsakega odraslega okrog 750 Din letno. In za cerkev? To številke se uajbrže no bo nihče ustrašil, ker bo skoro gotovo bolj majhna.
Zalog. Dne 20. aprila jc bil pri nas zopet roditeljski sestanek. Okrog sto očetov in mate! jc poslušalo z nujvečjiin zanimanjem velevužno predavanje g. dr. Antona Breclja. Govoril jc o higijenskih volilih glede otrok v šolski dobi. Starši so se po predavanju oglašali z raznimi vprašanji, liu katera jc g. doktor ljubeznivo odgovarjaj. Z roditeljskimi tečaji, ki so so pri nas tako priljubili, bo tuk. šolsko uprav itoljstvo kaivor čujemo. naduljev.ilo v jeseni. Na tem mestu bodi izrečena vsem, ki se za pravo izobrazbo požrtvovalno trudijo, naša prisrčna zahvala!
Šmartno pri Kranju. Drovi ob sedmih uprizori »Ljudski oder« iz. Ljubljane v društvenem domu eno najboljših veseloiger zadnjih let: »Utopljenca'.
Koroška Bila. Zadnjo ljudsko stelje je pokazalo veliko ljudsko gibanje v naši občini: 3045 (20f>7) prebivalcev. Narsstla je od zadnjega itetja za 378 oseb. Kot kaie štetje, nas je dovolj za sa-mostojuo občino.
Broslovče. V petek ob devetih m> zapeli zvonovi župne rerkve v slovo odhajajočemu g. dekann Medvedu. Poslovilni večer v nabito polni društveni dvorani jc pokazal, kako ljub je bil g. dekan vsem žnpljnnom. Bog naj ga ohrani zdravega še mnogo let ua novem domu v Laporjah.
Vransko. S I. majem I9>t ><• preselita iz Brodov nu Vransko gostil niču rjn Franc in Roza Sinocavc, ki bosta prevzela gostilniške prostore hotelu »Slovan«. Upamo, d« bo*ta |io*trežljiva kakor sta bila doslej in jim želimo na novem mestu še več »spehn.
Vojnik. I>ancs popoldne ob treh bo v po-sojilniški dvorani ljudska igra s petjem v sedmih slikah: »Graničnrji«. — V občini trg Vojnik je končano ljudsko štetje, občina šteje 92S prebivalcev iu je od zadnjega štetja napredovala za 12^ (»seb.
Skale pri Velenju. Danes, na Jurjevo nedeljo, ko je pri nas tudi cerkveni praznik, sc vrši ob dveh popoldne velika tombola v svrho nabave zvona. Sodeluje polnoMcvilna Rudarska godba. '^Nn nedeljo Jurjevo, vsi nn škalsko tombolo!«
Sv. Ozball-KapLi. Na tabli cestnega odbora stoji: 12 km od Ožbaltn <lo Kapic. Pa pravijo. da jc samo ? km od cerkve do Kaple. Čemu bi uganjali »hohštaplcrijo«.
Slovenjgradcc. V soboto, 2. maja so bo ob devetih dopoldne na javni dražbi prodajalo posestvo in gostilna Ubel na Starem trgu. Posestvo obstoji iz enonadstropne hiše, v kateri je že od nekdaj gostilna in trgovina, več stanovanj in suhe kleti, dve drvarnici, svinjaki, hlev i gospodarskim poslopjem, delavnica za opeko, kegljišče, ledcnica, čebelnjak in koča. Dalje štiri stavbne parcele, tri vrtne, tri njivske, 3 travniške in 2 pašniške. Cenilim vrednost jo 432.505 Din, najmanjši ponudek pa 301.670 Din. lliša stoji na prometnem kraju par minut od farne cerkve Stari trg in dobrih pet minut iz mesta, pripravno /a letoviščarje, z lepim vrtom zn vrtne veselice. Mimo vodi glavna turistovska I>ot na Lfrško goro, kjer so izletniki zelo radi ustavijo na okrepčilo. Vsled tega se priporoča vsem resnim interesentom, ki bi zamogli nuditi gostom točno, dobro in solidno postrežbo, da se radi zelo ugodne prilike udeležijo dražbo.
Dohovii. Te dni «o odšli zopet naši mladi fantje k vojakom. Moramo pripomniti, da so je leto* to izvršilo 5o v precej lepem redu. Tudi alkohol ni igral tako velike vloge kot prejšnja leta, če tudi je vina skoro pri vsaki hiši dosti. Kakor povsod je bilo sicer tudi pri nas nekaj nerod, vendar smo letos lahko skoro ponosni na naše fante. — Velik madež v naši fari pri fantih je preklinjanje. Posebno nelepo je, da se spravijo fantje najraje pri cerkvi in preklinjajo tako. da se kar megla dela. Ne vemo. ali fantje ne vedo, kaj govore, ali delajo tn nalašč in s kiotvinaml šo izzivajo pred župnisem in kaplanijo. Če se no bo ta navada odpravila z lepa, «e bo morda s silo. Orož-niško postajo pa pretimo, da vsak tak prostnški nastop prijavijo in uvedejo kazensko postopanje.
Studenec pri Sevnici. V nedeljo, dno 19. i. m. je proslavilo nase prosvetno drnštvo Finž-garjev jubilej z »\origo«. Igra je bila za tinHe kraje kakor nalašč- izbrana in so sc igralci kakor gledalci z lahkoto poglobili v njeno poučno vsebino, fgrnlo so je s takim članom in tako naravno, da je človek nozabil, da sedi v mali podeželski dvoranici. Vsi, prav vsi mi rešili svoje vloge odlično. Nad vse pa nas je presenetil nastop pevskega zbora, ki ga voli g. šolski upravitelj Boris Pečarič. Da bi bilo mogoče v tako kratki dobi napredovati tako visoko, se nam je zdelo skoroda nemogoče. Nudil se naiu je vprav umetniški užitek. B<xli g. šolskemu upravitelju izrečeno i.u tem mostu najlepše priznanje, zboru in pa igralcem kličemo: le vztrajno tako naprej!
št. Janž na PraTskem polju. Ljudstvo mar-šira z duhom časa. Kolo ima že vsako dekle, vsak pastir. Po tari ropočejo trije motocikli in trije tovorni avtomobili. V kratkem dobimo še elektriko. — Kmetje se zavedajo, da gospod iz mesta no ume ublažili gospodarske krize, zato pošiljajo svoje sinove in hčere v Šole, predvsem v kmetijske, ki so v današnjem časa zelo potrebne. Toda pridni -o ti študentje in mnogo |>oimgnjo domačemu Prosvetnemu dršlvu za ljudsko prosveto. Vobče duh časa!
Poicnšek pri Ptujn. Vse Iri občine in-o župnije naj ostanejo takšne kakor -o bile doslej. Nobenega priključevanja; to je na:e mnenje.
Gornja Radgona
Ker bi bilo zdravilišče Slalina-Radenri radi svojega povečanja prisiljeno si zgradili v dogled-neni času svojo lastno novo električno centralo, ki bi jo stala ravno toliko ali pa še mogoče več kakor daljnovod iz Slatine-Radcnci v (i. Radgono, kjer ima občina na razpolago električni tok iz vodno
G
AZELA TERPENTI-NOVO MILO PERE NAJ-USPENEJŠE.
Dobite ga v vsaki boljši trgovini.
električne centrale v sosednji Radgoni, zaradi tega so je po daljšem pogajanju odločilo raje za zadnje, kar moramo na vsak način pozdraviti. S tem ne bo imelo namreč zdravilišče samo v prvi vrsti gotovih koristi, temveč tudi kraji Mele in šratovci, skozi katere bo vodil daljnovod, ker bodo v do-glednem času tudi sami zmožni si s primeroma majhnimi stroški vpeljati v svoje domove električno luč. Zdravilišče Slatina-Radenci zasluži torej zaradi svoje podjetnosti res javno zahvalo. Čudno oziroma otročje pa se nam zdi, da poziva ?Jutrov« dopisnik iz Gor. Radgone v svojem članku z dne 22. aprila 193t k javni zahvali v prid g. županu dr. Boeziju! Kakšne zasluge pa si je pridobila z ozirom na omenjene kraje občina Gor. Radgona, oziroma njen župan g. dr. Boezio? Ti vsi skupaj so fungirali vendar kot posredovalci, oziroma prodajalci toka in ker menda niso z ožina javno zahvalo električnega toka ceneje prodati, kakor ga mora občina sama plačati v Radgoni, oziroma ga ne bodo dopolačevali iz lastnih žepov, zaradi teea tudi niso ničesar žrtvovali. Gospoda, ne bodite vendar tako malenkostni in ne dajte se na tak način javno smešiti.
Murska Sobota
Izročitev odlikovanj. Te dni je izročal g. okr. načelnik odlikovancem odlikovanja. Odlikovani so bili zastopniki vseh slojev. Mnogo jc med njimi kmečkih županov.
Smrtnu kosa. V petek popoldne je bila pokopana okrog 00 letna mati Lipica, uradnika Prekmurske banke. Priljubljeno starko je na zadnji poti spremljala velika množica ljudi.
Spomenik žrtvam osvohojenja. — Tukajšnji kamnoseški mojster g. Močnik je izdelal veličasten spomenik, ki se postavi na skupni grob petih dobrovoljcev, ki so padli v osvobodilnih bojih. Spomenik bo odkrit meseca junija.
Mojstrana
Na dopis, katerega Je priobčilo »Jutro« pod naslovom Skozi Mojstrano« 12. t. m. sporočamo: Vas Mojstrana, ki šteje nad 800 prebivalcev, obstoječo cementno tovarno obmejno četo in drugimi državnim uradi, je glavno izhodišče na Triglavsko pogorje in je po svoji lepi legi in zdravem podnebju priznan letoviški kraj. Vas Mojstrano po-seča mnogo zimskošporlnih turistov in teloviščar-jev — lani jih je bilo nad 7000. Da bi se nudile v vsakem pogledu vse udobnosti letoviščarjem kakor tudi turistom, bi bilo zelo umestno, da bi mero-dajna oblast dovolila poleg že obstoječe trafike vsaj še dro prodajalni tobaka, kakor ludi poštnih znamk, ker samo ena trafika nikakor ne odgovarja krajevnim razmeram. V Kranjski gori, ki jo brez večje industrije, so kar štiri prodajalne tobaka. — Trditev Miierodajnegn: pisca, da zadostuje ena Irntika zn tukajšnji kraj, no odgovarja tujskemu prometu, ter merodajni« pisec nikakor ne bo odločeval glede dovoljenja novih trafik, ker so za lo merodajne oblasti. — Ker jo že dobro poučen pisec obiskal Mojstrano, zakaj si ni oglodal brvi un produ pri kolodvoru, ki čaka že več let odrešenja kot bernško hlače krp. Skrajni čas je že, da so omenjena brv spravi v stanje, ki bo odgovarjalo vsestranskemu prometu. jMorodaini'' pisec naj se ne vtika v zadeve, ki ga nič ne brigajo.
Cerkveni vestnih
Cerkven« sletfsnest » <as( Marije Matere dobrega sveta, varuhinje Družbe sv. Petra Klaverja, se vrši danes ob 3 popoldne v frančiškanski cerkvi. Govori dr. p. Roman; litanije in sv. blagoslov, nato darovanje -/.a uboge afriške misijone. — Prisrčno vabimo k obilni udeležbi. Vsi verniki dobijo la dan popolni odpustek pod navadnimi pogoji (Pij X.).
Nočni caslivri presv. Zakramenta imajo v noči od 30. aprila na 1. maj redno celonočno če-ščenje presv. Srca Jezusovega v ljubljanski stolnici. Molila sc bo z. ozirom na pričelek Marijinega meseca 8. ura: češčenje preblažeiio Devico Marije. Vljudno vabimo vse može in mladeniče, dn vsaj eno uro v mesecu molitve žrtvujejo v čast presv. Srcema Jezusa in Marije.
Kulturni obzornik
Novi „Dom in svet"
Ta člančič so nanaša na prvi dve številki letošnjega letnika — lo povem, da ne bo pomote, ker jc zvezek izšel že pred poldrugim mesecem in Je sgolj podpisanega krivda, da prinaša »Slovenec* 4elc danes oceno.
Na zunaj je list pod novim uredništvom spremenil svojo obliko in moram reči, da je ta sprememba jako posrečena. Z zmanjšanjem formata ter drugačno razvrstitvijo stavka jo v estetskem in praktičnem jiogledu dosežen lep učinek.
Na znotraj pa ni sprememba tolikšno, kakor bi pričakoval kdor je izvedel, da so uredništvo prevzeli »mladini« — revolucije torej ni nobene. Ta je tudi povsem nemogoča —> saj so bili »mladink pod uredništvom dr. Steteta in prof. Koblarja prav tako solrudniki lista, kakor danes, iu sta prejšnja urednika ostala listu zvesta sotrudnika. kakor doslej. Dominsvefovcl tvorijo od nekdaj ee-loto in ta celota se more razširiti nli zožiti, razbiti pa nikoli — saj jih druži vendar jmplavitna potenca: enotnost svetovnega nazora. Pa tudi v vseh drugih pogledih je več kot prirodno, da list ni mogel spremenili svojega stališča ali svojo smeri, kajti idejno in formalno je bil »Dom in svet« ves čas glasilo »mladinov« in jirejšnja urednika sla bila pišoče generacije menlorja, z njunim najožjim sodelovanjem Jo rastla in se razvijala. Facit — uredniško breme jo prešlo z ene rane na drugo, v popolnem bistvenem soglasju telesa, ki ga tvorijo dominsvetovcl. Ako je torej v prvem zvezku novega letnika iuliti morda nekaj spremembe, gre gotovo ta sprememba le na rovaS zacctnišfva novih
urednikov, ki so v svojem novem svojstvu kolikor toliko novinci. S tem spet ni rečeno, da ostane »Dom in svet« točno isti, ki je> bil doslej. Naloga novega uredništva je. — kakor je naloga vsakega uredništva — da list izpo|>ohti in poglobi, katero nalogo sta tudi prejšnja urednika od leta do leta — celo od šievilke do številke — vsikdar imela pred očmi.
Ideološka članka, ki ju vsebuje pričujoči zvezek — Francč Vodnik: Fragmenti o novem človeku ter Dr. Stanko Gogala: človek in religioznost (poslednji je natis predavanja, ki ga je člankar držal v okviru prireditev drušlva slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani ter je »Slovenec« o njem že poročal) — sta najboljši dokaz, da vzdržuje »Dom iu svet« še nadalje ista naziranja, zlasti priča o lom Fr. Vodnikov članek. Ideje, ki jih avtor tu Iragmentarično podaja, je deloma že v prejšnjeh letnikih »Doma in sveta r izčrpneje obdelal; Iu so zopet povzete, kakor sledeča formulacija:... zmi-sei je v borbi zoper preteklost in njenega demona, egocenlričnega duha, ki je pognal človeka v notranji razval in kaos, v beg iz centralnosti na periferijo. Novi človek j>a se vrača nazaj k središču: od zunanjosti v notranjost, od materije k duhu, od videza stvari k njih bistvu, od posameznosti k celoti, od kaosa osebne samovolje in duhovne brez-' ciljnosti k svobodi etične pokorščine, dolžnosti in zvestobe, od nauka in pripadništva k osebnosti in vrednotam, od ntehaničncgn pojmovanja (racionalizem) k organičnemu gledanju (duhovnost), od človeka — živali k človeku — osebnosti.
Med književnimi članki jo omeniti na prvem mestu začetek Franc6 Koblarjeve študije o F. S. Finžgarju. Literarno pojmovanje in duh časa, iz katerega je izšel, oziroma v katerega jc rastel Finžgar, je tako mojstrsko ponazorjen, dn podob-
nega dela skoraj ne najdemo v naši esejistiki. 7, napetostjo pričakuje čifatelj nadaljevanja. — Božo Vodušek je prispevni članek k problemu sodobnosti v naši literaturi, v katerem postavlja avtor mnenja, ki presenečajo j>o svoji točnosti, in ki doslej še niso bilo izrfčena. Zlasti se mi zdi resnično, kar pravi o Cankarju in njega vplivu na sodobno naše slovstvo. Ugotavlja, da se je lirika pri nas mnogo svobodneje razvila nego proza, v kateri se Cankarjevega vpliva le stežka otresoiuo, dočim v liriki sodobna generacija ni imela tako močnega predhodnika, kakor v prozi. Zanimivi so ludi avtorji vidiki v drugih jinuogah slovstva. — Iz svetovnega slovstva prinaša Dom lil svet lopo Tine Debeljakovo studijo o jioljskem pisatelju Ferdinandu Goetelu, ki tvori pendaut k študiji o Ossendowskeni, ki jo je priobčil v zadnjem zvezku lanskega letnika.
V pesniškem pogledu gre pozornost Božo Vo-duškovenm ciklu »lz boja s poezijo, usodo in smrtjo. — V teh jioezijali — pesnik nični, da so s po-ezijo prav lako bori, kakor z usodo in smrtjo presenečena amuzikalnost, kljub ohrnnitvi rime, skoraj popolna odsotnost metafore in težak, ne-uglajen ritem. Po drugi strani opaziš, kako kleše pesnik mukoma iz brezobličnosti ne podobe, marveč spoznanja in dejstva, ki jih v obliki spovedi jemlje iz svojih globin. Božo Vodušek je svojevrsten in gotovo zelo pomemben jiojav v naši najmlajši pesniški gencraciji. — Pesem je jirispeval tudi nadarjeni Joža Pogačnik: Odmev. Impresija, bežna, a lepa stvar, zajeta v izbrušeno in uglajeno formo.
Leposlovja Dom iu svet že dolgo ni imel toliko kakor v tem zvezku. Med njegove stalne so-trudnike je stopil na novo Rudoll Kresal, a povrnil se je Miran Jarc, Čigar pesmi in proze smo v poslednjih letih |H>gTeSali. Nova pridobitev zn Dom in svet pa je Mirko Javornik, ki je najmlajši
sotrudnik in kaže veliko nadarjenost.
Kresni je prispeval novelo 'Asja-. Z razmeroma skopimi sredstvi doseže pisatelj gotov učinek. Vsebinsko nekoliko eksotična, jc Krosalova novela poskus mešanja poetike (romantične) in dušcslovjn, ki ga moramo smatrali kot posrečeno stvar. Res je, da bi utegnila biti stvar zrelojJa, ako bi avtor katero stilistično pomanjkljivost popravil, zlasli mestoma prenalrpnno dikcijo, vendar jo delo ludi v svoji sedanji obliki lep in zanimiv pojav.
Bogomir Magajna jo dal v svoji črtici: »Kako jo umiral tiausit . snovno in kar tiče miljeja ter na-stroja jako nenavadno belce. Nosi znamenje našegi časa in priča o poglobitvi avtorjeve zmožnosti vživetja v neobičajne situacije, ki jo že poznamo iz. drugih njegovih del. — Fragmenta iz romanov sta prispevala Mirko Javornik — ki jc tudi izbral (vsaj v našem slovstvu) nenavadno snov ter jo morda nekoliko prepovršno in nedozorelo obdelat (Prvo poglavje življenja), a o tem radi tragmentar-nosli dela ni moči izčrpneje govoriti — in Miran Jarc. Njegov odlomek iz. romana »Srebrna palma priča, da išče avtor novo izrazno oblike za svojo prozo, ki bi jo mogli — vsaj po čitanju loga odlomka — imenovati iskanje v kon trasi iran je. Stvari jirikazuje v kričečem prolipostavjanju svetlobe in sence, v pretiranem, a zato tem bolj učinkovitem optičnem ponazlranju situacij, prizorov, dogodkov. Nekaj na Cliestertonn spotninjajočega tiči v Jarčevi novi prozi, ki obeta posta;i v našem slovstvu ta nitniv pojav.
Pregledi iz slovstva (ocene) iz likovne umetnosti (Rajko Ložar) ui o glasbi (S. Vurnik) ler zapiski dopolnjujejo obrežni zvezek.
Pet krasno uspelih umetniških prilojr z reprodukcijami de! FrancVi Kralja, Vena 1'ilona, Franca Pnvlovca, Draga Vidmarja, Mire Pregljeve in Matije Jamo, krasi prvo dvojno številko lolr.š-njega »Doma in sveta.c	i
Dnevna kronika
Koledar
Nedelja, 26. aprila: (3. povelikonočna nedelja. Nedelja Varstva sv. Jožefa.) Mati božja dobrega sveta.	... ^
Ponedeljek, 27. aprila: Peter Kanizij; Pere-
/rin.
Novi grobovi
+ Pogreb g. Marice Teruc se vrši danes ob Jveh popoldne.	__
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in uad-zorstvo Tehnični biro «Tehna«. Ljubljana, Mest-pi trg št. 25/1.
Osebne ucsfi
_ iz železniške službe. Nameščeni so za zva-ničnike 1—4: Križaj Adolf, komerc. zvau.. Maribor gl. kol.; Purgaj Rupert, prometnik, št. Ilj; Potočnik Alfonz, komerc. zvan., Maribor gl. kol; — za zvaničnike II—3: Šareč Bogomir, skladiščnik, Le-ece-Bied; Jančar Janez, sklad, desetar, Zalog; Han-žič Valentin, premlkač, Ljubljana gor. kol.; Medja Jožef, premikač, Bistrica-Boh. jezero; Krajnc Karel, premikač, Maribor gl. kol.; Divjak Janez, premikač, Maribor gl kol.; Odreitz Aleš, premikač, Maribor gl. kol.; Čad Frančišek, kretnik, Djurma-nec; Pire Lovrenc, zapis, voz, llakek; Vodičar Fr., sklad, desetar. Zalog; Karlin Martin, tovor, sprevodnik, Itogatec; llarnor Franc, tovor, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Ziberna Jožef, tovor, sprevodnik. Maribor gl. kol.; K^šar Lavrencij, kretuik, Rogatec; Rožič Janez, tovor, sprevodnik, Jesenice; Bi-vic Jožef, kretnik, Radohova vas; Kristan Ivan, tovorn. sprevodnik. Murska Sobota; Sajo Franc, kretnik, Kandija; Perko Franc, tovorn. sprevodnik, Maribor gl. kol.; Kokelj Viktor, kretnik, Višnja nora; Urbane Ivan, sklad, desetar, Metlika; Dovč Jožef, premikač, Ljubljana gl. kol.; Mihelič Frančišek, premikač, Ljubljana gl. kol.; Jcsih Marcel, zap voz, Rakek; Mihove Anton, kretnik, Rakek; Arko Jožef, premikač, Rakek: Marc Miroslav, skl. desetar, Ljubljana gl. kol.; škerl Marjan, sklad, desetar. Rakek; Kovič Ivan. kretnik. Laze; Tesner Janez, premikač, Zalog; Godec Ludvik, blokovnik, Maribor gl. kol.; Krajnc Karel, brzojavec, Prager-sko; čot Anton, čuvaj proge, prog. sekcija Ljubljana gl. proga; Fritz Franc, premikač. Ljubljana gl. kol.; Marčič Franc, kretnik. Pragersko; Sajovic Albin, tovor, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Toraš Rudolf, tovor, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Lenar-don Peter, tovor, sprevodnik, Maribor gl. kol.; — za služiteJja: Dolmovič Alojzij, pisarniški sluga, Ljubljana gor. kol.; Premuš Josip, avizer. Cakovec — napredoval je v zvaničnika 1—4 Brodnik Alojzij, strojevodja, kurilnica Ljubljana gor. kol, dosedaj zvaničnik 11-3.
Ostale vesti
—	Škofijsko društvo za varstvo »kr-t v Ljubljani bo imelo svoj XIII. občni zbor v torek, dne 12. maja 1931 ob pol petih popoldne v Karitatlvnl pisurni (Poljanska cesta 28. Marijanišče) v Ljubljani po sledečem dnevnem redu: 1. Čitnnje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Letno poročilo (1930). 3. Poročilo nadzorstva in odobrenje računskega poročila. 4. Volitev društvenega vodstva in nadzorstva. 5 Slučajnosti.
—Razpis štipendij francoske Tlade. Francoska vlada je razpisala svoje vsakoletne štipendije za tiste slušatelje iu absolvente jugoslovanskih visokih šol, ki želijo izpopolniti svoj študij v Franciji. Kompetcnti naj v svojih prošnjah pregledno opi-Sejo svoj dosedanji študij (diplome itd. se prilagajo v overovljenih prepisih) in pojasnijo, zikaj bi hoteli študirati v FrancijL Prošnjam je f.ebn priložiti predpisan formular z navedbo raznih podatkov. Na tem formularju potrjuje univerzitetni lektor francoščine, oziroma — za knndidate, ki ni90 stalno v 1'iutilpiui — <i*kgnt francoskega konzulata, da obvlada prosilec francoščino tako, da b« mogel poslušati strokovna predavanja v Franciji. Ti formularji se dobivajo nn rektoratu univerze. Kompetenti, ki so slušatelji ali pa absolventi ljubljanske univerze, naj vložijo svoje prošnje najkasneje do 7. maja na rektoratu univerze Kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani.
—	Ljudsko Štetje na Jcfiri. Vseh prebivalcev fe v občini Ježin. 3189 (1921 2165); jugoslovan-«klh državljanov 8070, 119 tujcev (99 Italijanov, B Poljakov, 5 Rusov. 3 Čehi, 3 Avstrijci). Katoličanov 3188. 1 pravoslaven. Po jeziku je 3183 Slovencev, 3 Nemci, 3 razni. Jugoslovanov 3186,
—	Vsem kmetijskim produktivnim zadrugam
in kmetijskim društvom. S svojim odlokom z dne 9. t. m. No. 23905, opozarja ministrstvo za kmetijstvo, da zaenkrat ne more nikakor jemati v pretres prošenj za drž. podpore, ki prihajajo od raznih kmetijskih produktivnih zadrug in kmetijskih društev. Glede načina nadaljnjega vlaganja takih prošenj bo imenovano ministrstvo izdalo pozneje posebna navodila. — Od kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 17. nprila 1931.
—	Izlet Jadranske straže na morje. Izletni odbor Jadranske straže, Ljubljana, nujno prosi vse delno in fiksno prijavljene izletnike, da takoj vpla- • čajo polovico prijavnine in ostalo polovico do j 5. maja. Dne petega maja je zaključek prijav. Ta dan zapadejo ludi pogodbe in izletni odbor se ne bo mogel ozirati na nobeno prekasno prijavo, nasprotno, ako niso tega dne vplačali vsi izletniki zneskov, izlet odpove. Vso informacije in prijave sprejema izletna pisarna, Ljubljana, Vogelna ul. 3. (Posebno pa še prosi odbor mestne in oblastno odbore ter poverjenike Jadranske straže, da nemudoma javijo, koliko članov izletnikov so nabrali ter da vpošljejo znesk«^. — Izletni odbor Jadranske straže Ljubljana.
—	VIL redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo v jx>nedeljek, 11. maja, ob 17. v Ljubljani v prostorih Slov. Matice, Kongresni trg 7-1. Dnevni red: 1. Čitunje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora (s poročilom o kongresu v Londonu in o seji v Parizu) in nadzorstva. 3. Volitve. -1. Slučajnosti.
—	Krajevne Kmetsbe zveze, ki želijo, da jim dopošljemo še več knjižic: »Kako si sam izračunani davek*, naj nam hitro sporočijo, koliko izvodov naj jim šc dopošljemo. — Ivmetska zveza v Mariboru.
izšla le izttsha Knjige.
Predpisi o skupnem davku na poslovni promet, z vsemi najnovejšimi razpisi ministrstva financ.
Predgovor in opazko k tekstu te'a zakona napisal je dr. Valdcmur Lunaček, tajnik Zbornice /a trgov no, obrt in industrijo v Zagrebu.
Obseg knjige je 230 strani ter je cona za trdo vezano v plnt o Din 70"—.
Naročila sprejema ter odpošilja proti povzetju:
TIPOGRAFIJA d.d.. Zagreb
Prernilovičcv trg 9.
—	Ribarskn izkaznice. Kraljevska banska
uprava Dravske bnnovine razglaša: Po »Pravilniku o hanovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice« z dne 16. februarja t. 1., ki ga je odobril g. minister zn finance z odločbo z dne 30. marca t. 1. in ki je bil proglašen v »Službenem listu« kr. banske uprave Dravske banovino št. 27 z dne 22. aprila t. L, se mora plačati od vsake ribarske izkaznice za ribolov uu področju Dravske banovine banoviuska pristojbina za koledarsko leto a) 50 Din če lovi posestnik ribarske izkaznice samo ribe belice, b) 120 Din. če lovi tudi plemenite ribo. Pristojbina se plačuje pri pristojnih okr. načelstvih (sreski izpostavi) iu mestnih načelstvih. Plačati jo morajo tudi tisti, ki so že v posesti za to leto veljavne rituirsko izkaznice (v bivši mariborski oblasti)., Ribarske izkazjiice zapriseženih ribarskih čuvajev so pod gotovimi pogoji oproščene bonovinske pristojbino. Ribiči sc opozarjajo, da se seznanijo z določili pravilnika, ker se pristopki kaznujejo do 500.— Din uli do 10 dni. Ribarske izkaznice se Izdajajo v bivši mariborski oblasti, kot doslej, v bivši ljubljanski oblasti j« pri pristojnih okrajnih načelstvih (okr. izpostavi) in mestom načelstvu v Ljubljani.
— Mala ohrt bo zastopana tudi na XI. mednarodnem vzorčnem velesejmii v Ljubljani, ki se vrši od 80. maja do 8. junija 1931. Ravnateljstvo velesejnia je namreč iz posebue naklonjenosti ludi letos nakazalo referatu za pospeševanje obrti primeren prostor. Obrtniki, ki žele razstaviti na tem prostoru, se opozarjajo, da prijavijo svojo udeležilo takoj nn naslov: kr. hnnskn uprava, referat za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg 10-1.
Zdravilišče los niimoiic
pri (iradcu — Avstrija — v prekrasni legi, oMano 7. zaraščenimi gozdovi — 555 m — za živčno In notranje bolne, kakor tudi za one. ki jim je potreben oddih. Dnevna penzija za kopališke goste od S. 14 :0, za penzionerje »I S. 8"— višje. V jul ju In avgustu za S. 2'— višje Zdraviliški upravitelj: dr. Mi,liti.
Za pomladansko zdravljenje
čiščenj e krvi in proti slabi prebavi rabite naš nacijonalni produkt
Planinka-čaj Bahovec
Pristen samo v zaprtih in plombiranih paketih z napisom proizvajalca:
APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA
Duševno potrti, ali morda na srcu, ledvicah ali na presnovi bolni?
Potem v SLATINO-R \DKNCI. novodobno opremljeno zdravilišče. V čislein zraku in pomladanskem solncu se Vam bodo vrnile moči in v,selje.
Pomladanska sezona
od 15. maja do 15. junija.
Tritedenska |iopolna oskrba za osebo: stanovanie, prehrana, kopelji, zdravniški pregled in nadzor Din 1400—.
—	Ljubljana—Sušak zopet redna nvtobusna zveza. — Odhod Iz Ljubljane ob 5, postajališče ho- | tel Miklič. (KI h od s Sušaka ob 15. Obratuje avto- | podjetje Pečnikar, telef. St. 3386.
—	Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani je razposlalo te dni svojim članom poštne položnice s prošnjo, da poravnajo članarino zn tekočo leto. Vsi oni. ki bi položnice ne prejeli, kakor tudi oni, ki želijo nn novo pristopiti Icmu plemenitemu društvu in podpreti njegovo požrtvovalno delo. naj se blogovoliio obrniti ustmeno ali pismeno na naslov: Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani. Poljanska cesta 59 (živinozdravnik g. Re-bernak). Tam dobijo člani društva tudi vse strokovne nasvete.
—	V Službenem listu kraljevske banske upravo dravske banovino št. 28 od 24. aprila t. I. je objavljen »Zakon o izvršbi in zavarovanju (izvršilni noslopnik)< in jObjave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931«.
—	Planinci, pozor! V nedeljo, 3. maja ob 14. bo v Lučah ustanovni občni zbor tur. kluba »Skalar za vso Savinjsko dolino. S tem se obveščate vsi prijatelji planin in iskreno vabite k udeležbi. Planinski jiozdrav!
—	Parnik i Morosink bi lopet kmalu povzročil ilvc nesreči. Sibenik, 25. aprila. Včeraj je v kanalu rtiča Ciovo malo manjkalo, da ni prišlo do katastrote. in sicer po krivdi znanega italijanskega parnika »Francesco Morosink, ki je pred meseci zakrivil nesrečo našega parnika »Karagjorgje«. Motorni čoln »Mir s vama«, ki je ob šestih odšel iz Splitn natovorjen z blagom, je blizu Čiova naletel nn »Morosinija«, ki je plul iz Šibenika. »Morosink so ni držal desno strani in je hotel prisiliti motorni čoln, da bi krenil še bolj na desno. Po zaslugi naših vrlih mornarjev pa se Jc posrečilo, da so v zadnjem hipu okrcnill motorni čoln na levo in lako preprečili katastrofo. Malo zatem je srečal »Morosinija« parnik »Slovenec«, katerega jo > Morosink tndi skušal prisiliti, da zavije na desno. -Slovenec« je bil prisiljen, dn je ustavil stroj in dal »Moro-slniju« signal, naj krene na desno. Po teh dramat-sklh scenah io »Morosink mirno nadaljeval svojo not proti Splitu, kakor bi se nič ne zgodilo..
— Senzacionalen proces v Subotici. Te dni sc
je pričel pred subotiškim okrožnim sodiščem proces proli bivši upravi prvega jugoslovanskega pogrebnega društva, ki jc obtožena, da je s svojim delovanjem oškodovala 500 svojih članov za nad 4 milijone dinarjev. Na zatožni klopi sedi 24 oseb iz Suboticc. Za pričanje je povabljenih 414 oseb. Obtožnica navaja, da so člani uprave mnogokrat zavarovali tudi take osebe, ki so bile že mrtve. Obtožnica obsega 52 strani. Za razpravo, ki bo trajala kake tri tedne, vlada v Subotici veliko zanimanje.
Ivana Cankarja zbrani spisi, ki jih izdaja Nova založba v Ljubljani, so dospeli že do dvanajstega zvezka. To je najbolj točna in redna izdaja naših klasikov. Čim bolj se l>o odzvala naša javnost z naročilom, tem uspešneje se bodo nadaljevali Cankarjevi spisi in tem prej dobimo celoto. Odlično pisani uvodi urednika iz. Cankarja in vestno zbrane opombe so najboljša razlaga vsakega zvezka posebej. Da jo izdaja Cankarjevih spisov tudi po zunanji obliki dovršena, ni treba še posebej omenjati. Naročila sprejema pod ugodnimi pogoji Nova založba v Ljubljani.
— Nove knjige: Prehrana po novih zdravstvenih načelih (brezmesna hrana). Po dr. med. NL Bircher-Benner priredila Štefanija llumek broš. Din 30.—, vezana Din 40.—; Nemški glagol (das deutsche Zeitvvort) priredila dr. Angela Piskeraik Din G.— ; šmarnice za I. 1931. — Pozdravljena Kraljica spisal dr. Jos. Jerše, vezane Din 45.—; Okrožnica papeža Pija XI. o krščanskem zakonu, Din 10.—; Jaz sem otrok Marijin spisal dr. Žagar, broš. Din 10.—, vezano Din 20.—; Prodane duše — trpljenje naših bratov v zasedenem ozemlju, spisal J. Likovič Din 30.— ; Duplino Aileaiio. roman spisal Maurice Bnring, prevcl dr. Stanko Le-ben, broš. Din 00.—, vezano Din SO.—; Zakon o uradnikih z dne 1. aprila 1961, Din 18.—; Poglejmo v Beneško Slovenijo, zbirka spominov ua Beneško Slovenijo zn mladino, spisal Rudolf Wagner, vez. Din 20.—; Iz Bagdada v Slntnbul, povest od Kari Mavn IV. zvezek Din 13.— : Jagode, povestice za i mladino Din 10.— ; Mesta in leta, roman spisal I Konstantin Fedin, prevel Jos. Vidmar Din 90.—, i vezano Diu 110.— ; Klir divjih gosi. spisala Marta I Ostenzo prevel Griša Korituik. roman, broširana Din OO.—, vezano Din 75.— ; Nebeške roic I. del "ivljenjc z Jezusom, molitveuik Din 15.—, vezano ! Din 20.—.
Ker boste shranili Vašo zimsko obleko in kožrhe. nc pozab te jih zavnrovati pred škodljivimi inuli s
TARMOL-om
Tarmol dohite v vseh lekarnah in drogerijah.
—	Likarjev i klobučki! Radovednost, kaj je z Likarjevimi klobučki za sveče, o katerih sc žc delj časa govori, da pridejo kmalu v promet, me je dovedla do tega, <ia sem se začel za to zanimali, in neverjeten Tomaž, kot jih je toliko, kar nisem mogel verjeti, da bodo res kaj prida. Pa smo sklenili — cela komisija nas je bila, trije duhovniki in en lajik — da so sami prepričamo kako in kaj. Rečeno, storjeno. Vzeli smo dve sveči, dolgi po 32 centimetrov. Na eno smo nataknili klobuček in obe nažgali. Goreli sta točno eno uro. Sveča s klobučkom lopo enakomerno in ne s prevelikim plamenom. Sveče brez klobučka je v eni uri zgorelo 3 in pol centimetra, sveče s klobučkom pa samo 2 in pol centimetra, torej v eni sami uri za 1 cm manj od one brez klobučka. Prihrani se približno ena tretjina na uiaterijalu, o čemer so sc prepričali tudi zadnje tri dni velikegn tedna v Kostanjevici, kjer so pred izpostavljenim sv. R. T. gorele sveče s klobučkom in brez klobučka. Klobuček se sam avtomatično pomika med gorenjem, dokler sveča ne dogori. Druga dobra stran teh klobučkov pn je ta, da oslane sveča. Četudi dalj časa gori, gladka kot je, in tudi brez nevarnosti, da bi se prti vsled ka-planja, zlasti v vročini, poma/nli. Minulo sredo so jih preizkusili tudi v zagrebški stolnici ln so se pohvalno izrazili s tem, da so jih naročili 12 ducatov. V dvomu so bili edino vsled lega. du ne bi morda estotično kvarno vplivali, pa sc je tudi la dvom razblinil v nič in so prišli ravno do nasprotnega zaključka. — Ker so klobučki že v delu — da ni prišla vmes tehnična zapreka, bi biti že do-gotovljeni — in ker jih bo dogntovljenih le toliko, kolikor bo naročil, je v interesu vsakega posameznika, zlasti pa župnih uradov, dn jih čimprej na-roče tako za župne, kakor za podružne cerkve. — ftt. Jernej nn Dol.č, dne 17. aprila 1931. — Kovačič Anion, kaplan.
—	»Kako si sam izračunam davek in kaj bi moral vedeti vsak davkoplačevalce.« To knjižico jo izdala Kmetska zveza v Mariboru. Cena 2 Din. Dobite jo pri vaši domači krnjevni Kmetski zvezi, ki bo to tudi pri cerkvi razglasila. Knjižico prodaja tudi tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5 in Aleksandrova c. 6, ter Slomškova zadruga Celje.
—	»Zamorček«, misijonski mesečnik s slikami za mladino. Letnik 19. Prinaša lepe povestice, slike in popise iz zamorskih dežel. Za mladino jako vzgojen in poučen, zato ga ?č. gg. kalehetoni in cenj. staršem toplo priporočamo. Cena na leto Din 7.—. Naroča sc tam kol »Odmev iz Afrike«, Ljubljana. Metelkova 1. — Vsebina šrt. 4 (april): Pot k velikonočnim praznikom. — Zamorčki prvo-obhajanci. — Naš Slavimir, prijatelj zamorcSkov. — Šolska naloga zamorčka. — Na vojsko niolilve sa zamorčke. — Zatnorčkova pošta. — Zn vso naročnike »Odmevat in »Zamorčka« berejo afriški misijonarji letno 500 sv. maš.
—	Popularizacija zdravstveno rede. Svetovna vojska in njene veliko izgubo so naučilo človekn, da zna bolje cenili svoje življenje in pnziti nn zdravje. Od konca vojne pa do današnjega dne se zdravniki in učenjaki vedno bolj trudijo, da se najširSe plasti naroda dodobra poučo o higijeni. Ni skoro dneva, da se ne bi tu ali tam vršilo kako predavanje o negi zdravja. Največjo pažnjo pn zasluži brez dvoma prnvilna prehrana in prebava.
Zaprtje ali lenivost črev se da dandanes lahko odstraniti, ko imamo Artin-dražeje, ki jih zdravniki priporočajo. Po 2 Artin drazeji na večer je najboljš" sredstvo proti zaprtju.
— Priporočamo ogled blaga za pomladanske obleke pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg ?t. 15 (nasproti nunske cerkve). Velika izbira in najceneje.
— Mozaični tlnkovi, stopnice, ograje, cevi, J' Cementarna Gostinčar, Pešata —
>ol pri Ljubljani.
O Zobozdravnik dr. Tavčar, Gledališka ul. 4, zopet redno ordinira.
podboji Dol pri
— Bolečine in tišeanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus j>o žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Joselc grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre hjkiI. Zdravniki-špecialteti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toj»lo j>riporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. -Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
Gospod LUDVIK SEMEN, stanujoč v Ljubljani, Stari trg 6, nima pravice nabirati insernte za »Cankarjevo družbo«-.
Odbor »Cankarjeve družbe«
Litija
Ljudsko štetje v Litiji jc končano in šteje vsa občina Lilija 4449 prebivalcev, lii sicer 2115 moških in 2335 žensk.
Kr. lianska uprava jc poslala litijskemu okrajnemu glavarstvu kot likvidacijski obračun okrajne blagajne iz leta 1929 Din 17.672.—. kot podporo kmetovalcem, ki so imeli leta 1929 licencirane bil^e in ki so rodili merjasce. Podpore znašajo od Diu 100.— do Din 250.—. Te podpore prejme okoli 120 živinorejcev, katerim bo ta denar v sedanjem težkem času prav dobro došel.
Železniška komisija K" je pretekli teden mudila v Litiji z ravnateljem ing. lloffmanom na čelu. Z novim strojem, katero je prejela naša država na račun reparacije, so preizkušali železniški most pri Poganjku in vse mostičke do Litije radi nos-nosti oziroma preobležitvo. Preizkušnja je dobro izpadla, tako da se je mostišče v Zalogu, v trenutku, ko je vozil novi stroj preko mostu, znišalo za 8 mm. kar je iz tehničnega ozira dopustno. Most pri Popnniku pa Je brez vsega vso težo prenesel. Kakor se čuje. bodo v kratkem pričeli voziti s lomi novimi težkimi stroji na progi Rakek— Maribor. Proli Zagrebu pa je za enkrat nemogoče, ker je proga v precej slabem stanju za tako težko preobremenitev.
Cerklje
Lotos jc hudo * krmo za živino, ko je pomlad mrzla iu ne more nič zrasli. Ljudje kupujejo seno po 2 Din kg. Navadno je o tem čnsu ze najlepša paša, a letos ni do sv. Jurija bilo nobenega toplega dne, čeprav je namočeno, da bi moglo rasti. Tudi žitnega klasi ni nikjer najti, dasi je ob takem času vsako leto že biia rž v klasju. Marelice in breskve knžejo kažejo šele prve letošnje cvete. Pa mi kmečki ljudje živimo v vodnem upanju in tako tndi sedaj upamo!
V Bnšeči vasi, kjer imnjo dobre toplice, bodo regulirali polok-hudountik, ki leče skozi vas. Komisijski ogled se je izvršil pred enim lednom. Vsa čast onim faktorjem, ki se zavzemajo za to, ker bo to res velika dotirota zn vse hiše ob potoku in za celo okolico. Le še Io bi bilo želeti, da bi regulacija segla viSje proti PoAtehi vasi.
Pogorelka OMir Marija, kateri je zadnjo soboto na Gorenji Pirošici pogorela hiša, se s tem zahvaljuje upravi Domoljuba, ki ji je v treh dneh poslala podporo Din 2000,— kot naročnici, ki je naročnino plačala v januarju. — -.Domoljuba, pri-|K>roča kot ludi »Slovenca«, ki ju rada prebira.
Trbovlje
Strokovna skupina rudarjev iuia letos 1. maja
izlet nu Sv. Planino. Ob 10 bo služba božja, katero opravi g. B o š t e 1 e. V slučaju slabega vremena izlet odpade in jc sv. maša ob 9 v farni cerkvi.
Nenadno, zadet od srčne kapi, je umrl v petek g. Major Jožo, ključavničar. Bolehal Je žc nekaj časa. Bil je udovoc. Zapušča 3 nepreskrbljene otro-čiče. Bodi mu blag spomin, preostalim pa miš« sožalje! Pogreb bodo v nedeljo 20. t. m. na občinsko pokopališče ob 4 popoldan.
Promsnadni koncert Delavske godb* bo v nedeljo ob 4 popoldne v trgu. V slučaju slabega vremena odpade.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20. Nedelja, 26. aprila: SLEHERNIK, premijern v
opernem gledališču. Izven. Ponedeljek, 27. aprila: ŽIVLJENJE JE LEPO
Rod B. Torek, 28. npriila: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20.
Nedelja, 26. aprila: SLEHERNIK. Dramsku pre-
tnijern. Izven. Ponedeljek, 27. nprila: Zaprto. Torek, 28. aprila: LUIZA. Red E. Sreda 29. aprila: OJ TA PRESMENTANA UUBR-
ZEN. Premijera izvirne operete. Izvea Četrtek. 30. aprila: SLEHERNIK. Red I)
Citateljem „Slovenca" za nedeljo
Ugodna pritika
Dejanje se vrši v sprejemni sobi vile nekega filmskega podjetnika v Londonu. Steklena vrata za zastorom vodijo k balkonu. Druga vrata na levi vodijo k ostalim sobam in tretja na desni, ki so odprta, v malo shrambo, kjer je shranjeno namizno posodje in jedilno orodje. Sredi sobe je pisalna miza, na njej telefonsko slušalo, neka] ilustriranih revij, časopisov, kup zaprtih in nekaj odprtih pisem, na robu zlata doza za cigarete. V levem kotu je steklena vitrina, v desnem omara.
Čas: približno o polnoči.
Ko se zastor dvigne, ni videti nikogar. Izza zastora pred steklenimi vrati, ki vodijo na balkon, stopi počasi iu previdno visoka, lepa mlada ženska. Stopa po prstih in graci-jozno. Prižge svetilko. Njen izraz kaže prijetno veselost, vse prej nego kakšen drzen, zločinski namen. V desnici ima majhen revolver. Pristopi k pisalni mizi in položi nanjo revolver. Zdaj skrbno pregleduje pisma. Najde nek daktilogram, ki ji očividno ugaja. Mora biti libreto. Ko ga je prelistala, pravi komaj slišno:
>Izborno... našla sem, kar sem iskala.«
Najde še nek dopis, ga zloži, vzame z mize zlato dozo za cigarete, dopis vtakne v dozo in spravi vse skupaj v notranji žep plašča. Nato s kritičnim pogledom motri predmete na mizi.
Ura bije polnoč.
Slišati je kako nekdo odklene vežna vrata in stopa po stopnicah. Zdaj ona hitro ugasne luč in se skrije za zastor pred steklenimi vrati, ki vodijo k balkonu.
Vstopi lastnik vile, filmski podjetnik gospod Basil Halliday, vračajoč se od banketa v sredini mesta. Je očividuo malo pregloboko pogledal v kozarec, zato je tako razigran. — Igra se s cilindrom in površnikom. Stopi k pisalni mizi in pregleduje večerno pošto.
Halliday: »Nobena stvar tako ne osreči človeka, kaiior uspeh v poslovnem življenju. Imel sem pogum, da sem pričel filmati — m zdaj mi čestitajo od vseh strani... radi moje spretnosti, podjetnosti in bistroumnostL Narodna zavednost in patriotizem mojih preljubih sodržavljanov sta mi pripomogla do prav lepega premoženja... za enkrat. Kaj prav za prav je rekel sinoči naš predsednik? Zgrabili ste ugodno priliko zopetnega oživljenja brit-ske filmske industrije... Moja ugodna prilika ... To je moja ugodna prilika.< Pokaže s prstom na libreto na mizi. »Za dober kruh pa je treba dobre moke... Saj jo film prav čeden, zlasti če bomo vrinili vmes še nekaj boljših prizorov ... Toda, samo pod pogojem, da... da najdem pravo dekle ... za glavno žensko vlogo... To je glavni problem... da, ravno to.. .< (Se zamisli, čita libreto, mrmra nerazumljivo predse in si prižge cigareto, ki io je vzel iz steklene posodice na mizi.)
Zastor pred steklenimi vrati se razgrne In izza njega se prikaže dekle. Luč pada ravno na iztok revolverja v njeni desnici. Stoji popolnoma mirno. Oči ima uprte v Hallidaya.
Halliday položi libreto na mizo in žvižga predse znano plesno melodijo. Ko se dvigue in obrne, zagleda dekle pred zastorom. Melodija zamre na ustnicah. Od osuplosti mu zastane dihanje.
Dekle (s pritajenim glasom): »Roke kvišku! Stojte mirno ..! Ne ganite se .. I Ostanite tam..! sredi sobe!«
Halliday: »Ali... to... je strašno!«
Dekle (ostro): »Roke kvišku!«
Halliday: »Ali je... ta stvar... nabita?«
Umika se previdno sredi sobe. Ona meri r njegova prša.
Dekle: »Nabita! In če sprožim...«
Halliday: »Kaj hočete... od mene?«
Dekle: »Ničesar! — Vzela sem že, kar rabim. Kaj, to boste videli, ko boste odprli predai. Nisem vedela, da se boste vrnili tako zgodaj. Toda... to me zdaj nič ne briga. Kakor vidite, moram zdaj nadlegovati tudi vas. Stopite v ono sobo na desni!«
Halliday (fingira mirnost, indiferentno): »če hočem... in če nočem? Tu sem jaz gospodar ... (Povesi roke, toda njena grozeča kretnja jih zopet požene kvišku.) O, Boga mi... Dobro vam pristoja ta poza... kakor zdaj tam stojite...«
Smeh sije iz njenih oči, ne ganejo se pa stroge poteze na njenem obrazu.
Dekle: »Zares? — Toda... ali poznate to malo pripravo na cevi moje pištole?«
Halliday: »Ne! Prosim vas, nehajte vendar tako meriti... Moglo bi se sprožiti...«
Dekle (ignorira njegovo opazko): »To je... tako zvani silencer. Vi torej ne veste, kaj je to? To je... Roke kvišku, pravim! To je nov izum... S to pripravo na moji pištoli vas lahko ustrelim ... tako neslišno... da se nihče... od vaših strežajev ne bo prebudil. Ne bodite nesramni, prosim vas ... Roke .. .<
Halliday (ironično): »Kako ste obzirni, da ne marate motiti spanja mojih strežajev. Toda pomislite na jutri...«
Dekle: »Sem že .. a Našli vas bodo ... zjutraj... in nihče ne bo našel ključa k umoru ... Poskrbela sem za vse ...«
»IIalliday: »Vi ste silno hladnokrvna ženska... in ne izgledate kakor kakšna tatica ali roparlca... vlomilka... prav zares ne... niti malo ne...«
Dekle (neprijetno presenečeno): »Zares ne? Roke kvišku! Pa sem vendar v tem poslu zelo verzirana ... zelo spretna ...«
Halliday (pogleda boječe na mizo): »Hotel sem kaditi cigareto...«
Dekle: »Prav... pustila bom, da vzamete cigareto.« (Sledi vsakemu njegovemu gibu z revolverjem. On se okrene proti mizi
in šele zdaj pogreša dozo. Vlomilka se zabava.)
llalliday: »O, Boga mi... čujte ... vzeli ste mi dozo .. .<
Dekle: »To se razume! — Saj je zlato!« Halliday: »No... toda... to je darilo... to je dragocen spomin.. .<
Dekle (se smeje): »Torej ste sentimentalni... Zdaj je doza moja!«
Halliday: »Ali... dam vam deset funtov za njo.«
Dekle: »V bankovcih?« Halliday: »Kajpak, v bankovcih!« Dekle: >Potem jih položite na mizo!« Halliday vzame iz žepa listnico, odšteje na mizo deset funtov in hoče listnico zopet vtakniti v notranji žep.
Dekle (ostro): »Pustite to... Da, položite vse na mizo.. .< (On položi listnico poleg denarja.) »Zdaj pa nehajte. . nobene besede več ... kaj klepečete? ... vi, čeljust.. ali pa ... bo slabo za vas ... (melodramatično). Nehajte, prosim vas... da ne obupam ... Nazaj... vi... v to sobo... v desetih sekundah ... eden .. .<
IIalliday (protestira) »Ali... prosim vas samo ... oj, Boga mi.. .<
Dekle: »Eden... dva... tri...« IIalliday (med vrati sobe na desni): »Ali ako vas pustim... da mirno odidete .. .<
Dekle (prezirljivo): »Če me pustite, da. Ta je pa lepa! To pot jaz diktiram pogoje... ne vi... Noter!... in zaprite vrata za seboj!«
IIalliday: -Oj... lo je grozno... to nima smisla ... prosim vas ...
Dekle: »Noter! — Zdaj pa iahko kričite in razbijate, kakor vam je drago.« llaliiday: »Hvala! To tudi bom!« Zasmeje se grenko in prisiljeno in izgine v shrambo za jedilno orodje.
Dekle obrača ključ v vratih. Vidi se, kako si prizadeva, da bi vdušila nasmešek na ustnicah. Ko stisne ustnice, se ji to posreči. Zdaj položi dozo na mizo, poleg pa bankovce in listnico. Poslednje dvoje pokrije z libretom. Izgleda čisto resna, malo vznemirjena. Še en pogled na mizo, nakar izgine skozi zastor na balkon kakor vizija. Minuto kasneje je slišati avto, ki odpelje izpod balkona. Vse tiho.
Močno trkanje na vrata shrambe odznotraj. Trkanje se nadaljuje v presledkih, vedno močneje, končno preide v razbijanje po vratih s trdim predmetom, dokler ni čuti ženskih glasov iz pritličja.
Vrata se odpro in Janet, stara kuharica nallidayeva, vstopi. Z njo Jessie, mlada sobarica. Janet je oborožena z lopato za premog, Jessie pa z metlo.
Janet: »Za Božjo voljo, kaj se je zgodilo? Kdo je?« (Trkanje in razbijanje postaja močneje, čuje se tudi glas iz shrambe.) »Kdo je tu notri?« (Stopa počasi, a pogumno proti vratom shrambe. Jessie tik za njo.) IIalliday: »Ali ste vi, Janet?« Janet: »Da, gospod, jaz sem.« (Pogleda naokrog in ko ne vidi nič sumljivega, vpraša): »Kaj pa je, gospod?«
Ilalliday (iz shrambe): ^Odprite! Zaklenjen sem ... hitro... Razbijte vrata, če ne najdete ključa.
Janet prime za kljuko in odpre brez ključa.
Halliday (se prikaže v vratih, silno razburjen): »Zaklenila me je v shrambo... neka ženska ... tatica ... vlomilka .. .<
Janet (leseno mirna): »Vrata niso bila zaklenjena, gospod!«
Halliday: »Da niso... bila... zaklenjena?«
Janet: »Res niso bila, gospod!« Halliday: »Ali... pri meni je bila neka ženska ... vlomilka ...
Janet (vsa njena drža in mimika izraža neodobravanje in dvom): »Ženska? Vlomilka? Kakšna ženska?«
Halliday: »Da, mlada ženska... lepa ženska.« (Janet se zdrzne.) Vzela mi je mojo zlato dozo, spomin, saj veste.«
Jauet (pokaže s prstom dozo na mizi): »Nisem vedela, da ste imeli dve, gospod.«
Halliday (kar strmi od začudenja): »0, Boga mi... kako... kaj?... kako je to mogoče?«
Jessie se heheče brez rešpekta. .Tanet (ostro): »Jessie, v posteljo!« Jessie se ne gane.
Halliday: »Torej je bila sentimentalna ... ta mlada ženska ... Tega ne razumem ... To mi ne gre v glavo ...«
Jessie se zopet heheče. Janet: »Jessie, takoj se mi poberi v posteljo, ti pravim!« Jessie odide.
Janet (bolj v skrbeh kakor v jezi Halli-dayu): »Gospod! Mislim... prišli ste domov od tistega vašega banketa malo utrujeni... seveda... toliko govorov in napitnic, pa še francoska vina ... šampanjec... in ne vem še kaj... To ni dobro za vaše zdravje... in padli ste poleg mize in ste sanjali o taticah ... vlomilkah ... in o lepih ... osebah ... kakor je tista na zidu v vaši spalnici... Pre-hladili se boste ... in zboleli boste gospod • • • še umrli boste... ne da bi govorila o tem, da je bila včeraj sobota in da je danes nedelja, Gospodov dan... in da morete kot dober kristjan... Lahko noč, gospodi«
IIallidny (ostane sam popolnoma zmeden): »No... to niso bile sanje... in tudi pil nisem preveč... pijan gotovo nisem tako, da ne bi vedel... Toda doza je tu, to je gotovo. Da, to je res... ali denar... ta je šel... tega je vzela s seboj, na vsak način... (Malomarno tipa okoli mesta, kjer je denar posled-njič videl in najde vseh deset funtov in tudi listnico, Kakor izgleda, mu to ne ugaja, kakor
bi mu moralo.) »No... zares... tudi ne... Ali so bile vendar sanje... na vse zadnje? Ali je še čutiti parfem v zraku?... bila je parfemirana... Ne! Torej so bile sanje! Neverjetno! Kaj takega še nikdar! In ta bla-maža pred Janet! Kdo bi mislil, da človek tako živo sanja... kakor kak mesečnik. Norec sem bil, da sem se tako prestrašil. Res imam slabe živce... toda... Ali to bi bil lahko vedel, da ni bilo zares... da sem sanjal.. < Telefonski zvonec zapoje. Halliday (nejevoljen radi motenjn ob pozni uri):
»Halo... da, tu Ilallidav ... Kdo tam ...? Kdo govori? ... Kdo ste vi? ... Kaj želite? ... Kaj? —... Ne!... (se obrne proč od aparata) »Njen glas... Ona je zares... (v telefon) Pravite, da ste bil zares, tu, pri meni... Da, hvala, srečno sem prišel iz shrambe. Da,
vse sem našel, dozo, denar, vse ... Ne, nisem preštel denarja... In kaj hočete zdaj pravzaprav? (posluša pazljivo) Kaj pravite? Vi niste vlomilka? Niste članica zločinske bande? Kaj pravite? Prosim glasneje! Nisem razumel! Prosim še enkrat! O, torej igralka... filmska igralka ... Vidim, da ... To torej... Prosim? Vi hočete igrati glavno vlogo vlomilke v mojem najnovejšem filmu ... Ali je to? Da! Ne, nisem ... nisem jezen na vas... to še manj... Zakaj neki? BiH ste silni!... da, bili ste sijajni!.. (smejoč se) Je že prav! Pridite jutri... izven mojih poslovnih ur... pridite k -iieni jutri dopoldne... pred deseto uro... Bomo videli... tega ne vem . Da napravili bomo nov kontrakt... Lahko noč! Torej jutri dopoldne... na svidenje! (Obesi slušalo) Boga mi, kako ugodna prilika!«
17. angleščine prevedel K.
Prokletstvo zlata
(Indijanska pravljica.)
To se je zgodilo nekoč zdavnaj--— :
Živel je Indijanec. Bil je brhek, stasit 1 mladec. Z velikim samozatajevanjem je prestal hrabrostno preizkušnjo pred Nipikvazi- | muuoni ob solnčnem plesu in s ponosom nosil znamenja svojih mučiteljev na hrbtu.
Ta Indijanec ni ljubil tihega, skromnega življenja v gorah. Hrepenel je daleč proč od svojega plemena. Hrepenel je daleč tja, kjer živijo v razkošnih velemestnih palačah beli ljudje. Mnogo je že slišal o njih. Tako iskreno rad bi živel med njimi. .
Zapustil je svoj rod in se napotil preko divjih prerij v nepoznani svet. Za ciljem svojih želja. Za srečo. Bil je pač še zelo mlad in neizkušen — ta Indijanec. Ni vedel, kako mu j je bila sreča blizu. Samo roko bi mu bilo treba iztegniti — in imel bi jo. Na svetu bodo pač zmirom živeli ljudje, ki bodo v svoji slepoti in otroški malovernosti iskali srečo vsepovsod, le tam ne, kjer že od rojstva čaka nanje.
Šel je mladec — in ostavil svojo srečo doma. Lepa, temnooka hčerka indijanskega poglavarja — Solnčno oko — se je bila zagledala vanj in ga je na tihem ljubila. Po njegovem odhodu si je od žalosti izplakala oči. —
Dve poletji sta odzoreli. Indijanec se je vrnil v tiho samoto gora. Ves izpremenjen: zanemarjen, upadlih lic, blodno razmršenih las. Njegove oči so žarele kakor dvoje izgubljenih luči iz brezdna noči. Ljubezen se je bila prikradla v njegovo srce. Ljubezen do hčerke belega plemena. Njeni lasje so bili rdeči kakor slap solnčnega vzhoda, njene oči svetlo in zagonetne kakor zrcalo gorskega Ktudenca, njena lica nežna in rožno nadah-njena kakor cvet divje črešnje. Vsa ta lepota pa se je ostro razlikovala od lepote Solnčnega očesa, hčerke indijanskega poglavarja. Bila je bleda, hladna, tuja. V očeh indijanske do- ] klice je bilo samo solnce, sama iskrenost; na dnu belkinih oči pa je prežalo izdajstvo na j svoje žrtve. Da se poigra z njimi. Da jih z vrhunca opoja in lažnjive sreče kakor nave- | ličano igračko vrže ob tla ...
Bela žena ni ošabno zavrnila mladega Indijanca, ko ji je odkril svoje srce. Nasmehnila se je. Prešerno. Brezobzirno. Njen smeh je bil hujši od neprijazne besede.
»Kdo si?« ga je milostno vprašala.
»Ubog Indijanec.«
»To vidim. In kaj mi moreš nuditi? — Zlato? Nakit? Oglej si to ogrlico! Moj obože-vatelj od včeraj mi jo je podaril. — In ta prstan! Poglej, kako se leskeče v mesečini! Moj oboževatelj od danes mi ga je poklonil. In kaj mi moreš dati t i?«
»Moje delo. Poglej moje roke! Močne so kot železo. Ves svoj trud in sad bodo posvetile tebi. Tvoj hlapec bom.«
Smeh bele žene je zrastel v žgoč porog.
»Hlapec? Haha ... Otrok! Misliš, da si ljubezen bele žene priboriš z delom? Moje srce si bo osvojil mož, ki bo z zlatom zakra-ljeval nad menoj.«
»Moja ljubezen naj ti kraljuje. Vroča je, silna je kot prerijski kres.«
»Ljubezen ubogega Indijanca, za katerega nima človek belega plemena drugega kot brce!? Bedak! Pojdi in prinesi mi zlata! Si slišal? — Zlata! Poišči ga v gorah. Ko ga najdeš, se vrni. Morda te bo potem vzljubilo moje srce. Morda ...«
In se je iznova prešerno zasmejala. Nato se je ponosno vzravnala in odšla. S svojim mesečinskim obrazom in vodeno vrtinčastimi očmi lovit novo žrtev. Da se poigra z njo. I)a jo poniža do tal in pohodi kot črva. Kot črva.
Indijanec je srepo strmel za njo in trepetal. Od jedkega gneva. Od blazne ljubosumnosti. Čutil je pogled lastnih oči v sebi. Kot razbeljen nož ga je žgal v mozeg in kri.
Planil je za odhajajočo in ji prigovarjal in jo prosil kot otrok. Iskreno. Prisrčno.
Prekipevajoč smeh je bil njen odgovor.
Tedaj se je Indijanec okrenil in šel.
»Vrnem se!« ji je zaklical v slovo. »Z zlatom. Potem boš moja!«
Prikimala mu je in se nasmehnila, da so se ji zaleskelali beli zobje kot tigrinji. In v njenih očeh... kaj je bilo tedaj v njenih očeh?---
Molčeč kot grob, izgubljen kot scnra je taval Indijanec križem rodnih gora. Ljubezen se mu ni zagrebla samo v srce, zagrizla se mu je tudi v možgane.
Ko je prišel njegov čas, se je Iz rodne vasi napotil tja, kamor gredo vsi mladci in mladenke njegovega plemena. Takrat, ko prenehajo biti otroci. Takrat, ko se hočejo uvrstiti med odrastle. Tam molijo in se postijo in čakajo čudežnih prividov.
Tudi on je molil in se postil. Dolgo vrsto dni. Klicni je Kiči-Manita in ga rotil, naj mu pomaga iz bridkosti in gorja.
Ko je postai od bdenja, molitve in posta tako slab, da je čutil bližino smrti, se mu je prikazal Kiči-Manitu.
Kaj hočeš od mene?« ga je vprašal. ->Čemu me kličeš vse dni in noči?«
»Bodi mi milostljiv — in ti bom služi) vse svoje življenje!«
Kiči-Manitu se je nasmehnil.
.Ljudje mi ne morejo služiti. Služijo le sebi, medtem, ko verujejo, da služijo meD» Kaj bi rad, povej!«
»Zlata. Mnogo zlata.«
»Čemu ti bo zlato?«
»Podaril ga bom ženi, ki jo ljubim «
»Ali te ljubi tudi ona?«
»Ljubila me bo, ko ji prinesem zlato.«
Iznova se je nasmehnil Kiči-Manitu.
»Neumen si, mladec. Ljubezni si ne moreš kupiti. Ljubezen se podari, kajti ona je sveta. Prosi kaj drugega in ne bom ti odrekel.«
»Daj mi zlato!« je vztrajal Indijanec v svojem blaznem hotenju.
»Zlata ti ne morem dati,« je odkimal z glavo Kiči-Manitu. »Od mene izhajajo samo dobra dela. Gospodar zlata je Mači-Manitu. Zlato je poguba človeštva. Tudi tebe bo po-gubilo.«
»Naj bom pogubljen!« je kriknil Indijanec. : Kaj zato! Vsemu se odpovem — da bo le bela žena moja.«
Kiči-Manitu je žalostno sklonil glavo in se zamislil. Nato je resno dejal:
»Naj ti bo želja uslišana, mladec. Pozva. bom Mači-Manita. Dal ti bo zlato — in z njim pogubljenje.«
In je izginil.
Prikazal se je Mači-Manitu.
»Kaj hočeš od mene?« je vprašal.
Zlata! Mnogo zlata! Daj mi ga in ti bom služil vse svoje življenje. Prisegam!«
vNi treba prisegati,« se je zlohotno zasmejal Mači-Manitu. »Kogar obsujem z zlatom, mi sluzi brez prisege. Pojdi z menoj!«
Indijanec se je obotavljal.
>Ali ne zahtevaš, da prej zapečatim pogodbo s svojo krvjo?« je vprašal.
»Dal ti bom zlato,« je odgovoril Mači-Manitu. »Zlato bo trdnejša vez med nama kot kri. Zlato je veriga, segajoča v brezkraj-nost, močnejša od železnih verig. Ljudje mislijo, da jih napravi za gospodarje sveta. — Zmota. Velika zmota! Sužnje napravi iz njih
—	moje sužnje. Pojdi!«
In ga je odvedel nekam daleč. Na zapad. Na temno goro. Tja, kjer se je vzpenjala pod oblake strma skala. Na vrhu te skale so imeli orli svoje gnezdo. Na vzhodni strani te skale je zevala razpoka. Pred davnimi, davnimi leti je bil v to skalo bog ognja zazidan. Nekoč je razklal skalo na oni strani in se osvobodil. Zdaj teče iz razpoke studenec in v ten? studencu je zlato.
Indijanec si je prilastil zlata, kolikor g» je mogel nesti.
Vrnil se je z njim k beli ženi.
In ona je postala njegova.
Dnevi so tekli. Indijanec je bil srečen. Tako srečen. Bela žena ga je vodila iz omame v omamo, iz sijaja v sijaj. Tudi ostali ljudje belega plemena se niso več s prezirom od-vrač.ali od njega, ker je bil Indijanec — kajti imel je zlato.
Napočil je dan, ko je Indijanec z žgočim gnevom spoznal, da ima pač njo — belo ženo
—	ne pa njene ljubezni. Njeno ljubezen je imel drugi.
Razsrdil se je mladec, strašno razsrdil. Ona pa se mu je smejala. Škodoželjno. Neusmiljeno. Kakor smeh Mači-Manita je odmeval njen smeh v njegovo dušo. In ko se je smejala, niso bila njena lica več sveža in nežna kot cvet divje črešnje; bila so siva in odurna. In ludi njene oči niso bile več svetle in kakor zrcalo gorskega studenca vedre; iz njih se je hudobno smejal sam Mači-Manitu.
Nekega dne je bela žena pobegnila. Z drugim oboževateljem.
Indijanec jima je sledil in jima prestregel pot. Krčevito je stisnil nož v rokah in jima ga zobodel v prsi. Nemo. Brez besede.
In ko je tako nekaj časa topo strmel v trupli ob svojih nogah in čutil, kako mu curkoma lije kri iz rane, ki si jo je bil tudi sam sebi nehote zadal, je spoznal vso strahoto prekletstva. Prekletstva zlatd.
Imel je še toliko moči, da se je vrnil k svojemu plemenu.
A tedaj je bilo že vse končano. Smrt je bila v njem.
Ko je umiral, je vedel, da se bo njegova duša pogreznila v večno grozo in temo Mači-Manita, kjer bo morala z drugimi pogubljenimi dušami izza strme skale noč in dan pre-žati in kakor kletev obviseti na vsakomur, ki ga bo pohlep po zlatu zvabil k pogubonos-
liemu studencu na goro--r —
(Priredil Mirko Kon&SJ
Inž. Jakob Turk:
Nova umetna gnojila
(Nadaljevanje.)
Apneni dušik i/.gublja kot umetno gnojilo v vnanjem svetu na svoji veljavi, ker ga izpodrivajo drugovrstna sintetična umetna gnojila, ki so ?a umetno gnojenje prikladnejša od njega. Zato pa se uveljavlja apneni dušik Čim-daJje bolj zlasti nu Nemškem kot izborno sredstvo za zatiranje plevela. Za nas je apneni dušik važen poglavitno zaradi tega, ker je Se vedno edino dušikovo umetno gnojilo, ki sc more proizvajati v veliki meri v domači zemlji. Obžalovati moramo zategadelj prav zelo, da kaže to odličuo in razmeroma ceneno dušikovo umetno gnojilo poleg svojih vrlin velike napake, ki odvračajo potrošnike od njegove uporabe in še zlasti tedaj, če se I rosi z roko, kot se to dela večinoma pri nas. Apneni dušik namreč silno praši in je tudi zelo jedke naravi ter je še celo strupen, vsled česar more biti pri neprevidni in nepravilni rajii kvaren in nevaren ljudem, živalim in rastlinam. Za abrezprašenje apnenega dušika ga pooljijo z mineralnim oljem ter skušajo odpraviti in ablažiti tudi ostale njegove napake s tem, da ca mešajo z drugimi umetnimi gnojili in spravljajo kot zanesno umetno gnojilo na trg. Toda. te hočemo bita objektivni pri presoji tega za nas toli važnega dušikovega umetnega gnojil.!, priznati moramo, da ima oljen apneni d<u<šik še r edino dovolj nanjaik, ki mu jemljejo ugled in tla cena njegovih mešanic s superfosfatom in kalijevo soljo ni povsem v skladu z njihovo uporabno vrednostjo. Te mešanice kažejo poleg tega tudi še slabost, da izgubi v njih super-fosfat svojo topi j i vos t v vodi in s tem znaten del svoje učinkovitosti. Treba Ivo zatorej iskati po novih načinih, kako bi se dale popraviti in odpraviti slabe lastnosti apnenega dušika, ne da bi se zaradi tega pri današnji agrarni krizi bistveno i>odražilo to za nas nadvse važno dušikovo umetno gnojilo. Takih načinov ne 1k> (režko izslediti, saj jc več prav dobrih uaten-tiranih postopkov za ta namen na razpolago in imamo za to že tudi jugoslovanski patent. Kadar in kjerkoli se bomo posluževali apnenega dušika, ki vsebuje 20% dušika, gledati nam bo, da ga spravimo čimprej in, če mogoče, tudi pri jarinah že na jesen v zemljo, da nam «e zastrupi posevk.
V posednii dohl ie	"<> <"- "•» •
drugovrstnih sintetičnih umetnih dušikovih umetnih gnojil, ki so večinoma nemškega izvora. K tem nam je prištevati solnokisli amonijak ali amonijev hlorid, nadalje dvojnoogljikovokisli amonijak ali amonijev bikarhonat, potem leuaski soliter, kali-amonijev soliter, apneno-amonijev soliter, kakor tudi kalijev soliter, kali- natronoT soliter in sečnino.	.
Solnokisli amonijak ali amonijev hlorid ima zaradi svoje visoke koncentracije — vsebuje namreč približno 25% dušika — veliko upanja, da se tudi pri nas uveljavi kot dušikovo umetno gnojilo.
Dvomoogljikovokisli amoniiak ali amonijev bikarhonat. s približno 17% dušika, še ni pri nas mano umetno gnojilo, pa se mu zaradi njegove dobrote obeta dobočnost tudi v naših krajih, če se bo kdaj izdeloval doma.
Leunski soliter je obenem amonijakalično in lolitrovo dušikovo umetno gnojilo, ki vsebuje ikupaj 27% dušika. Izvrstne je kakovosti in je zaradi svoje zgoščenosti prikladno dušikovo umetno gnojilo tudi za daljše prevoze.
Kali-amonijev soliter je zmesno kali-dtišikovo nmetno gnojilo, ki vsebuje 15 do 16% dušika in 15% kalija. Dušik je v njem s polovico kot amo-aijak in z drugo polovico kot solitrova kislina in ie torej prav priporočljivo umetno gnojilo.
Apneno-amonijnv soliter je eno izmed nnjno-rejših umetnih dušikovih gnojil, ki vsebuje 20.5% | dušika v obliki amonijevega solitra in 35% talo- j lenega apnovega karbonata. Pri gnojilnih poiz- t tuših se je prav dobro obnesel.
Kolijev soliter s 13% dušika in 14% kalija je I
Gremii trgovcev v Ljubljani
Statistika članstva Gremija trgovcev v Ljubljani izkazuje, da je v letu 1930 naraslo število trgovcev od 1326 na 1368. Število protokoliranih trgovcev je naraslo od 427 na 442, število neproto-koliranih pa od 899 na 926. Zanimivo je, da je število protokoliranih trgovcev do leta 1926 naraslo na 511, nato pa se je do 1929 znižalo na 427.
Najnovejše stroke ljubljanske trgovine so tele: (v oklepajih številke za 1929) trgovina z mešanim blagom 180 (183), agenture in komisije 107 (107), konfekcija in modno blago 73 (70), manufaktura 55 (54), špecerija 48*, papirji in pisarniške potrebščine 47 (46), les 38 (31), kurivo 38 (33), delikatese 38 (32), deželni pridelki 30 (33), kolesa, avtomobili, šivalni stroji 32 ( 24), usnje, čevlji 40 (40), galanterija in drobno blago 42 (45), ieleznina, stroji 21 (20), elektrotehnika in radio 21 (20), barve in laki 12 (11), vino in alkohol 30 (30).
Gremijalna šola ima v tekočem šolskem letu 251 učencev, v devetih razredih v primeri s 257 v desetih razredih v preteklem šolskem letu. Število ženskih vajenk prekaša število moških vajencev. Kajti v tekočem šolskem letu je 140 (v prejšnjem 145) vajenk in 111 (112) vajencev. Vseskozi do leta i925 je prevladovalo število vajencev. Uspehi v Soli so dobri, ker je zadnja tri leta bilo treba za predizobrazbo imeti: tri razrede srednje alt meščanske šole. Število učnih moči na šoli je neizpremenjeno in znaša 14.
• Za 1929 v trgovini z mešanim blagom. •
»Trgovski Tovariš«. Ob jubileju Gremija trgovcev v Ljubljani je izšla slavnostna številka »Trgovskega Tovariša« s sledečo vsebino: Ob petdesetletnici Gremija trgovcev v Ljubljani (L. Smuč). Ivan Oregorc: Naša organizacija. Jos. J. Kavčič: Izobrazba našega trgovskega podmladka. Rado Orum: Razvoj gremialne trgovske šole v Ljubljani. Drago Potočnik: Statistični doneski k zgodovini ljubljanske trgovine. Pregled dohodkov in izdatkov grem. trg. nadaljevalne šole od 1019—1030. Izkaz o gibanju trgovstva od 1881—1931. Pregled trgovskih strok v 1. 1930. Drago Potočnik: Francoske kolonije.
Peko otvarja nove podružnice. Pred kratkim je »Peko«, d. z o. z., Ljubljana-Tržič odprla svojo prodajalno v Vukovarju, v kratkem bo otvorila svoji prodajalni v Crikvenici in Kragujevcu. Nadalje so končane že vse priprave za otvoritev podružnice v Celju. Tako razširja »Peko« polagoma svojo prodajno organizacijo v celi državi, kakor smo že svo-ječasno poročali. Zanimivo je, da je »Peko« odprl prodajalno v Vukovarju, v čegar bližini bo, kakor »e govori, sezidal svojo tovarno Bafa.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode. Iz poslovnega poročila za leto 1030. posnemamo, d* je podjetje prevzelo od Ljubljanske kreditne hanke 30.000 komadov njenih delnic, ki jih
že tudi kot zelo zgoščeno zmesno gnojilo v prometu. Z daljšimi prevozi se to izvrstno umetno gnojilo znatno poceni in se mu zavoljo tega obeta pri nas prav lepo bodočnost.
Kali-natronov soliter, s 15% dušika in 30% kalia, je specielno zmesno gnojilo za gnojenje sladkorni in krmni pesi in prihaja torej v poštev posebno za kraje, kjer goje mnogo sladkorne pese.
Sečnina je za sedaj še vrtnarsko umetno gnojilo. Zaradi svoje izredne visoke zgoščenosti — vsebuje 46% dušika — pa je sečnina pri daljših prevozih prikladno dušikovo umetno gnojilo ludi za splošne gnojilne namene.
11. Fosforovokisla umetna gnojila.
Tudi na trgu fosforovokislih umetnih gnojil se je v poslednji dobi marsikaj izpremenilo. Poleg starih ter že zdavnaj preizkušenih in priznanih fosforovokislih umetnih gnojil, h katerim prištevamo zlasti »uperfosfate, Thoniasevn žlindro in kastno moko, prihajajo v promet kot fosfornvokisla umetna gnojila tudi prašnoilrohni sirovi fosfati, dalje I napolrazklenjeni fosfati, ki se pripravljajo s kemijskim razklepom pri zmanjšani uporabi kislim in pa žareniiiski fosfati, ki so proizvodi žareninskih kemijskih postopkov.
Superfosfate izdelujejo po naprednejših kme- 1 lijskih krajinah v vedno večjih količinah in jih prištevajo k najhitrejšim in najuspešnejšim fosfo-rovokislim umetnim gnojilom, ker vsebujejo fosfo-rovo kislino v vodotopni obliki. Prilegajo se vsa- I kojakim zemljinam, ki niso prepeščene ali pa jire-ubožne na apnu.
Thonuiseva žlindra je odpadni proizvod železne industrije in je zaradi tega v veliki odvisnosti od nje. In, ker vsled povojne gospodarske krize sila trpi železna industrija, je s tem močno prizadeta tudi proizvodnja Thomaseve žlindre. K nam se še vedno uvaža, četudi ne v tako velikih količinah kakor v predvojni dobi. Ker jo naš kmet plačuje dražje od superfosfatov, znači da ni le slab računar, temveč da je obenem tudi zelo slab kmetijski strokovnjak, ko ima vendar za Tlioma-sevo žlindro enakovredna in cenejša fosforovokisla umetna gnojila na razpolago, kadar in kjerkoli se mu zdi, da bi bilo treba gnojiti z njo. V bodoče je pričakovali, da jo bodo izrinili z našega trga umetnih gnojil boljši in cenejši proizvodi domačega že patentiranega izuma.
Kostna moka je proizvod tudi naše domače industrije, ki pa jo mora z 90% celotne produkcije izvažati v našo sramoto v daljno Ameriko, dasi bi jo mogli vso do njenega poslednjega praška prav koristno porabili .loma. Upajmo, da bo pomogel tudi njej na noge že omenjeni domači izum.
Siroti fosfati so, če so zemeljske naravi in prašnodrobno zmleti, prav koristna fosforovokisla umetna gnojila za barske in prav kisle Zemljine. Pri nas se nc u|K>rubljajo še v ta namen. Predelani po že patentiranem domačem izumu pridobe prav znatno na svoji gnojilni moči.
Napolrasklenjeni fosfati, pripravljeni po raznih načinih. se žc ludi pojavljajo ua mednarodnem trgu umetnih gnojil pod različnimi imeni kot n. pr. idealni fosfat, nevtralni fosfat, reformni fosfat itd. Pridobili bodo še ua svoji veljavi, ko se bodo izdelovali po domačem patentiranem postopku.
Zareninski fosfati postajajo čimdalje bolj važna fosforovokisla umetna gnojila, ki ne samo, da dosegajo po svoji gnojilni moči Thomasevo žlindro, temveč jo še prekašajo. Znani in že tudi priznani tozadevni gnojili sta Wollerjev in rhenaninski fosfat, katerih prvi vsebuje 15 do 17% citronsko-topne in drugi približno 25% citratnolopne fosfo-rove kisline. Poslednji učinkuje podobno kot učinkujejo preripitali, ki pa so predragi za gnojilne namene in se zavoljo tega porabljajo največ za po-klajno apno. Takozvani tetrafosfat, ki je prišel kmalu po preobratu s kričečo reklamo z italijanske strani na mednar. trg. pa ni opravičil nade, ki so se stavljale vanj. Dozdaj nas še ni doseglo ne eno ne drugo teh fosforovokislih umetnih gnojil.
(Dalje.)
Vevče izkazujejo med efekti rezervnih skladov Pripominjamo, da je vseh delnic Ljubljanske kreditne banke 263.000. Istočasno pa poroča Ljubljanska kreditna banka v letnem poročilu za 1930, da je kupila od jugoslovanskega bančnega društva 60.000 delnic vevškega	c ,„.„ :„	,,
ditna bani
vevškega nodjetja. S tem je postala Ljubljanska kreditna banka največja delničarka vevških papirnic, v katerih ima absolutno večino. Ta pojav je sličen po-
v. .... .. ------ ■ «	i*-	nu-
javom v Nemčiji, ki so v zvezi z nizkimi tečaji na svetovnih borzah. Tako so velike banke kupile za milijone mark svojih lastnih delnic nazaj. Kakor je razvidno iz računskega zaključka, so te delnice bi-lansirane po 125, kar odgovarja borznemu tečaju. Produkcija podjetja je lani neznatno nazadovala v papirju, dočim se je produkcija lesovine, kakor tudi celuloze znatno povečala. Bilanca izkazuje pri glavnici 25 milij. Din 23.4 (23.0) milij. Din upnikov in znaša čisti dobiček 2.75 (2.6S) milij. Dividenda je ostala neizpremenjena: 8%.
Borza
Dne 25. aprila 1931.
Denar
Devizni promet je bil ta teden nekoliko manjši kakor prejšnji: Znašal je 17.1 milij. Din v primeri z 19.7, 20.7, 18.1 in 13.9 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizah Newyork, Berlin, Curih in Praga. Gotovo najvažnejši dogodek na deviznem trgu pa je bilo znižanje tečaja za Curih. Narodna banka je 21. t. m. znižala od 1095.60 na 1095.30. Zadnjič je Narodna banka izpremenila tečaj Curiha dne 18. marca z znižanjem od 1095.90 na 1095.60. Tečaj 1095.90 je bil v veljavi od pričetka leta 1929.
Curih. Belgrad 9.1312, Pariz 20.2975, London 25.2325, Newyork 519.15, Bruselj 72.18, Milan 27 1875, Madrid 52, Amsterdam 208.575, Berlin 123.63, Dunaj 73. Stockholm 139.05, Oslo 138.95, Kopenhagen 138.95, Sofija 3.76, Praga 15.375, Varšava 58.20, Budimpešta 90.50, Atene 6.75, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.08875, Helsingfors 13.075, Buenos-Aires 16.95.
Notacije državnih papirjev v inozemstva. Lon-i don: 7% Bler. pos. 81 625—82.625, Newyork: 8% Bler. pos. 91.75—92.50, 7% Bler. pos. 81.625-82.50, 7% pos. Drž. hip. banke 82.25—83.
Žitni tre
Novi Sad. Pšenica gbč. 79-80 kg 165—170. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 18 vagonov pšenice, I vagon ječmena, 12 vagonov koruze, 10 vagonov moke, 2 vagona otrobov. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca prijazna; pšenica slabša. Promet miren. Pšenica maj 15.52—15.70, zaklj. 15.56—15.57, junij 15.55-15.73, zaklj. 15.59-15 60, rž maj 13.85—14.05, zaklj. 14.05-14.10, koruza maj 1342-13.57, zaklj. 13.54-13.55, julij 1380-1392, zaklj. 13.92-13.94, avg. 14 20, zaklj. 14.20-14.25, tranzit mai 10.80. zakli. 10.85-10.90.
Ruhalnl aparat napetrolejsfci plin ,SVEA.W
M
Brez stenja
Se da popolnoma rt g utirati
1 1 vode savre v 3 minutah
Sn»iae
Praktično
Dobiva e v vseh dobro zn'oženib trgovinah z železnino.
Ko MAX SMRT
STOCKHOLM (Schweden)
Jougurt (mleko) Sr:
Dunajska cesta št. 17. — Naročila se sprejemajo. REKLAMNE CENE!	REKLAMNE CENE!
TRAJNA ONDULACIJA
120—150 Din, zajamčeno mojstersko delo, brez bolečin iu opeklin. F. KRANJC, frizer za dame, Celje, Glavni trg št. 18, E. PAIDASCH, Irizer za dame, v hiši trgovca Koniga.
MARTIN PLEČKO NATALIJA SVETEK
POROČENA
BREZJE-LJUBLJANA-KODELJEVO, 24. IV. 1931.
Drž. razredna EoterUa
Poročilo iz kolekture Ant. Golež,
Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42.
XXI. kolo, V. razred. Dne 24. t. m. so bil* žrebane sledeče srečke (za ev. tiskarske pomote ne odgovarjamo):
Din 30.000.—i	52286
Din 20.000.—!	88463
Din 10.000.—:	47328 51124 69672 88997
Din 4.000.—:	65109 70681 77585 97407
Din 2.000.—:	3003 3706 5593 7751 8083
9370 10406 10558	14374 15221 18215 23556 25075
27796 28690 30307	30393 33859 36523 36786 37272
37570 39456 40114	40256 43072 44866 47279 48173
49254 51094 52106	53476 56639 57091 57303 60301
68406 69032 69472	69609 71415 75403 76818 77693
79678 80519 81056	81967 83305 84339 85181 86953
88613 89983 91627	91720 94349 97729.
Naslednje žrebanje bo 25. aprila 1931.
Ogledala
teh vrit, velikosti In oblik
Steklo
zrcalno 6—8 n»u. mašinsko 4—6 mm, portalno. Ieu*»c atabaster itd.
Spectrum d. d.
L|ubl|ane VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
Velika zaloga žog
Jehnik" Josip Banjai
Ljubljana, Miklošičeva c. 20
Športni klubi pri nakupu velik popust
J. LIUBLIANA J, * ZIBERTOVA7 *
TELEFON j, INT.70O5 *
GRADBENO PODIETJF
PROJEKIIPA IN GRADI V MODCRKIPI 7FI EfODETO'II ————_______ i
NADTALNE ZGRADDE HVDUtlRIJoHE N Ali DA VE TEHS lil NEVOV&RNE PODTALNE ZGRAnSE NIDROCENIRALE NOSIOVE, JEZOVE C E S I E, ŽELEZNICE VODOVOD. KANALIZACIJE
ROGAŠKA SLATINA
je svetovno znano zdravilišče za bolezni želodca, čreves, ledvic in jeter, srca in živcev.
Naravna, mineralna zdravilaa voda iz znamenitih vrelcev
TfcMPBL - STYRIA - POMAT
se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu.
SEZONA od 1. maja do oktobra
Izven glavne sezone t j. od
1. maja do 15. junija in od 1. do 30. septembra
je zdravljenje najuspešneje, bivanje v zdravilišču
na j udobneje in znatno ceneje.
Za glavno sezono naročite stanovanje takoj t — Prospekte dobile v vseh pisarnah „PUTNIK-a".
Podrobna pojasnila zahtevajte od RAVNATELJSTVA ZDRAVILIŠČA

Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki so nam došli ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega soproga, skrbnega očeta, deda, strica, tasta svaka in zeta, gospoda
Ivana Gregoriča
železniškega uradnika
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni zastopnikom Direkcije državnih železnic, načelniku gradbenega oddelka g. ing. Emilu Hoffmannu, Šefu odseka g. ing. Franju Zelenku ter šefu progovne sekcije g. ing. Cirilu Petrželi. Nadalje gre naša globoka zahvala g. ing. Šternu za njegovo izredno pozornost, Udruženju jugoslov. nar. železničarjev in bro-darjev, njega predsedniku g. Leop. Juhu, pevskemu zboru in glasbenemu železn. društvu »Sloga« za v srce segajoče žalostinke in g. Ivanu Skerjancu za prekrasne poslovilne besede ob odprtem grobu.
Končno naša topla zahvala vsem stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem naša ponovna iskrena zahvala.
Liubliana, dne 25, aprila 1931.	Žalujoči ostali.

,-f V«. V'. v
■■'V V, ;
ti
Ji
Ivan Albreht:
Pesem
Tik, tik, tik, tako beži dau iu 1106 — in že ga ni: vedno dalje proč od nas se odmika ndadi čas.
Tik, tik, tik! To kladivo vse nas kuje 7. naglico v smeli, raclčst in žalosti dan za dnem in vso noči.
Tik, tik, tik, tako lepo mlada leta nam cveto: Da nam dobro sad zori, angel zvesti, kuj nas ti!
iVa vrtu
Lepo grahasta koklja sprevaja svojo družino po dvorišču in jo nazndnje odpelje še na vrt. Rumeni malčki čivkajo in tekajo za kokljo, ki jim pridno kaže žive, jim odgreba gliste in črve ter jih vneto uči vseh spretnosti, kar jih mora znati dober kurji rod.
Izpod vlažne ruše odkrije dolgo glisto deževnico in veselo zakliče:
>Sem, sem, deca, sem!«
Z vseh strani lete rumenci skupaj in pikajo z malimi kljunčki dolgo glisto, toda živalca se izmika in zvija, da je nobeden ne more premagati. Nazadnje se posreči dvema najmočnejšima, da odneseta deževnico iz gneče in odkobacata z njo po vrtu. Koklja medtem najde novih sladčic in vsa družina se spet gnete okrog nje, le dva junaka ostaneta pri deževnici.
>Moja bo,« pravi prvi, »jaz sem ja najprej začel vleči fz gneče!«
>Moja bo,« čivka drugi, >saj veš, da sem dosti močnejši od tebe in sem jo prav za prav le jaz privlekel sem!<
»Ni res, močnejši sem jaz,« se razjezi
prvi.
>Ti brž pokažem,« ga drugi pikne s kljunom.
»Čakaj, čakaj!« se zdaj prvi zakadi vanj •> ga začne kljuvati, »glista ]e moja!«
>Moja!« čivka drugi.
»Moja!« stoka prvi.
»Moja!« se zasmeje vrabec, ki je ogledoval njun boj.
Piščanca se ozreta, toda deževnice ni več. Visoko z jablane se jima smeje vrabec in si zadovoljno čedi kljunček, češ:
»Hvala lepa, prijatelja! Kadar bosta imela še kaj, se zopet spoprimita!«
In odfrči, a piščanca osramočena odčivkata h koitlji.	---
Prebrisani zajec
1.
Mirko Kunčič:
Godec M ar t meh in čarovnik
Hrabro lovec Jaka s svojim psom koraka v gozd na zajčji lov.
1.
Na samotni poti zdajci — hop! naproti zajec jima plane, l/ivec puško sname... Bumf! bumf!« krogla poči ajec živ in zdrav v črno luknjo skoči, pes za njim: >Ilov! Hov!..
Kolo, otroci!
Iztuhtajte k tej lovski zgodbici kakšen posebno zabaven in smešen konec. Pse dobre domitleke bom objavil, najboljši pa bo nagrajen z lepo knjigo.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 30. t. m. na naslov Kotičkov striček. uredništvo Sl^voncar v Ljubljani.
Izvrsten iovec
Mihec: :;0če, kaj pa delate na lovu?«
Oče: »Takšno neumno vprašanje! Zajce streljamo vendar in srne in lisice.«
Mihec: »H111, pa niste še nikoli kaj podobnega domov prinesli..
Nekje za devetimi gorami in devetimi vodami je živel godec. S sv i ran jem na veselih svatbah si je služil kruh. Njegovo edino premoženje so bile stare gosli. Iz njih je znal izvabljati čudovito mile glasove. Včasih so mu pele sladko in otožno, da bi sklonil človek glavo, zakril z dlanjo obraz in zaplakal... Včasih pa so mu izpod gibkih prstov kipele divje, poskočne melodije, da bi človek razpel roke in objel od radosti ves svet...
Nenadkriljiv umetnik je bil godec Mar-tiaek. Z lahkoto si je osvajal srca. Obrazi, ki so bili ta hip še veseli in razigrani, so se nenadno zresnili in bridek smeh jim je za-drlitel na ustnih.
Martinek jim je igral o človeku, ki ni ljubil svoje matere in se je izgubil na mračnih potih ... Igral jim je o popotniku - desetem bratu, ki roma po svetli nepoznan in ubog in nima nikogar, kateremu bi mogel potožiti svoje gorje... Igral jim je o hrepenenju cigana -muzikanta, ki je hotel, da bi padlo solnce z neba in se poklonilo njegovi veliki umetnosti; možje postave pa so ga vtaknili v ječo, kamor ni imel dostopa najskromnejsi solnčni žarek in kjer je umrl beden in zapuščen... O vsem tem jim je igral godec Martinek. — V obraze pa, ki so bili pravkar še mrki iu nemo zagrenjeni, je znal dehniti sijaj pravljic in radost paradiža...
Velika je bila umetnost Martinkova. Še večja pa je bila vrlina njegovega srca: robatost, kvant"1, in kletev, ki leži vsakemu godcu kot prirojena na jeziku, je bila njemu tuja. Imel je srce polno ljubezni do bližnjega. Ta ljubezen je bila vir njegovi poznejši sreči.
Nekoč, je zavladala v tisti deželi globoka žalost. Zlohotne sence so se priplazile odnekod-Zakrile so obzorje, vtihotapile se v srca in jih napolnila z grozo.
Skrivnosten tujec je romal iz doline v dolino. V dolg črn plašč je bil zavit in nosil je klobuk, ki je bil nenavadno širok in čudovito izoblikovali. Roke pa so se mu oklepale popotne palice, ki je bila podobna okameueli kači.
Na tisočere duri je žo potrkala roka neznanca. Gorje onemu, ki mu jih je nič hudega sluteč odprl in uprl pogled v njegov mrtvaško bledi obrazi Prebledel je tudi on in njegovo oko ni več videlo in njegovo uho ni več slišalo; srce mu je postalo brezčutno za vse utripe življenja. Postal je živ mrlič.
Neizprosen je bil skrivnostni romar - čarovnik v svoji mržnji do ljudi. Gauil ga ni ne jok ne stok žalujočih. Njegov posmeh je odmeval zamolklo kakor glas iz groba. Število njegovih žrtev se je množilo od dne do dne. Prizanesel ni niti otrokom in starčkom.
Ljudje so s pridušenim glasom govorili, da je bil skrivnostni neznauec nekoč poglavar roparske tolpe, ki je počenjala vsemogoča grozodejstva po deželi in ki je štela 12 inož. Vsi ti razbojniki so bil bratje svojega poglavarja, kri ene matere, enega očebi. Po dolgem trudu se je orožnikom posrečilo poloviti vse čkuie roparske tolpe. Kralj jih je pustil brez usmiljenja pobesiti. Za njega, poglavarja, je bila določena najhujša smrt: razčetvorili naj bi ga pri živem telesu. On pa je zapisal svojo dušo hudobcu. Z njegovo pomočjo so mu je posrečilo pobegniti. Tedaj se je zaklel, da se bo strahovito maščeval nad smrtjo svojih dvanajstih bratov. Hudobec mu je podelil čarovno moč. Z njo je kakor šiba božja pustošil po deželi ...
3.
Nekega dne so se begotni čarovnikovi koraki vtihotapili v kraljevski vrt. Kraljična, lepa kakor pravljica iz »Tisoč in ene noči« in sladka kakor sen o raju, se je izprehajala po njem. Hodila je od rože do rože in zaupno kramljala z njimi kakor s svojimi sestricami.
Pa je nenadoma kakor od strele zadeta obstala in vztrepetala v silni grozi. Stekleno oko skrivnostnega tujca se je bilo uprlo vanjo. Kraljična je imela občutek, da se pogreza nekam globoko na dno. Kamor še ni posijala luč dneva. Kjer kraljuje nevzdramna tihota. Odkoder ni povratka.
Iz doline v dolino, od srca do srca je šla žalostna vest. Še niže so povesili ljudje glave in še hujše malodušje jih je obšlo.
»Prekletstvo leži nad nami. Ni je več rešitve ...«
Na kraljevskem dvoru je bila žalost največja. Po prstih in s šepetajoči 111 glasom so hodili zdravniki po mehkih, pisanih preprogah sobe, v kateri je ležala začarana kraljična. Bu-lila je topo in brez znaka življenja predse. Zaman je bilo vse prizadevanje, zbuditi jo iz skrivnostnega sna. Kraljična je ostala, kakor vse žrtve čarovnika.— živ mrlič.
Kralj je razglasil po deželi, da pokloni kraljestvo in roko onemu, ki izsledi zločinca in reši kraljično čarovne moči.
Brez števila mladcev je poskusilo srečo, lioteč si priboriti slave, bogastva iu roko kra-Ijične. Zaman. Skrivnostni romar je po vsakem novem zločinu izginil neslišno in brez sledu, kakor da ga je bila požrla zemlja.
Ves obupan nad usodo hčerke - edinke, je pričel kralj popivati. Toda zlih slutenj tudi v pijači ni mogel utopiti, še 7, večjo težo so legale nanj. Hiral je 7, vsakim dnem bolj. Zdravniki so se jeli resno bati zn njegovo življenje. Občutili so bridko, kako neznatna in brez uioči jo včasih vsa njih učenost...
4.
Vest o čudni kraljičini bolezni je prišla tudi godcu Martinku na uho. Globoko usmiljenje ga je obšlo. Nič več ni imel obstanka v dolini. Zbežal je v gore. Vse dni in noči je blodil po molčečih šuinah in iskal rešilno misli.
Nekoč so ga zanesli onemogli koraki do samotne kolibe pod strmimi pečinami.
Žejen in lačen je potrkal na vrata.
Mož z dolgimi, preko ramen valujočimi lasmi in do pasu segajočo sivo brado je stopil nn prag.
»Pozdravljen, mladec! Kakšna želja te je privedla k meni? Vstopi in odpočij se. Skromen je moj dom, a gostoljuben.«
»Hvala vam, dobri mož. Truden ser.i res iu počitka željan. Bog naj vam s stoterim povrne vse.«
r-Bog?« se je liripavo iztrgalo samotarju iz grla. Preko usten 11111 je šinil zaničljiv, neizrekljivo oduren smehljaj, ki ga pa Martinek ni opazil. »Bog da mi bo povrnil? Mladec, velika je tvoja vera Vanj, kakor vidim. Blagor ti!«
Martinek 111 čutil posmeha v njegovem glasu. Izmučen se je zleknil na šop slame v kotu in se zagledal v žerjavico, ki je tlela na malem ognjišču sredi kolibe.
Starec, ki ga jo Martinek smatral za pobožnega puščavnika, je prinesel odnekod mleka in kruha in mu ga ponudil. Z veliko slastjo je použil Martinek skromno jed. Ko se je okrepčal, ga je obšlo otroško zaupanje do častitljivega moža. Pričel mu je razodevati svojo in svojega naroda bol.
Globoko se je zamislil sivi samotar in je dolgo premišljeval. Šele proti jutru, ko je prvi svit zarje prisanjal do njega in mu poljubil bledo lice, ga je obšlo — vsaj tako se je Martinku zdelo — sveto navdihnjenje. Izprego-voril je trudno in zamolklo:
»Le ena rešitev je, mladec. — Nekje za deseto gor^ živi cigan - muzikant. Čudovita je pesem njegovih strun. Kamen bi omehčala in ga izpremenila " solze usmiljenja in ljubezni. Edino on bi mogel s svojo veliko umetnostjo ganiti čarovnikovo srce in zdramiti njegove žrtve iz čarovnega sna. Toda zapomni 6i: moral bo dehniti strunam melodijo, ki bo tako polna miline, kakor je bila uspavanka, ki jo je v davnih dneh pela mati nad zibelko čarovnika in njegovih dvanajstih nesrečnih bratov. Pojdi in poišči tega cigana! A bojim se, haha, da bo zaman tvoja pot!«
V Martinkovi duši se je zgenilo nekaj silnega, neizrekljivega.
Vstal je. Ponosno se je vzravnal in plamen velike samozavesti mu je zaplapolal v očeh. Izpregovoril je z glasom, ki je drhtel od prekipevajoče radosti:
»Ne bom ga iskal, dobri mož. Tudi sam vem, da bi bilo iskanje zaman. Umrl je pred letom dni. A umrla ni z njim njegova umetnost. Živi in raste v njegovem učencu — v človeku, ki stoji pred vami ves neznaten in ubog!«
Iu je Martinek vzel gosli v roke in jih je prislonil k licu in zaigral...
Kaj ni obmolklil vihar in posluliuil?
Ali niso zastrmele daljine in se bližale s pritajenimi koraki?
Ali ni stopilo solnce z neba, pljusknilo v izbo in jo napolnilo z doslej neznanim sijajem? —
Martinek je igral, s puščavnikoni pa se je godilo čudo. Zgrudil se je na kolena. Udaril je s čelom ob tla, zarjul z glasom ranjenega leva in si pričel v divjem obupu ruvali lase z glave.
Njegov obraz je postajal mrtvaško bled. Oči so mu steklenele in se izgubljale v duplinah ...
Še hip — — — in pred zavzetim Mar-tinkom je stal skrivnostni čarovnik sam...
Martinka je spreletela nečloveška groza. A igral je dalje. Vedel je: ako preneha le za minuto, je izgubljeno vse ...
Kakor Š8 nikoli so mu pele gosli. Iz davne prošlosti, iz sanj in spominov so vstajali znani, ljubi obrazi. Videl si solze v njihovih očeh. Slišal si vzdihe njih duše ...
Kakor trepetlika, preko katere divja vihar, se je zvijal čarovnik pred Martinkom na tleh — premagan, strt...
A čudovita Martinkova pesem še ni hotela izzveneti. Martinku se je zdelo, da igra že \so večnost. Toliko duše in syca jo položil v svojo plešem. Bila je to pesem-žalostinka matere nad grobom svojih trinajstih nesrečnih sinov ...
Igral je Martinek. Ko se je izjokol poslednji zvok iz drhtečih strun, je videl 7. grozo in slastjo: globok prepad je zazijal na mestu, kjer je stala prej koliba, prepad, ki je kakor gladna zver pogoltnil njega — poslednjega izmed trinajstih nesrečnih bratov, maščevalnega čarovnika in skrivnostnega puščavnika v eni osebi...
Na robu tega prepada pa je stal on — godec Martinek. Zmagovalec. Umetnik, ki je prekosil samega sebe.
Vihar navdušenja jo zaoril po deželi. Ves narod je vriskal in pel in se klanjal junaku, ki jo z veličino svoje pesmi in ljubeznijo svojega srca rešil kraljestvo preteče pogube.
Kaj je sledilo temu, si lahko mislite. Ves srečen nad čudežnim ozdravljenjem hčerke-edinke je kralj podaril njeno roko rešitelju — godcu Martinku. Nn ženitovanje sem bil povabljen tudi jaz. Dobil sem piti in jesti, da me še danes trebuh boli. —,
Stričkov kotiček
151.
Dragi Kotičkov striček!
Veš, I i Kotičkov striček, pošteno sem lnida nate. Preleklo leto sem ti pisala obširno pismo, ki sem ga sestavljala dva dni. Nestrpno sem čakala vsako nedeljo tvojega odgovora — zaman. Do daues mi še nisi odgovoril. Najbrž si čisto pozabil name. Kljub temu se te spominjam in upam, da mi boš prihodnjič zvestejši.
Ti pošiljam z gorenjskih višav iskren pozdrav!
Mimica Markošek,
učenka 1. razr. gimnazije v Ljubljani
Odgovor: Draga Mimica!
Se kar nič ne vznemirjam radi tvoje izjave, da si »polteno« huda name, kajti dobro vem, da je poštenost prelepa čednost, ki zasluži javno priznanje in pohvalo. Če bi bila nepošteno huda name — o, saprlot, potem bi pa zaorala midva, potem! Nepoštenost je ena najgrših in vse obsodbe vrednih človeških lastnosti in jo je lahko sram. Sem od srca vesel, da moji kotičkarji nepoštene jeze ne poznajo. Ostanite še nadalje pošteno jezni name — in bo vse lepo v redu in prav. Živijo poštena jeza! Kotičkov striček.
152.
Dragi Kotičkov striček!
7.c. dolgo je tega, kar sem se namenila, da li pišem tudi jaz. A nisem vedela nič posebnega. Danes sem našla na svoji gredici dve vijolici. Pošiljam ti jih za šopek.
V nadi, da se tudi mene spomniš v k o • tičkovem stričku, te pozdravlja ln težko pričakuje odgovora
Cvetka Ramovš, učenka II. razr. v Ribnici.
Odgovor: Draga Cvetka!
Za vijolice se ti prav lepo zahvaljujem. Preimenitno so dišale. Dišale so tako, da so celo Požgančkovega očeta privabile v sobo. »Lej ga spaka,« sem se čudil, »tega pa res ne bi nikoli verjel, da so Požgančev oča tako navdušeni za rožice.« Toda sem kaj kmalu moral s kislim obrazom ugotoviti, da sem se bridko zmotil. Ne vonj vijolic, nego vonj pečene piške, ki mi jo je teta Meta podarila za god, je privabil Požgančevega očeta v sobo. Mm! so zacmakali z jezikom in se blaženo potrepljali po trebuščku. In sem komaj utegnil šteli do tri — že je bums! izginila pečena piška v njili... Kaj sem hotel? Da ne bi bil onega dne povsem brez kosila, sem so do mile volje naužil vonja tvojih vijolic — in sem bil sit. Priporočam take sorte kosilo vsem, ki drugega nimajo.
Prosiš, naj se te spomnim v "kotičkov e m stričku«. Hm, veš kaj, to bo pa res malo težko šlo, to. Tako učen in moder pa res še nisem, da bi znal pisemca namesto v stričkovem kotičku — v Kotičkovem stričku objavljati...
Pa se še kaj oglasi!
Kotičkov striček.
153.
Dragi Kotičkov striček!
Tudi mene so prijele skomine po tvojem kotičku. Zato te prosim, ne vrzi mojega prvega pisma v koš.
Dragi striček, če si ljubitelj zvončkov, te povabim, da prideš na »Zlatek«. Tam je vse polno zvončkov — oznanjevalcev pomladi.
Drugič kaj večl
Te pozdravlja
Božidar B o š t j a 11 č i č . učenec IV. razr. v Zgornji Šiški.
Odgovor: Dragi Božidar!
Tudi tebe so prijele skomine, praviš.' Hm, meni se zdi, du le skomine večkrat »pi i-mejoA, pa ne toliko po mojem kotičku, kolikor po sladkorčkih in piškotih in drugih takih sladkih skušnjavah. Jaz vem, kaj bi se tebi nad vse imenitno zdelo! — Ce bi bila vsaka črka v mojem kotičku — Zalaznikova torta in vsaka pika na koncu stavka — slad-korček. Holali, potem šele, potem bi te ori-jernale skomine in ne rečem dvakrat, da ne bi nastala celo strahovita vojna med vami — sladkosnedeži, za moj kotiček. Vsak bi hotel prvi polizati torte in sladkorčke iz njega. Se dobro in livalabogu, da sem Kotičkov striček jaz in ne kdo drugi. Kdo drugi bi na mojem mestu inorda kar zares napravil iz kotička nekakšno sladčičarno, kjer bi bili pretepi in poboji nn dnevnem redu... Vidiš, kako pametno je, da je na svetu nekaj tako razsodnih in preudarnih mož, kot sem jaz —
Kotičkov striček!
Samo en očenaš zna
Nežika pride vsa objokana od prve spovedi domov.
Ko jo mati ugleda, jo vpraša: »Zakaj se pa tako jokaš?«
Nežika (ihte): »Ob, mamica, tri očenaše so mi dali za pokoro, znam pa le enega...«
Tolmačenje
Pekovski vajenec jo videl na železniškem vozu tri črke SD2. Nekaj časa premišljuje pomen črk iu slednjič meni: »Aha, že veni! Črko
SD2 pomenijo: »Slovenske dobre Zemlje!«
A. P. Garland:
Himbo, sirup za podgane
i-Poberite se odtod< je zakričal Mr. llimbo. *
SploSnoije bilo znano, da je do Mr. Himba bilo približno tako lahko priti kakor do Dalai Lanie v Tibetu, to se pravi, ako nisi bil vsaj kabinetni minister ali pa, kakor se je šušljalo, izredno lepa ženska. Zalo je bilo pa čudno, da je Jack lirebner na svojo prošnjo za sprejem prejel odgovor, naj se glasi prihodnji torek ob poldvanajstih dopoldne v hiši Ko.smos ua Regent Streetu. S tem da je čas sprejema določil na poldvanajsto uro, je Mr. llimbo hotel preplašiti posetnika, ki naj bi tako dobil vtis, da je vsaka minuta v življenju Mr. Himba, ki lahko s par besedami povzroči paniko nn borzi, neizmerne vrednosti. Ob poldvanajstih določenega dne jo Jack stopil v sprejenmico Himbove palače. Dve minuti kasneje ga je lift dvignil v pisarno v petem nadstropju, kjer je nanj čakala Miss Oram-mar, pomožna tajnica Mr. Ilimba. Ozrla se je na uro ter dejala: »Sedite prosim, čez dve minuti vas povedem v zasebno pisarno Mr. Himba.
»Kako pa se moram vesli pri njem?« je vprašal Jack s hudomušnim nasmehom na obrazu. »Mar moram koleno pripoguiti in se trikrat, prikloniti, ali pa smem vstopiti kot navaden zemljan?«
»Ne razumem vas,« je odvrnila tajnica.
»Že dobro, že« je dejal Jack ter izvlekel cigaretno dozo, a jo takoj zopet skril, ko je opazil grozeči pogled pisarniške pomožne moči. Po preteku dveh minut je spregovorila: »Tu notri, prosim.«
Mr. llimbo je bil širokopleč in visok mo-»ak petdesetih let. Ko je Jack vstopil, je dejal na kratko: «Sedite. Vaše ime je Jack Brebner. Govoriti hočete z menoj. O čem?« je drdral brez prenehljaja.
»Tako je,« je odvrnil Brebner. »Poznali ste mojega očeta, kaj ne?« »Da.« »Dobro. Prihajam iz Kanade da govorim z vami o nekih delnicah, to se pravi, o delnicah rudnika Frontenac.«
Obraz Mr. Himba se je nekoliko spremenil, ko je skoraj jezno dejal: »Jaz se ne intere-sirain za kanadske rudokopske delnice.«
»Tudi meni se tako zdi. Toda zanimali ste se, recimo, pred tremi leti.«
»Cujte,« ga je zavrnil Mr. llimbo ~moj čas je dragocen. Kaj hočete pravzaprav?«
»Prišel sem, da vas vprašam, Itako je z onimi dvajsettisoč funti, katere ste dolgovali mojemu očetu za njegove Frontenac delnice.«
»Dolgoval vašemu očetu?« je zatulil Mr. Himbo. »Ničesar mu nisem dolžan. Delnice, katere mi je izročil, sem plačal pošteno.«
»Da plačali ste jih. Sto funtov ste dali zanje.«
»Po takratni tržni ceni, nič drugače: Cenjene. so bile takrat po en šiling in vseh dva-tisoč sem kupil tako.«
, »Samo trenotek, prosim« je dejal Brebner. »To pripovedko obdržite zase. Moj oče mi je pred smrtjo vse povedal. Prosil vas je, da dobite za delnice, kar se da ugodno ceno.«
»To sem tudi storil. Kupil sem »jih od njega po tečaju istega dne.«
»Da da, toda bilo je še popoldne, ko ste jih kupili, to je ob času, ko vam je bilo že juano, da so na borzi v Montrealn delnice poskočile od enega šilinga na deset funtov kot posledica odkritja velike zlate žile v rudniku.«
»O vsem tem takrat nisem ničesar vedel,« je dejal Himbo.
Jack se je nasmehnil: sPred tremi tedni sem v Winnipegu naletel na Georga Tabu-teana iz Montreala, ki je bil nekoč tudi vam znan, mar ni res?«
»Poznal sem ga pač,« se je glasil kla-veren odgovor.
»Tabutean je večji družbi v salonu hotela, v katerem sem se tudi jaz nahajal, pravil
svojo doživljaje na borzi in med drugim tudi omenil, kako je bilo ob priliki, ko so Frontenac delnice v par urah skočile od enega šilinga na deset funtov, toraj dvestokratno. No samo, da je zase pridržal lepo število do takrat cenenih delnic, pač pa jo tudi vam brzo-javil, da skušajte pokupiti vse delnice, ki jih dosežete na kontinentu. Toraj, iz toga je jasno razvidno, da ste natanko poznali ceno delnic, ko ste jih mojemu očetu plačevali po en šiling za komad.
Mr. Himbo je vstal. »Vi tratite moj dragocen čas,« je dejal, »kaj hočete toraj?
»Jaz zahtevam denar, za katerega ste mojega očeta ogoljufali,« je odločno poveddl Jack.
Pri teh besedah je Mr. Himbo vzrastel, kakor smo omenili v pričetku.
Brebner je ostal popolnoma miren. »Mar vam je ta očitek neprijeten?«
»Zadosti imam tega — — — tega izsiljevanja,« jo vpil Himbo. »Poberite se s svojimi izmišljenimi pripovedkami, sicer vas vržem ven.«
»Dobro, grem. Prostor, v katerem se vi nahajate, je itak precej poln. Toda pomnite, da s tem ta zadeva še ni pri kraju. Prejali-slej vas primem. Sedaj imate sicer vse karte v rokah, toda v kratkem pride do zopet-nega deljenja.«
»Izginite,« je tulil Himbo ter pozvonil.
Dve minuti kasneje je Jack taval po Regent Streetu zatopljen v kovanje načrtov, kako priti Himbu do živega.
Njegov oče je bil skromen človek, ki si je s poučevanjem glasovirja prištcdil par sto funtov, s katerimi je kupil Frontenac delnice. Rudnik pa ni uspeval in oče se je bal, da bo ob vse. Vedel je, da Himbo kupuje in prodaja vrednostne papirje, zato se je obrnil nanj, ki mu je baš usodnega dne plačal delnice po šilingu. Prejel je zanje borih sto funtov ter tako rešil vsaj polovico svojega prihranjenega premoženja. Pozneje je zvedel, kako je bilo z delnicami, a molčal, pač pa je na smrtni postelji vse razložil sinu.
»Prasec,« je mrmral Jack »na onih dvajsettisoč funtov je zgradil svoje milijone iu seveda so ini sedaj lahko posmehuje.«
Na koncu Regent Streeta je ugledal veliko reklamo, ki je bila slikana na visok plot še ne dovršene nove stavbe. Ustavil se je ter čital, a samo trenotek. Obraz mu je zažarel veselja, ko je sam pri sebi mrmral: »Himbo, si že moj, te že imam.«
Brebner & Komp.
402, Gray Inn Road W. C. 1.
Sir.
Ako se zanimate za razvoj tovarne s kemikalijami, v kateri se med drugim izdeluje tudi strup za podgane, kateremu smo nadeli ime Himbo, prosimo, da pišete po prospekte, kjer tudi lahko dobite vse potrebne informacije in podrobnosti.
Spoštovanjem Brebner & Comp.
Mr. Himbo je bulil v dopis in nemir se ga je loteval. S tem torej ga hoče pritisniti. Seveda je vse to sama pretveza. Kako more in sine uporabljati ime poštenega državljana v trgovske svrhe. Toda, kaj pa ako vendar izvede, kar namerava? Himbo je ime, ki ga je težko dohiti še kje. In ponosen je bil na to ime. Prejalislej se je nadejal, da ga kralj poviša v plemski stan in kako vse drugače se bo glasilo, plemeniti Himbo, kot pa n. pr. plemeniti Robinson, ali Brown. In to njegovo čestito ime naj bo združeno z imenom novega podganjega strupa?«
Poklical je avto ter se odpeljal k svojemu pravnemu zastopniku. Tu je vse, kar je bilo potreba, obrazložil, zamolčal pa seveda pravi vzrok, t. j. spor z Jackom. Naročil je odvetniku, da to namero na vsak način prepreči.
»Nemogoče,« je odvrnil izkušeni advokat, ponatis imen ni zabranjen.«
»Toda — — — vraga--— podganji
strup,' je divjal Mr. Himbo. Mar naj dopustim, da me bo vos svet zasmehoval? To je izsiljevanje.«
»Indirektno pač. Toda pri sodišču no opraviva nič. Tam bodo rekli, ker je proizvod namenjen podganam, nima ime ...«
»VI hočete torej reči, da tu ni mogoče ničesar ukreniti in da naj so mi svet posmehuje?«
»Poskusil bom, kar bo v moji moči,« je dejal odvetnik, ki so je bnl zgubiti tako bogatega klijenta. »Začel bom z grožnjo.«
Toda grožnja ni imela uspeha. Jack Brebner ne samo da od namero ni odnehal, pač pa je sporočil nasiov svojega pravnega zastopnika, ki mu bo pomagal, da izvede, kar si je zamislil.
»Poslušajte, Mr. Himbo,« mu ja dejal njegov odvetnik, 3ako protestiramo, vložimo tožbo itd., bo vse to obelodanjeno v časopisju. S tem pa že itak nastane za vas položaj, kakor da bi bil proizvod žc na trgu. Humoristični listi bodo porabili priliko ter zbijali šale na vaš račun, vsepovsod bo govorenje o podganjem strupu Himbo. Ne preostaja nam drugega kakor pogajanja in kompromis.«
»Kompromis?« je zakričal Himbo in kar vrglo ga je z naslonjača. »Rajo vse kakor to.«
Ves teden so je Mr. llimbo bavil z mislijo, kaj mu je storiti. Ko pa je prejel Breb-nerjevo pismo, je bil njegov sklep storjen. Pismo se je glasilo:
Mr. Himbo!
Tu vam prilagam par reklamnih vzorcev, kakršne nameravam objaviti v časopisju. Eden izmed teh se jo glasil: Himbo, za podgane najuspešnejši strup. Kadar imate v mislih, podgane, spomnite se na ime llimbo.« Poleg tega je naznanil, da bo ua 160 vo-
galih londonskih ulic napravil velikansko reklamo, mi kateri bo stalo: »llimbo, strup za podgane, je najboljši.«
Mr. Himbo bi se bil najraje zjokal, ker
je bil tako brez vsake moči. In če ti oglasi izidejo in mogoče že v nekaj dneh? Ne. ne smejo! Nikomur ne bo mogel več pogledati v obraz, nemogoč postane v družbi, povsod bo le zasmehovan.
Telefoniral je svojemu odvetniku: >Sto-pite takoj v stik s tem nesrečnim človekom. Razumete, takoj! Recite mu, da inu izplačam 10.000 funtov. Ne, vraga, na to ne bo pristal, recite, 20.000 funtov dobi izplačanih, ako vso lo namero takoj opusti. Ne, ne, jaz ga bolje poznani kot vi. Dvajset tisoč, pa ne zamudilo nobenega tronotka. Določite z njim sestanek v vaši pašami. Hitite! Sporočite ml o rezultatu.«
Dva dni nato je Jack Rrebner v pisarni advokata vpričo Mr. Himba in odvetnika podpisal dokument, da imena Himbo ne bo nikjer in nikoli uporabljal v trgovske namene, ako mu Mr. Himbo izplača 20.000 funtov šterlingov.
»Škoda,« je dejal Jack, ko je podpisal, »vaše ime je tako imenitno, baš primerno za take izdelke. S tem imenom bi delal ogromne dobičke, vleklo bi.«
»Pojdite k vragu,« je zarentačil Mr. Himbo, ko je uvidel, da se hoče Jack navse zadnje še norčevati iz njega. Naštel mu je dvesto bankovcev po sto funtov in Jack jih je mirno spravil.
»Preden grem, dovolite, da vam nekaj podarim v spomin.«
Iz notranjega žepa površnika je privlekel na dan majčkeno kovinasto škatljico ter jo položil pred milijonarja in finančnega mogotca.
»To je za vas. V škatljici 6e nahaja vsa zaloga podganjega strupa Himbo.«
Frtauckti Gustl ma beseda
Astn. Iblana u ja vnder zdej en-kat pumladl. Sej je pa tud že zadn čas. Kamer se ganem, pousod se guvari ud pumlajeno Ibla-ne. Usi časupisi sa pouhn ud pumlaje-ne Iblane, nubedn pa na pove, nn ka-šna viža ja misija pumladet. Jest sm že sprašvou pulcaje, dinstmane in buhve kerga use, pa m ni mogu nubedn nč ta prauga puvedat. En prauja tku, druh pa tku.
Jest pa praum Iktila: če žo res čja Iblana pumladet, nej ja pumladeja tku, de u kej zalegi. Tu na gre, de b ja tle mal puflikal, tam mal. Vornk al pa nč.
Sej sem u te reč žo guvuru if sammu gespu-dam podžepanam, pa m tud nisa vedi nč ntančnga puvedat kultu in kaj. »Tu je gvišn,« sa reki, »pumladl ja uma na usaka viža, ampak kdaj in kuku, tu je pa še uradna tajnast. Uš že zvedu, kedr u u treba, zdej pa še ni čas pršou za tu, de b na ta velk zgun ubešu.«
Gespud podžepan sa drgač prou prjazen in tud zguvorn gespud, kar se pa puinlajevajna am tiče, se pa držeja tku nekam rezerviran. Seveda men, ket žurnaliste, pa tud na skoč srce prec u hlače, če me prou edn mal zafrkne. Zatu tud pr te prložnast nisem prec vrgu puška u kuruza, ampak sin še naprej tišu vajne: »Veja, gespud podžepan, jest mislem, de b blu še ta nar bulš, če b ja na Voronuva viža pumladl Prauja, da se jo ta viža šo ta nar bulš ubnesla.«
>Na Voronuva viža prauš?« sa se začedil gespud podžepan. »A niisleš, do mi gnar pu cest
puberama? A na veš pu čim sa afne?«
»Prou pu cen nisa, tu vem iz lastne skušne Ampak jest mislem, de b sc zdej duble lohka za ena bagatela, ke je Praga zavrnila Kludskituva ponudba, ke jm je tou kar cela menažarija na urat ubest. Kua pa, če b uni stupil dol k našm severnem bratem u Praga, pa b tala reč tku kok vn spelal de b saj ene par afn Iblan prepusti, če že ne glih zastojn, pa saj pu en prmern cen. Sevede, de h Iblana afne iz Afrike naročala, al pa, de b jlb šli mi u Afrika luvit, tega sevede Iblana na zmore sej ja že tku na ush konceh in krajeh stiskaja, d« htnal na u dala nubenga žumfta več ud sebe.«
»Gustl, zdej pa že vidni, de nis tku naumen kokr vn videš. Ampak tle je treba pumislt, de j« Iblana velika in de u u kratkem še več, ke ji uma Zgurna Šiška, Vič, Muste, Višna gora in tku napre, zraven pršlukal. Use Kludskituve afne b ble pre-mal, de b use tula pumladl.«
»Le ne prec scagat. Afn mama tud duma ppft cej. Brati Hrvati in Srbi b nam jh pa tud rad ud, stupil, ke vem, de nisa brez nh. Kar kurajža. Us« mora jt. Dnukarija tud nkol na praša, a u šlu a) ne. Kar prtisne te in zmeri še za soja putreba ke vn stisne.«
»Na vem, kuku u šlu. Scer se pa u udseke u te reč še nisma tku natančn zmenil. Na afne sploh na rotuže še nubedn mislu ni. Če b nam preh afne u glava padle, b jh že lohka pr ludskem štetji use pupisal, pa b dons že vedi, če u šlu pu-mlajenjne na Voronuva viža. Viš, Gustl, za kua ti na kandederaš za ubčinskega svetnika? Kulk skrbi b .nam lohka pršparu iz toja brihtna buča. In na blu b se nam treba za usaka figu nuč in dan glava belt, predn kej pametnga pugruntama.«
»Kuku um katidederu in ki čm kandederal in kdaj čm kandedorat? Sej lohka kar tku u ub-činsk svet ccpnein, kokr muha u župca.«
»Veš Gustl, iz tojmu jezikam na uš nkol na-prej pršou. Za kam naprej pridet je treba vse drga-čen ježek. Le zameriti s tu.«	F. G.
IRC.DR.ZO.Z.
1OTLMM
iiufliUska cesta 36/11.
Telelon 27 16 Dr/o|ttvl Material
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrije, ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag — polaga




'S-

Na:varne]š& in najboljše naložite denar pri
Hranilnici kmečkih občin
v Liubliani
Hikioš;čeva c. 21 - UstanovJrena leta 1911
Telefon 2183 (Palača Vzajemne zavarovalnice) Pošt. ček rač. 10545
ki je edini pupilarno varen zavod kmečkih občin. Za varnost vlog jamči 19 kmečkih občin ustanoviteljic z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Nalagajte svoj denar v ta zavod, kjer je denar najboli varen. Hranilne vloge obrestuje po 5o/o, vezane na 3 mesece po 6% in plačuje rentni davek iz svojega. Vložne knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar in se obresto-vanje ne prekine. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župni uradi denar mladoletnih, skrbljencev, pre-klicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin in zapuščin. Posojuje svoj denar na posestva in občinam proti amortizaciji in na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica je pod nadzorstvom kr. banskega komisarja.
Delniška družba pivovarne
Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45, — Podružna pivovarna (preje T. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit.
ara
Ljobisana
Telefon;
LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023
Brzojavis
Pivovarna ,UN10N' Ljubljana Pivovarna .UNION' Maribor
Zaradi nesrače Inventurna odprodajo
manufaklurnega in konfekcijskega blaga po gl> boko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča
Marija Rogelj, Sv. Petra ccsta št. 26 LJubljana
Kuharica
za vsa hišna dela išče službo k dvočlanski družini v mestu. Ponudbe na upravo »Slovenca« v
Mariboru pod »Zanesljiva« št. 4502.
~~Kot skladiščnik
sluga, vratar, tekač, potnik, hišnik ali slično zaposleni« išče mož, srednje starosti, nekadilec, trezen in zanesljiv, govori slovensko, nemško, italijansko, rusko in francosko. Cenj. ponudbe na upravo pod -Uporaben« št. -1627._
Spretna krojačica
išče takojtnje namestitve Cenj. ponudbe pod 'Marljiva^ št. 4621.
Za majhen honorar
bi uradnica opravljala
pisarniška dela po 6 zvečer. Ima stroj. Ponudbe na upravo pod št. »300".
Dekle
vajeno vseh hišnih del, zna tudi šivati, želi mesta v kaki mali trgovini ali kot sobarica k mali družini. Naslov se izve v upravi pod št. 4608.
Deček"
s Primorskega, star 15 let, se želi izučiti mizarstva, — Naslov v upravi pod St. 4470.
Krojaški pomočnik pošten, vajen malih in velikih kosov, išče stalno mesto za takoj. Naslov pove uprava pod št. 4529.
Perilo
sprejme perica v pranje. Naslov v upravi pod št. 4659.
Krojaško vajenko
takoj sprejme damska krojačnica B. Pavlovčič, Poljanski nasip 10.
Pekovski pomočnik
starejši, išče dela kol skupni delavec. Razvažal bi tudi kruh na kolesu. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod »Pošten« št. 4676.
Mizarskega vajenca
krepkega, takoj sprejmem z vso oskrbo. Alojzij Fer-bežar, Šmarje pod Ljubljano.
Vajenca
za ključavničarsko obrt, s hrano in stanovanjem, takoj sprejme Ciril Po-držaj, ključavničar, Ig 147
Šofer
za tovorni auto, trezen in zanesljiv, se išče. Ponudbe pod št. -1648.
Sedlarski in tapetniški
pomočnik se sprejmeta pri Andreju Hriberniku, Prevaljc.
Dva klepar, vajenca
sprejme proti plači — A. Golob, Ljubljana, Pu-harjeva ulica 3.
Vajenca
za krojaško obrt sprejme I. Goltez, Stožice, Jezica pri Ljubljani. Hrana in stanovanja pri mojstru. Drugo po dogovoru.
Vajenca
j za mizarsko obrt sprejme Andrej Drinkovič, Vič-Glince cesta XVII št. 4.
Zastonj dobi vsak,
ki kupi v modni trgovini Jesih, Pražakova 15 (bližina železniške direkcije), za 100 Dia blaga — pred-tiskani prtiček.
Kdo ve?
Meseca marca jc izginilo iz Trbovelj 17 lel staro dekle drobne, visoke postave, rumenih las, Jo-Vrtnar	žeta Guna. Ako bi kdo
mlad, samostojen, za pri- kai vedcl 0 n!ei' n?A SP°"
Absolvent
štirih gimnazij in državne
irgovske šole, mlad, po- zft kroja5ko	obl.t	s ej.
sten in zanesljiv, vesc 1______ _____ ._	____
vatno hišo, se išče. Vprašati: Hotel »Zamorec , Jančar, Maribor.
Vajenca
meni. Hrana in stanova-
pri mojstru, drugo
,. , T.	po dogovoru. Josip Še-
Str.ed.nger, Ljubljana ^ P^ ^^	_
nemščine in vseh pisarniških del, išče službo. n,c
Gosposvetska ccs. 10/1V.
Otroška vrtr.arica
vzgojiteljica, išča mesta službe. Naslov pove upr. lista pod St. 4604.
Oskrbovalec
motorjev, vešč vseh cl. inštalacijskih del, samostojen v popravilih in montaži el. motorjev, razume se tudi pri Dicscl-molorju, išče primerne službe pri kaki manjši električni centrali ali pa pri večjem podjetju kot električar, kjer bi ludi lahko oskrboval čistilno najjravo proti hotlovcu in vršil tozadevne vodno analize. Cenj. ponudbe na upravo pod »Dober delavec« št, 4628.
Mlinar
samski, z večletno prakso išče mesto mlinarja, ali vzame mlin v najem. — Naslov v upravi lista pod št. 4575.
Mlinar
z dobrimi spričevali, vojaščine prost, sposoben vseh poj.ravil, išče službo. Želim sc priučiti tudi v valjčnem mlinu. Pod upravo lista Nekadilec < št. 4649.
Sirar
dobro izučen v mlečnih izdelkih, zmožen tudi vodili razne poslovniške posle, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sirar« štev, 4666.
Kuharica
starejša, samostojna, vajena vsakega dela, zna šivali, išče službo. Naslov Marija Kolšek, Ruše 121.
Gospodinja kuharica
starejša, z dolgoletnimi spričevali, išče službo k finemu samostojnemu gospodu ali gospej. Vajena ie tudi v trgovini, gre v mesto ali tudi na deželo. Vprašati je: Vodnikov '-tf 4/IL
Službo išče
kot hlapec aH kaj stičnega pošten 26 letni fant, nekadilec, vajen iivinc in poljskega dela. Naslov pove uprava »Slovenca-; pod št. 4703.
MlMlllfl
szmmvam Samostojna šivilja
prvovrstna, se rabi za trg s sedežem glavarstva. Pisma pod Izvrsten zaslužek« št. 4560 na upr.
Kovaški vajenec
se sprejme pri Šalainon Juriju, Zepovci pri Gor. Radgoni.
Učenca
za slikarsko obrt sorej-mcm. Dobri risarji imajo prednost. Evgen Prime, Šmihel, p. Novo mesto.
Plačilni nat&kar
zanesljiv, pošten, v gostilniški in kavarniški stroki izobražen, z dolgoletnimi spričevali, zmo žen kavcije se sprejme v večji restavraciji v Mariboru. Ponudbe v upr Slov. v Mariboru pod »Plačilni <•
Trgovski soirudnik
mlajša moč z znanjem nem. jezika dobi name-ščenjc v modni in manuf. trgovini takoj ali kasneje. Ponudbe s sliko in prepisom spričeval jc nasloviti na tvrdko F. Ma-stek, Maribor.
Št. Vid n. Ljubljano.
roči podružnici Slov.«-Trbovlje.
Kdor bi kaj vedel
kje se nahaja Franc Ko-vačič, pristojen v Vuko-vino, kateri je lansko leto odšel iz Litije, naj sporoči na naslov: Karolina Kovačič, Jesenice št. 64, 1	Gorenjsko,
Zahvala.
Zahvaljujem se tem potom g. dr. Romunu Lesniki, okrož. zdravniku v Mozirjuj kateri mi je z velikim prizadevanjem in njegovo zdravniško spretnostjo rešil gotove smrti moio ženo Franči-ško. — Franc Hren, Na-zerje pri Mozirju,
Krojači, šivilje,
ncšiviljcl Ne zamudite ugodne piilike, da se priučite novih krojev, brez katerih vam ne bo mogoče delati moderne gar derobe. Posetil sem inozemstvo, si ogledal kroje. modele, katere bom poučeval. Damam za sa mouporabo specialen lahek pouk. Pričetek 8. maja. Revnejšim znižano. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19, generalno zastopstvo modnih listov.
IMBMMinHMMHmmaM
Vsaka beseda 50par alt prostor drobne vrstice 1 50Din.Ndjtnan|ši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic oe računajo višje £d oglase strogo trgovskega tn reklamnega značaja vsaka vrsltca2Diti.Najmanjši znesekiODitt. Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu. N<a pismena vprašanja odgovarjamo le, če jc priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana 403^9. ..' '.
Prazno sobo
oddam eni osebi. Bežigrad 15, vila Rozinka«.
Iščemo knjigo:
Pomladansko cvctje —
spisal Vekoslav Raič leta 1871. — Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puic RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ccste pri gostilni Možina
Solnčno sobo
meblovano, z zajutrkom, išče boljši gospod v sredini mesta za takoj. Ponudbe na upravo pod «Takoj« št. 4625.
VsaUovrstao
00 naivišiib cenah ČERNE luvelir. Liubliana. VColfova 'ilies 4» 3
Vsa
trgovska oprava
za specerijsko trgovino
Letoviščarske sobe
s kuhinjo se oddajo v najem na Gorenjskem, za dva ali tri mesece. Cena po dogovoru. Naslov v upravi pod št. 4528.
2 sobno stanovanje
opremljeno (3 poslelje, 1 divan), 5 minut od kolodvora na Jesenicah, oddam v najem od 15. maja do 1. oktobra. Naslov v podružnici »Slovenca«, Jesenice.
Stanovanje
2 sob išče tričlanska družina. — Ponudbe na upravo lista pod Junij št. 4599.
Soba
meblovana, 150 Din, sc takoj odda gospodični. Naslov v upravi pod št. 4712.
Sobo
meblovano, poseben vhod, 175 Din meseč-io, oddam gospodični. — Naslov v upravi pod št. 4711.
Soba
(na zahtevo s štedilnikom), sc odda s 1. majem. Pod Rožnik 1 1.
Stanovanje
dveh sob in kuhinje od-
sc kupi. Ponudbe pod dam s j, majem samo
A. J. 15 na podružnico »Slovenca« v Celju.
Šiviljsko pomočnico
začetnico in učenko — sprejme takoj večji dam-slii salou. Naslov v upravi pod st. 4439.
Učenko
sprejme dumsko kroja-*tvo. Ponucibe n« upravo lista pod Učenka < štev. 4665.
odraslim osebam. Vodovod v hiši. Selo, Predo-vičeva 15.
Prazne sobe
takoj oddam. Marmon-tova ulica 19.
Stanovanje
sobi, kabinet, kuhinja,
Dobro vpeljana
mlekarna, slaščičarna in delikatesa se takoj odda. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1485.
V najem oddam
radi bolezni dobro idočo trgovino mešanega blaga v sredini trga na Štajerskem. Potreben kapital za prevzem blaga 100.000 dinarjev. Evcntuclno tudi prodam s hišo vred. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Slovenca* pod . Zlata jama<- štev. 4481
Delavnico
za pleskarsko obrt išče-
shramba, elektrika, vo- 'I!0 *a ,akoi v mestu —
dovod, oddam s 1. mn jem. Naslov pod št. 4655.
Stanovanje
1 ali 2 sobi, kuhinja in
Dopise na upravo lista pod Obrt - št. 4596.
Vilo na Bledu I.
iščem, 4 sobe, opremtj.,
shramba sc ' odda takoj i brez postrežbe, 0d 1. ju-
pri Sv. Križu 67. Dva prostora
pripravna za stanovanje ali pisarno, na Jesenicah, oddamo. — Pojasnila v Osrednji vinarski zadrugi, Kongresni Irg 2.
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda v Dravljah, Rakova pot št. 135.
Mesar, pomočnika
izvežbanega v sek. mesa, prostega voj. sprejmem. Vpoštevajo sc samo dobra spričevala. Naslov: Domobranska ccsta št. 7,
Torbarski pomočnik
dobra moč. se sjirejme. Dopisi na Ivan Kravos, lorbarska delavnica, Maribor.
Dobro vzgoj. dekle
Lepo stanovanje
treh evenluel. dveh sob, s kopalnico — oddam s 1. majem. — Naslov pod _št. 1711.
,,POSEST"
Ucatltrtnn pisarna, dr. z o. z.
LJUBLJANA
MiktoAiPova ccRta 4,
odda v najem sledeča stanovanja: Trisobna: mesto, 900 Din
lija do srede avgusta. Ponudbe z navedbo legu na upravo pod Vojvodina« št. 4626.
Delavnica
za mizarstvo ali podobne obrti, s stanovanjem, se tokoi odda v občini Šiška. Ponudbe pod Delavnica« štev. 4594 na upravo lista.
V najem se odda
za dobo nekaj let del parcele, kakih 600 do 800 kvadratnih metrov za gorenjskim kolodvorom. Cena po dogovoru. Naslov Obnova«, Ljubljana — po*tui predal 95.
Odda sc lokal
za takoj ua eni izmed najprometnejših ulic v sredini Ljubljane. Lokal jc svetel, suh in ima na-pelian električni pogon. Velikost 60 m\ Primeren
in sveža in 8U0 Din, strogi center, 1j® 'a vsako obrt ali tr-
D-«.", .	______ onvinn__^ic m. ~___
Samo znamko
za odgovor pošljilc, pa Vam pošljemo pojasnila in prospekte radi stalnega zaslužka takoj. Breza, Ljubljana, poštni predal _245._
2590 dinarjev
Ljubljana, Dunajska c. 36 [f^t	• ^
(Jugo-avlo), Prva oblast, koncesijonirunu. Proso.-»i št. 16 zastonj. Pišite ponjl
Dame, pozor!
Najnovejši modelni kroji (muštri) sc dobivajo v krojnem učilišču, kjer se ■ vrši tudi redni pouk v 1 krojenju damskih oblek.
„ .	zaslužite najmanj meseč-	Enako se izdelujejo oble- na
v starosti 18—25 let, Se . np. fc obiskujete v Vašem	ke> p|aJčii kostumi itd.
takoj sprejme k fini mest- okolišu hudi! — Tovarna	p0 najnovejših modelnih ~
družini. Veselje moral Vega, Ljubljana, postni	kroji]1 v mod„cm ateljeju
Bukove plohe
50 mm, suhe, rabim en vagon. Ponudbe na upravo pod »Bukev« št. 4684.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene upravo »Slovenca* pod 1000.
imeti do pospravljanja fi-1 predal 307. — Priložite Roza Medved, Ljubljana, nili sob in clo kuhanja. znamko za odgovor! , Mestni trg 24, nasproti Biti mora velike postave,' v .	'	magistrata,
zdrava in snažna, lepega Ne Verjemite nikomur
mirnega obnašanja in za delo pridna. — Naslov v upravi pod št. 4707.
Krojaškega vajenca
sprejme Franc Rupnik, kroj. mojster, Dol. Logatec Hrana in stanovanje , bi, č , t d. pričajte sami o stanju iesta 3Ij ne daic£' od v lilsi, drugo po dogo- - ■ ■ -	-	1 o...--:
Kuharica
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«,
govino. — Naslov pove uprava pod št. 4709.
Restavracija
lik kolodvora pri Dev. Mar. v Polju, popolnoma urejena,, z novim inventarjem, v najpromelnej-iern kraju, tik farne cerkve, sc da s 1. majem v najem. Tudi prostor za trgovnio na razpolago, u..,,.,,, ,,„,- Dobremu kupcu se tudi 1 ne doline, 850 Din. Eno- j proda. Najugodnejša pri-sobna: Sp. Šiška, 490 Din, lika. Ponudbe na last-
1700, 1500 Din, pri Stadionu«, 1100 Din, Šiška, 900 Din, Moste, 600 Din, Trnovo, 1200 Din. Dvosobna, kabinet, Sp. Šiška, 700 Din, Bežigrad, 900 Din, za junij. Dvosobna: Šiška, 650, 750 Din, Trnovo, 800 Din, Moste, 500 Din, 400 Din, Št. Vid, 300 Din, Rožna dolina, j 450 Din, mestni del Rož-
Zg. Šiška, 400 Din, Ižanska cesta, 300 Din, opremljeno, center, 900 Din,
r. ■	, , , Vič, 250 Din, 1 uro od
Liubliana - Selenburgova mesl3i 250 Dini Mirje
ulica 6. 11. nadstr.
Zahtevajte od nas pro- j Šoierska šola spekte o dobičkanosnem ' oblastveno koncosijoni-
,n lahkem hišnem obrlu rana, j. Gabcrščik, bivši fifil j j e	j„ širile Henih in praznih sob", To-
I.- i .m icai* rm Snfm>p1.-n «•»_!	"	I L.. I___ It J .. ___'____-*:
500 Din. Poleg tega več oprem-
Ravnat. državne bolnice za duševne bolezni v Ko-vinu (Bunat) potrebuje
2 bolničarja
katerih eden mora razumeti desinfckcijo in des-insekcijo, a drugi dela v ambulanti (previjanje) in prosekturi. Mesečna plača 500 Din in brezplačna popolna oskrba (hrana, stanovanje, pranje perila, dve uniformi za leto in zimo i. dr.). Re-flektira sc na mlajše, ne-ožen|ene moči z vsaj malo prakse. Prošnje je taksirati s kolekom za 5 Din in priložiti sliko ter prepis spričeval. — Nastop službe takoj. — Istotam se sprejme takoj
1 kočijaž
(blapec h konjem), vajen poljskega dela. Pogoji ka-
l"»r zgoraj.
lični hiši, se sprejme proti dobri plači v zelo dobro hišo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4678.
Pisar, praktikantinjo
z znanjem knjigovodstva, stenografije in nemščine iščemo. Obširne ponudbe nasloviti na: Tehnična pisarna, Ljubljana, poštni predal 307.
Dekle
nad 20 let, najraie z dežele, zdravo, pridno, razumno, ki je v Marijini družbi, iščem za vsa hišna dela, — Ponudbe na upravo pod - Služba« št, 4622.
in naslove onih, ki se z	komisar za šoferske iz-
njim že bav.jo .n se pre-	pilc, Ljubljana, Dunajska
pnčaite sami o stanju	cesta ne da]cC od
stvari m možnosti za-	kolodvorov. Vhod tudi z
služka. Ponudbi je treba	Bleivveisovc ccstc. Pri-
priložiti^ znamko za od-	hodnji redni tečaj prične
»Slovenca«!
kalov itd. v največji izberi.
nika Janeza Demšarja Slape.
Jn se rati
v-Slovencu*
ima;o največji uspeh:
govor. Zadruga jugoslov. pletilcev, Osijck.
Izjavljam,
1. maja.
>
Starejša samica
ali samec dobi dosmrtno
da ni res, kar sc jc go- hrano in stanovanje, če vorilo o gospodični Viki za dve leti posodi Din Dovžan. — M. Š. 10.000 proti 9% obresti,
M. Š.
z zastavo zemlj. Naslov v upravi pod št. 4486.
Iščem družabnika
Dražbeni oklic.
Na prostov. javni dražbi dne 10. maja ob 13 se
proda dobroidoča gostil- ali družabnico s kapitana Dolinar v Poljanah lom 30.000 Din za trgo-
nad Skofjo Loko, po do-	vino z mešanim blagom
Mlajše dekle maee, pri Polonovcu .	na deželi na Dolenjskem
. .. , . 'n poleg stoječa hiša, ki	v dobro idočem kraju —
spreimem za hišna dela, je zelo pripravna za vsa-	ali upokojenega gospoda, ki bi bila tudi sposobna kovrstnega obrtnika. — osamljeno gospo z do-
streči v gostilni. Naslov Prodasta se skupno ali	smrtno oskrbo! Ponudbe
pod Jostcnost« naupra- posamezno. Dražbeni po-	na oglasni oddelek >Slo-
Mari-jgoji so razvidni na licu	venca- pod Podjeten in
mesta.	i preskrbljen« št. 4578.
Slovenca koru.
Priporočamo
izredno poceni
Blago za obleko in kompletno podlogo:
Sporlni-niode ševiot	vt-a«-
3 m blaga in celotna podlega za.........UlSI AjJu'"
Modni polkaingurii, kupon
3 m in kompletna podloga za..........IIIH	445 *
.Modni čisli kamgarn, kupon
3 m in kompletna podloga............t?351	515 "
Velika izbira - priznano dobro blago!
Pri takojšnem plačilu popust — sicer plačilne ugodnosti! Specielna trgovina sukna in krojaških potrebščin
flovok - Sjubljam
Kongresni trg Stev. 15.
Nasproti nunske cerkve
• V V
Domače ognjišče
Pravni nasveti
Prenehanje plačevanja alimentov. F. V. B. — Imate v Avstriji nezakonskega otroka in plačujete zanj 160 Diu (20 šilingov) mesečno. Dečko je star 1-1 let. Kdaj preneha dolžnost vzdrževanja? — Preživnino ste dolžni plačevati tako dolgo, dokler se otrok sam ne more preživljati. Ce ndslite, da se že otrok sam lahko preživlja, n. pr. kot pastir, hlapčič itd., vložite tozadevno vlogo na varstveno sodišče, ki bo o tem obvestilo varuha, da se ta izjavi, ali se strinja z ustavitvijo nadaljnjih plačil. Če varuh na Vaš predlog ne pristane, morete le s tožbo doseči ugotovitev, da niste več dolžni plačevati preživnine, ker se otrok že sam lahko preživlja, kar boste v tožbi morali dokazati.
Kanalizacija. P. P. št. J. —■ Mimo Vašega posestva bo občina izvršila kanalizacijo s cementnimi cevmi. Pred ledi pa ste sami dali položiti za prehod na posestvo dve cevi, ki jih Vam hočejo vzeti in drugod uporabiti. — Če ste sporni dve cevi pred leti sami kupili. Vam jih tudi sedaj občina ne more vzeti.
Brezobrestno posojilo. L. Č. in drugim. Iz pravil »Jugrada« je točuo razvidno, kako se podeljujejo članom »brezobrestna« posojila. Če se tudi računajo razni prispevki, ki jih morate vplačati, predno prejmete posojilo, kakor tudi režijski prispevek, ki ga morate plačevati, dokler ne odplačate posojila, se kljub temu točnega računa za posamezni slučaj ne more vnaprej napraviti. Povsem nedoločen je namreč za posameznika čas, kdaj pride vrsta nanj za izplačilo zaprošenega posojila. To povsem zavisi od hitrega ali počasnega pristopanja članov. Če imate srečo, da prejmete izplačano posojilo po prvem letu čakanja, boste plačali za »brezobrestno« posojilo kljub temu dejansko 3% obresti. Če pridete na vrsto po petih letih, plačate dejansko 9% obresti. Če takoj potrebujete posojilo, ga najamite pri domači posojilnici.
Priposestvovana pravica vožnje. F. V. T. — Posestnik si je pridobilpo 50 letih pravico do vožnje po bližnjici. Pozneje pa je pridobil gozdno parcelo. Vprašate, če ima pravico tudni iz nje voziti drva po pridobljeni poti. — Važno je, kakšne vožnje je ta posestnik skozi 50 let opravljal po bližnjici. Če je n. pr. vedno vozil po bližnjici le ob času košnje seno in otavo, je pridobil pravico do teh voženj. Če pa je vozil po bližnjici vse, kar je potreboval za svoje gospodarstvo, torej tudi drva iz drugih gozdov, je s tem priposestvoval pravico služnosti za vse vožnje in mu te pravice ne boste mogli braniti.
Priposestvovanje dela njive. L. F. K. — Posp-dujete njivo, ki jo v sedanji obliki uživate že 20 let; pred Vami pa jo je Vaša teta ravnotako uživala skozi 40 let. Sedanji mejaš pa trdi, da uživate njivo preko mapne meje v njegovo škodo. Po svojem odvetniku Vas je pozval, da se zglasile pri njem, mu pojasnite, zakai tako uživate njivo in mu plačate dosedanje stroške 100 Din, drugače da Vas toži. — Če ste res sami s svojimi posestnimi predniki nemoteno sporni konec njive uživali več kot 30 let, ste s tem priposestovali tudi ta konec njive. Lahko se zglasite pri mejaševem zastopniku. Tudi s tožbo Vas nasprotnik ne bo mogel prisiliti k plačilu stroškov, ki jih niste Vi povzročili.
Zadeva stranišča. A L. — Radi nepravilne izpeljave straniščne odvodne cevi se je ta cev ponovno zamašila, kar ste sproti javljali hišnemu gospodarju. Ko ste pred dvemi leti sami skušali urediti odtok, se je pri tem odkrušilo koleno cevi in je to dal gospodar po zidarju popraviti. Sedaj Vam je pa gospodar stanovanje odpovedal in zahteva od Vas napravo novih straniščnih cevi. — Hišni gospodar je dolžan vzdrževati v najem dano stanovanje in pritikline v takem stanju, da odgovarjajo svojemu namenu. Če bi namenoma n." pr. pokvarili straniščno cev, ste dolžni plačati tozadevno 'škodo. Ne more pa od Vas zahtevati gospodar napravo vseh novih cevi.
Pravice najemnika. R. L. D. — Kot najemnik stanovanja s4e dali v eni sobi postaviti loplo-dar, v podstrešju pa ste svoj oddelek dali obiti z deskami. Vprašate, če smete te stvari pri izselitvi vzeti s seboj. — Dolžni ste ob izselitvi pustiti stanovanje v takem stanju, v kakšnem ste ga prevzeli. Toplodar smete vzeti proč. ravno tako deske na podstrešju. Morate pa zidovje spraviti v prejšnje stanje.
Katehetske nagrade. A. B. S. B. — Glede ka-tehetskih nagrad je banska uprava že junija 1930 odredila, da jili imajo kriti občine. Ako občine niso mogle kriti teh nagrad iz tek. proračuna, so Imeli krajevni šolski odbori pooblastilo najeti posojilo, ki ga je bilo kriti v prihodnjem proračunu. Zato je izgovor šolskega odbora, da v občinski blagajni ni denarja za to nagrado, ničev. Obrnite se v tej stvari na bansko upravo.
Začasna nesposobnost za vojaško službo. L K. K. — Kam se Vam je obrniti, da čimprej izpolnite vojaško obveznost, ker so Vas pri naboru spoznali za začasno nesposobnega? — Če Vas naborna komisija ne spozna za sposobnega, ne morete samo radi Vaših domačih razmer v vojaško suknjo. Ce bi radi pred ženitvijo zadostili vojaški dolžnosti, boste že morali z isto počakati, da Vas pri rednem letnem naboru spoznajo za sposobnega, najkasneje do 25. leta starosti. Kakšna prošnja Vam ne more pomagati.
8prejem v državno službo in vojaška obveznost. F. P. P. — Zakon o uradnikih določa, da sme biti sprejet v državno službo, kdor je poleg drugih pogojev po dovršenem 21. letu starosti odslužil »bvezni rok v stalnem kadru, razen če je po od-•edbali zakona o ustroju vojske in mornarice kot dini hranitelj nesposobnih zadrugarjev ali kot
Ce kupite 12 kopalnih listkov, dobite popust.« »Ali ste znoreli? Kdo pa jamči, da bom še 12 let iiveL«
stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru; od nosno če je zavezan vojnlci, da dokaže, da je plačal vojnica Mnenja smo, dn je ia določba popolnoma jasna in ne potrebuje razlage.
Banovinska taksa na sečnjo gozdov. L. Z. Š.
—Banovinska taksa na sečnjo gozdov znaša 2% od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo. Ta taksa se ne plačuje, Če izkupiček za posekani les v enem koledarskem letu ne presega zneska 10.000 Din. Prav tako se taksa ne plačuje od lesa, ki ga lastnik poseka za lastno vporabo, ali ki ga kot industrijec vzame iz lastnega gozda in porabi kot sirovino za industrijski izdelek. To takso plačuje praviloma kupec, lastnik pa, če predeluje les zaradi prodaje ali če enkratna prodaja lesa ne presega zneska 10.000 Din, v kolikor ne vživa oprostitve. Vsako sečnjo gozdov morata prijaviti prodajalec ln kupec, preden se sečnja začne, pismeno ali ustno občinskemu uradu, v čigar okolišu je gozd. Če enkratna jirodaja lesa ne presega zneska 10.000 Din, mora ; podati prijavo le prodajalec. V prijavi je navesti j ceno ter predložiti kupno pogodbo v prepisu. 1'ro- ! dajalec jamči za takso, če ni prodaje prijavil. Če i še sedaj mogli zahtevali kakšno odškodnino za in-ternacijo ob času vojne.
C. L. P. Ne poznamo zakona, po katerem bi se pojavijo zoper napovedano prodajno ceno osnovani j>omisleki, ugotove vrednost lesa po potrebi okrajni šumarski referenti. Ce znaša ugotovljena vrednost 20% več nego prijavljena, plača stroške za ugotovitev oni, ki je podal napačno prijavo.
Sc enkrat: prodajanje idraril. G .B. Z. —
Zakon določa, da smejo zdravila izdelovati in dajati v promet: javne lekarne, bolniške lekarne, trgovino z zdravili (drogerije) na debelo, in kemijsko farmacevtske tvornice. Ker mora biti osebje v teh obratih kvalificirano v smislu predpisov, ni verjetno, da bi vi dobili dovoljenje za prodajo zdravil na debelo. Obrnite se pa v tej stvari na bansko upravo.
Skrajšanje vojaške službe. R. H. L. — Skrajšanje vojaškega roka na šest mesecev sploh ni mogoče drugemu, kakor bogoslovcu z dovršenim bogoslovjem ali fakulteto. Ker ima Vaš sin odslužiti devet mesecev, ima že itak »skrajšan« rok. Če bi ga pa smatrali za vašega hranilca, bi bil pa sploh oproščen. Za branilca bi pa smatrali vašega edinega sina le tedaj, če bi bil vaš mož nad 60 let star ali popolnoma nesposoben. Če ne bi plačeval nad 120 Din neposrednega davka na leto in če bi bil sin res hranitelj družine. Samo vsled lega, ker od 1. 1927 živite ločeno od moža, sina ne bo mogoče smatrati za hranilca, ker je moževa zakonita dolžnost, da vzdržuje ženo in, če tega noče prostovoljno. ga žena lahko s sodnijo prisili.
Obdelava njive za sosedovim plotom. F. O. —
Sosed zahteva, da morate fižol na svoji njivi vsa-diti pol metra proč od sosedovega plota, da bo mogel v slučaju potrebe plot popravljati in ker mu fižol dela senco. — Ta sosedova zahteva je oči-vidno gola šikana, za katero sosed v slučaju pravde pač ne bo našel opore pri sodišču. Če nima sosed za svojim plotom na vaši njivi kakšne služnostne pravice (poti ali podobno), vi lahko fižol vsadite do meje.
Za naše zdravje
Utrjevanje
je bilo že večkrat omenjeno in razmišljanje o njem obljubljeno. Ko prihaja sv. Jurij v deželo, nastopa čas, ko smemo brez škode in nevarnosti pričeti z utrjevanjem svojega telesa. Utrjevati se da telo, ki je mehko, to je mehkužno, preobčutno ali slabotno. Utrjevati moremo telo v različnih smereh. Brali smo o staroveškem kralju Mitri-datu, ki se je tako utrdil, da mu noben znani strup ni mogel škodovati; vedno slišimo o indijskih fakirjih, ki so utrjeni zoper bolečine; na kmetih in raznovrstnih telesnih delavcih občudujemo utrjeno delavno moč, pri športnikih včasih utrjeno moč, včasih utrjeno vztrajnost, včasih utrjeno mirnost v smrtnih nevarnostih; pri materah in bolniških strežnicah neutrudno utrjenost v bedenju in požrtvovalni strežbi. O vseh teh in podobnih utrjevanjih ne bomo razmišljali na tem mestu, marveč samo o utrjenosti proti toplotnim premembam, kakor nam jih prinašajo vreme, stanovanjske in poklicne razmere, naše življenjske navade in razvade.
Da razumemo
bistvo utrjenosti,
moramo poznati tozadevni ustroj telesa, kako gospodari s toploto. Človek ima v svojem telesu vzorno izvršeno osrednjo kurilno in ogrevalno napravo, ki daje telesu v celoti in posamičnim udom in organom toplino, potrebno za njihovo delovanje. Toplota se tvori z »izgorevanjem« branivnih snovi (ponajveč v mišicah in žlezah). Kri jo s svojim naglim kroženjem prenaša in porazdeljuje povsod po telesu. V notranjosti (drobju, možganih) znaša toplina 38"—39° C, na površju za 2° manj. Ako se toplina zviša za 3n—4", nastopi velika nevarnost za telo, zakaj nekateri, za življenje važni organi, prav posebno možgani, ne prenašajo radi svoje izredno nežne sestave zvišane topline, strjevati se začno neke beljakovina-ste sestavine že pri 42° C, živčna stanica obnemore in ustavi svoje delovanje trajno. (Tak je vzrok smrti pri vročinski kapi.l Znižanje topline pod pravšno mero prenašajo organi dokaj bolje; ustavljajo pač svoje delovanje in tudi nekako otrpnejo, a se po prestali opasnosti opomorejo. Koiikokrat najdejo zmrznjenca že brez zavesti in z ledeno mrzlim telesom, ki ne nudi več znakov življenja, pa ga s previdnim ogrevanjem in umetnim dihanjem spravijo spet do življenja brez trajnih okvar;
V zdravem telesu in pravšnih razmerah pa ne koleba toplina navzgor ali navzdol, marveč se drži gori označene višine 36"—37° C na površju in za 2° C več v notranjosti, in Bicer stalno navzlic menjajočim se okoliščinam v notranjosti telesa in zunanjega sveta. Stalna toplina, ki je za redno in nemoteno delovanje telesa nujno potrebna, se da vzdrževati, ako točno posluje v nas naprava za uravnavanje ali regulacijo toplote, naprava namreč, ki odvaja toploto pri obilju in jo zadržuje pri nedostajanju.
Tako ravnalno ali regulačno napravo telesne topline imamo v svojem živčnem — žiljnem sestavu, napravo, ki deluje sicer podzavestno, a zelo točno in zanesljivo, ako jo pametno rabimo in ne zanemarjamo.
Koža — ravnalka toplote.
Ko nam je vroče, močnejše in hitrejše d i -ha m o, s segretim izdihanim zrakom odvajamo že nekaj odvišne toplote. A ta ravnalna naprava je malenkostna v primeri s kožo. ki je glavna ravnalka telesne toplote. Ko nam je vroče, nam koža nekako zabrekne in pordeči, kar pomeni, da se je gosta žiljna mreža, ki prepleta kožo, s krvjo napolnila; hkrati seve so se morale žile v notranjosti zožiti. Ker je kri nosilka toplote, se telesno površje izdatno segreje, notranjost primerno shladi. Na površju pa se toplota lahko iz-žariva na okolico in tako se telo v celoti shlaja. Ako je vročina hujša, začne koža še z izdatnejšim uravnavanjem toplote, iz neštetih žlez-znojnic puhti para, kmalu tudi drobne kapljice, ki oro-šajo in močijo kožo kot znoj ali po t. Mokra koža pa se kajpada hitrejše in močnejše ohlaja, ker na topli koži pot izhlapeva, Izhlapevanje pa veže toploto, ali kakor pravimo, hladi.
Ako nas zebe, Je naše dihanje bolj plitvo (ali počasno) in redko, a glavno vlogo za varovanje telesne toplote proti shlajenju prevzame koža Koža »bledi In nekako o m I a h n e , ker se, krvno žilje r koži skrči in požene kri proti notranjosti, kjer je bolj varna proti premraženju Nižjo *«nlino koža in površni organi prenašajo brez
škode, da je le droblje oskrbljeno z zadostno toploto. Ko preti nevarnost, da bi se telo še bolj ohladilo, priskoči koža na pomoč. Oblije nas »kurja polt«, to je na prej gladki koži se pojavijo nešteti brbončki ali grbice, nastale radi tega, ker so se dvignile vse kožne dlačice navpik. Ta dvig kožnih dlačic povzročajo mišice v koži, s skrčenjem tolikih mišic se napravi nekaj toplote več v telesu. Ako to segretje ne zadošča, pride na pomoč še drugo telesno mišičje, Loti se nas trepet, to je neprostovoljno, nekako krčevito krčenje in stezanje mišic v čeljustih, v udih, včasih po vsem telesu. Trepet preneha, ko se je s trepetanjem (mišičnim delovanjem) napravilo dovolj toplote v telesu. Sevč, zavesten človek ne čaka, da ga zagrabi trepet, marveč začne, ako nima drugih sredstev za segretje na razpolago, s hotnim gibanjem.
Mehkužnost.
Vloga naše kože kot ravnalke ali regulatorke telesne toplote je menda s tem dovolj povdarjena, označena pa je tudi vloga obleke, obutvi in odeje, ki naj bodo koži samo v pomoč, a ki naj je ne nadomeščajo, ker je ne morejo. Kdor kožo zamenja, da izroča njeno delo odelu, jo m e h k u ž i in bo navzlic vsej opreznosti imel sitnosti in škodo, zakaj tolikokrat ne more preminjati obleke, koli-korkrat se spreminja toplina v telesu in zunaj, zdaj se pregreje, zdaj shladi, kar je združeno ne samo z neprijetnimi občutki, marveč tudi z zdravstvenimi okvarami.
Koža nas zanesljivo varuje premraženja in pregretja, ako je tej nalogi vajena. Utrjen je oni človek, čigar koža zmore izravnavati vse to-plinske razlike vremena, poklicnega dela in živ-jjenja sploh brez nevšečnih občutkov in brez zdravstvenih nevarnosti, čim višja je toplinska razlika, ki jo koža obvladuje, tem širša in varnejša je življenjska cesta; ozke steze po življenjskih strminah so nevarne!
Navzlic vsej zdravstveni prosveti se širi pri mnogih mehkužnost, pri drugih pa vodi pretirano utrjevanje do nasprotnega učinka. Utrditi se more in mora vsak, tudi bolehen in ostarel človek do neverjetne mere. Kako dosežemo tako stanje, da nam ne bo škode ne v mrazu in ne v vročini, nam pojasnijo naslednji sestavki o utrjevanju z zrakom, s o 1 n c e m in vodo, ki so najboljši in
najcenejši pripomočki za obrambo zdravja! •
Opomba. Odgovore na vprašanja in pobude »Slovenčevih« čitateljev priobčimo prihodnjič.
Modne novosti
1.	Popoldanska obleka iz volnenega blaga v barvi rdečega vina: širok zvončast ovratnik in manšeti, okrašeni s pisanim vezom. Neposredno za vratom in za pestjo še bel ovratnik odnosno manšeti iz china-kreppa.
2.	Popoldanska obleka iz china-kreppa z belo ovratno in zapestno garnituro ter vezeno borduro ob robu krila.
Jedilni listi za april
(Dr. Krekova mešč. gospodinjska šola.)
Nedelja, 26. aprila.
Kosilo: Golobja juha s praženimi žemlja-mi. Judovska pečenka, prazen riž in grahova pri-kuha. Pijan kmet (šarkelj polit s kuhanim vinom) Sadje.
Večerji: špinačni puding in šunka.
Ponedeljek, 27. aprila.
Kosilo: Riž na juhi. Pečena svinjska re-berca in solata. Kremove rezine.
Večerja : Francoski krompir.
Torek, 28. aprila.
Kosilo: Francoska juha. Klobase brez črev s kislini zemljem. Ocvrte kašarice s šato.
Večerja Jajčna solata in pečen krompir.
Sreda, 29. aprila.
Kosilo: špinačna juha. Telečja obaia, ,ln žemeljni cmoki. Konipot od rabarbare.
Večerja: Artičoke in palačinke s šunko.
Četrtek, 30. aprila.
Kosilo : Rezanci na goveji juhi. Govedina, pražen krompir, čebulova polivka. Zabeljen bro-koli. Pomarančni kolač.
Večerja: Garniran liptauer in čaj.
Petek, 1. maja.
Kosilo: Zeliščna juha z vlitimi rezanci. Ocvrte košarice nadevane s špinačo, volovska očesa, zmečkan krompir. Pečen štrukelj od rabarbare.
Večerja : Ajdovi žganci z mlekom ali gobovo polivko.
Sobota, 2. maja.
Kosilo: Ponadova juha. Mesni cmoki v paradižnikovi omaki in makaroni. Kuhano sadje.
Večerja : Narezek in solata.
Dora je bila sredi pevske ure, ko Je vstopila
mati.
»Ali moja hčerka dobro napreduje? AU je upanje, da bo postala slavna pevka?«
Učitelj je pokašljeval, ker ni vedel, kaj bi odgovoril. »Je pač težko reči,« je končno dejal. »Toda gotovo ima nekatere kvalifikacije, ne?« »Hm — ja — no, usta seveda ima.«
Gtazbila za vse!
Vinilne . . . . oit Din
Kitaro.....od Din IM-
Trooibe . ... od 1> n I8S' — Harmonik« • ■ od Din 85' —
Kromatlfne In klavlmke harmonike Jazz Instrumenti Zahtevajte vitki brezplafnl CKN i K ort največje In najcenejše nosil J. tv. crlaihll Jugoslavije
MEINEL & HEROLD
lova-na gln/bll in harmonik Prod, podr. Maribor it. 102
L SLANOVIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, LJUBLJANA GAJEVA ULICA ŠTEV. 2.
se priporoča za vsa v to stroko (padajoča dela. Specijelno za delikatesna in «la-ščičars <a nam zna in iz ožb. na (tojala iz imdenine ali železno poniklovana.
Redna stolica
lahka in naravna, brez bolečin in driske, se doseže z uporabo staroznanih
KROGLJIC IZ KRVAVINE.
Domača cascara To izvrstno domače sredstvo čisti želodec, urejuje stolico. zmanjšuje lenost in natrpanost črev Cena škatljice močnetših 12 Din, cena škatliice slabših 10 Din Proizvaia in razpošilja stara. t. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulii, Zaqreb, Je-lačičev trg 20. Dobiva se v vseh lekarnah.
Najnoveiši
Sachs"
m«lnTJa„nT^k0,e9B\0,tr0*kl vosiekl, SI val M atrojl, noca deli, pneumatika. Ceniki fr«nko. Najnižjo cena.
..TRIBUNA" F. B. L.
Ljubljana, Karlorska cesta št 4.
Cement
trboveltsfti in dalmatinski
v juta in papirnatih vrečah, nadalje vseh vrst
umetna gnojila za spomladansko gnojenje, OVCS, detelje in travna semena dobite najceneje pri
Gospodarski zvezi v ijuDljanl.
Sobo- in črkoslikaitje
»edno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«, Maribor.
SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEM ALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
			
	J		
	§		
	8		
NUDI PO IZREDNO COODNIU OKNAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVAN8KE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE
Natečaj
Potrebujemo vrtnarja, ki je popolnoma uveden v vse vrtnarske posle. Prošnje z dokazi o sposobnosti in sedanjem namesčenju naj sc predlože ravnateljstvu te bolnice najkasneje do 5. maja 1931.
V poštev pridejo samo marljivi, trezni, sposobni in zdravi ter neoženjeni, ne nad 40 let stari vrtnarji.
PlaCa znuša 700—1200 Din mesečno, ter se določa no sposobnosti.
Poleg plače pripada vrtnar iu tudi brezplačno stanovanje in hrano v bolnici. Začetno nunteščenje je poskusno, ako pa bo sprejeti vrtnar odgovarjal vsem pogojem, bo nameščen stalno s pravico do pokojnine.
P a k rac, dne 22. aprila 1931.
Ravnateljstvo bnnovinske bolnišnice.
Prvi dve knjigi
»Leposlovne knjižnice"
iz knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne:
Feliks Timmermans
Župnik iz
cvetočega vinograda
Francois Mauriac
Gobavca le poljubila

Novi naročniki dobe meslo navedenih po izbiri druge knjige naše založbe v enaki višini cene
Marta Osienso
Klic divjih gosi
smo natisnili v povišani nakladi ler je ta knjiga tudi našim naročnikom „Leposlovne knjižnice" na razpolago, dokler še traja zaloga
Ta izredni uspeh ..Leposlovne knjižnice", za katero ostale naše knjižne zbirke ne zaostajajo mnogo, Vas prepriča, da se morate
akoj naročiti
ako se doslej še niste naročili!! Prospekte pošilja brezplačno
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA, Ljubljana
Polytechnična univerza — Pariš
20. leto.
Študij za InJenerje »In Absentiar. Oddelki: gradnja avtomobilov, neroplauov. elektrarn, železohetou. -Centralna kurjava. - V nemškem iu v francoskem jeziku. lilujšl študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje. General-Sekretariat, dept. L. S. i!8, rue llallč. Pariš.
VATfl
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem svojo krojaško obrt in konfekcijsko trgovino preselil na Sv. Petra cesto št. 25 (hotel tratuik).
Priporočam se slav. občinstvu za ninogobroini obisk, s pripombo, da bom glede postrežbe, točnosti in najnižjih ccn v popolno zadovoljnost ustregel.
Obleke bom izdeloval po najnovejšem krojil. — Likanje od obleke 15 Din. — S sjioštovanjem
IVAN MOHORIČ, krojaški mojster.
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago, — Zahtevajte vzorce In ceniki —• TOVARNA VATE, Maribor Dravska ulica IS.
Najbolje kupite
šivalni stroj in kolo
za dom, obrt in industrijo samo
GR1TZNER-ADLER
Švicarski pletilni stroj ..Dubled" Elegantno oprema,
neprek"sljiv male-rijal I Pisalni stroji v treh vclikostdi.
Novosti
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Samo pri
JOS.PETELINC - LJUBLJANA
TELcFON INTERURBAN 2913 Zmornc cene, ludi na obroke
JOSIP KREGAR
TESARSKI MOJSTER LJUBLJAMA - KODELJEVO 19
se priporoča p. n. občinstvu za vsa tesarska dela in sicer: ostrešje razne razpetinc, različne lesene strope, vrtne utlcc, čebelnjake, lesene ali herakliinc stanov, hiiice po nuročilu. Vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. Izvršitev točna in solidna.
POPRAVSLNICa
PISALNE - RAČUNSKE -RAZMNOŽEVALNE - STROJE BLAGAJNE-GRAMOFONE F0T0-APARATE
SE PRIPOROČA:
LUDV. BARAGA
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 6
TEL 29-80
! d -a
EV00
A'"?^ s
11 j. ^ - <-.
S?!?	n
jtf^i. ®
K Co ^ "
g i^r & S g r- f S
rt i — t- N*
t*!?!"! -J g 3 S^g
so
•S C Ji g"«
"SsjL1 ~
^sc?) o
0	a .
~ I O 1 X —T
j£ I C3 Q <U
S = = £ fri
MJ2.£ZŠ « fi ► cm 7" -.1 a. ..
m -r Ss *
■i o . 'U m > v a V •Č oj N » ~ s*
-<= i Z "
"-"S a 1
1
j23|5Q ■6 S S
eO >
— ^ IM

a O 8 >
tgčgs ■žssaJ i
Earl Derr Biggers:
Kitajcev® papiga
46
:>Dobrok Mudden je vstal. Bom ukrenil, kar j« treba. Čcpruv, ako vam jo kaj do mojega mnenja .. .<:
Hvala!, se je prijazno nasmejala doktorica. ■Nisem upravičena povpraševati vas po vašem mnenju, spoštovani gospod Madden. Kakor vidim, je najin razgovor končan." Ozrla se je na papigin drog. Kako pa jc kaj Tonyju? Zelo bo pogrešal Louieja.
»Tony je mrtev,;: je robato zagodrnjal Madden.
Kaj? Tudi Tony? Osupla je umolknila zdravnica. • Tokratno vaše bivanje tukaj jo pa res čudovito, je rekla počasi. Pozdravite mi mojo hčerko! Jo ni tukaj?«
»Ne — ni je!*
»Skoda — lako srčkano dekle!
»Ljubeznivi ste! Prosim, en hip! Moj strežaj vas bo spremil do avta. ;
-Ne trudite se!•:: se je vmešal Bob. >To prevzamem jaz. Sel ji« pred njo skozi razsvetljeno jedilnico, kjer je čepel Gamble za ogromno knjigo.
Na dvorišču se je doktorica obrnila k Bobu. »Neomajen človek je ta Madden! Trd ko granit! Mislim, da ga Louiejeva smrt ni prav nič pretresla.;
>Tudi jaz se bojim, da ne.
»No, zanašam se na vas! Čc o mojih podatkih ne bo obvestil sodnikov, moralo vi poseči vmes!
Mladenič se jc obotavljal. Rad bi vam nekaj zaupal: storjeno je vse, knr je mogoče, da bi se pojasnil umor. Seveda tega ne dela Madden, temveč nekdo drugi. ;
Dr>irtnrin.a ie sedla v svoi nerazsvetlieui avlo.
Mislim, da razumem, ln iz vsega srca vam želim uspeha, dragi fant!
Eden je prijel njeno roko. ; Če bi se več ne videla, vedite, da jc bilo najino srečanje zame izredna častk
Gledal je, ko jo vodila svoj avto ritensko skozi odprte dveri. V izbi je zopet našel Maddena in Gambleja.
"Stara klepetulja! je godrnjal milijonar.
:> Oprostite! ga je hladno zavrnil Bob Eden. Ta pogumna žena je s svojima drobnima rokama na svetu storila več dobrega kakor vi z vsem svojim denarjem! Ne pozabite tega!
Zalo pa še nima pravice, vtikati svoj nos v tuje zadeve.-"
Mladenič je že imel na jeziku oster odgovor, pa se je premagal. Ura je kazala tri četrt na devet! Tli orna in Eveline Maddenove pa še vedno ni bilo. Bob je čutil, da v tej sobi ni prav nič dobrodošel, vendar je ostal — radoveden, kako se bodo dogodki razvijali. Ob desetih se je pobral Gamble v svojo sobo, češ, da puščavski zrak utruja. Pet minut pozneje je priropotal velik avlo na pokojno dvorišče. Bob Eden je pokonci sedel na slolu in njegove oči so švigalo od vrat do vrat. Steklena vrata nu patij sso se odprla. Vstopil je Martin Thorn. Sam. Brez besedice jo vrgel klobuk tor se utrujen sesedel na stol. Mučen molk.
; Sle li dobro opravili?.; jo veselo vprašal Bob.
Da,' je zamrntral Thorn. Nič drugega.
Bob se je dvignil. Sedaj grem spat. ;
V svoji sobi jo slišal Gambleja čofotati po vodi v kopalnici, ki je bila poleg med njegovo in profesorjevo sobo. Poslej ne bo več som v tem koncu. Moral bo biti previdnejši!
Kmalu ko je prižgal luč, se je pojavil med vrat! Ah Kim. Bob jo položil prst na usta In pokazal na kopalnico. Kitajec jo razumel. Šla sla v drugi konec sobo in šepetala.
~No, kje je Evelina?
Chan je skomizgnil. Nova skrivnost!«
Kaj neki je najin prijatelj Thorn počel zadnje štiri ure?
Menda se je ob mesečini vozil po puščavi na sprehod. Preden je odpeljal, jo kazal števec dvajset tisoč petsto štiri in štirideset kilometrov. Šest kilometrov v mesto, šest nazaj. Ko pa se je voz vrnil, je kazal dvajset tisoč čestslo šest kilometrov.
• Charlie, vi mislite prav na vse! • mu jc obfttdo-vajo zašepetal Bob.
Thorn se je vozil po čudnih potih, kjer mora biti v tleh mnogo rdeče Ilovice. Kitajec je pokazal košček gline. To sem postrgal z voza. Morda ste tu kje blizu videli tako zemljo?
»Ena uganka večk je mrmral Chan.
Bob je prikimal. Sicer je pa jutri torek. Biseri pridejo, hitra! Vsaj P. J. Madden misli tako. Jutri n< bo dobro z njim češenj zobati.
Tiho jc potrkalo na vrata na notranjem dvorišču. Charlie je komaj še mogel smukniti nazaj h kaminu ter tam začel brskati, ko je vstopil Madden. proti svoji navadi noobicajno liho.
»Vi sto ...« jo spregovoril Bob.
»Tiho!« Orjak je pogledal h kopalnici. Bodile čislo tiho! — Ah Kim, poberi se!
Glem. eosood! Pokorno in urno je izginil Ki
•ajec.
IHEEESI
Harmonij
rabljen, kapi proti takojšnjemu plačilu požarna bramba v Školji-vasi pri Celju.
Philipsov jubilejni pianino
s 5 letno garancijo ie najcenejši kvalitetni izdelek Minka Modic, Ljubljana. Coizova cesta 9.
Pianino!
Iz Nemčije je prišel potnik tovarne klavirjev, ki ima s seboj v svrho reklame tri pianine s pravim angleškim mehanizmom, katere proda zelo ugodno. Vprašati v hotelu »Slon«.
Pianino
dobro ohranjen, lep glas, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4674.
Posestva
Mala gostilna
ct&ra, lep vrt, bukov gozd in njiva, zaradi bolezni naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4609.
Hiša
•nonadstropna, novozi-dann, eno šlirisobno, par-ketirano, dva manjša stanovanja, elektrika, vodovod, kanalizacija in čez 1300 m' vrta, pod Rožnikom naprodaj za 285.000 Din. Naslov v upravi pod št. 4572.
Trgovska hiša
na prometni cesti, že vpeljana, naprodaj. Re-flektanti naj pišejo na opravo »Slovenca« Celje pod »Sijajna bodočnost« št. 4595.
Hiša z vrtom
mesnico, klavnico in delavnico ter pritiklinami, ob autobusni in železniški postaji, za 125.000 Din naprodaj. Naslov pod štev. 4412.
Hiša
nova, podobna vili, spodaj 3 kuhinje, 4 velike ■obe, klet z vodovodom, zgoraj 6 najemnikov, 8 •ob, tik cerkve, pri glavni cesti, vrt s sadonosni-kom (1 oral), 10 minut od farne cerkve, me-ičanske šole, postaje, nad 2 orala prvovrstnih njiv tik mesta, več vrst »adja in vinskih trt, po ngodni ceni takoj naprodaj. Ivan Lender, Slov.
Bistrica.

Hiša
nova, se poceni proda. Potrebnih 10.000 Din. Stanovanje takoj. Studenci, Maribor, Ob izvirkih.
Hiša
zidana, s tremi sobami, eno kuhinjo, z gospodarskim poslopjem ter pritiklinami, v dobrem stn-nju, velik vrt in gozd, se poceni proda. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Pet posestev
v Dravogradu in v Kotljah pri Guštanju na Koroškem naprodaj. V Dravogradu vse na ravnini in v dobrem stanju, poleg lepi sadonosniki, travniki, njive, gozdovi. - V Kotljah malo na hrihu, poleg tudi gozd, lepa polja in travniki. Cena za ta posestva v velikosti od 20 do 120 oralov je 110 do 550.000 Din. Pavel Sedovnik p. d.
Dular, Vir, Dravograd.
Zemljšče s hišo
lepo, veliko do 9000 m' — Zaloška cesta, Moste, primerno tudi za večjega obrtnika, poceni proda Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova ul. 30.
Hišo
3 stanovanjsko v Ljubljani prodam. Potreben kapital 100.000 Din. Naslov v upravi lista pod št. 4495.
Stavbeno parcelo
največ 400—500 m5 kupim v predmestju Ljubljane. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Predmestna stavb, parcela« št. 4500.
Posestvo
na Štajerskem, blizu železnice, najraje v bližini Celja, kupim. Ponudbe s ceno je poslati na Jožef Smolej, Dravlje št. 143, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Hišo
z vrtom, njivo, elektriko in vodnjakom, 5 minut od okrajne ceste, 20 minut od postaje Otoče — zelo lepa solnčna lega -takoj proda Valentin Pogačnik, Zg. Dobrava 31, p. Podnart.
Posestvo
v prijaznem kraju na Dolenjskem, 10 minut oddaljeno od postaje Stična, je naprodaj. Hiša, gospodarsko poslopje, za 14 mernikov posetve njiv in 2 orala gozda. Poizve se pri Alojziji Skubic — Škrjanče, p. Stična.
Enodružinsko hišo
s sadnim vrtom prodam za 65.000 Din. - Anton Mazovec, Kamnik - Za-price 30.
»POSEST
pisana, dražba i o. t.
LJUBLJANA Jffilffi
- PRODA:-
Hišo, novozidano, vili slično, dvostanovanjsko, ves komfort, 900 m-' vrta, bližina Tobačne tovarne, 220.000 Din. Hišo, predvojno, 1100 m- vrta, blizu bolnice, 265.000 Din. Hišo, novozidano, viso-kopritlično, dvostanovanj-»ko, pritikline, lep vrt, pri Kemični tovarni, 160 tisoč Din. Hišo, novozidano, tristanovanjsko, lep vrt, ob Vodovodni cesti, 290.000 Din. Hišo, novozidano, tristanovanjsko, 400 m- vrta, 215.000 Din, Kodeljevo. Hišo, visoko-pritlično, tristanovanjsko, 1700 m! vrta, Vič, 110 tisoč Din. Hišo, visoko-pritlič., novozidano, dvostanovanjsko, 700 m' vrta, Pod Martinovo cesto, 220.000 Din. Hišo, dvostanovanjsko, delavnica, 1800 m' zemljišča, primernega za stavbišča, v bližini nove remize, 125 tisoč Din. Hišo, vili slič-no, enonadstropno, novozidano, eno štirisobno, dve manjši stanovanji, velik vrt, Podrožnikom, 285.000 Din. Stavbne parcele: Na Friškovcu 800 m- po 140 Din, Kodeljevo 400 m' po 50 Din, pri Sv. Krištofu 600 m-po 125 Din, ob Staničevi ulici 600 m! po 77 Din, za Bežigradom 1200 m'"' pn 65 Din in 1000 m' po 60 Din, pri novi cerkvi v Sp. Šiški, vogalno, 800 nr, po 100 Din, pri Taboru, 800 m*, za zidanje enonadstropne hiše, po 200 Din — Poleg tega več drugih stanovanjskih, trgovskih, gostilniških hiš, kmečka posestva, graSčl-ne, industrije itd. v največji izberi in najnižjih -♦nah.
Enonadstropna hiša
3 stanovanjska, zraven velik vrt za zemljišče in sadonosnik v centrumu najlepšega trga se proda radi odpotovanja v Ameriko. Cena 130.000 Din. Ponudbe na Stifter Fr., Celje, Razlagova 9.
Parcelo
477 m* veliko, prodam samo še do 1. maja za nizko ceno. Elektrika, vodovod. Naslov v upravi pod št. 4669.
Stavbna parcela
1500 m' — naprodaj pri Ciuha Ivan, Brdo 47,
Posestvo
na lepem kraju pri Mirni peči proda Povše, Novo mesto 4.

Pljuča!
Dom dr. Pečnika za pljučne rekonvalescente (Pri-vat - Lungenheilanstalt). Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekte 3 Din.
Prodam posestvo
hiša, kovačnica, vrt itd., pripravno za vsako obrt. L. Pustišek, Zdole št. 33, pri Krškem.
Hišico
z vrtom, novo, v bližini Ljubljane, se zelo poceni proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4671.
Gostilno z mesarijo
v trgu, blizu rudnika — proda za 160.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Posestva, graščine
od 2 do 600 oialov prodaja Posredovalec, Maribor, Sodna ulica 30.
Avinal
za odvado pijančevanja stane 235 Din. Nikoprost za odvado kajenja pa 76 Din. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3.
Pomoč! Nasvete!
v težkih živlenjskih zadevah, gospodar, vprašanjih daje: Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Korzika 10. (Priložiti tri znamke.)
Starejšo žensko
s 15.000 Din vzamem v dobro dosmrtno oskrbo. Ponudbe na podriižnico »Slovenca« v Celju pod »Starejša ženska«.
GlFlDB
s številnimi priznanji iz tu- in inozemstva, Vam hoče vse Vaše lastnosti in navade iz rokopisa povedati, ako mu še danes pišete. Za stroške lahko priložite 3 dinarje v znamkah Dopise na upravo pod »Grafolog« št. 4550.
Kakor indijski fakir
boste s kolesom lahko vozili po žebljih brez defekta, ako kupite Peralin, ki stane 15 Din in se dobi v vseh boljših trgovinah. Kjer ga nimajo, naročite direktno pri nas. Peralin, Ljubljana, Poštni predal 245. Preprodajalce sprejmemo povsod.
Prodamo
Pletilni stroj
štev. 8 70 'proda Parzer, Trnovski pristan 14.
Naprodaj
poceni: dve skoro novi omari s predali za perilo, 1 voziček (dirca), 1 miza in 1 stojalo za rože (Blumenstander). Naslov v upravi pod šl. 4623
Trgovsko hišo
prometno, pri veliki postaji, proda za 170.000 Din Posredovalec, Maribor, Sodna ulica 30.
Nova hiša
z vrtom in zemljiščem za rejo ene krave, v okolici Ljubljane, se ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 4664.
Hiše 25—70.000 Din
tudi več posestev, ugodno naprodaj. Posredovalnica »Marstan«, Marfhor, Koroška cesti 10. (Prl-Wjti 3 rnamke.)
2 postelji
hrastovi, novi, prodam skupaj ali posamezno. -Naslov v upravi lista pod št. 4497.
Pes
volčje pasme se proda. Jarše št. 31, p. Moste.
Pletilni stroj
(aehtsehloft No. 9), malo rabljen, skoraj nov se ugodno proda. Poizve se v upravi pod št. 4469.
Prodam
malo rabljen pletilni stroj »Ideal« 8/50, pod ugodnimi pogoji. Kupcu oddam tudi stalno tovarniško delo. Ponudbe pod značko -Dober zaslužek« št. 4547, na upravo lista.
Puch motor
popolnoma nov,250 kb, prodam vsled bolezni. -Zglasili se je pri g. A. Lah, Zg. Polskava pri Pragerskem.
Nov posnemalnik
»Libela« ,po nizki ceni
firodam. Ponudbe na upr. ista pod »Posnemalnik« št. 4552.
Mlekarski stroji
na parni pogon, v dobrem stanju ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 4494.
Skobelnik
(Hobelbank), se proda po zelo nizki ceni. Mušič Franc, mizar, Mengeš.
Čevljarji, pozor!
Prave vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20.
Ugodna prilika!
TRGOVINO z oblekami, klobuki in galanterijo ter perilom na prometni cesti v Ljubljani, blizu gl. kolodvora prodam takoj. Ponudbe na upravo lista pod »150.000 Ljubljana«, št. 4438.
Drva
odpadki od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko Liubliana, Vošnjakova uL 16, za gorenjskim kolodvorom
Ključavničar, orodje
kompletno, za 4 pomočnike, z električnim vrtalnim strojem, varilnim aparatom itd., se proda ali da v najem z lokalom vred po zelo nizki ceni. Proda se tudi lahek avto za težo do 800 kg. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Fer-rum« št. 4661.
Mivko
lepo, savsko, dobavlja na vsako železniško postajo Kozjek Martin, Zbilje, p. Smlednik.
Konjsko opremo
prodam za manjšega konja, obenem pa tudi voz finega gnoja. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 4653.
Obročno železo
(valjanec), večja množina, v dolžinah od 4—8 m, 1—1!^ mm debelo, 18 do 20 mm široko, primerno za pakovanje in škafar-sko obrt, se poceni odda. Vprašanja pod »Obročno železo« št. 4642 na oglasni oddelek »Slovenca« v Ljubljani.
Kolesa
na 12 mesečna odplačila! »Tovarna koles«, Ljubljana, Poštni predal 307.
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kfi. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosi« po 130 Din kfi in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-bara po poštnem oovzetiu. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnice pena
Naprodaj:
razni pisarniški pulti, mize, 2 veliki železni blagajni (Panzerkassen), ena 2 m visoka in druga 110 m visoka, 2 železni auto-matični tehtnici. Obenem se oddajo v najem veliki lokali, primerni za trgovino ali pisarno. Poizve se v Ljubljani VII, Medvedova cesta 7.
Gledališki oder
kompleten, s 3 garniturami kulis, kompletno električno napeljavo in drugim proda po zmerni ceni Pevsko društvo »Zora« na Ježici. Informacije se dobe v Štirnovi gostilni na Ježici št. 12.
Malo modno trgovino
prodam na prometni točki v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod 10.000.
Špargljeve sadike
erfurtski velikan in snežena glava, prodaja podružnica SVD na centralnem šolskem vrtu -Zelena pot.
Pohištvo
Ne zamudite si ogledati sledeče: 1 spalnico iz češnjevega lesa, 1 spalnico iz brstovega lesa, 2 spalnici iz javorovega lesa. Kompletno, solidna izdelava, po ugodni ceai. Franc Martinec, lesna m-•btslriia, Škofljica.
Pohištvo
po najnižjih dnevnih cenah, oprave ali posamezne dele, postelje, omare, kredence itd. Mizarstvo Velkavrh, Krakovska ulica št. 7, Ljubljana.
PROSTOREN PAVILJON
ki se bo odstranil na vinskem oddelku vele-sejma
se ugodno proda
Poizve se v uradu vele-sejma.
Sesalec prahu
(Staubsauger) »Santo«, z vsemi pritiklinami, v najboljšem stanju, skoraj nov — poceni naprodaj. Naslov pove oglasni zavod Aloma Company — Aleksandrova cesta 2/1.
GEBULCEK
ima še oddati FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 36.
Pisalna miza
iz trdega lesa — dobro ohranjena — naprodaj. Frančiškanska 4/1, levo, na ogled od 2—4.
Pletilne stroje
vseh številk, na enoin-pollctno odplačevanje! -Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307.
Premog, drva, koks
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13.
Ure popravlja
z enoletnim jamstvom — Fran Korošec, urar, Sv. Petra cesta 55, preje Barvarska steza.
Pozor, dame!
Trajno ondulacijo izvršuje od 100—150 Din — Salon Hešik, Ljubljana, Kolodvorska 35.
IE IZDELANE POROČNE PRSTANE
F ČUDEN
PREŠERNOVA UL. 1
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg št. 32
Češke tkanine dobite direktno iz ČSR
franko, izearinjeno. - Pišite po vzoroe (dopisnica Din 150) VOLNENIH in drugih tkanin, ki jih dobite franko na vpogled. So izvrstne kakovosti in po zmernih cenah. Hočete tudi znati pogoje prodaje
na obroke? Tkalnica M A REK, ltvstr* na Metnji. OSR.
Morje?	Šolnina Adtija!
Na otoka Rabu restaurant
Posteljno perilo
zavese, monograme veže najcenejše umetno, mehanično in ročno. Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Entlanje 25 par meter, specielni entel oblek, ažuriranje, predtiskanje. — »Breda« robci komad 2 Din.
Gostilničarji
imajo pri nakupu čaš, i steklenic, krožnikov, jedilnega orodja, ogledal itd,, poseben, velik popust pri tvrdki
M. Raueh, Celje, Prešernova ul.4.
»
EUFEmiJH
u
»EF-A-KS«
Zahtevajte povsod priznano Effaxin-barvo za usnje in Effax-kremo. Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, torbic, suknjičev, klubskih garnitur itd. Ljubljana, Napoleonov trg 7.
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev, prevzame vsa rezbarska in po-zlatarska dela
A. Kos
Ljubljana, mestni trsr 25 (nasproti magistratu).
Nodroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN
tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga ta prevleke pohištva
fsemeno tn«nv
ooiboli*ih mlinov nndi naiceneie »elelrsotina žita in niicvgkib irrielkov
A. VOLK. LJUBLJANA
Heiltr»» «>t« 2«
GNOJNIČNE SESALKE
iz močne pocinkane pločevine, 4 m dolge, 15 cm premera, od 550 Din naprej.
»VEKA«, LJUTOMER. »Javor«
lesna industrija v Logatcu
ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice.
prvovrstno urejeno, lepa lega, 20 minut iz mejita. KompJIeten p e nsi ons pos t režbo in kopališko takso dnevno Din 65^—^_CMprto od 15. aprila naprej. Vse informacije daje brezplačno restaurant ,Eufemija\ ltab-Kampor
t Plir?
Zdravfc!
Otvorili smo
novo veliko izbero vsakovrstnega modernega
pohištva
izdelanega zanesljivo dobro in po načrtih. Cene nizke!
Mizarska zadruga Št. Vid nad Ljubljano
Naznanilo!
Z letošnjim letom sva prevzela
restavracijo „Savicow
blizu kolodvora Bled—Jezero ter se priporočava cenj. občinstvu, izletnikom, turistom in drugim za mnogobrojni obisk. — Točiva pristno dolenjsko in štajersko kapljico, poskrbljeno je z gorkimi in mrzlimi jedili. — Tujske sobe na razpolago. — Cene zmerne. — Postrežba solidna.
Frane in Anica Modrijan.

"ako ne cl
j late refinoj
Slovenca
J ** ..^■■miMilffli
Dvonadstropna
v neposredni bližini mesta, 8 šestimi stanovanji, ugodno naprodaj. Natančnejša pojasnila daje Ravnateljstvo Mestne hranilnice, Ptuj.
Velecenjeni gospod
Žebot Franjo
zastopnik »Vzajemne zavarovalnice«,
v Maribora — Loška ulica 10.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani mi je po požaru v stanovanju na posteljni opremi škodo najhitreje in najkulantneje poravnala. Za Vašo ljubeznivo posredovanje se Vam prisrčno zahvaljujem.
Vzajemno zavarovalnico vsakomur priporočam.
Z odličnim spoštovanjem Anica Ašičeva, hišna posestnica in soproga notarja v Mariboru.
Kamnoseke
za delo v kamenolomu in delavnici sprejme RUDOLF JEGLIČ, kamnoseški mojster v Kranju.
OPEKA
zidake polne in votle, strešnike vseh vrst, obli-kovnike za betonske stro-pove, drenažne cevi itd. priporoča po zelo ugodnih cenah opekarna Emona. Naročila se sprejemajo v pisarni v Ljubljani, Dunajska c. 23 in na opekarni »Emona« Brdo-Vič.
Botrom in boiricam
se priporoča za nakup ur, zlatnine in srebrnine po nizkih cenah zlatar
Stan ko Ja pe1j
Dunajska cesta 9
Lastna delavnica. Popravila in nova dela točno in poceni.
J: SOKLie
vinogradniško posestvo vojvodinje Arenberg
občina Presika pri Ljutomeru cca 10 ha (5 ha vinograda) gosposko poslopje z inventarjem, neposredno na okrajni cesti, v najboljšem stanju, se prosijo, da pošljejo oferte za nakup delno na dr. Ivo Benkovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. — Informacije daje tudi notar Požun v
Gornji Radgoni. Tudi deli posestva iste v Gornje Radgonskem okraju so
na prodaj.
Naznanilo!
Usnjarno Jos. Blelia na Aleksandrovi c. 24 sem odkupil in jo opuščam; vse tam oddane kože v strojenje se dobijo za naprej pri
lf|<i HiRlOH trgovina usnja io J	* * ,tm- **-* nakup surovih koi
Maribor, Aleksandrova c. 21
Potrudil se bom ustreči, vsako predelavo in strojenje kož, kakor tudi naknp po najvestnejših dnevnih cenah. Usnje, jermena vsake vrste vedno v zalogi.
S solidno ceno in postrežbo si nadejam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. Se priporočam.
Naprodaj Je
trgovina koles
v Ljubljani
pod posebno ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni zavod ALOMA COMPANY, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 2., I, nadstropje pod .Tovarna".
VEDNO ZADOVOLJNI
boste z Vašim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se pravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — s tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-vim terpentinovim milom enkrat izkuhati — s tem se
nesnaga odstrani.
mr
terpentinovomilo^
ZJUTRAJ
CELO DELO PRI
Maribor
□	25 letnico umetniškega oderskega delovanja slavi v kratkem gledališki igralec g. Kdo Grom. Ob tej priliki bo v gledališču posebna slavnostna predstava. Slavljencu, odličnemu igralcu in visoko čislanemu članu mariborskega teatra, kjer deluje z umetniško neutrudnostjo in 1 ubezniio /.e od leta 1919, ob redkem jubileju naie najprisrč-rejše čestitke!
□	Ljudsko štetje v Košakib. Prebivalcev 2253; Nemcev jedva 76. Tujih državljanov 95; moških 1085, ženskih 1168.
Q Nič Ilirije, llirijanov ne bo. Se drugod udej-etujejo. Pač pa imamo danes: ob 16 na Rapidovem igrišču prijateljska nogometna tekma med Železničarji in Rapidovci.
Q"J Promenadncga konccrta danes ne bo.
□	V Kamilici imajo danes teden slovesno blagoslovitev motorne brizgalne.
□	Rokoborci pridejo. Rokoborci srednje ka-/egorije, ki so nastopili lansko leto v Unionu, pridejo v kratkem v Maribor. Kakor znano se je lanskoletni spoprijem končal z zmago Polgara Beliča. Te dni je bil v Mariboru Madjar Bognar, ki ie izvršil vse potrebne predpriprave.
□	Mariborski čast ikarji so imeli v petek :večer pri Orlu svoj občni zbor. Izvoljen ie bil sledeči odbor: Udo Kasper, predsednik; V. Spm-dler, podpredsednik; S. Voglar, tajnik.
[J V porotni dvorani se jc včeraj nadaljevala obravnava proti četvorki. Občinstva natlačeno. Dopoldne je bilo zaslišanih mnogo prič, med njimi tudi nekatere iz Avstrije, ki so za Bezjaka izpovedale zelo obtežilno. Bezjaka so namreč zalotili avstrijski financarji lansko leto v decembru pri tihotapstvu v Avstrijo. Ko ga je starešina oddelka spomnil na Resniko/ umor z besedami: Sind sie ruhig Bezjak; sie vvissen, was sie am Gevvissen haben,« mu je Bezjak odvrnil: Ja, aber bcvviesen haben sie mir an D... kennen. Nekatere priče so izpovedale razbremenilno za Jamernika. Sicer pa izpovedujejo priče kakor pri prejšnjih zasliševanjih in kakšnih novih momentov sploh ni bilo. Obravnava ob času poročila šc traja in se bo bržčas zaključila v pozni uri
□	Tako pa nc more bili. Prav je, če so kakšni tržni predpisi. Toda tako ravnati: jemati ubogim kmeticam, ki so prišle iz krajev kakor Sv. Ru-pert, Sv. Barbara itd. peš z nekaj litri mleka, da ga za borne dinarčke prodajo na trgu, posodo z vsebino vred in se pri tem obnašati skrajno odurno, to ni dovoljeno in bi ne smelo biti. K stvari ie šc povrnemo.
□	Siromašna učenka šestoga razreda ljudske šole bi rada dobila dobrosrčno boterco. Velikodušna dobrotnica, ki bi se zanimala zanjo, naj vpraša za naslov pri podružnici »Slovenčeve« uprave na Aleksandrovi cesti 6 (Prosvetna knjižnica).
v □ V zvezi s Trstcnjakovo razstavo priredi mariborska Ljudska univerza v sredo predava'iie v lužiških Srbih. Predava V. Bučar iz Ljubljane. Predavanje prol. Bogoviča o potovanju okoli Sredozemskega morja, ki bi sc imelo vršiti dne 1. maja, bo dne 4. maja.
O Za troje bednih družin se pobirajo prispevki v upravi na Koroški cesti t in v podružnici na Aleksandrovi cesti 6. Usmiljena srca!
□	Sobotni trg. 140 vreč krompirja, čebule in drugega blaga. 16 slaninarskih voz, 230 kokošk, 3C0 piščančkov, 8 račk, 6 gosi in 18 puranov. Razen tega: 26 voz sena, 6 otave in 8 slame.
□	Brez konca in kraja: Mohorko... Sedaj jc prišlo na dan, da ima Mohorko na podlagi uradnih poročil iz Avstrije na vesti še dve tatvini. V Kreutzerhofu na Koroškem je vzel nekemu D. Sre-tanoviču 400 šilingov gotovine in za 658 šilingov raznega blaga. Nadalje je bojda nekemu G. Glan-čniku v Schonhofu vzel za 70 šilingov raznega blaga. PrVo tatvino Mohorko priznava, drugo pa taji.
Q Posestne izpremembe. Ivana Gradišnik iz Vojnika jc kupila od Viljema Fridigerja hišo v Po-povičevi 1 za 165.000 dinarjev. — Marija Geč, posestnica, pa je kupila hišo s parcelo v Meljski ccsti 29 od Milke Majcen za 470.000 Din.
□	Smrtna kosa. Umrla jc v starosti 86 let zasebnica Katarina Golob v Krekovi 2. Pogreb v ponedeljek ob 16 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje!
□	Z vagona je padel pri nakladanju 35 letni delavec na Glavnem kolodvoru Imre Pavlic in zn-dobil na glavi občutne poškodbe. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
□	Vinotoč Racerdvor otvorjen, liter po 8, 10 in 12 Din.
O Priporočamo, naj si vsaka gospodinja pred nakupom kuhinjske emajlirane, aluminijeve posode ter porcelana in stekla ogleda cene in kvaliteto v specialni trgovini te vrsle pri Albert Vicel, Maribor, Gosposka 5.
□	Nova trgovina živil, Lesj"k, Gosposka 11 nudi svežo in praženo kavo, čaj, kakao, riž, olje po najnižjih cenah. Se priporoča za obisk.
Zakaj lako?
Celje
Ps Mladinsko predavanje za obrtni naraščaj. V nedeljo 20. aprila ob 11 dopoldne bo v dvorani obrtnega domu prvo mladinsko predavanje za obrtni naraščaj. To predavanje jc namenjeno prvemu delu vajencev, za ostale pa sc bo vršilo v nedeljo 3. maju ob istem času in na istem kraju.
gs Nočno lekarniško služIm ima la teden do sobote 2. maja zjutraj lekarna Pri Mariji pomagaj* na Glavnem trgu.
a Kolesarska dirka. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi danes klubsko dirko Celje— Konjice—Celje 30km. Start ob 10 preti trgovino Gams v Gaberju. Cilj istotam.
0 Iz Laškega. Te dni so začeli temeljito popravljati in modernizirati radiotermalno kopališče v Laškem, ki je kot znano lasi OUZD. — Pri Sv. Lenartu nad Laškim so našteli pri ljudskem štetju 752 oseb, dočim <o jih leta 1921 našteli 8S9.
er Sorka pri V.ojnikn. Od velike noči po požaru v sosedni Creskovi se je začela pri nas živahna agitacija za ustanovitev domače požarne brambe. Plod te agitacije je sestanek danes.
er PetroTČe. Pri ljudskem štetju smo našteli v naši občini 2802 oseb. kar znači v primeri s štetjem leta 1921 (2403) prirastek za 10 odstotkov.
& Podporno društvo za revno otroke v Gaberju je imelo' svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Gams Ivo, poštni kontrolor, podpredsednik Valentin Hrastnik, tajnica gdčna Mara Poglajenova, blagajnik Marko Vučko, odborniki Kokoši nek Stanko, Vidmajer Franc, Podpečan Ignac iu Cergol ,1., namestnika Gajšek in Anion Permozcr. pregledovalca računov Gams Drago in Železnik Viktor.
ey Nesreča. Mimika Ivana iz Lubečne so pripeljali v celjsko bolnišniro. V šoli ga je namreč njegov tovariš tako močno sunil, da ga je prevrnil, pri čemer si je fant izvil roko.
rv V soboto IS. uprila je bila v našem lislu objavljena notica, zakaj med obračuni gospodarskih podjetij ni obračuna mestnega avtobusnega podjetja. Naš dopisnik Je v tej stvari dobil informacije od avtobusnega podjetja, da bo proračun objavljen in na v|K>gled občanom, ko bo proračun idobren od občinskega sveta.
Ptuj
Za noi i iiinsl fr/. Dravo so 23. aprila pričeli pregledovati teren v Dravski strugi. To delo sondiranja je prevzelo podjetje Obnova« iz Ljubljane kot najugodnejši ponudnik. Interesanten je pogled, kako sla sredi Drave, 00 metrov od breškega brega, stalno zasidrana dva Čolna, to so pravi dve ladji. Na teli čolnih je pritrjeno ogrodje, s katerega ipuščajo sveder v strugo. Delo vodita dva itiže-nerja, operater za sveder pa jc prišel iz Belgrada. Pomagajo pri tem delu izvežbani domači delavci ttradbenega vodstva Drave. Ko opravijo svoje delo na tem mestu, se pomaknejo bolj k ptujskemu Ucegu, kier bodo isto delo ponovili na kraju, kjer
naj bi se postavil steber za novi most. Sklepati se torej da, da bo novi most imel štiri stebre, po enega pri vsakem bregu, dva v toku Drave. Spla-varji se opozarjajo na to napravo zaradi varnosti njih samih in tudi da se kako ne poškoduje naprava sama.
Iz občinskega sveta. Za občinsko sejo v četrtek zvečer je bita galerija čisto polna. Znak, du se meščani res zanimajo za mestna vprašanja. Ku-luka, za katerega se je v mestu javilo okrog 100 oseb, v Ptuju ne bo, ker priglašencev ni mogoče primerno zaposlili. Ceste' so povečini tlakovane. Kopali bi sicer lahko prodec iz dravske struge, kur pa vsaj za enkrat onemogoča visoko vodno stanje. — Da bi novi dravski most imel tudi pločnike za pešce, bi morala občina prispevali 500.000 Din. Rada bi ustregla tej zadevi, pa spričo neugodnega finančnega položaja ne more obljubili več kol 100.000 Din: Se prav posebno, ker je sosednii Breg menda sploh odklonil vsak prispevek. — Ptujska tiskarna ima zajamčene prostore v Veliki kasarni za dobo treh let. — Mestni svet je spričo dokazanih zlorab v mestnem gledališču moral skleniti, da bodo odslej naprej društva dobivala dvorano le za glavno vajo in za predstavo. Ker sc bodo koncem leta društvom podelile podpore s sorazmernim številom prireditev in efekta, bo treba za vse prireditve plačevati razsvetljavo in kurjavo. — Ker v Muestu ni nobene zadostne telovadnice in ne predpisom odgovarjajoče gledališke dvorane, jo občinski svet načelno pristal na to, da prepusti cerkveni trakt dominikanske vojašnice Sokolu v upravo in uporabo 7.11 09 let proti najemnini. Končno besedo ima še občinski svet, ko mil predložita pravni in upravni mestni odsek pogodbo, kjer mora bili mestni občini pridržana ingerenca glede nameravane gledališke dvorane. — V domovinsko zvezo je bil sprejet trgovec Krdl Ilinko.
Ob tej slavnostni priliki nas je presenetil v slavnostni številki »Trgovskega tovariša.-, glasila trgovskega društva »Merkur«, za 50 letnico obstoja Gremija trgovcev v Ljubljani, nekvalificiran napad, kakršnega smo bili vajeni Citati le še pred leti v rubrikah političnih listov. V uvodnem članku Ob petdesetletnici Gremija trgovcev v Ljubljani- se nahaja tudi ta-le stavek: Pri prihodnjih volitvah, ki so se vršile radi razveljavljenja prejš-njeletnih volitev leta 1927 po popolnem spremenjenem volivnem redu, pa so odločale zadruge, konsumi. služkinje, duhovniki in stanovi, ki nimajo s Irgovstvom ničesar skupnega (str. 08). Tu je cela vrsta popolnoma neresničnih trdilev. Zalo smatramo, da aioramo ta nekvalificirani napad odločno zavrnili.
Prvič se volitve v trgovski odsek leta 1927 sploh niso vršile, ker je bila od dveh vloženih list lista z g. Kavčičem na čelu iz razlogov, ki so sledili iz »olivnega reda. razveljavljena in je bila druga lista kot edina potrjena brez volitev. Zato pri teli volitvuli — ki jih sploh ui bilo — naravno nisn mogli odločati niti duhovniki uiti služkinje ild.
Drugič navaja člankar. da so pri volitvah v zbornica odločale zadruge in konsumi. Ugotavljamo, tla so imele vnlivno pravico samo nuc zadruge oziroma konsumi. ki so plačevali davek in je torej popolnoma pravilno, da so imeli volivno pravico.
Tretjič; Kolikor jo nam znano, ni imel v trgovsko zbornico niti en duhovnik volivno pravice, še manj pa služkinjo iu jc popolnoma dcplasirann trditev, da so odločali duhovniki in služkinjo. Od pisca članka pa je neokusno, da so uc izrazimo drugače, metati v isti koš zadruge in konsume, duhovnike in služkinje, ki s celo stvarjo nisn imeli nobene zveze.
Dvomimo, dn je slavnostna številka ugledne gospodarske revije, v kateri se nahaja tudi slika sedanjega zborničnega predsedniku g. Jelačina, ki je prišel v zbornico na oni listi, kjer so baje odločale zadruge, konsumi, služkinje, duhovniki ild.. primeren prostor za take izpade, ki ob tako slovesni priliki zlasti niso na mestu in so po vrhu še neresnični. Tako v Gremiju trgovcev kakor v drugih korporacijah je nešteto trgovcev, ki so člani Zbornice za TOI in katerim za njih izvolitev ni bilo Ireba nikogar izmed omenjenih oseb jn stanov. Mislimo, da pisec tega članka ni storil us'uge gremiju in da je gremijalnl odbor kakor ludi ogromna večina ljubljanskega Irgovstva istega mnenja z nami in da se bo [»oskrbelo. da ne neresnica na primeren način popravi. Kako daleč so od strankarstva listi krogi, katerim bi člankar rad nalve7.il celo strankarsko zagrizenost, pa so najlepši dokaz prispevki v Slovencu k današnji sla vnosi i.
iVovo mesto
Ljudsko štetje v novomeški občini je doloma zaključeno in izkazuje sedaj vseh'prebivalcev s priključeno kandijo in drugimi kruji 4045 prebivalcev. Od teli jc 2024 moških in 2021 žensk; \seli družin je 831. Niiša občina je štela doslej 3280 prebivalcev. Pred priključitvijo pa 2459. Sami priključeni deli so šteli 821 prebivalcev.
Planinsko kočo na Gorjancih jiri izviru Gospodične bo pričelo graditi najbrže že v maju tukajšnje SPI).
Nesreča. V petek popoldne proti večeru se je vozil /. motornim kolesom sin elektrotehnika g. Sedeja po Ljubljanski cesti. Ker ni vešč vožnje, se je s kolesom zaletel v kostanj ter sc pri tem potolkel po glavi tuko močno, du se je onesvestil. V bližini naha jajoči se akademik Franc /u|>un 11111 je hitro priskočil na pomoč ter ga pričel močili. O nesreči je bil obveščen tudi zdravnik dr. Polcnšek, ki je takoj prispel in mu nudil prvo pomoč ter ga obvezal. Fanta so odpeljali domov iu je ostal v domači oskrbi, l udi motorno kolo je samo malo poškodovano.
Liceiicovanje bikov >e j(. vršilo dne 24. t. m. ob osmih zjutraj na sejmišču uu Loki. Vseh bikov je bilo prignanih na lieeneovunje 17 in sicer i/. Šmihcl-Stopiške občine in i/. Prcčine ter z Grmskc kmet. šole. 16 od teli jc bilo sposobnih, eden nesposoben. Opaziti je bilo letos veliko lndjši materijal. kot p.i lansko leto. Vseh 30 dosegljivih točk je dosegel 930 kg te/nk bik Grniske kmet. šole. _") točk je dosegel I bik tudi i/ Grmskc kmet. šole, 2S točk (1 bikov. 27 točk I bik. Ostali biki so dosegli po -'b in 23 točk.
Nogometna tekma med SK Gradjanski Karlovec in ^K Klan Novoincsto sc bo vršila danes ob pol 13 popoldne nu Loki.
Novo telefonsko napel Savo jc dobilo Ž11 pa 11 sivo občine šinilicl-Stopičc.
Obrtno zborovanje se vrši danes ob desetih dopoldne v Rok. domu. Predaval bo o obrtnih stvareh načelnik zavoda P. O. zbornice /a TOI g. Ivan Ogrin i/ LjuLil.jnue. — Obrtniki pridite
Kranj
Šolstvo
Ljutomer
»Društvo učiteljev meščanskih šot; v dravski banovini je priredilo v sobolo, 25. npr i In redno zborovanje na meščanski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Številno udeleženstvo je pozdravil [ired-sednik L Rupnik. ki je izrekel dobrodošlico refe-j rentu za mešc. šole, "profesorju Ferjanu. Nadzornik dr. Kotnik, ki se je odpeljal na Poljsko, se je pismeno opravičil in želel posvetovanju obilo uspeha.
V svojem nagovoru je prof. Ferjan omenjal i težkoče. ki se mora z njimi borili meščansko šolstvo pri nas; bodril je navzoče k vztrajnemu delu ler želel srečnega zaključka v slogi in edinslvu.
Predsednik zborovanja je nato poročat ločno . in obširno o društvenem poslovanju zadnjega ča-: sa, o prizadevanju za ureditev gmotnega položaja, . o številnih vlogah in peticijah, o kongresu, ki bo ! sklican v Belgrad itd.
Ker sc bo razredba meščanskega učiteli«lva : temeljem čl. 7 novega uradniškega zakona v kral-| kem času izvršila, so zborovalci formulirali svoj« i zahteve, ki jih predložc potoni Savezn na mero-; dajno mesto.
Hkrati se bo poslala urgenca, dn se osnuje j pri banski upravi, kakor tudi pri ministrstvu pro-svete odsek za meščanske šole. šolska uprava se naprosi, naj po svoji uvidevnosti prepreči vsako, i ludi liho rvanje proli meščanski Soli, ko je znano i da se je tn potrebna panoga našega šolstva v krat-I kem času tudi pri nas povzpela (io splošno priznane višine.
(Vato je sledilo strokovno predavanje in razgovor. v koliko in kako naj se uvažuje princip o ; delovni šoli tudi pri nieščauskošolski mladini.
Ko so se rešilo še nekatere notranje društvene zadeve, je predsednik zaključil štiriurno zbo-j rovanjc.
Ljudsko štetje je pokazalo, da šteje mesto danes 1180 oseb, 782 žensk in 698 moških. V zadnjih desetih letih je torej Ljutomer napredoval samo za 95 oseb. Pravih Nemcev v našem mestu je samo 23. Pa je sicer precej nemškega govoričenja, — nepotrebnega.
Načrt za imenovanje ulic in trgov bodo do prihodnje seje občinskega sveta izdelali gospodje Baukart, Zacherl in Horvat. Tako bodo končno tudi ljutomerske ulice in trgi prišli do svojih imen in tablic, hiše pa do Številk.
Glasbena matica priredi prihodnjo nedeljo popoldne ob pol štirih v Katoliškem domu svoj vsakoletni koncertni nastop s pevskimi in orkestralnimi točkami.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 26. aprila, ob 15: ZAČARANA ŽABA. Kuponi. Otroška predstava. — Ob 20: LESENI KONJI. Znižane cenc. Zadnjič. Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto. Torek, 28. aprila ob 20: CARDAŠKA KNEG1NJA. Kuponi. Gostovanje gdčne Marice Lubejeve.
Ru
se
Prntitiibcrkiilozni teden je zaukazan za vso državo v času od 1. do 0. maja. Tudi v Rušah obstoja od novembra lanskega lela protiluberkuloznu liga. Njena prva naloga ni. zdraviti na jetild bolne, ampak zdrave in slabotne, zlasli mladino, obvarovali jetike. Zalo sp deli slabotnim otrokom v šoli vsak dan mleko. Od 10. jan. do 1. apr. I. 1. se je razdelilo 290 I mleka in 1375 ženielj. Da bo mogla liga tudi za naprej vršiti svoje človekoljubno delo, bodo odborniki v prvih dneh meseca majnika pobirali pri članih članarino, nečlane pa prosili, da tudi pristopijo ali vsaj darujejo prostovoljne prispevke. Pomoči potrebne dece bo vedno več. zlasli če mislimo na dolgotrajno gospodarsko krizo; mnogi stradajo ali uživajo nezadostno, nezdravo hrano; posledice ne bodo izostale. V šoli se bo otvoril prihodnje loto najbrž še 10 razred. Veliko j bo torej prosečih rok, veliko praznih želodčkov — , liga bo imela dovolj posla, še več ko lotos. Zalo jc splošno sodelovanje vsega' prebivalstva nujno I potrebno
Kranj v luči številk. Popisovanje v Kranju ' je definitivno končano. Spričo velikega razmaha industrije in obilnega dotoka tujcev iz vse države se je sicer pričakoval znaten narastek prebivalstva, vendar številke kažejo dovolj jasno, da temu ni lako. Slika je sledeča: Kranj ima 1953 moških in 2248 žensk, skupno torej 4201 prebivalca. Jugoslovanskih državljanov 3843, tujcev 358; po veri | je rimokntoličanov 4075, pravoslavnih 26, prote-| stantov 32, Židov 15, raznih konfesij 53; jugoslo-! vaiiske narodnosti je 8991 prebivalcev, nemške narodnosti 63, raznih narodnosti I 17: r. ozirom na materinski jezik je 8919 Slovencev, 57 Srbo-Hrva-lov, 86 Nemcev, 4 Madjari, 135 pa pripadnikov raznih naštetih jezikov. Zapisane številke kažejo, da Kranj ne rasle po umcrikniiskem receptu: Upamo, da te številke nikogar ne bodo razburjale.
Seja krimskega občinskega odbora bo v sredo dne 29. aprilu 1931.
Obilo srečo. Danes 26. aprila se Imsta nn Brezjah poročila gdč. Anica Stritar, dolgoletna uslužbenka pri Ivrdki Ivan Savnik v Kranju, in trgovec g. Alojzij (iabron i/. Valburge. Mlademu paru iskrene čestitke.
Živinorejski tečaj v Kranju. Ponovno opozarjani" živinorejce kranjske okolice, da se bo vršil velekoristni specijalni tečaj /.a rejce bikov in mrjascev julri v ponedeljek, dne 27. nprila t. I. od 9—11 dop. in od 1—3 poji. v Ljudskem domu' v Kranju. Tečaj je velikega pomena za izboljšanje govedoreje in prašičereje. Vsak zaveden gospodar in tudi gospodinja se bosta tečaja sigurno udeležila.
Moste pri Ljubljani
Petletnica Zveze slovenskih vojakov. N;.
lep način in brez kričavega ponipa jc podružnica /.ve/e slovenskih vojakov i/, svetov ne vojne« — Ljubljunu-Moste, i/.vr.šilu prvi del programa zu proslavo petletnice svojega obstoju. Ob devetih predpoldne se je darovala maša zu-ilušnieu /a \ svetovni vojni padle tovariše v /tipui cerkvi Sv. Petru, po sv. maši pa jc položil podružnični predsednik nn spomenik lep trnjev j venec. Nato se jc vršil slavnostni občni zbor v salonu gosp. Košaka v Novem Vodmatu, ki jo bil izredno dobro obiskan. Predsednik tov. Kozina jc otvoril zborovanje ter pozdravil navzoče zastopnike osrednjega odbora, delegate podružnice Hrušicn-Bizov ik-šte,panja vas iu druge. Sledil je pregled petletnega delovanja podružnice Ljubljunu-Moste, ki je bilo sicer naporno, a zelo plodov i to. Vkljub vsem skrbe 111 in borbam /a potrebna sredstva jc podružnici uspelo, da je ])o svojih močeh marsikateremu trpinu i/ svetovne vojne osušila solze v najtežjih časih. Zanimivi so bili podatki o podeljenih pod|>orali, katere so znašale več tisoč dinarjev in raznih prireditvah, katerih glavni in edini namen jc bil zbirati sredstva za pomoč vojnim žrtvam. Poročilo je bilo / odobravanjem sprejeto.. Pri tem pa se ni pozabilo na tovariše, ki vsa ta letu požrtvovalno in nesebično delujejo za procvit »Zveze« in v korist njenih članov. Zlasti sc jo pohvalno omenilo delo neumornega predsedniku podružnice tov. Rozine, podpredsednika tov. Kovica in drugih, ki že od vsega začetka delu jejo društvu. Predsednika tov. Rozino jc občni zbor imenoval za častnega člana ter mu izročil diplomo \ znak zahvale za zasluge, ku-1 lere si jc pridobil zu razmah organizacije.
r
Priporoča sc prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica
Mnblfana
v lastni palači ob MikloSičevi in Masarykovl cesti
PODRUŽNICE: Celje. Palač« Ljudske posojilnice, Zagreb, StarčeviSev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulico XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
Poceni in dobro
niiiiaHiiiUMiiuinnHnoMinMiiiiiiMiiiiioiiuiiiiuiinoiiiiiiMiinoiiiiiinnMiiMHiiuioiHiiiniiHiiiinoioiiniiHiiiiiiiii!
| ]osip Pernuš
| obl. konc. tesarsko podjetje
Kranj
□a □a
Prevzema po iliinih kakor tudi po	|
lastuiti načrtih v*a v to stroko spa-	=
dajoča stavbena ilela. — Solidna in	=
sirokovnn izvršitov po zmernih cenah	| Zahtevajte ponudbe!
iiuiiiimiiuiiiuiiuiiiiiuuiiiuuuiuiiuuiiiiiiiiuuiiiuuuiuiuuuuiiiiiuiuiiuuuuiuiiiiuuiui uiuiiuiiiiiniiiiiiiiutiii
Nove zgradbe
kupite ure, zlatnino in srebr-nino pri svetovnoznani tvrdki
H. SUTTNER
LJUBLJANA 2
Prešernova ulica št. 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije.
Velika zaloga urzznam-kami Glashiitte, J.W.C. Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa,Omiko, lko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zas oni in poštnine prosto od
H. SUTTNER. LJUBLJANA 2
Garantirana ksastrukdl«!
FRANC JAGER
tapetništvo liubliana. S«. Pcra n. 29
priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst. uiodroce. otomane, žimo zlož-
____„ 'jive postelje, pa-
poateijnhio. lontne divano i. t. d.
Hajmodernelta obllkat
MaetefelOLve
Stozidave
vse te stavbene naloge lahko rešite dobro in poceni s
HERAKLITOM
izredno izolačnimi. ognjevarnimi in lahkimi gradbenimi ploščami
Nove zgradbe: Heraklit se rabi za vse ogrodne zgradbe, za iz-polnjenje in oploščevan/e sten in je obenem viseko-vredni izolačni mate/ i/al. Pri masivnih zgradbah s 'ankimi stenami iz opeke ali betona služi za oploščenje zunanjega zidu, ki šele na ta način postane v toplotno-tehničnem oziru polnovreden. Prizidave: Dependance k hotelskim zgradbam, vrtni paviljoni
se prav naglo zgrade v heraklit u. \adzidave: Ako hočete zvišati donos Vaše hiše, vzdignite /o za eno nadstropje Heraklit-plošča je tudi v tem klučaju najprimerne/še gradivo, ker te izredno lahka in visoko izolačna. Dozidave: S Heraklit-ploščami se izgotove z malimi stroški v neizkoriščenem podstrešju postopa nolno vredna, zdrava, poleti hladna, pozimi udobno topla, suha stanovanja.
Gradbena navodila, prospekte, ocene, pojasnila daje pooblaščeni
zastopnik:
,, MATERI AL", trgovska družba z.o.z.. LJUBLJANA
Z4 potovalno sezono
kovčki in torbice
v največji Izberi pn iia.luiž.ceni nrlporoin
J. Kravos, Maribor
Aleksandrova ceat« U
Iščeta se dva
RAZPIS SLUŽBE!
i
RUDARSKA NADZORNIKA (štajgerja)
z dovršeno tu- ali inozemsko rudarsko šolo, ki imata najmanj 4 do 5 let prakse v premogovnikih. Oni konkurenti, ki poleg državnega jezika govore tudi francoski jezik, imajo prednost. Nagrade in ostali prejemki po sporazumu. Ponudbe z dokumenti naj se pošljejo na naslov:
Upravi Ibarskih Rudnika, Raška, Srbija.
Splošno kleparstvo
napeljava vodovodov in strelovodov ter sprejem vseh sem »padajočih del po zelo ugodni ceni. — Se priporočam: STANKO KKZELK, Bohoričeva št. 3, Ljubljana.
Telefon: 27-10
Dunajska cesta 3(5/3
Brzojav: Material, Ljubljhna
Skladišča: Tone Vovk, Bled. Jo*. Berjak, Kranj. .los. Hladnih, liakek. Jos. Kle-menčič. Novo mesto. D. Rakusch, Celje. V. Kiihar, Marilor. Viljem l)en.g, Ptuj,
A Cufer Jesenice.
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek ua hišah in posestvih daje svojim članom
„Iugrad"
Jugoslovanska <>radbena in kreditna /.adruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Krajevno zastopstvo: Maribor. Aleksandrova 48
Pravila proti plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8—12 in 14—18.
Radioaktivno termalno kopališče
Čaiežke toplice
pri Brežicah
Sezona od 14. maja do 30. septembra — Leči revmatizem, ischias, ženske bolezni i. dr. V predsezoni 30% popust pri sobah.

Mednarodna razstava
v Budimpešti
od 9.-18. lunjn 1931
Sestanek trgovskih krogov jugovzhodno trgovino z ogrsko In zapadnih dr/at Na razstavi sodelnje; 2*i IniliiatrlJskJh atrok. poljedelski Uvozniki In mala obrt Ogrske
Narodne skupine Inozemske Industrije 5*'. znlianjr \o/nJe po Jugoslaviji In Oirrakl za pol tja In nazaj Prehod meje hre* t I r. n m n Pojasnila In spjmskr Izkaznice se dohe r Badlmpeiltl t poslovalnici sejma V. Alkot-
manv a. 8.
V Ljubljani : Potovalna pisarn« »PUTNIK« C entralno laatopstTo: Kr. ogrsko trgovsko zastopstvo. Ilcograd. Palara \kademlja
Prvovrstni izdelek in mnterijal. Najlažji tek.
Cene brez konkurence! VIKTOR BOHINEC - LJUBLJANA Dunajska resta 21 Cenikibrezplačno!
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu, šolskim in društvenim izletnikom vljudno sporočava, da sva OlVOrllil novo prostorno in moderno opremljeno
Točilnico „Pri izvirku"
\ romantičnem HoCilnlku
Potrudila se bova s točno in solidno postrežbo zadovoljiti vse cenj. posetnike. — Za mnogoštevilne obiske se priporočava
Miha in Mfci Jerina, Vrhnika
Opozarjamo no ,Mali oglasnik*
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki I
Zastopnike
za obisk privatnih strank iščemo. Seriozne ponudbe naj se pošljejo j>od značko »Asistenca« štev. 4084 na upravo »Slovenca«.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo talogo dežnikov solnfnikov in sprehajalnih palir Popravila točno In solidno
Tudi letos ao na prvem mestu francoska kolesa
Jugoslovanska topilnica železa HCe
za svoj prodajni oddelek v železni stroki popolnoma verzlrano, v vsakem oziru samostojno in sposobno in tudi moralno neoporečno
pisarniško moč
ki popolnoma obvladuje srbo-hrvatski in nemški jezik v govor« in pisavi, je nagel v dopisovanju in stenograt, po možnosti tudi izvežban v kalkulaciji in knjigovodstvu (starost 25—40 let Izučeni trgovec železnine ima prednost. Pogoj jugoslovansko državljanstvo ali dovoljenje za stalno bivanje v državi. Prosilci, ki se morejo izkazati z dolgoletnimi spričevali prvovrstnih tvrdk, naj pošljejo svoje lastnoročno pisane ponudbe v srbo-hrvaščini in nemščini s prepisanimi spričevali z navedbo šolske Izobrazbe, starosti, rodbinskih razmer itd. pod »KANCKLARIJSKA S1LA< na Jugoslor. Rudolf Mosse dd.. Zagreb, Jelačičev trg 5.
Vsem znancem naznanjamo tulno vest, da sc je nai ljubljeni soprog, oče, zet, brat in svak, gospod
HINKO HUMER
trgovec
previden s tolažili svete vere, preselil 24. aprila 1931 po dolgi in težki bolezni v deželo večnega zdravja.
Pokojnikovo truplo bomo položili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 9 dopoldne oa domačem pokopališču na Polšniku.
Polšnik, p. Sava pri Litiji, dne 2S. aprila 1931.
2alujo£e rodbine:
Humer, Bratauič, Koklič.
L
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: G06P0BANKA	D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA 10)	TELEFON STEV 2057, 2470 2979
Vloge nad Din 500.000.000-	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne »veze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemsivu |n inozemstvu
Za Jugoslovansko tiskarno • Lmbltani: Karal
'•"tujalelj. Ivau Kakuvee.
Urednik: Frana Krcmžar.
Svetovno reuma • kopališče
Koplie se naravnost pri vrelcu 67° C vroče /.veplene blatne kopeli, spojene z velehotelom THERM1A, za srednji stan CIRILOV DVOR. 5000 sob v mestu, cenena oskrba, šport in zabava vsake vrste.
Pojasnila:
Orogeriia GREGORIČ, Ljubi an?, Prešernova 5
Gradjanski : Ilirija
Danes ob 16.30. — Predigra odločilna prvenstvena tekma.
te dolgo časa ni gostovalo v Ljubljani nc- j beno vodilno zagrebško moštvo. Gradjanski hoic odigrati s svojim nasprotnikom prijateljsko tekmo, preden nastopi v tekmi, ki bo štela v ligino tekmovanje. Neglede na predstoječe tekme so vezi, ki vežejo naš slovenski nogomet z zagrebškim, zelo tesne. Saj so bili ravno zagrebški klubi tisti, ki so nas učili nogomet, ln med tistimi učitelji zavzema ravno Gradjanski prvo mesto. Še vedno je bilo gostovanje Gradjanskega v Ljubljani prava senzacija za vse prijatelje nogometa. V prvih igrah je Gradjanski vedno z lahkoto zmagal. V zadnjem času pa nikakor ne smemo prezreti porazov, ki jih jc ravno to moštvo doživelo v Ljubljani. Ko je bil Gradjanski v višini, je moral vtakniti v žep poraz 2 : 0, v tekmi za državno prvenstvo pa 5 : 0! Seveda se je v Zagrebu našim klubom godilo še slabše. Današnja tekma bo tedaj gotovo zelo zanimiva. Eno kakor drugo moštvo bo branilo svoj prestiž.
Zanimiva bo pa tudi predigra. Borita se Grafika in Svoboda. Ni to običajna prvenstvena tekma. Ker izpadeta Ilirija in Primorje iz domačega prvenstva, si bo prvo mesto priborila Svoboda ali pa llermes. Več upanja ima seveda Svoboda; ako zmaga v tekmi z Grafiko, si pribori prvenstvo Ljubljane. Prvenstvena tekma se prične ob 15.
Plavalni treningi SK Ilirije bodo do otvoritve letnega kopališča samo ob sredah in sobotah pn sledečem urniku: ob 13.45 skoki za gospode, ob 15 plavanje za dame, ob 17 plavanje za gospode, ob 20 waterpolo. Zimsko kopališče bo v ostalih dneh zaprto, ob nedeljah pa odprto za goste.
Lahkoatlelski treningi SK Ilirije so ob torkih, četrtkih in sobotah točno ob 15.20 na klubskem igrišču. Istotam se sprejemajo novi člani.
Rmii®
K sporedu tega tedna
V nedeljo popoldne bomo čuli citro (gdč. Greta Justinova) ter koncert pevskega društva »Zarja« iz Tacna pod Šmarno goro. Vmes bo bral šaljivo čtivo (lovske zgodbe) g. Valo Bratina. Ostali večerni spored l-o izpolnil radio orkester in Hawaii-jazz. — Ponedeljkov večer bo nudil vsem ljubiteljem glasbe resen umetniški užitek. Prenašal se bo simfonični koncert z Dunaja, pod vodstvom dirigenta Fr. Schalka. Na sporedu sta Beethovnova šesta in Brucknerjeva četrta simfonija.
—	Torkov spored kaže zvečer uprizoritev Sckon-herrejeve dramo Ono.-, ki jo bodo izvajali člani Nar. gledališča v Ljubljani v režiji g. Vala Bratina. Ostali del večernega sporeda bosta izpolnila radio orkester iu IIawaii-jazz. — Zanimiv večer so nam obeta v sredo, ko bodo peli slovenske narodne pesmi gdč. Korenčanova in g. Mirko Jelačin ter g. Drago Žagar ob spremljevnnju radio orkestra. — Četrtek zvečer se bo oddajal v Zagreb in Belgrad koncert ge. Pavle Lovšetove in njene hčerke, gdč. Majde Lovšetove. Spored kaže dokaj neznanih imen. Zato in pa še spričo pevskega slovesa obeh pevk, bo večer zelo zanimiv. Ostali del večera bo izpolnil radio orkester. — Redek večer bo spet v petek. Vršil se bo namreč koncert flavto ob spremljevnnju klavirja (gg. SI. Korošec in dr. Švara). V soboto se bo prenašala opera iz Belgradu. *
FrograrnJ Rcdb-Ljubljana»
Nedelja, 26. aprila: 9.00 Ing. Jože Čcrne: O poljedelstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Versko predavanje, p. dr. R. Tomincc. — 10.20 Ferdo Jelene: Hotelirsko knjigovodstvo. — II.(K) Radio orkester. — 12.00 Čas, plošče (Lor-tzing: Cur in tesar, opereta). — 15.30 Citre-solo, igra gdč. Justin Greta. — 16.00 Lovske pripove-sti, šaljivo čtivo, g. V. Bratina. — 16.30 Plošče. — 17.00 Koncert pevskega društva -Zarja iz Tacna.
—	20.00 Koncert godbe na pihala Sloga«:. — 21.00 Jtiidio orkester. — 22.00 Napoved časa, poročila in llavvaii-jazz.
Ponedeljek, 27. aprila: 12.15 Ploščo (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.00 Prof. F. Vodnik: Poljščina. — 1030 Zdravstvena ura: inž. Ahu-čič: Začimbe. — 2O.00 Bogo 1'leničar: šah. — 20.30 Prenos z Dunaja. Dirigent Frauz Schalka: 1. Beethoven: VI. simf.; 2. Bruckner: IV. simfonija. — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Torek. 28. aprila: 12.15 Plošče (pesmi, šla-gerji). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 Dr. 1. Ra-kovec: lz življenja predpotopnih živali. — 19.30 Dr. Iv. Orafenauer: Nemščina. — 20.00 Schonherr: Ono« (člani nar. gled.). Režira g. Valo Bratina. — 21.30 Radio orkester: llavvaii-jazz Vmes poročila in časovna napoved.
Drug i programi i
Ponedeljek, 27. aprila: Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.30 Narodne (kvartet). 20.00 Komedija. 20.30 Dunaj. 22.20 Večerni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Dunaj: Beethoven: Simfonija VI.; Bruckner: Simfonija IV. — Bndapest: 12.05 Radio kvartet. 17.25 Koncert ciganske glasbe. 19.30 Plošče. 20.30 Dunaj. 22.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 20.30 Internacionalni koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 19.20 Pestra glasba. 21.00 Simfonični koncert. — Praga: 20.30 Dunajski koncert (Dunaj). 22.35 Mo-
ravska Ostrava. — Langenberg: 20.00 Večerna glasba. 20.30 Dunaj. — Itiiu: 17.00 Koncert. 20.40 Večer lahke glasbe. — Berlin: VI.10 »Voda narašča . 22.30 Plesna glasba. — Kaloviec: 20.:*) Dunaj. 22.00 Varšava. — Miililarker: 20.20 Koncert. 21.35 Iz Stambula v Teheran. 22.40 Plesna glasba.
—	Mor Ostrava: 19.15 liadio kabaret. 20.30 Praga. 22.35 Koncert radio orkestra. Leipzig: 20.30 Z
Zepelinom čez ocean . 21.00 Simfonični koncert. 22.20 Plesna glasba. 0.30 Nočni koncert.
Torek. 2S. aprila: Relgrud: 12.45 Radio orkester. 17.00 Trio. 18.00 Popoldanski koncert. 20.30 Zagreb. 22.50 Večerni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert. 20.30 Mussorgskijev večer. 21.M Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert orkestra. 17.30 Koncert opernega orkestra. 19.45 Igra. 21.30 Koncert. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 19.30 Margareta« (Faust), opera, Gounod.
—	Milan: 19.15 Pestra glasba. 19.50 Plošče. 21.00 Dvospevi italijanskih oper. — Praga: 20.00 Proslava 175 letnice Mozartovega rojstva: Koncert češke Filharmonije. — Langenberg: 20.00 Večerna glasba. 21.00 Pestra ura. — Run: 17.00 Vokalni in orkestralni koncert. 20.40 Opera. — Berlin: 19.30 Plesni večer. — Katovice: 12.10 Koncert. 17.45 Simfonični koncert. 19.50 Mauru . opora (Pade-revvski). 23.20 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 19.00 Bratislava. 19.43 Praga. — Leipzig: 20.30 Saxafon. 21.00 Igra. 21.40 Collegiiim musicum.
Iz raznih kraiev
De v. Mar. v 1'ulju. Preteklo nedeljo jc bila v naši fari birma. V soboto ob 3. pop. smo slovesno sprejeli prevzvišenega g. knezoškofa pred cerkvijo, kjer so ga pozdravili domači župnik, župan, vodja obeli naših šol, dekl. Marijino družbe in Marijinega vrtca, ter učenec šole. Pri sprejemu je bila vsa šolska mladina. Po pozdravu so farani napolnili cerkev, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim. Zvečer je Prosvetno društvo priredilo visokemu gostu podoknico. Birmancev je bilo 64.
Ig pri Ljubljnni. K vojakom je odšlo i/ naše faro več fantov. Želimo jim sreče in zdravja v vojaški službi. — Slovo je vzel in se presolil iz Iga na Štajersko organist in cerkovnik g. Furlan, ki je bil na Igu 7 let krojaški mojster. — Iz občine Iška vas pri Igu smo ob priliki ljudskega štetja zvedeli te-le zanimive in poučne številke: vseli ljudi jc 575; v I. 1950 so v tej občini pevnili in pokadili lepo vsoto 300 tisoč dinarjev. Za šolo je izdatkov 18.000 in pride nn odraslega letno 45 Din; za žganje, vino in tobak pa pride na vsakega odraslega okrog 750 Din letno. In za cerkev? Te štev ilke sc najbrže ne bo nihče ustrašil, ker bo skoro gotovo bolj majhna.
Zalog. Dne 20. aprila je bil pri nas zopet roditeljski sestanek. Okrog sto očetov in mater je poslušalo / največjim zanimanjem velevažno predavanje g. dr. Antona Brcclja. Govoril jc o liigijonskih vodilih glede otrok v šolski dobi. Starši so se po predavanju oglašali z raznimi vprašanji, na katera je g. doktor ljubeznivo odgovarjal. /. roditeljskimi tečaji, ki so se i»i"i nas tako priljubili, bo tuk. šolsko upraviteljevo kakor čujemo, nadaljevalo v jeseni. Na tem mestu bodi izrečena vsem. ki se za pravo izobrazbo požrtvovalno trudijo, naša prisrčna zahvala!
Šmartno pri Kranju. Drevi o{> sedmih uprizori »Ljudski oder« i/. Ljubljane v društvenem domu eno najboljših veseloiger zadnjih let: »Utopljenca«.
Koroška Bela. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo veliko ljudsko gibanje v naši občini: 3045 (2607) prebivalcev. Narastla je od zadnjega štetja za 378 oseb. Kot kaže štetje, nas je dovolj za samostojno občino.
Braslovče. V petek ob devetih -o zapeli zvonovi žnpno cerkve v slovo odhajajočemu g. dekanu Medvedu. Poslovilni večer v nabito )xiliii društveni dvorani jc pokazal, kako ljub je bil g. dekan vsem župljanom. Bog naj ga •ohrani zdravega še mnogo let na novem domu v Lupo rja h.
Vransko. S I. majem 1931 se preselita i/ Brodov na Vransko gostilničarja Franc in Roza Smogavc. ki lnusta prevzela gostilniške prostore hotela »Slovane. Upamo, dn bosta |»os<režljivu kakor sta bilo doslej in jim želimo na novem mestu še več uspeha.
Vojnik. Danes popoldne ob treh bo v po-sojilniški dvorani ljudska igra s petjem v sedmih slikali: sGruničarji«. — V občini trg Vojnik je končano ljudsko štet je, občina šteje 928 prebivalcev in je od zadnjega štetja napredovala zn 128 oseb.
Škalc pri Velenju. Danes, na Jurjevo nedeljo, ko je pri nas tudi cerkveni praznik, se vrši ob dveli popoldne velika tombola v svrho nabave zvonu. Sodeluje polnoštcvilna Rudarska godba. »Nu nedeljo Jurjevo, vsi ua škalsko tombolo!«
Sv. Ozbalt-Knpla. Na tabli cestnega odbora stoji: 12 km od Ožbaltu do Kivple. I'a pravijo. da je samo T km od cerkve do Kapic. Čemu bi uganjali hohštaplcrijo«.
Sloveujeradee. \ soboto. 2. maja se bo ob devetih dopoldne na javni dražbi prodajalo posestvo in gostilna Ulici na Starem trgu. Posestvo obstoji iz enonadstropne hiše, v kater.i je žc od nekdaj gostilna in trgovina, več stanovanj iu suhe kleti, dve drvarnici, svinjaki, hlev /. gospodarskim poslopjem, delavnica za opeko, kegljišče, ledenica, čebelnjak in koča. Dalje štiri stavbne parcele, tri v rtne. tri njiv ske, » travniške in 2 pašniške. Cenilnn vrednost je 452.505 Din, najmanjši ponudek pa 501.670 Din. Iliša stoji na prometnem kraju par minut od farne cerkve Stari Irg in dobrih pet minul i/ mesta, pripravno za letoviščarje, /, lepim vrtom za vrtne veselice. Mimo vodi glavna turistov sku pot nu Urško goro. kjer se izletniki zelo radi ustavijo na okrepčilo. Vsled tegu se priporoča vsem resnim interesentom, ki I»i zuniogli nuditi gos boni točno, dobro in solidno postrežbo, da se rnili zelo ugodne prilike udeležijo dražbe.
Dobava. Te dni so odšli zopet naši mladi fantje k vojakom. Moramo pripomnili, da se jo letos to izvršilo še v precej lepem redu. Tudi alkohol ui igral tako velike vloge kot prejšnja leta, če tudi je vina skoro pri vsaki hiši dosti. Kakor povsod je bilo sicer tudi pri nas nekaj nerod, vendar smo letos lahko skoro ponosni ua naše fante. — Velik madež v naši fari pri fantih je preklinjanje. Posebno nelepo je, da se spravijo fantje najraje pri cerkvi in preklinjajo tako. da so kar megla dela. Ne vemo, aH fantje ne vedo, kaj govore, ali tlplujo lo nalašč in s kletvinami še izzivajo pred župnišem in kaplanijo. Če se no bo ta navada odpravila z lepa, so bo morda s silo. Orož-niško postajo pn prosimo, da vsak tak prostaSki nasiop prijavijo ia uvedejo kazensko postopanje.
Studence pri Sevnici. V nedeljo, dne 19. t. in. je proslavilo naše prosvetno društvo Fiož-garjev jubilej z »Verigo«. Igra jo bila zn naše kraje' kakor nalašč izbrana in so se igralci kakor gledalci z lahkoto poglobil i v njeno poučno vsebino. Igralo se je s takim članom in tuko naravno, du je človek -pozabil, da sedi "v mali podeželski dvoranici. Vsi, prav vsi so rešili svoje vloge odlično. Nad vse pa nas je presenetil nastop pevskega zbora, ki ga vodi g. šolski upravitel j Boris Pečarič. Da'bi bilo mogoče v tako kratki dobi napredovati tako visoko, se nam je zdelo skoroda nemogoče. Nudil se nam je vprnv umetniški užitek. Bodi g. šolskemu upravitelju izrečeno l.a lom mestu najlepše priznanje. zlxiru in pa igrtilcem kličemo: le v/trajno tako naprej!
Nt. Janž na Dravskem polju. Ljudstvo mar-šira z duhom časa. Kolo ima že vsako dekle, vsak pastir. Po fari ropočejo trije motocikli in trije tovorni avtomobili. V kratkem dobimo še elektriko. — Kmetje se zavedajo, da gospod iz mesta ne ume ublažiti gospodarsko krize, zato pošiljajo svoje sinove in hčere v šole, predvsem v kmetijske, ki so v današnjem času zelo potrebne. Toda pridni so li študentje in mnogo pomagajo domačemu Prosvetnemu drštvu za ljudsko prosveto. Vobčo duh časa!
Polenšek pri Ptuju. Vse tri oličine nu-e župnije naj ostanejo takšne kakor so bile doslej. Nobenega priključevanja; to je naše mnenje.
Gornja Radgonea
Ker bi bilo zdravilišče Slatina-Radenri raili svojega povečanja prisiljeno si zgradili v dogled-nem času svojo lastno novo električno centralo, ki bi jo stala ravno toliko ali pa še mogoče več kakor daljnovod iz Slatine-Radenci v (i. Radgono, kjer ima občina na razpolago električni tok iz vodne
AZELA TERPENTI-NOVO MILO PERE NAJ-USPENEJŠE.
Dobile ga v vsaki boljši trgovini.
električne centrale v sosednji Radgoni, zaradi tega so je po daljšem pogajanju odločilo raje za zadnje, kar moramo na vsak način pozdraviti. S tem ne lxi imelo namreč zdravilišče samo v prvi vrsti gotovih koristi temveč tudi kraji Mele in šratovci, skozi katere bo vodil daljnovod, ker bodo v do-gledneot času tudi sumi zmožni si s primeroma majhnimi stroški vpeljati v svoje domove električno luč. Zdravilišče Slatina-Radenci zasluži torej zaradi svoje podjetnosti res javno zalivalo. Čudno oziroma otročjo pa se uam zdi, da pozivu •lutrov dopisnik iz (ior. Radgone v svojem članku z dno 22. aprila 1931 k javni zalivali v prid g. županu dr. Boeziju! Kakšne zasluge pa si je pridobila z ozirom na omenjene kraje občina Gor. Radgona, oziroma njen župan g. dr. Boczio? Ti vsi skupaj so fungirali vendar kot posredovalci, oziroma prodajalci toka iu ker menda niso z ožina javno zahvalo električnega toka ceneje prodati, kakor ga mora občina sama plačati v Radgoni, oziroma ga no bodo dopolačevali iz lastnih žepov, zaradi teea tudi niso ničesar žrtvovali. Gospoda, no bodite vendar tako malenkostni iu ne dajte se ua tak način javno smešiti.
Mtsrsha Sobota
Izročitev odlikovanj. To dni je izročal g. okr. načelnik odlikovancem odlikovanja. Odlikovani so bili zastopniki vseh slojev. Mnogo je med njimi kmečkih županov.
Smrtna kosa. V petek popoldne je bila pokopana okrog 60 letna mati Lipiča, uradnika Prekmursko banke. Priljubljeno starko je na zadnji poti spremljala velika množica ljudi.
Spomenik žrtvam osvobojenja. — Tukajšnji kamnoseški mojster g. Močnik jo izdelal veličasten spomenik, ki so postavi na skupni grob petih dobrovoljcev, ki so padli v osvobodilnih bojih. Spomenik bo odkrit meseca junija.
Mo$$$rana
Na dopis, katerega jc priobčilo Jutro pod naslovom Skozi Mojstrano 12. t. m. sporočamo: Vas Mojstrana, ki šteje nad 800 prebivalcev, obstoječo cementno tovarno obmejno četo in drugimi državnim uradi, je glavno izhodišče na Triglavsko pogorje in jo po svoji lepi legi io zdravem podnebju priznan letoviški kraj. Vas Mojstrano po-seča mnogo zimskošportnih turistov in teloviščar-jev — lani jih je bilo nad 7000. Da bi se nudile v vsakem pogledu vse udobnosti letoviščarjein kakor tudi turistom, bi bilo telo umestno, da bi inero-dajna oblast dovolila poleg žo obstoječe trafike vsaj šc dve prodajalni tobaka, kakor tudi ]>ošliiili znamk, ker samo ena trafika nikakor ne odgovarja krajevnim razmeram. V Kranjski gori, ki je brez večje industrije, so kar štiri prodajalne tobaka. — Trditev merodajnega pisca, da zadostuje ena trafika za tukajšnji kraj. ne odgovarja tujskemu prometu, ter nierodajni« pisec nikakor ne bo odločeval glede dovoljenja novih trafik, ker so za to morodajne oblasti. — Ker je že dobro poučen pisec obiskal Mojstrano, zakaj si ni ogledal brv' on produ pri kolodvoru, ki čaka že več let odrešenja kol beraške hlače krp. Skrajni čas je žo, da so omenjena brv spravi v stanje, ki bo odgovarjalo vsestranskemu prometu. Merodajni pisec naj sine vtika v zadeve, ki ga nič ne brigajo.
Cerkveni vestnih
Cerkvena slovesnost v čast Marije Matere dobrega sveta, varuhinje Družbe sv. Petra Klaverja, se vrši danes ob 3 popoldne v frančiškanski cerkvi. Govori dr. p. Roman; litanije in sv. blagoslov, nato darovanje za uboge afriške misijone. — Prisrčno vabimo k obilni udeležbi. Vsi verniki dobijo la dan popolni odpustek pod navadnimi pogoji (Pij X.).
Nočni častivci presv. Zakramenta imajo v noči od 30. aprila na 1. maj redno celonočno ?e-ščenje presv. Srcu Jezusovega v ljubljanski stolnici. Molila se bo z ozirom na pričetek Marijinega meseca 8. ura: češčenje preblažene Device Marije. Vljudno vabimo vse može in mladeniče, da vsaj eno uro v mesecu molitve žrtvujejo v čast presv Srcema Jezusa iu Marijo.
Km
BjtroroaOTisrmerB
/vouj „Dom in svel"
Ta člančič se nanaSa na prvi dve številki letošnjega letnika — to povem, da ne bo pomole, ker je zvezek izšel že pred poldrugim mesecem in je zgolj podpisanega krivda, da prinaša »Slovenec« šele danes oceno.
Na zunaj je list pod novim uredništvom spremenil svojo obliko iu moram reči, da je ta sprememba jalto posrečena. Z zmanjšanjem formata ter drugačno razvrstitvijo stavka je v estetskem in praktičnem pogledu dosežen lep učinek.
Na znotraj pa ni sprememba tolikšna, kakor bi pričakoval kdor jc izvedel, da so uredništvo prevzeli ; mladini« — revolucije torej ni nobene. Ta je ludi povsem nemogoča — saj so bili »mladini pod uredništvom dr. Steleta in prof. Koblarja prav lako sotrudniki lista, kakor danes, in sia prejšnja urednika ostala listu zvesta solrudnika, kakor doslej. Dominsvetovci tvorijo od nekdaj celoto in ta celota se more razširiti ali zožiti, razbiti pa nikoli — saj jih druži vendar poglavitna poten-a: cnolnosl svetovnega nazora. Pa tudi v vseh drugih pogledih je več kot prirodno, dn list ni mogel spremenili svojega stališča ali svoje smeri, kajti idejno iti formalno je bil »Dom in svet« ves čas glasilo .ndadinov« in prejšnja urednika sta bila pišoče generacije mentorja, z njunim najožjim sodelovanjem je restla in se razvijala. Facit — uredniško breme je prešlo z ene rane na drugo, v popolnem bistvenem soglasju telesa, ki ga tvorijo dominsvelovci. Ako-je torej v prvem zvezku novega letnika čutili morda nekaj spremembe, gre gotovo la snrcuicmba le na rovaS zacclnišlva novih
urednikov, ki so v svojem novem svojstvu kolikor loliko novinci. S tem spet ni rečeno, da ostane »Dom in svet« ločno isli. ki jo bil doslej. Naloga novega uredništva jo — kakor je naloga vsakega uredništva — da list izpopolni in poglobi, katero nalogo sta tudi prejšnja urednika od leta do leta — celo od številke do številke — vsikdar imela pred očmi.
Ideološka članka, ki ju vsebuje pričujoči zvezek — Francč Vodnik: Fragmenti o novem človeku ter Dr. Stanko Gogala: človek iu religioznost (poslednji je natis predavanja, ki ga je člankar držal v okviru prireditev društva slušateljev filozofske fakulteto v Ljubljani ter je »Slovenec« o njem že poročal) — sta najboljši dokaz, da vzdržuje »Dom in svel« še nadalje isla naziranja, zlasti priča o tem Fr. Vodnikov članek. Ideje, ki jih avtor Iu fragmeiitaričiio podaja, je deloma že v prejšnjeh letnikih »Doma in sveta« izčrpneje obdelal; tu so zopet i>ovzete, kakor sledeča formulacija:... zmi-sel jo v borbi zoper preteklost in njenega demona, egocenlričnegn duha, ki je pognal človeka v notranji razval in kaos, v beg iz cenlralnosti na perile-rijo. Novi človek pa se vrača nazaj k središču: od zunanjosti v notranjost, od materije k duhu. od videza stvari k njih bistvu, od posameznosti k celoti, od kaosa osebne samovolje iu duhovne brezciljnosti k svobodi etične pokorščine, dolžnosti in zvestobe, od nauka in pripadništva k osebnosti in vrednotam, od mehaničnega pojmovanja (racionalizem) k organičnemu gledanju (duhovnost), od človeka — živali k človeku — osebnosti.
Med književnimi članki je omeniti na prvem mestu začetek Francč Koblarjeve studijo o F. S. Finžgarju. Literarno pojmovanje iu duh časa, iz katerega je izšel, oziroma v katerega je rastel Finigar, jc lako mojslrsko ponazorjen, da podob-
nega dela skoraj ne najdemo v naši esejistiki. Z j napetostjo pričakuje čitalelj nadaljevanja. — Božo Vodušek jo prispeval članek k problemu sodobnosti v naši literaturi, v katerem postavlja avtor mnenja, ki presenečajo po svoji točnosti, in ki doslej še niso bila izrečena. Zlasti se mi zdi resnično, kar pravi o Cankarju in njega vplivu na sodobno naše slovstvo. Ugotavlja, da se je lirika pri nas mnogo svobodneje razvila nego proza, v kateri se Cankarjevega vpliva le stežka otresemo, dočim v liriki sodobna generacija ni imela lako močnega predhodnika, kakor v prozi. Zanimivi so tudi avtorji vidiki v drugih panogah slovstva. — Iz svetovnega slovstva prinaša Dom in svet lepo Tine Debeljakovo studijo o poljskem pisatelju Ferdinandu Goetelu, ki tvori pendant k študiji o Ossendovvskem, ki jo je priobčil v zadnjem zvezku lanskega letnika.
V pesniškem pogledu gre pozornost Božo Vo-duškovemu ciklu »lz boja s poezijo, usodo iu smrtjo.': — V teh poezijah — pesnik meni, da se s poezijo prav tako bori, kakor z usodo in smrtjo presenečena amuzikalnost. kljub ohranitvi rime, skoraj popolna odsotnost metafore in ležak, ne-uglajen ritem. Po drugi strani opaziš, kako kleše j pesnik mukoma iz brezobličnosti ne podobe, mar- i več spoznanja in dejstva, ki jih v obliki spovedi jemlje iz svojih globin. Božo Vodušek jo svoje- j vrsten in gotovo zelo pomemben pojav v naši najmlajši pesniški generaciji. — Pesem je prispevni tudi nadarjeni Jožu Pogačnik: Odmev. Impresija, bežna, a iepa stvar, zajeta v izbrušeno in uglajeno formo.
Leposlovja Doni in svet že dolgo ni imel loliko kakor v tem zvezku. Med njegove stalne so-Irudnike je stopil na novo Rudolf Kresal, u povrnil se je Miran Jarc, čigar pesmi iu proze smo v poslednjih letih pogrešali. Nova pridobitev za Dom iu svet pa je Mirko Javoruik, ki jc najmlajši
sotrudnik in kaže veliko nadarjenost.
Kresal je prispeval novelo »Asja . Z razmeroma skopimi sredstvi doseže pisatelj gotov učinek. Vsebinsko nekoliko eksotična, je Kreaalova novela poskus mešanja poetike (romantične) in dušeslovja, ki ga moramo smatrati kot posrečeno stvar. Res je, da bi utegnila biti stvar zrelejša, ako bi avtor katero stilistično pomanjkljivost popravil, zlasti mestoma prenatrpano dikcijo, vendar jo delo ludi v svoji sedanji obliki lep iu zanimiv pojav. — Bogomir Magajna je dal v svoji črtici: »Kako je umiral Oausit« snovno in kar tiče iniljeju ter na-stroja jako nenavadno belce. Nosi znamenje našega časa iu priča o poglobitvi avtorjeve zmožnosti vživetja v neobičajne situacije, ki jo že poznamo iz drugih n jegovih del. — Fragmenta iz roninnov sta prispevala Mirko Javoruik — ki je tudi izbral (vsaj v našem slovstvu) nenavadno snov ler io morda nekoliko prepovršno in nedozorelo obdelal (Prvo |K>glavje življenja), a o leni radi fragmentar-nosti dela ni moči izčrpneje govorili — iu Miran Jarc. Njegov odlomek iz romana »Srebrna palma priča, da išče avtor nove izrazno obliko za svojo prozo, ki bi jo mogli — vsaj jki Čilanju lega odlomka — imenovati iskanje v kontrastiranje. Stvari prikazuje v kričečem protiposiavjanju svetlobe in sence, v pretiranem, a zaio tem bolj učinkovitem optičnem ponaziranju situacij, prizorov, dogodkov. Nekaj na Chestertona spominjajočega tiči v Jarčevi novi prozi, ki obeta posin:i v našem slovstvu zanimiv pojav.
Pregledi iz slovstvi (ocene) iz likovne umetnosti (Rajko Ložar) in o glasbi (S. Vurnik) ter zapiski dopolnjujejo obrežni zvezek.
Pet krasno uspelih umetniških prilog ' reprodukcijami del Franceta Kralja Vena Pitona. Franca Pavlovca, Draga Vidmarja, Mire Pregljevo in Matije Jame, Kin.-i prvo dvojno številko letošnjega >-Doma in svola.i	^ j
t
Dnevna kronika
Koledar
Nedelja, 26. aprila: (3. povelikonočna nedelja. Nedelja Varstva sv. Jožefa.) Mati božja dobrega sveta.
Ponedeljek, 27. aprila: Peter Kanizij; Pere-
?rin.
Novi grobovi
+ Pogreb g. Marice Jeruc sc vrši danes oh dveh popoldne.	_
Znatne stavbne priMe
dosežete, Jo Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro cTehna«. Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
Osebne vesli
= I? železniške sluibe. Nameščeni so za zvaničnike 1—4: Križaj Adolf, komerc. zvrni.. Maribor gl. kol.; Purgaj Rupert, prometnik, St. 11 j; Potočnik Alfonz, komerc. zvan., Maribor gl. kol; — za zvaničnike 11—3: Šareč Bogomir, skladiščnik, Le-sce-Bled; Jančar Janez, sklad, desetar, Zalog; Ilan-žič Valentin, premikač, Ljubljana gor. kol.; Medja Jožef, premikač, Blstrica-Boh. jezero; Krajnc Karel, premikač, Maribor gl. kol.; Divjak Janez, premikač, Maribor gl kol.; Odreitz Aleš, premikač, Maribor gl. kol.; Čad Frančišek, kretnik, Djurma-nec; Pire. Lovrenc, zapis, voz, liakek; Vodičar Fr., sklad, desetar, Zalog; Karlin Martin, tovor, sprevodnik, Rogatec; Harner Franc, lovor, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Ziborna Jožef, tovor, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Keear Lavrencij. kretnik, Rogatec; Rožič Janez, tovor, sprevodnik, Jesenice; Bi-vie Jožef, kretnik. Radohova vas; Kristan Ivan, tovoru, sprevodnik, Murska Sobota; Saje Franc, kretnik, Kandija; Perko Franc, tovoru, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Kokelj Viktor, kretnik, Višnja gora; Urbane Ivan, sklad, desetar. Metlika; Dovč Jožef, premikač, Ljubljana gl. kol.; Mihelič Frančišek. premikač. Ljubljana gl. kol.; Jesih Marcel, zap. voz. Rakek; Mihove Anton, kretnik, Rakek; Arko Jožef, premikač, Rakek; Marc Miroslav, ski. desetar, Ljubljana gl. kol.; Škorl Marjan, sklad, desetar, liakek; Kovic Ivan, kretnik. Laze; Tcsner Janez, premikač, Zalog; Godec Ludvik, blokovnik, Maribor gl. kol.; Krajnc Karel, brzo.iavec, Prnger-sko; Čot Anton, čuvaj proge, prog. sekcija Ljubljana gl. proga; Fritz Franc, premikač, Ljubljana gl. kol.; Marčič Franc, kretnik. Pragorsko; Sajovic Albin, tovor, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Teraš Rudolf, tovor, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Lenar-dou Peter, tovor, sprevodnik, Maribor gl. kol.; — za služilelja: Dolmovič Alojzij, pisarniški sluga, Ljubljana gor. kol.; Premuš Josip, avlzer. Cakovec — napredoval je v zvaničuika 1—4 Brodnik Alojzij, strojevodja, kurilnica Ljubljana gor. kol, dosedaj zvaničnik II—3.
Ostale vesti
—	škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani bo imelo svoj XIII. občni zbor v torek, dne 12. maja 1931 ob pol petih popoldne v Karitativni pisarni (Poljanska cesta 28, Marijaniščo) v Ljubljani po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Letno poročilo (1030). 3. Poročilo nadzorstva in odobrenjc računskega poročila. 4. Volitev društvenega vodstva in nadzorstva. 5 Slučajnosti.
—Razpis štipendij frunroske vlade. Francoska vlada je razpisala svoje vsakoletne štipendije za tiste slušatelje in absolvente jugoslovanskih visokih šol, ki želijo izpopolniti svoj študij v Franciji. Kompetenli naj v svojih prošnjah pregledno opišejo svoj dosedanji študij (diplomo ild. .- • prilagajo v overovljenih prepisih) in pojasnijo, zikaj bi hoteli študirali v Franciji. Prošnjam je r.eba priložiti predpisan formular z navedbo raznih podatkov. Na tem formularju potrjuje univerzitetni lektor francoščine, oziroma — za kandidate, ki niso stalno v l.|iilil|*ui — Ufl^gat francoskega konzulata, da obvlada prosilec francoščino tako, da bo mogel poslušati strokovna predavanja v Franciji. Ti formularji se dobivajo na rpktoratu univerze. Kompetenli, ki so slušatelji ali pa absolventi ljubljanske univerze, naj vložijo svojo prošnje najkasneje do 7. maja na roktoratu univerze Kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani.
—	Ljudsko štetje na Jezici. Vseh prebivalcev je v občini Jezica 3189 (1021 2165); jugoslovanskih državljanov 3070, 111) tujcev (99 Italijanov, 9 Poljakov, 5 Rusov, 3 Cehi, 3 Avstrijci). Katoličanov 3188, 1 pravoslaven. Po jeziku je 3183 Slovencev, 3 Nemci, 3 razni. Jugoslovanov 3186,

Duševno potrti, ali morda na srcu, ledvicah ali na presnovi bolni?
Potem v SLATINO-RVDENCI. novodobno opremljeno idravilišče. V čistem zraku in pomladanskem solncu so Vam bodo vrnile moči in veselje.
Pomladanska sezona
od 15. maja do 15. junija.
Tritedenska popolna oskrba za osebo: stanovanje, prehrana, kopclji, zdravniški pregled in nadzor Din 1400—.
—	Vsem kmetijskim produktivnim zadrugam in kmetijskim društvom. S svojim odlokom z dne 9. t. m. No. 28905, opozarja ministrstvo za kmetijstvo, dn zaenkrat ne more nikakor jemati v pretres prošenj za drž. podpore, ki prihajajo od raznih kmetijskih produktivnih zadrug in kmetijskih društev. (ilodc načina nadaljnjega vlaganja takih prošenj bo imenovano ministrstvo izdalo pozneje posebna navodila. — Od kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 17. aprila 1931.
—	Izlet Jadranske stražo na morje. Izletu i odbor Jadranske straže, Ljubljana, nujno prosi vso delne in fiksno prijavljene izletnike, da takoj vplačajo polovico prijavntne in ostalo i>olovico do ' 5. maja. Dno petega mitja je zaključek prijav. Tn 1 dan zapadejo tudi pogodbe in izletnt odbor se no bo mogel ozirati na nobeno prekasno prijavo, na-sprotno, ako niso tega dne vplačali vsi izletniki zneskov, izlet odpove. Vse informacije iu prijave sprejema fzltlna pisarna, Ljubljana, Vogelna ul. 3. (Posebno |ia še prosi odbor mestne in- oblastne odbore ter poverjenike Jadranske straže, da nemudoma javijo, koliko članov izletnikov so nabrali ler da vpošljejo zneske). — Izletni odbor Jadranske straže Ljubljana.
—	VII. redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo v ponedeljek. 11. maja, ob 17. v Ljubljani v prostorih Slov. Matice, Kongresni trg 7-1. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora (s poročilom o kongresu v Londonu in o seji v Parizu) in nadzorstva. 3. Volitve. 4. Slučajnosti.
—	Krajevne Kmetske zveze, ki želijo, da jim dopošljemo še več knjižic: >Knko si sam izračunam davek«, naj nam hitro sporočijo, koliko izvodov naj jim šc dopošljemo. — Kmetska zveza v Mariboru.
izšla Sc iz tteha Knjiga:
Predpisi o skupnem davku na poslovni promet, z vsemi najnovejšimi razpisi ministrstva financ.
Predsovor in opazke k tekstu tca zakona napisal jo dr. Valdemar Lunaček, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu.
Obseg knjige je 230 strani ter je cena za trdo vezano v plat io Din 70"—.
Naročila sprejema ter odpošilja proti povzetju:
TIPOGRAFIJA d. d., Zagreb
Preradovičev trg 0.
—	Riharske izkaznice. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša: Po »Pravilniku o hauoriuskih pristojbinah na riharske izkaznico« z dne Iti. februarja L I., ki ga jo odobril g. minister za finance z odločbo z. dne 30. marca t. I. in ki je bil proglašen v »Službenem listu kf. banske uprave Dravske banovine št. 27 z dne 22. aprila t. 1., se mora plačati od vsake riharske izkaznico za ribolov nu področju Dravske banovine banovinska pristojbina za koledarsko leto a) 50 Din če lovi posestnik ribarske izkaznice samo ribe belice, b) 120 Din, če lovi tudi plemenite ribe. Pristojbina se plačuje pri pristojnih okr. nnčelstvih (sreski izpostavi) in mestnih načelstvih. Plačati jo morajo ludi tisti, ki so že v posesti za to leto veljavne riliarske izkaznice (v bivši mariborski oblasti). Ribarske izkaznice zapriseženih ribarskih čuvajev so pod gotovimi pogoji oproščene bauovinske pristojbino. Ribiči se opozarjajo, da se seznanijo z določili pravilnika, ker se prestopki kaznujejo do 500.— Din ali do 10 dni. Ribarske izkaznice se izdajajo v bivši mariborski oblasti, kot doslej, v bivši ljubljanski oblasti pa pri pristojnih okrajnih načelstvih (okr. izpostavi) in mestom načelstvu v Ljubljani.
—	Mala obrt bo zastopana tudi na XI. mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija 1981. Ravnateljstvo velesejma jc namreč iz posebne naklonjenosti tudi letos nakazalo referatu za pospeševanje obrti primeren prostor. Obrtniki, ki žele razstaviti na tem prostoru, se opozarjajo, da prijavijo svojo udeležbo takoj na naslov: kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg 10-1.
£<3r®vi!išč€ las nifzhfttrc
pri Gradcu — Avstrija — v pi^krasni legi, obdano /. zaraščenimi gozdovi — 555 m — za živčno in notranjo bolne, kakor tudi za one, ki jint je potreben oddih. Dnevna penzija za kopališko goste od S. 14'50. za penzionerje od S. S'— višje. V jul ju in avgustu za S. 2"— višje Zdraviliški upravitelj: dr. Mi litz.
—	Ljubljana—Sušak zopot redna avtobusna zveza. — Odhod iz Ljubljane ob 5, postajališče hotel Miklič. Odhod s SuSaka ob 15. Obratuje avto-podjetje Pečnikar, telef. št. 3380.
—	Slovenska društvo za varstvo živali v Ljubljani je razposlalo lo dni svojim članom jio.štue položnice s prošnjo, da poravnajo članarino za tekočo loto. Vsi oni. ki bi položnice ne prejeli, kakor ludi oni. ki želijo na novo pristopiti temu pleme-niloniu društvu iu podpreti njegovo požrtvovalno delo, naj se blogovolijo obrniti ustineno ali pismeno na naslov: Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani. Poljanska cesta 59 (živinozdravuik g. Re-bernak). Tam dobijo člani društva tudi vse stro-
i kovne nasvete.
—	V Službenem listu kraljevske banske upra-
i vo dravske banovine št. 28 od 24. aprila t.'I. je
objavljen >Zakou o izvršbi in zavarovanju (izvršilni postopnik)« in »Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931«.
—	Planinci, pozor! V nedeljo, 3. maja ob 14. bo v Lučali ustanovni občni zbor tur. kluba 'Skalna za vso Savinjsko dolino. S leni se obveščate vsi prijatelji planin in iskreno vabite k udeležbi. Planinski pozdrav!
—	Parnik »Morosini« hi zopet kmalu povzročil dve nesreči, Šibonik, 25. aprila. Včeraj je v kanalu rtiča Ciovo malo manjkalo, da ni prišlo do katastrofe, in sicer po krivdi znanega italijanskega pnrnikn »Francesco Morosini«, ki je pred meseci zakrivil nesrečo našega parnika »Karagjorgje . Motorni čoln sMir s vaina«, ki je ob šestih odšel iz Splita nalovorjen z blagom, je blizu Čiova naletel na »Morosinija«, ki je plul iz Šibenika. »Morosini se ui držal desne struni iu jc hotel prisiliti mo-lorni čoln, da bi krenil še bolj na desno. Po zaslugi naših vrlih mornarjev pa sc je |>osrečilo, da so v zadnjem hipu okrcnili motorni čoln na levo in !ako preprečili katastrofo. Malo zalem je srečal Moro-sinija« parnik Slovencc«, katerega je /Morosini ludi skušal prisiliti, da zavije na desno. -Slovenec je bil prisiljen, da je ustavil stroj iu dal »Moro-siniju« signal, naj krono na desno. Po loh dramal-skili scenah je »Morosini« mirno nadaljeval svojo pot proti Splitu, kakor hi se nič ne zgodilo..
Za pomladansko zdravljenje
čiščenje krvi in proti slabi prebavi rabite naš nacijonalni produkt
- čaj Bahovec
Pristen frnmo v zaprtih in plombiranih paketih z napisom proizvajalca:
APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA
— Senzacionalen proces v Subotici. Te dni sc
je pričel pred subotiškim okrožnim sodiščem proces proti bivši upravi prvega jugoslovanskega pogrebnega društva, ki je obtožena, da je s svojim delovanjem oškodovala 500 svojih članov za nad 4 milijone dinarjev. Na zatožni klopi sedi 24 oseb iz Subotice. Za pričanje je povabljenih 414 oseb. Obtožnica navaja, da so člani uprave mnogokrat zavarovali tudi take osebe, ki so bile že mrtve. Obtožnica cbsega 52 strani. Za razpravo, ki bo trajala kake tri tedne, vlada v Subotici veliko zanimanje.
Ivana Cankarja zbrani spisi, ki jih izdaja Nova založba v Ljubljani, so dospeli že do dvanajstega zvezka. To je najbolj točna in redna izdaja naših klasikov. Čim bolj se bo odzvala naša javnost z naročilom, tem uspešneje se l>odo nadaljevali Cankarjevi spisi in tem prej dobimo celoto. Odlično pisani uvodi urednika Iz. Cankarja in vestno zbrane opombe so najboljša razlaga vsakega zvezka posebej. Da je izdaja Cankarjevih spisov tudi po zunanji obliki dovršena, ni treba še posebej omenjati. Naročila sprejemu pod ugodnimi pogoji Nova založba v Ljubljani.
—	Nove knjige: Prehrana po novih zdravstvenih načelih (brezmesna hrana). Po dr. med. M. Bircher-Benner priredila Štefanija llumek broš. Din 30.—, vezana Din 40.— ; Nemški glagol (das deutschc Zeihvort) priredila dr. Angela Piskernik Din 0.—; .šmarnico za I. 1931. — Pozdravljena Kraljica spisal dr. .los. Jerše, vezane Din 45.—; Okrožnica i>apeža Pija XI. o krščanskem zakonu, Din 10.— ; Jaz sem otrok Marijin spisal dr. Žagar, broš. Din 10.—, vezano Din 20.—; Prodane duše — trpljenje naših bratov v zasedenem ' ozemlju, spisal J. Likovič Din 30.— ; Daphne Adeaae, roman spisal Maurice Baring, prevcl dr. Stanko Le-ben, broš. Din 00.—, vezano Din 80.—; Zakon o uradnikih z dne 1. aprila 1931, Din 18.—; Poglejmo v Beneško Slovenijo, zbirka spominov na Beneško Slovenijo za mladino, spisal Rudolf \Vagner, vez. Din 20. — ; Iz Bagdada v Stambul, povest od Kari Maya IV. zvezek Din 13.—; Jagode, povestice za mladino Din 10.—; Mesta in leta. roman spisal Konstantin Fedin, prevel Jos. Vidmar Din 90.—, vezano Din 110.— ; Klic divjih gosi, spisala Marla Ostenzo prevel Griša Koritnik, roman, broširana Din 60.—, vezano Din 75.—; Nebeške rože I. del življenje z Jezusom, niolitvenik Din 15.—, vezano Din 20.—.
Ker boste shranili Vašo zimsko obleko in kožuhe, ne pozab te jih zavarovati pred škodljivimi moli s
TAMMOL-om
Tarmol dobite v vseh lekarnah in drogerijah.
—	Likarje vi klobučki! Radovednost, kaj je z Likarjevimi klobučki za sveče, o katerih sc žc delj časa govori, da pridejo kmalu v promet, me je do-vedla do tega, da sem se začel /.a to zanimati, iu neverjeten Tomaž, kot jih je toliko, kar nisem mogel verjeti, da bodo res kaj prida. 1'a smo sklonili — cela komisija nas je bila. trije duhovniki in en lajik — da so sami prepričamo kako in kaj. Rečeno, storjeno. Vzeli smo dve sveči, dolgi po 32 centimetrov. Na ono smo nataknili klobuček in obo nažgali. Goreli sta točno eno uro. Sveča s klobučkom lopo enakomerno in ne s prevelikim plamenom. Svečo brez klobučka jo v eni uri zgorelo 3 in pol centimetra, sveče s klobučkom pa samo 2 in pol centimetra, torej v eni sami uri za 1 cm manj od one brez klobučka. Prihrani se približno ena tretjina na materijalu, o čemer so se prepričali tudi zadnje tri dni velikega tedna v Kostanjevici, kjer so pred izpostavljenim sv. R. T. gorele sveče s klobučkom in brez klobučka. Klobuček se sam avtomatično pomika mod gorenjem, dokler sveča ne dogori. Druga dobra stran teh klobučkov pa je ta, da ostane sveča, četudi dalj časa gori, gladka kot je, in ludi brez nevarnosti, da bi so prti vsled ka-plnnja, zlasti v vročini, pomazali. Minulo sredo so jih preizkusili tudi v zagrebški stolnici in so sc pohvalno izrazili s tem, da so jih naročili 12 ducatov. V dvomu so bili edino vsled tega, da ne bi morda estotično kvarno vplivali, pa se jo tudi la dvom razblinil v nič in so prišli ravno do nasprotnega zaključka. — Ker so klobučki že v dolu — da ni prišla vmes tehnična zapreka, bi bili žc do-gotovljeni — in ker jih bo dogotovljenih le toliko, kolikor bo naročil, jo v interesu vsakega posameznika, zlasli pa župnih uradov, da jih čimprej na-roče tako za župne, kakor za podružhe cerkve. — št. Jernoj na Dol.č, dne 17. aprila 1931. — Kovačič Anton, kaplan.
—	»Kako si sum izračunam davek in kaj bi moral vedeti vsak davkoplačevalec.« To knjižico je izdala Kmetska zveza v Mariboru. Cena 2 Din. Dobite jo pri vaši domači krajevni Kmetski zvezi, ki bo lo tudi pri ccrkvi razglasila. Knjižico prodaja tudi tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška e. 5 in Aleksandrova c. 6, ter Slomškova zadruga Celje.
—	»Zamorček«, misijonski mesečnik s slikami za mladino. Letnik 19. Prinaša lope povestice, slike iu popise iz zamorskih dežel. Za mladino jako vzgojen in poučen, zalo ga čč. gg. katehetom in cenj. staršem loplo priporočamo. Cena na leto Din 7.—. Naroča so tam kol ^Odmov iz Afrike, Ljuhljann, Metelkova 1. — Vsebina št. 4 (april): Pot k velikonočnim praznikom. — Zamorčki prvo-obhajanci. — Naš Shivimir. prijatelj zamorčkov. — Šolska naloga zamorčka. — Na vojsko molitve za zamorčko. — Zaniorčkovn pošta. — Za vse naročnike ^Odmeva-? in Zamorčka- berejo afriški misijonarji letno 500 sv. maš.
—	Popularizacija zdravstvene vede. Svetovna vojska in njene velike izgube so naučile človeka, dn zna boljo cenil i svojo življenje in pazili nn zdravje. Od konca vojno pa do današnjega dne so zdravniki in učenjaki vedno bolj trudijo, da sp najširšo plasli naroda dodobra pouči; o higijeni. Ni skoro dneva, da so ne lii lu ali lam vršilo kako predavanje o negi zdravja. Največjo pažnjo pn zasluži brez dvoma pravilna prehrana in prebava.
Zaprtje ali lenivost črev se da dandanes lahko odstraniti, ko imamo Artin-dražeje, ki jili zdravniki priporočajo. Po 2 Artin dražeji na vcč?r je najboljš" sredstvo proti zaprtju.
— Priporočamo ogled blaga za pomladanske obleke pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg št. 15 (nasproti nunske cerkve). Velika izbira in najceneje.
—	Mozaični tlakovi. stopnice, ograje, cevi, podboji... Cementarna Gostinčar, Pešata — Dol pri Ljubljani.
0 Zobozdravnik dr. Tavčar, Gledališka ul. 4, zopet redno ordinira.
—	Bolečine in tiščanje v želodca, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec, zvečer, preden gre spat. Zdravniki-špecialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah iu v špecerijskih trgovinah.
Gospod LUDVIK SEMEN, stanujoč v Ljubljani, Stari trg 0, nima pravice nabirali inserale za »Cankarjevo družbo-.
Odbor »Cankarjeve družbe«.
Litija
Ljudsko štetje v Litiji je končano in šteje vsa občina Litija 4449 prebivalcev, in sicer 2115 moš-i kili in 2335 žensk.
Kr. banska uprava je poslala litijskemu okra j-i neniu glavarstvu kot likvidacijski obračun okrajne blagajne iz leta 1929 Din 17.672.—, kot podporo kmetovalcem, ki so imeli lota 1929 licencirane bike in ki so redili merjasce. Podpore znašajo od Din 100,— do Din 250.—. Te podpore prejme oko-■ li 120 živinorejcev, katerim bo la denar v sedanjem težkem času prav dobro dožel.
Železniška komisija se je pretekli teden mudila v Litiji z ravnateljem ing. Hoffmanom na čelu. Z novim strojem, katere je prejela naša država na račun reparacije, so preizkušali železniški most pri Poganiku in vse mostičke do Litij$ radi nos-nosti oziroma preobležitve. Preizkušnja jc dobro izpadla, tako da se je mostišče v Zalogu, v trenutku, ko je vozil novi stroj preko mostu, znižalo za 8 mm. kar je iz tehničnega ozira dopustno. Most pri Poganiku pa je brez vsega vso težo prenesel. Kakor se čuje, bodo v kratkem pričeli voziti s temi novimi težkimi stroji na progi Rakek— Maribor. Proli Zagrebu pa je za enkrat nemogoče, ker je proga v precej slabem stanju za tako težko preobremenitev.
Cerklje
Lelns jc hudo s krmo zn živino, ko je pomlad mrzla iu ue more nič zrasti. Ljudje kupujejo seno po 2 Din kg. Navadno je o tem času že najlepša paša, a letos ni do sv. Jurija bilo nobenega toplpga dne, čeprav jo namočeno, da bi moglo rasti. Tudi žitnega klasa ni nikjer najli, dasi je ob takem času vsako leto že bila rž v klasju. Marclico in breskve kažejo kažejo šele prve letošnje cvete. Pa mi kmečki ljudje živimo v vednem upanju in tako ludi sedaj upamo!
V Bušeči vasi, kjer imajo dobre loplife, bodo regulirali potok-hudoumik, ki teče skozi vas. Komisijski ogled se je izvršil pred enim tednom. Vsa čast onim faldorjem, ki 60 zavzemajo za lo, ker b-> lo res velika dobrota za vso hišo ob potoku in za celo okolico. Le še to bi bilo želeli, da bi regulacija segla višje proti Poštehi vasi.
Pogorelka Oštir Marija, kateri je zadnjo soboto na Gorenji Pirošici pogorela hiša, se s lom zahvaljuje upravi Domoljuba, ki ji jo v treh dneh poslala podporo Dih 2000.— kot naročnici, ki j« naročnino plačala v januarju. — Domoljuba- priporoča kol tudi »Slovenca«, ki ju rada prebira
Trbovlje
Strokovna skupiua rudarjev ima lotos t. maja izlet na Sv. Planino. Ob 10 bo služba božja, katero opravi g. Boš tele. V slučaju slabega vremena izlcl odpade in je sv. maša ob 9 v farni ccrkvi.
Nenadno, zadet od srčne kapi, je umrl v petek g. M a j o r Jože, ključavničar. Bolehal je žo nekaj časa. Bil je udovec. Zapušča 3 nepreskrbljene otro-čiče. Bodi mu blag spomin, preostalim pa naše sožaljo! Pogreb bodi; v nedeljo 20. t. ni. nn občinsko pokopališče ob 4 popoldan.
Proiiicnadm koncert Delavske godbe bo nedeljo ob 4 popoldne v trgu. V slučaju slabega vremena odpade.
LJUBLJANSKO GLEDA LlšCL
URAMA.
Začetek ob 20. Nedelja, 26. aprilu: SLEHERNIK, premijera v
opernem gledališču. Izven. Ponedeljek, 27. aprila: ŽIVLJENJE JE LEPO
Rod B. Torek, 28. upriila: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20.
Nedelja, 26. aprila: SLEHERNIK. Oiuniska premijera. Izven. Ponedeljek, 27. upriln: Zaprto. Torek, 28. aprila: LUIZA. iied E. Sreda 20. aprila: OJ TA PREŠMENTANA UUBE-
ZEN. Premijera izvirne operete. Izvee Četrtek, 30. aprila: SLEHERNIK. Red b