Ljubljana, torek 4. septembra 1945
UKEDN1STVO IN UFUVii SNAfUEVt ULICA STE*. » TELEFON 31-22 do 31-28
X
Leto VL, št. 117 — Posamezna številka 2 din.
INSEKATN1ODDELEK LJUBLJANA,
SELENBUBGOVA ulice st. ■ TELEFON 38-32. 38-33
POST. ČEKOVNI KECOB V LJUBLJANI ST. 11-73»
Samo o soobodi se razoilaio ustuarialne ljudske sile
Govor predsednika Narodne vlade Slovenije Borisa Kidriča na Jeseni*
Tovariši in tovarišice!
V imenu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in v imenu Narodne vlade Slovenije vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za povabilo na to lepo prireditev. Pozdravljam prireditelje, sindikate in prosvetna društva, naše tovarne in vasi ter vse, ki so sodelovali in ki sodelujejo na tej prireditvi. Zahvaljujemo se vsem Gorenjcem, ki niso dali samo krvi v borbi za svobodo, temveč dajejo še danes velik delež v naši borbi za obnovo, v borbi za srečnejšo svobodno bodočnost naše-a ljudstva, v naših naporih za zmago resnične kulture in resnične prosvete.
Pri tej prelepi prireditvi, ki dokazuje zmagoslavje ljudske prosvete in njene idealne misli, se moramo vprašati, odkod vse to.
' tar bi bila možna taka prireditev v starih časih, v stari pred-aprhski Jugoslaviji? Mar bi bila možna taka prireditev v času osovražene protiljudske oblasti, tiste oblasti, ki ni samo izžemala naših delavcev in kmetov, ki ni samo dušila svobode, ampak ki je prav tako in prav zato dušila o resnično kulturo in prosveto? ,\’e! Tovariši in tovarišice, v sta-predaprilski Jugoslaviji taka prireditev ni bila mogoča. Da je taka prireditev možna danes, je s od naše narodno osvobodilne borbe, je neposreden plod naših zmag v preteklih letih, je neposreden plod naše borbe, ki jo je • odii ljubljeni maršal Tito.
Še ena misel se mi danes vsi-uje: Samo v taki svobodi, kamo smo si priborili, se lahko razvijajo takšne ustvarjalne ljudske sile. Ta velika kulturna prireditev se združuje v eno z vsemi napori, ki jih doprinaša naše ' udstvo pri gradnji naše oblasti, napori naših krajevnih odborov ¡n okrajnih skupščin. Ta velika kulturna prireditev se združuje v eno z vsemi napori naših delivcev po tovarnah, ki se borijo za obnovo, za čim boljšo produkcijo. Ta velika kulturna prireditev se združuje v eno z napori in težnjami našega kmeta, ki je prav tako kot delavec žrtvoval v borbi in ki doprinaša za dobrobit naše ljudske skupnosti tudi sedaj, kljub težavam, kljub še neurejenim razmeram. Borba za našo ljudsko oblast, borba za preskrbo naše ljudske skupnosti, borba za našo prosveto, vse to je samo eno, vse to je izraz naše nove, resnično ljudske demokracije.
Mi vsi vemo, da še ni vse urejeno, da se moramo še boriti s posledicami vojne in razdejanja, ki ga je povzročil okupator. Boriti se jnoramo še z raznimi težavami. Boriti se moramo z začetniškimi težavami. Boriti se moramo še s seboj, vzgajati se moramo, da bomo prebredli začetniške težave. O tem si ne delamo prav nobenih utvar. Ne domišljamo si, da se bosta kar preko noči začela cediti med in mleko. Toda eno vemo, in temu je dokaz tudi današnja prireditev: da je oblast v rokah ljudstva, tovariši
in tovarišice, in da je zato usoda v naših rokah. In te, torej naše ljudske demokratične svobode ne izpustimo nikoli več iz svojih rok. Zato pa je potrebna požrtvovalnost. Kot smo se žrtvovali za svobodo, tako smo pripravljeni dati iz sebe vse in smo pripravljeni na vse napore za srečnejšo bodočnost nas in našega potomstva.
Prav dobro vemo, da jih je še nekaj, ki jim ta naš svobodni razvoj ni všeč. Še jih je nekaj, ki se spotikajo ob vsakem našem uspehu, ki se spotikajo ob vsaki naši novi zmagi, ki se spotikajo ob vsakem zboljšanju ekonomskega položaja našega ljudstva.
Kdo so ti ljudje? Ti ljudje so izdajalci. In prav tako, kot so pomagali okupatorju, prav tako tudi še danes izven naših meja izdajajo naš narod. Ti ljudje so Krek in njegovi podrepniki od zunaj in doma. To so tisti ljudje, ki jih danes ni sram delati proti temu, da bi mirovna konferenca priključila Primorje s Trstom Jugoslaviji.
Znano je, vsepovsod je znano, da je naše ljudstvo enotno. Toda ta veličastna enotnost našega ljudstva nikakor ne pomeni, da
tej organizaciji, ki nas bo vodila od zmage do zmage tudi vnaprej in ki nam bo zajamčila uspehe vseh naših naporov za obnovo in srečnejšo bodočnost ljudstva.
Prav sedaj je niša dolžnost zavarovati enotnost, popolnoma nezlomljivo enotnost Osvobodilne fronte, bolj kakor kdaj koli prej. Prav v današnjih časih je dolžnost ljudskih množic, da se še tesneje združijo v Osvobodilno fronto. Osvobodilna fronta je organizacija ljudskih množic. To je vaša organizacija. Z njo smo si kovali svpjo svobodo in z njo si bomo kovali svojo svobodo tudi v bodoče. Tej Osvobodilni fronti, tem njenim naporom, se moramo zahvaliti za vse prido-
bitve, med katere upravičeno štejemo tudi današnjo veličastno prireditev. Brez enotnosti v Osvobodilni fronti naše zmage pač nikoli ne bi bilo. Brez enotnosti v Osvobodilni fronti ne bi bilo tako sijajne sprostitve ljudskih energij v borbi za svobodo, za demokracijo, v borbi za obnovo domovine in v borbi za našo prosveto.
Ta narod, ki je znal skovati svojo enotnost v okviru takega mogočnega demokratičnega gibanja, da s tem ni koristil samo sebi in vsem jugoslovanskim narodom, ampak je s tem koristil tudi vsem velikim zaveznikom, prav ta narod ima še tembolj svojo naravno pravico, da se nje-
govi deli, — tudi tisti, ki z njim še niso bili združeni, — enkrat za vselej z njim združijo. To pravico smo si priborili, pravilneje, utrdili s svojo krvjo. Nismo krvaveli štiri leta samo zase, štiri leta smo krvaveli tudi za vse naše zaveznike. Nihče torej ne more reči, da nismo izpolnili vseh dolžnosti do svojih zaveznikov. Naša pravica je, da zahtevamo to, kar nam pripada po naravi sami, kar zahteva narava, da se nam da. Morda je že blizu čas, ko se bo še za zeleno mizo krojila usoda naših odtrganih delov. Zato je za nas tem večje važnosti, da se prav v tem času, da se prav danes zavedamo in da poudarimo potrebo po svoji enot-
nosti, po strnjenosti vseh tistifi, ki se zavedajo, da so državljani nove Jugoslavije, da so patrioti nove Jugoslavije, da so patrioti svojega naroda, da so zavedni demokrati. ■
Naj končam z vzklikom, ki najbolj poudarja pomen te prireditve:
Živela naša ljudska prosveta, ena izmed velikih pridobitev naše osvobodilne borbe!
Živela naša Osvobodilna fronta in njena neporušljiva enotnost!
Naj gre Ljudska fronta Titovim vodstvom tudi v b od zmage do zmage!
ce
Manifestacija enotnosti slovenskega naroda
Jeseniški festival, ki se ga Je udeležilo nad to^toio Slovencev Iz vseh krajev, so počastili z flhfcfcnm
tudi člani narodne vlade s predsednikom Kidričem na čelu
Jeseniško doživetje
V teh dneh, odkar smo iz polnih daš zadihali v svobodni Titovi Jugoslaviji, smo doživeli že vrsto množičnih prireditev, na katerih je dal narod duška svoji radosti se tudi po naši domovini ne po~ !nad zmago in sprostitvijo gmotne-tepa nekaj sovražnikovih agen-! §a duhovnega življenja v novi
tov. Po čem jih boste spoznali? ! |judsl«	smoTv
Spoznali jih boste po tem, da iz- im nedeljo doživeli na Jeseničan, koriščajo vsako najmanjšo teža- Pa & bll° neKaJ edinstvenega, da
vico za to, da bi vzbujali nezadovoljstvo. Spoznali jih boste po tem, da godrnjajo, namesto da bi delali tako, kakor dela vsak konstruktiven državljan, da bi namreč pomagali, da se stvari uredijo. Oni se ne upajo priti med naše ljudske množice odkrito na dan z besedo proti Osvobodilni fronti, ne upajo si priti na dan z geslom proti Titovi Jugoslaviji, z gesli proti naši novi ljudski demokratični svobodi. Ne, s takimi odkritimi besedami ne upajo priti na dan zato, ker vedo, da bi jih naše ljudske množice pomendrale. Zato je njihova taktika preračunana drugače. Njihova preračunana taktika je usmerjena izrečno v to, da izkorišča težave, seje nergaštvo in razbija divno, s krvjo priborjeno, s krvjo zapečateno in iz krvi zraslo enotnost našega ljudstva.
Naš odgovor na ta podla stremljenja podlih izdajalcev je samo eden:	tisto enotnost, s katero
smo zmagovali v najtežjih časih; tisto enotnost, s katero smo si priborili svobodo, kakršno uživamo danes; tisto enotnost, ki je hkrati najvažnejša pridobitev našega osvobodilnega boja samega; to ljudsko enotnost naših ljudskih demokratičnih množic bomo ohranili za vsako ceno proti sle-hememu,* proti vsakomur. Ta ljudstva enotnost je danes utelešena v naši Osvobodilni fronti, v tej vseljudski organizaciji našega naroda, v tem sestavnem delu enotnosti vseh jugoslovanskih narodov pod Titovim vodstvom, v tej osvobodilni organizaciji, ki nas je vodila od zmage do zmage in ki nas je privedla v svobodo, v !
nam bo na veke ostalo v spomina ne samo kot prireditev izrednega sloga in izrednega obsega, temveč tudi kot globoka, močna manifestacija narodne enotnosti, ki ji je dala posebnega poudarka še navzočnost predstavnikov narodne vlade in M ji je dal polnega izraza v svojem govora predvsem predsednik narodne vlade tovariš Tigris Kidrič. Prireditev, ki je bila prvotno zamišljena kot kulturna manifestacija vseh krajev in vseh delovnih stanov visoke Gorenjske ob sodelovanju gostov iz ostalih pokrajin Slovenije, a posebej še iz Primorske in Koroške, se je na ta način razvila v veličastno politično manifestacijo, ki je pred obličjem domovine in pred svetom odločno, mogočno zastavila naše upravičene narodne zahteve.
A kakor je bila jeseniška kulturna prireditev nekaj izrednega, nas v nekem smislu vendarle ni presenetila. Jeseniški kot s svojo staro železarsko industrijo in njegova najbližja okolica sta bila od nekdaj torišče dragocene, zavidanja vredne kulturne tradicije. Ne daleč od tod je Vrba, od koder je France Prešeren doma. Čez Karavanke ni daleč do zibelke politične in kulturne suverenosti koroških Slovencev, triglavski masiv sam ni mogel ločiti Savske doline od bratov na južnem roba domovine, od Primorske. V našem industrijskem dejanju in nehanja so Jesenice po visoki zavednosti ter politični in kulturni razgledanosti svojega delavstva zavzemale zmerom vidno mesto. Kakor je jeseniški delavec od nekdaj kazal živo zanimanje za svojo strokovno in politično organizacijo. tako se je zmerom z živo vnemo posvečal prosvetnemu delu.
Kakor je stremel po napredku in izpopolnitvi v poklicnem znanju — jeseniški revir premore danes obilico v visoki meri kvalificiranih delavcev vseh kovinskih in sorodnih strok — tako ga je zmerom žejalo po umetniškem dojemanju in izživljanja, po pesmi in knjigi, po glasbi in odrskem delo. In ker je že Triglav njegov najbližji sosed, se je jeseniški delavec, izobraženec, pa tudi kmečki človek z ljubeznijo in uspehom posvetil al-pinistiki in dragim športnim panogam.
Za ustvaritev veličastnega sprevoda, ki smo ga videli v nedeljo dopoldne, in nastopov, ki so bili nanizani nanj, so morali priredite-
uspeh svojega napora in svoje stremljenje po izboljšanju dela in izdelka. Nedeljski sprevod na Jesenicah je bil nekakšna revija zgodovine, strmečim očem je odprl razglede v preteklost, sedanjost in prihodnost, bi jo slutimo in verujemo vanjo, a bil je predvsem ena sama veličastna izpoved veselja do dela. Bil je to sprevod vedre, v radosti nad osvobojenjem uživajoče delovne množice, ki se hkratu zaveda svojih nalog v tem velikem, prehodnem časa, svojih nalog v j obnovi domovine in izgradnji ljudske oblasti, množice, ki živo občuti i potrebo po čim tesnejši spojitvi j vseh, ki delajo.
! Bila je to v resnici veličastna
Iji izvršiti brez dvoma goro tež- j manifestacija enotnosti vsega slokega, odgovornega, skrbno pre- j venskega naroda. Sam položaj Je-

nar o «- vlade Slovenije s Poleg predsednika
predsednikom Bo risom Kidričem na čelu pri jeseniški; sv vlade minister za industrijo in rudarsko Leskošek
ccansstin —
'Miljenega pripravljalnega dela, za katero jim je predsednik vlade izrekel zasluženo zahvalo in pohvalo. Triumf pa je vendar mogel biti tako prodoren in silovit samo, ker je bilo to delo zgrajeno na bogati, iz roda v rod ljubosumno čuvani kulturni dediščini naše Gorenjske, a posebej še na čvrsti delovni povezanosti vseh ustvarjajočih, delavcev, kmetov in izobražen-stva. France Prešeren ni bil zaman od tod doma — v vseh ljudeh tega kraja je nekaj pokončnega, vedrega, razgledanega, nekaj tiste slovenske samozavesti in slovanske širine, ki diha iz njegove pisane besede. Nedeljska kulturna manifestacija je bUa plod tega skupnega zanosa in tvorne moči, delo visoke Gorenjske kot ustvarjajočega, borbenega, kvišku stremečega kolektiva. Kili smr priče visoke, spoštovanja vredne ljubezni do dela — delavci in kmetje so nam v slikovitih prizorih prikazati način in
senic ob vznožja Karavank in Triglava, a posebej še navzočnost ti-sočev primorskih rojakov in odposlanstva koroških Slovencev, ki so se kljnb najtežjim razmeram udeležili slavja, sta jeseniškemu festivalu nujno dala značaj mogočne, slovesne manifestacije po združitvi vseh Slovencev v svobodni Sloveniji, v okvira svobodne demokratične federativne Titove Jugoslavije. V celoti je kulturni festival na Jesenicah podal nazoren zgled, kakšna bodi prosvetna manifestacija delovnih množic velikega obsega v naših dneh. Zaradi obilice bogastva, ki ga v ljudskih običajih, nošah in podobnem premore ta del slovenske zemlje, tega : zgleda pač ne bo mogla zlepa kakšna podobna prireditev doseči. Prav zato pa nam mora biti jeseniško doživetje toliko bolj plamteča pobuda v našem prosvetnem in podrobnem organizacijskem dela.
L. M.
Gorenjska v svobodi
To, kar se je dogajalo na Jesenffi-cali m po vsej Gorenjski 1. in 2. septembra, se je lahko zgodilo samo v resnični svobodi ljudstva, ki je stoletja in stoletja sililo zaman iz noči in okov. Prosta vseh. proti-ljudskih sl se je Gorenjska v dneh svojega kultumo-prosvetnega festivala oblekla tako praznično, zapela tako iskreno in zavriskala tako na glas in od srca kakor še nikoli!
Osvobojena in srečna Gorenjska ni hotela praznovati sama zase. Povabila je prvo slovensko narodno vlado, Primorce, Korošce, Dolenjce, Štajerce, Notranjee, povabila vse, ki se vesele njenega in svojega vstajenja, da z njo skupaj na najsveča-nejši način izpričajo veselje, ki jo občuti ves narod v novi, resnično demokratični državi — Titovi Jugoslaviji.
že v soboto popoldne so prišli prvi gostje, prvi in tudi najdražji in najljubši: Primorci Sn Korošci! Primorcev blizu pet tisoč, Korošcev samo šestdeset — oblast jim ni dovolila poti k bratom. Večina izmed njih je morala Dravo preplavati...
Do danes ni Gorenjska še nobenega gosta na tako prisrčen nač:n sprejela kakor te brate, Id. ob Žili in Soči hrepene samo za enim: da se združijo za vedno z brati, od katerih jih hočejo ločiti.
Za Primorci in Korošci so prihajali tudi drugi. Ni kraja v Sloveniji, ki ne bi poslal svojega zastopstva. Množice so se zgrinjale z vseh strani, na vozovih, vlakih, peš in dvokolesih so prihajali na Jesenice, ki so jih vse okrašene sprejemale. Dva in trideset kilometrov vencev so spletle jeseniške žene, imađ na in pionirji in sedemsto smrekovih Pria-postaviK jeseniški mrž:e in
jev so
žadge!
Na našem velikem narodnem prazniku 1, in 2. septembra bomo povezali naša srca še tesneje in izpovedali svetu, da je naša s krvjo pridobljena Titova Jugoslavija naše najdražje, in zahtevali, da pridejo pod našo streho naši bratje onstran krivičnih »črt«.
Pozdravljen:, Hadlvarji ¡n ratarji Gorenjske! Pozdravljeni bratje in sestre Koroške in Primorja v naši skupni družini!
S temi besedami, ki jih je zapisalo gorenjsko srce, so bili sprejeti vsi, ki so doživeli ta dva velika dneva svobodne Gorenjske.
Pričetek festivala
V soboto ob petih popoldne je bila otvoritev festivala. Na igrišču »Bratstva« pod Mežakljo so zadonele fanfare in oznanile, da se pričenja slovesnost, v kateri bo Gorenjska z jasno besedo povedala, kaj je in kaj hoče!
Sonce, ki se je potapljalo za Mežakljo, je bilo priča nepopisnemu navdušenju in sreči, kd je žarelo iz oči slehernega Gorenjca in gosta. Streli iz pušk in strojnic so se od- j bjjali od Mežaklje pa do Mree in Jelenkamna, se vzdignili v nebo in povedali, da tu živi ljudstvo, ki je in ki bo vedno branilo svoje pravne!
Veličastja razsvetljava
Mrak je že objel Jesenice, ko so prinesli mladinci iz tovarne prižgano bakljo, s katero so prižgali luč!
Zvečer so predvajali na istem prostoru Klinarjevo dramo iz narodne preteklosti »Plavž«. Ljudstvo, ld ga je bilo od minute do minute vedno več je z velikim doživetjem seremlialo dejanje, se že
ki je prikazovalo, kako so
»Zemlja in bogastvo, ki je v njej, naj bo last ljudstva, ki na njej živi in od nikogar drugega!«
Vso noč od sobote na nedeljo so rakete vseh barv risale po nebu vse mogoče črte, razsvetljevale dolino in obraze tisočev ljudi, ki so prišli na Jesen ce. Partizanska in narodna pesem je odmevala vsepovsod.
Nepregledne množice se zgrlnjafo
Ob petih zjutraj je bala budnica. Jeseniška godba je igrala koračnico »Komandant Stane«. Tudi Stane je bil Gorenjec, se boril in umrl za to svvbodo, ki jo gorenjsko ljudstvo doživlja te dni. Kakor da bi se vrnil in se veselil z vsemi skupaj, je donel napev njegove koračnice v srcih svobodnih ljudi.
S soncem, ki je pravkar izšlo, so prihajali v mesto vedno novi in novi gostje. Na okrašenih vozovih so ljudje vriskali in peli, se smejali in joka® od sreče, da je že vendar napočil čas, za katerim, je slovensko ljudstvo tako hrepenelo.
Primorci so se srečali s Korošci, se objemali brez besed in pripovedovali drug drugemu s solzami v očeh, kako jim je hudo, da pri njih še ni tako kakor na Jesenicah, na Gorenjskem.
»Vi ne veste, kaj imate!« je rekla primorska starka jesenski žad, ki je krasila Titovo sliko.
Morje narodnih noš je jemalo človeku vid. Narodna noša!
»Švaba nam jo je hotel ukrasti. Toda poglej tovariš!«
še nikoli toliko narodnih noš v enem dnevu in v enem mestu.
Gorenjke in Gorenjci so tudi z narodno nošo dokazali, kako zvesti so ostali domovini. Čuvali so jo kakor svoje oko, v nočeh jo skrivali in pazili, da ne bi prišla hudiču v roke. In so jo tudi očuvali in v teh velikih dneh oblekli s takšnim občutkom, kakor še nikoli prej ne.
Desettisočglava množica se srečuje in pozdravlja. Ob devetih so prišli gostje iz Ljubljane.
»živel naš tovariš Kidrič!«
»Pozdravljen tovariš Leskošek!«
»Naj živi tovariš Marjan Brecelj!«
Iz tisoč grl so doneli pozdravi našim voditeljem, ki so v spremstvu člana Izvršnega odbora tov. Lidije šentjurčeve, tov. generalnega poročnika Peka Dapčeviča, komandanta IV. Armije .in drugih predstavnikov vojaških šn civilnih oblasti zasedli mesta na tribuni.
Kar so pripravili Jeseničani za te dneve, je tako veliko in tako razveseljivo, da ni nič čudnega, če ti skoraj vsak pr morski in koroški rojak reče: »Prišli smo na Gorenjsko močni in borbeni, odhajamo nepremagljivi.
SprevM tlseeev
Povorko, kakršne Gorenjska še m videla, je otvorila partizanska konjenica. Fantje-korenjaki, na bistrih konjih, so nosili visoko vzdignjene zastave: slovenske, jugoslovanske in zastavo nam najdražje zaveznice Sovjetske zveze. Fanfare so odjeknile, ljudstvo, ki je v gostih špalirjih prt čakalo veličasten sprevod, je vzvalovilo in burno pozdravilo pionirje, ki so oblečeni v rdeče, modro in belo, predstavljali živo slovensko zastavo s peterokrako zvezdo.
»Pregnali so nas!« je predstavljala skupina, ki se je pomikal?, za pionirji. Ta slika iz leta 1941. in 1942., ki je vsem zavednim Slovencem v živem spominu, je napravila na dvai-settisoeglavo množico globok vtis. Molče in oh spominu na vse tiste, ki so bili pregnani in ki se n’so vrnili na svojo rodno grudo, je ljudstvo pričakalo.
Jeseniške matere ki so izgubile
svoje rinove in mo-° v veliki domo-v'nski vojni, so se v črno oblečene
naši dedi borili proti tujcu, j pomikale mimo ljudstva, ki ja
/
oeolzeno pozdravljalo te mučenice, kj so rodile sinove, Junake, ki so umrli za svobodo. Tiha hvaležnost ljudstva je spremljala te velike žene v povorki.
»Matere so krvavele, toda lesom so zašumeli, pr-šli so partizani, zagrabili orožje in se pognali v boj!« Vse to gre mimo ljudi, tako živo m resnično, kakor je tudi bilo.
Dachau — Buchenwald — Ra-wensbrück — Kamenje na hrbth slovenskih ljudi, bič v rokah nacistov, lakota in nezlomljivo upanje, da bo enkrat le drugače.
Mauthausen s krstami — Krematorij, ki je požrl te-liko naših liudi ... »Telesa naše res so utrud li, a volje naše niso zlomili!« govore ljudje — mrliči.
Za tem delom povorke, ki je predstavljal de! naše največje bolečine, so prišli Korošci in Primorci.
Mežaklja, Mirca, Jelen kamen, Golica, Rcžca jn tisti zlati partizan-sks Rovti so zatrepetali, kot je vzdrhtelo srce vseh tisočev, ki so ta trenutek pozdravljali najljubše brate iz Primorske in Koroške. Preganjani in zaničevani so prišli na Gorenjsko, da b’ si ogreli svoja srca v svobodi, toda iz njihovih ust ni besede malodušja. »Mi hočemo našo vojsko v naše'kraje!«, »Mi smo Titovi!«, »Hočemo republiko!« Beseda za besedo, stavek za stavkom pri-haaj 'z prs naš'h zasužnjenih bratov.
Po cesti se pomika voz z napisom »Tolmin!« Na vozu Tolminke, okrog njh »modra črta« — moder trak. »Preč z njim. tud! mi hočemo svobodno diha ti. pust te nas z brata živeti!« vzkliknejo Tolminke in že strgajo s silo napavljeno »modro črto«.
Obsuti s cvetjem in spremljani z vzklki in ljubeznijo se več kot kilometer dolga kolena naš'h bratov od Soče tn Žile pomika naprej.
Za njimi prihaja Gorenjska!
Vojska, naša vojska, sami go-
r en jaki korenjaki korakajo po cesti svobodnih Jesenic. Za njimi planšarji, ki nudijo članom naše vlade, ljudstvu in vojski zabeljene žgance. Lep je naš pastirski stan, osvobodil ga je partizan!
Na sledečem vozu Triglav, ob njem Gorenjka, ki je pretrgala suženjske okove: »Prosta za vedno, svobodna in srečna v Titovi Jugoslaviji!«
Mladina s Titovo in Prešernovo sliko, pionirji, ki so najpridnejš! v zbiranju starega železa, strumno korakajo mimo žerjava v tovarni, ki dviga staro železje n ga nosi tja, odkoder bo prišlo novo.
Slede športniki, obrtniki iz tovarn ki vsak na svoj način prikazuje delo v delavnicah. Kmetje — orjejo in sejejo, ličkajo in mlatijo, predejo in sekajo les tsr ga žgo. Oglarji.
»Delajmo za obnovo naše domovine!«
Apnenica, Plavž, Zavijalnica, pleskarji tiskarna, ki spreti tiska hi dei! zbranim množicam letake:	»Zilja,
Drava, Glina, Krka, Trnava, in modra Soča slovenske so vode!« — »Le v republiki je delovnega ljudstva rešitev!«
Tudi brez »ohceti« ni! Veselo vriskajo ljudje na okrašenih vozovih ln v narodnih nošah.
Skupina za skup no, slika za sliko se vrsti — skoraj dve uri traja sprevod, ki je pokazal Gorenjsko takšno, kakor je v resnici.
Najlepše pa je bilo delo! Skoraj v vsak: skupini je bilo nakazano delo. obnova in želja, da se prav z delom doseže blagostanje, za katerim ljudstvo hrepeni. In Gorenjci so
2.	septembra odkrito povedali, da se dela in obnove ne boje. Svobodni ln brez pijavk, ki bi jim pile kr, bodo in so že krepko zagrabili za kladiva, žage in sek re, udarili in dosegi, da se nikoli več ne povrneio časi, tisti umazani časi, ki so njim delavcem jemali pravice.
Velik® Ijssđsiko zborovanje
Po povorki se je ljudstvo zbralo na igrišču pod Mežakljo. Navdušeno pozdravljeni so prišli na tribuno predsednik vlade' tov. Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marjan Brecelj, minister za industrijo Ti rude tov. Leskošek, komandant IV. Armije tov. generalni poročnik Peko Dap-čevič, član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte tov. Lidija Senijurče-va, predstavniki sndikatov, telesne kulture ;n raznih civilnih in vojaških oblasti. Narod jih je neprenehoma navdušeno pozdravljal.
Po besedah tovariša Franca Škrlja, ki je vse navzoče pozdravi, je spregovoril predsednik vlade tov. Boris Kidrič. Izrekel je priznanje Gorenjcem in poudari da ie enotnost ljudstva naše najmočnejše orožje proti vsern t-stim, ki rovar jo proti nam in svobodi, ki smo si jo tako težko priborili.
Množica ga je neprestano preki-
njala z navdušen ml vzkliki, pozdravljala Tta, vlado in obsojala izdajalce, ki danes svobodno hodijo po Trstu in Koroški
Po govoru tov. Kidriča so spregovorili zastopniki Primorske, Koroške, kakor tudi zastopnica primorske mladine.
Tov. Klinar, tajnik pripravljalnega odbora in glavni organ zator teh velikih dni, pa je prebral resolucijo Gorenjcev, Primorcev in Korošcev, zaveznikom.
Lep je bil pogled na tribuno, kjer so bili član: naše vlade in vojske v družbi s parfzanskimd vdovami in materami padlih partvanov, prav tako lepo je bilo pogledati na tso-če m tisoče ljudi na prostoru igrišča »Bratstva«. Navdušeni ta srečni, en; in drugi, so dož veli dneve, kakršnih še ni bilo v zgodovini Jesenic.
Pozdr©vi maršala Tita
Mjencsm v Ameriki
Beograd, 2. sept. Predsednik zvezne vlade, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je poslal našim izseljencem v Severni Ameriki pozdrave. V brzojavki, naslovljeni na Ligo kanadskih Srbov v Torontu (Ontario, Kanada), pravi:
»Ob priliki Vašega sestanka v Wind-seru Vam pošiljam prisrčne pozdrave. Veseli nas. da naši bratje v Ameriki niso pozabili svoje stare domovine in da so pravilno razumeli narodno osvobodilno borbo naših narodov in nas pravočasno podprli pri trudu, da prodre resnica o novi Jugoslaviji na drugo stran Oceana kljub lažem sovražnikov nove Jugoslavije. Sedaj, ko ie naša domovina osvobojena, stoje pred nami težke naloge obnove od okupatorja razrušene domovine. V svojih naporih za čim hitre:šo. obnovo naše domovine naši narodi z upanjem gledajo na moralno in gmotno pomoč svojih bratov. Moja želja ie. da naj bodo naši bratie Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci v svoji novi domovini enotni v bratskem sodelovanju, kakor so naši narodi v novi demokratični federativni Jugoslaviji. Želim Vam uspeha pri delu. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito.«
Pozdrav Slovencem po G. Malešiču v Sodburyu se glasi:
»Ko sem zvedel za Vaš kongres, Vam pošiljam tople pozdrave in Vam
I želim uspeha pri delu. Slovenski narod je napisal najlepše strani svoje zgodovine v času svoje 4 letne borbe v skupnosti z vsemi jugoslovanskimi narodi in z vso pravico pričakuje, da . bodo ti napori kronani z združitvijo j vseh Slovencev v okviru demokratične | federativne Jugoslavije. Pozdravljam ; Vas in želim, da bo Vaš kongres nadaljnji korak k okrepitvi Vaše enotnosti in k povečanju naporov za pomoč Vaši stari domovini. Smrt fa-| šizmu — svobodo narodu! Maršal Ju-i gosiavije Josip Broz Tito.«
Pozdrav Ligi ameriških Makedoncev v Detroitu v Združenih državah se glasi:
»Med 4 letno narodno osvobodilno borbo Je makedonski narod skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi z junaško borbo proti okupatorju uresničil svoje stoletne sanje: priznanje narodnostne individualnosti in enakopravnost z bratskimi naredi Jugoslavije. Sedaj ob sodelovanju vseh obnavlja svojo domovino, opustošeno v vojni. Makedonci v Ameriki, ki ste med prvimi s svojo pomočjo domovini dali dokaze o svoji visoki zavednosti in svobodoljubnosti, tudi v bodoče ne boste obžalovali sredstev, da podprete izgradnio Jugoslavije in bratske skupnosti jugoslovanskih na-. rodov. Želim Vam popolni uspeh pri j Vašem đe'u. Smrt fašizmu — svobodo 'narodu! Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito.«
Rok za popravke vollvnih Imenikov in prijavo zveznih list — lo. september
Beograd, 2. sept. Iz predsedništva Začasne narodne skupščine je dospela naslednja izjava:
Pri objavi odloka predsedništva Začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije se je vtihotapila v dnevno časop:sje napaka, tako da je kot dan, od katerega 6e računajo reki za popravke volivnih
„Sodelujte v borbi za čim lepi®
bodočnost naše skupnosti“
Fredseánik Narodne vlade Slovenije Boris Kidrič trgovcem
Priobčujemo govor predsed- 1 sovražne propagande. Naj v zvezi s nika Borisa Kidriča s posveto- tem opozorim samo na Temeljne toč-
In ga bomo prav tako krepko zati- ništva. Privatno Iniciativo trgovcev,
č- rali tudi v bodoče. Kdor pošteno dela,
vanja s trgovci in gostilničarji ke Osvobodilne fronte, sprejete na temu zasluženo plačilo, proti špeku-
ki je v korist skupnosti, bomo pospeševali ln zadružništvo, ki pomeni
dne 1. septembra v Ljubljani, prvem kongresu. Tam je jasno in ne- lantu pa prav taka borba kot proti v samopomoči organizirano ljudsko
»Naj ob tej priliki, ko se je za- j dvoumno poudarjeno, da ne ie ne bo izdajalcu,
silo, bomo podpirali. Proti napačnim
/žil d J UU l/CJ Ul 11 litij IVU Oti Jc Ad»" j w w	'V puuuutjvuu, Um liC	UU UU	•	.11	noc4nv»oTi ™ irannil
stopstvo Narodne vlade Slovenije onemogočena privatna iniciativa, v Rekel sem že, da privatne inicia- metodam pa bomo nastopali z vsemi
. _	.	a«..«	»•	.	«...	_ j_r_ ■_______________ Honuctnimi (¡rAnKrVi.
stujianvu iiodimuc viuuv; oiuvciUJC |----*---®----- --------- ---------»	*	-------»---Jt--------------,	,	.	7 „
prvič sestalo z vami, izrečem v ime- i kolikor je v korist skupnosti, temveč tive ne zametujemo, da jo bomo v nopusmimi sreasrvr.
interesu razvoja naše trgovine, v in- Naj ob koncu še enkrat poudarim,
nu Osvobodilne fronte In Narodne j bo pospeševana. To načelo Osvoho-vlade Slovenije predvsem zahvalo dilne fronte, izraženo v njenih Te-
vsem tistim slovenskim trgovcem, ld i meljnih točkah, je tudi načelo naše	_	_
so pomagali naši narodno-osvpbodilnl i oblasti. Jasno je, da je spričo narod- iniciativa vključiti v korist skupno- slik, da je vaša dolžnost v celoti m
teresu razvoja gospodarstva pospeše- da prva konferenca ne bo zadnja, da vali, v kolikor se hoče ta privatna nam je večkrat potreben medsebojni
borbi, bodisi materialno, bodisi s tem, nega izdajstva, ki je bilo tu zagreše-da so stavljali na razpolago prostore, i no, prišlo precej imovine v državne
bodisi s tem, da so nam dobavljali blago. Število tistih naših trgovcev, ki so se ob okupaciji ne glede na svoje politično prepričanje in na svoj svetovni nazor zavedali svoje nacionalne dolžnosti, se vključili v Osvobodilno fronto, pomagali Osvobodilni fronti, pomagali začetkom našega partizanstva in mn nudili pomoč tudi v njegovem nadaljnjem razvoju, število tistih in takih trgovcev je bilo dokaj veliko. Smatram za svojo dolžnost, da se trgovcem, ki so se svoje nacionalne dolžnosti zavedali tn podpirali narodnoosvobodilno gibanje v
sti.
Naposled še par besed
v podrobnostih spoznavati naše za-tistem snove. Naša dcižnost pa je upošte-
rcke. Jasno Je, da se je na ta način vprašanju, ki po mojem mnenju brez vati konstruktivne predloge.
okrepil državni sektor. Toda, državni potrebe povzroča med trgovci ln za-
sektor noče biti v nasprotju s poštenim delom privatne iniciative. Ustanovila se je vrsta družb, v katerih sodelujeta držatsil <n privatni kapital, družniki
drnžništvom večkrat slabo kri. Iz-
Xa koncu še eno: Bodite vredni požrtvovalnosti tistih narodno-zavedni
redno me veseli, da prisostvujete te- tovarišev, ki so se tudi iz vaših vrst mu zborovanju skupno trgovci in za- izkazali v boju. Nadaljujte njLiove
Vsi imate možnost sodelovati v teh enim in dragim. Kjer zadružništvo družbah in s svojim deležem tudi izhaja iz resničnih potreb ljudstva,
tam,	kjer se angažira državni gospodarski sektor. Nobene ovire ni za '*>• Obratno, mi vas na tako sodelovanje, ki je v korist vas samih in ljudske skupnosti, pozivamo.
Jasno in glasno poudarjam: Dolž-
in da lahko spregovorim t, ndence sedaj v času obnove, ko mora vsaka plast našeg i naroda ln vsak posameznik pokazati, da je koristen kjer izraža ljudsko Iniciativo, samo- g-iall naše nove Jugoslavije, ko je
imenu Osvobodilne fronte ln Narodne	slehernega patriotičnega trgov-
pomoč in organiziranost, tam mu gre vsa naša zahvala in pomoč. Proti takemu zadružništvu ne sme imeti ničesar noben pošten, narodno zaveden trgovec. Kjer pa se pojavlja nepotrebno sovraštvo proti malemu tr-
vlade Slovenije, na tem prvem zborovanju javno zahvalim.
ca je, da sodeluje z našimi ljudskimi K°vcu, tam tega ne podpiramo.
množicami v borbi proti špekulaciji, ,,	temu najnevarnejšemu in najhnjše
Danes je prva prilika večjega, šir- obsodbe mednemu pojavu, Id smo ga,
(m I ti	liu'i.-i.rr. l/.nt.lrfa mul	r	r-
šega in popolnejšega kontakta med trgovci in predstavniki naše vlade. Mislim, da se to naše zborovanje, katerega bi pravilneje imenovali posvetovanje, bistveno razlikuje od vseh sličnih zborovanj v preteklosti. Prej so predstavniki vlad, politiki in drugi, sklicevali ljudstvo ali predstavnike posameznih slojev takrat, kadar so jih rabili za svoje ozke koristi. To niso bila posvetovanja vlade z ljudstvom ali s poklici, ali s posameznimi sloji in njihovimi predstavniki. To niso bila posvetovanja zaradi tega, da bi se skupno pomenili, kako čim-bol je urediti razmere, kako čim bolj pospešiti gospodarstvo in zadovoljiti skupnost. To niso bila posvetovanja, sklicana zato, da bi se zastopniki vlade ln predstavniki oblasti učili od tistih, ki so jih sklicali. Marveč so bila to zborovanja, ki so bila sklicana le zaradi tega. ker si je s tem hotela oblast pridobiti več ugleda, ali pa si je posamezni predstavnik ali politik hotel napraviti reklamo zase.
Danes temu ni tako. Iz vsega poteka tega posvetovanja je razvidno, da ml ne šarimo z obljubami in z demagogijo, da ne obljubljamo ničesar,
kot veste, doslej znali krepo zatirati
Skrivljenj, ki Jih poznamo In jih bomo znali tudi odpraviti, ml ne odobravamo. Ti niso samo v škodo trgovcem, ampak tudi v škodo zadruž-
vsak posameznik in vsak sloj postavljen na preizkušnjo. Zavedajte se teh s-.clih dolžnosti in sodelujte v borbi za čim lepšo bodočnost naše skupno-
st.	In s tem vsakega posameznika, k’ v resnici de’s Ztvedajte se, da ni bila samo narodno-csvobodilna borba preizkušnja za sit berni sloj, poklic ip posameznika, temveč da je taka pravična in stroga preizkušnja tudi doba naše obnove,
člani ameriškega kongresa pri maršalu Titu
Beograd, 1. septembra.
Drugi dan obiska članov ameriškega kongresa v Jugoslaviji je potekel v svečanem sprejemu pri predsedniku zvezne vlade demokratične federativne Jugoslavije maršalu Josipu Brozu-Ttu. Ob tej priliki je priredil v petek maršal Tto obed na čast šestim članom ameriškega kongresa. Njihovemu sprejemu so prisostvovali predsednik Začasne narodne skupščine dr. Ivan Ribar, podpredsednika Dimitrij Vlahov in Josip Rus, podpredsednik zvezne vlade in minister za konstituanto Bvard Kardelj, minister za informacije Sava Kosanovič, tajnik Začasne narodne skupščine Mile Peruničič, nar. poslanec Vladimir Dedijer in generalni tajnik predsedništva zvezne vlade Mitar Bakič.
Člani ameriškega kongresa so se česar spričo težavnih povojnih raz- dalje časa razgovarjali z maršalom mer še ne bi mogli Izpolniti. Ne skll- Titom, pri čemer so se zanimali pred-cnjemo zborovanj zaradi tega, da bi | vsem za gospodarske razmere Jugo-d vi gnili svoj ugled, temveč jih skll- j slavije. Maršal Tto je v odgovorih čujemo zato, da se posvetujemo, da poudarjal, da sta prehrana in prevoz slišimo vaše mnenje, da nam vi kot ; danes najvažnejše vprašanje Jugosla-člani našega naroda, naše narodne j vije. Prehrana je oteškočena zaradi skupnosti in naše nove veliki' Jlfes : pomanjkanja prometnih sredstev. Cla-nosne Jugoslavijo v resnici pomagate ni ameriškega kongresa so se zanl-izvrševati našo dostikrat zelo težav- : mali, na kakšen način bi mogla Ame-no dolžnost. Prav zato smatramo mi ; rika pomagati Jugoslaviji, to zborovanje ne le kot priliko, da ; Med obedom je imel maršal Josip vas seznanimo s svojimi načrti in da Broz Tito naslednjo zdravico: vas pozovemo, da nam pri izva- i Dovolite mi, da dvignem čašo na janju teh načrtov pomagate, temveč zdravje zastopnikov ameriškega na-tudi kot priliko, da se z vami posve- roda, ameriških parlamentarcev, ki so tnjemo. Ta način, ki'ga naše poil- nam zelo ljubi gostje. Naša je želja, tično vodstvo sistematično uvaja ves da bi se ameriška javnost z lastnimi čas narodno-osvobodilne borbe, je zla- ’ očmi prepričala o razmerah v demo-sti še po končanem narodnem osvo- kratični federativni Jugoslaviji, da bi
seznamov in za prijavo zveznih list naveden 6. september namesto 10. september. Kot dan, od katerega dalje je treba računati omenjene roke, velja torej 10. september kakor stoji v originalu odloka, ki je objavljen v današnji številki »Službenega lista« ; demokratične federativne Jugosla-I vije.
Zastopali strank pri bolgsrskii re^eatih
Sofija, 2. septembra. Včeraj popoldne so sprejeli bolgarski regenti člane osrednja odbora bolgarske delavske social-demokratske stranke, ki je v Domovinski fronti, nato odposlanstvo bolgarske kmet 'ke narodne zveze in odposlan:ivo skupine bolgarske delavske social-demokratske
stranke, ki je izven Domovinske fronte.
Gradiščanska — posebna avstrijska pokrajina
Beograd, 1. sept. Na podlagi poročila z Dunaja je razvidno, da je avstrijska vlada sklenila ponovno vzpostaviti Gradiščansko kot posebno avstrijsko pokrajino. Sklep stopi v ve ljavo dne 1. dktobra.
bojenju bistveni sestavni del naše demokracije.
Sovražniki naše države, narodni izdajalci, ki so v teku svoje borbe proti narodno-osvobodilnemu gibanju padali vse nižje in nižje, dokler niso
videla, kakšne so naše težkoče, s čem se moramo boriti in kaj nam je potrebno, da bi obvladali te težkoče, v katere nas je pognal naš skupni sovražnik. Mislim, da bo obisk ameriških parlamentarcev za nas velike-
p os tali popolnoma navadni vulgarni, £a Pomena> ker sem prepričan, da so odkriti pristaši izdajalcev svojega na- predstavniki ameriškega naroda brez
roda, ti sovražniki so zlasti nase go spodarstvenike ves čas borbe plašili in še danes plaše, da mislimo n; še gospodarstvenike uničiti. Vemo prav dobro, da tudi danes govore, da bo po zaplembi tiste industrije, ki je služila okupatorju, prišla zaplemba vse trgovine itd. Govorilo se je, še preden smo prišli, da mislimo vse gospodarstvo postaviti na glavo; da mislimo tistim, ki delajo, vzeti zaslužek; .govorili so, da bo nastal kaos in anarhija. Dejal sem že, da ne dajemo obljub, da ne šarimo s programi, ki jih ne moremo izpolniti in da se držimo načela, ki nam je najsvetejše; sodi naj se po dejanju. Videli ste sami, da ni prišla anarhija. Nasprotno: gospodarstvo se ureja, čeprav obstojajo težave. Videli ste, da nismo tam, kjer se pošteno dela, nikogar prikrajšali. Ves naš napor gre za tem, da damo tam priznanje in nagrado.
kakih skritih misli, ker niso došli kot
novinarji ali poklicni politiki, ki bi pripadali eni ali dragi politični struji, pač pa je njihova želja, da se objektivno ponče o naših razmerah.
V Jugoslaviji ne želimo prikriti ničesar, kar se pri nas dogaja. Ako se stvarno premotre stvari, boste videli, da ves naš narod ne glede na razlike v demokratičnem političnem na-zlranju dela na tem, da bi se čim prej izvlekel iz težavnega položaja, v katerega ga je pognala vojna. Naša je želja da bi nas naši zavezniki, predvsem Amerika, pri tem podprli. Nikdar nismo rekli, da nam ta pomoč ne bi bila potrebna To bi bilo nestvarno. Nam je pomoč potrebna in želimo živeti s svojimi zavezniki v najboljših odnosih. NI res, da ne želimo še nadalje prijateljsko sodelovati s svojimi zavezniki, s katerimi smo se skupno borili v tej vojni. Res je, da si želimo z njimi popolnega gospodarskega sodelovanja, ker je talio v Interesu naše države In našega naroda kakor tudi v Interesu miru.
Živela naša velika zaveznica Amerika! Živeli naši gostje, člani ameriškega kongresa!«
Na zdravico maršala Tta je odgovoril vodja ameriške delegacije g. Viktor Wiskerson s krajšim govorom, v katerem je zlasti poudaril slogo, ki obstoja med ameriškim narodom in ameriško vlado na eni ter jugoslovanskimi narodi in jugoslovanskimi oblastmi na drugi strani.
»Nam je zelo žal,« je dejal posla-
glavnem na dotacije od ministra za finance.
Minister Sretan žujovič je nato predlagal nekaj sprememb v zakonskem besedilu in je v svojem govoru med drugim dejal: »V vsem našem gospodarskem življenju smo zač»n z nič. Zaradi tega je vse, kar danes vidimo, četudi to kritiziramo in čeprav je nepopolno, rezultat našega dosedanjega dela in življenja. Skrb za vsako paro in skrb za proizvodnjo, za vse, kar je ustvarjeno z našim delom, ril samo dolžnost in obveznost, ampak naša absolutna življenjska potreba, da ne mobiliziramo samo celotne množice, ampak tudi vse naše poedinee, vse naše ljudstvo in mu .azložimo in pojasnimo, da je vsak človek, vsak državljan naše države dolžan biti dober gospodar ne samo zase, ampak tudi za vso našo državo in da svoj osebni interes in svoja subjektivna čustva poveže s splošnim naporom za izgradnjo dežele in našega državnega življenja. V tem oziru nosijo posebno važno odgovornost organi oblasti. Točno je, da obstoja v glavah mnogih ljudi stara predstava o stari državi in da je država za nekatere ljudi neizčrpna, neka sila izven njih, ki je dolžna samo dajati, dajati in dajati. Ti ljudje se ne zavedajo. da se jc Izvršila globoka iz-prememba v naših odnosih, da je to zdaj država samega ljudstva, da državljani te države sodelujejo pri njeni izgradnji in da je to ljudstvo tista gonilna sila, ki obrača kolesa našega državnega življenja !n da ljudstvo ne ustvarja dobrin samo zase, ampak tudi za državo samo. Zaradi te stare predstave smo doživljaji napade na državno blagajno. Vsakdo,
nec Wiskerson, »ker je čas našega bi- ki je hotel, je navalieval na državno vanja v Jugoslaviji omejen. Pričaku- blagajno in dejansko se je smatralo, jemo, da boste vi in vaši prijatelji da sta država in državna blagajna prišli v Washington in da bomo vam enostavno zaboj denarja, ki mora plain članom vašega parlamenta prire- čevati vse, kar nekdo zahteva, dlll večerjo v našem parlamentu. Po krajši diskusiji, ki so se je ude-Nam je zelo ljubo sodelovanje med ležili Tripko žugič, Jaša Prodanovič vami in našimi predstavniki v Beo- in Sreten žujovič, je bil zagradu.«	ključen pretres o zakonskem pred-
Pepoldne ob 14 so ameriški gostje logu glede razpolaganja z državnimi
odpotovali iz Beograda v Bukarešto.
Širše predsedstvo Začasne narodne skupščine sprejelo nove zakonske predloge
Nikomur ni bila od narodnega sodišča zaplenjena tovarna ali posest zaradi tega, ker je bil industrijec ali podjetnik. Cela vrsta je podjetnikov, ki imajo v lasti svoja podjetja danes prav tako, kakor so jih imeli včeraj. Koder se je konfisciralo, se je konfisciralo samo zaradi tega, ker so taka podjetja izdajalsko služila okupatorja.
Tistim, ki so nas klevetali, tistim, ki so skušali širiti zmedo, strah in nezaupanje, češ, da bo konfiskaciji industrije sledila konfiskacija trgovine, tistim je najboljši odgovor vzpostavitev normalnega stanja v našem sodstvu. Komaj po treh mesecih razvoja, po toliki meri gorja, po tolikih internacijah, katerih so bili deležni tudi premnogi med vami, po tolikih izdajstvih in nezaslišanih zločinih, smo lahko izdali prvo amnestijo in odpravili vsa izredna sodišča. Sodišča narodne časti ni več. Danes imamo redno sodstvo. Vso našo zakonodajo preveva demokratična zakonitost. To je z naše strani najboljši odgovor vsem, ki klevetajo in skušajo sejati strah in nezaupanje.
Kar se tiče odnosov med zasebnim, državnim in zadružnim sektorjem, vam je načelne besede izrekel svoje-časno že podpredsednik zvezne vlade tov. Edvard Kardelj v znanem in znamenitem članku. Tiste besede, ki so vseskozi tudi naša dejanska praksa, so takrat pomirile marsikoga, ki je postal v svoji kratkovidnosti žrtev
Beograd, 3. septembra. Dne 2. septembra je bilo zasedanje širšega predsedstva Začasne narodne skupščine, na katerem so pretresali tri poročila finančnega odbora in predlog širšega predsedstva Začasne narodne skupščine o imenovanju zvezne voli vne komisije. Predlog o imenovanju zvezne volivne komisije je bil sprejet brez diskusije. V zvezni volilni komisiji so: predsednik Živko Jovanovič, predsednik Vrhovnega sodišča demokratične federativne Jugoslavije, namestnik predsednika dr. Zvonimir švrljuga, član Vrhovnega sodišča demokratične federativne Jugoslavije; člani: Vladimir Rupnik, član Vrhovnega sodišča Slovenije, Ki-rilo Savič, vseučiliški profesor, Tripko žugič, narodni poslanec, Blagoje Hadžipancev, -pomočnik javnega tožilca demokratične federativne Jugoslavije, Štefan Mitrovič, polkovnik; namestniki .članov:	Adolf Huding,
bivši sodnik prizivnega sodišča, dr. Miloš žanko, pomočnik ministra za Hrvatsko, Omer Gluhič, tajnik Začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije, Mino Bogdanov, načelnik zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo, dr. Sodor Ilič, zdravnik; tajnik Dalibor Solda-tič, šef oddelka ministrstva za konstituanto in njegov namestnik Milan Prelič, pomočnik ministra za pravosodje Srbije.
Poročilo finančnega odbora o zakonskem predlogu za regulacijo plačilnega prometa z inozemstvom je prečita! poročevalec Kirov Gligorov, a je takoj dobil besedo minister za finance Sreten žujovič, ki je ▼ začetku svojega govora poudaril značaj finančnih zakonov, ki so bili doeedaj sprejeti, nakar je nadaljeval:
»že iz tega. kako se izvajajo temeljni zakoni, kakor tudi zakoni o špekulaciji, o zamenjavi novčanic, o cenah in plačah, vidimo, kako m elementi, ki jim niti malo ni šlo za ks-risti ljudskih množic, ne samo upirajo izvajanju teh ukrepov, ampak
jih dejansko na vse mogoče načine sabotirajo in nam stvarno povzročajo težko življenje. Mislim, da je treba zaradi tega vplivati v obratnem smislu in ne samo zasledovati take pojave z upravnimi ukrepi, ampak tudi omogočiti organizacijo našega gospodarstva na tak način, da široke ljudske množice s svojim sodelovanjem pripomorejo k ureditvi tako gospodarskih odnošajev kot k pobijanju teh škodljivih pojavov. Brez dvoma, da bomo š« dalje naleteli na odpor teh elementov, ki se okoriščajo s položajem zaradi lastnih koristi, in da bomo ta odpor zlomili samo z organl-
dohodki. Glasovali so vsi navzoči čl ni predsedstva, razen Tripka Zugiča, ki se je vzdržal glasovanja.
Tretja točka dnevnega reda je bil pretres poročila finančnega odbora o zakonskem predlogu o taksah. Poročevalec Kiro Gligorov je med drugim dejal:
»V tem zakonskem predlogu smo
se postavili na stališče, da morajo državljani plačati samo toliko, kolikor so dolžni plačati za to, kar je za nje država storila. Zato je ta zakon mnogo bolj socialen in pravičen ln je iz njega odstranjeno vse, kar ni moglo priti v sklad s takim pojmom o taksah. Z zak. o taksah si v predvojni Jugoslaviji niso mogli več pomagati strokovnjaki sami, ker je bil izredno zamotan. Ta zakon pa je dosti manj kompliciran, ker je v njem samo to, kar je zares neobhodno potrebno.«
Po krajši diskusiji, ki so se je udeležili Miloš Moskovljevič, Tripko žu-gič,‘ Jaša "Prodanovič, Sreten žujovič in Kiro Gligorov, so prešli na gla-
zacijo ljudskih množic ter z vestnim	,	____ .
izpolnjevanjem vseh zakonskih pred- ! sovanje in je bil zakonski predlog pisov in z učvrščanjem naše ljudske ; taksah sprejet s predlaganimi pooblasti za čim boljše izpolnjevanje teh \ Pra_v“'iil^ovan;|a “ Je vzdržal ^ zakonskih predpisov.«
Na kratko izjavo poslanca Tripka žugiča, ki je poudaril, da je s tem zakonom omogočeno ministru za finance široko delovno polje, da s svojimi odredbami in pravilniki dopolnjuje ta zakonski predlog, je odgovoril minister Sreten žujovič, da vsi zakoni, ki so bili sprejeti, služijo samo kot začasni ukrepi za nadaljnji razvoj, a nikakor ne tvorijo nekega trdnega okvira za razvoj našega gospodarstva.
Za tem so prešli na glasovanje ln je predsedstvo Začasne narodne skupščine sprejelo zakonski predlog o regulaciji plačilnega prometa z inozemstvom. Glasovanja se je vzdržal poslanec Tripko žugič.
Poročilo finančnega odbora o zakonskem predlogu glede razpolaganja z državnimi .dohodki je prečital poročevalec Kiro Grigorov, ki je v svojem govoru poudaril, da ta zakonski .predlog predstavlja eno z zakonom o neposrednih davkih, ki bo sprejet ln bo pri nas zamenjal dosedanji sistem neposrednega davka s tem. da bo uveden mnogo bolj socialni sistem. S tem zakonom se bodo federalne edinice v določenem smislu osamosvojile, ker so dozdaj računale v
slanec žugič.
S tem se Je zaključilo današnje zasedanje širšega predsedstva Začasne narodne skupščine. Bodoče zasedanje bodo določili pismeno.
Odlikovanja
Beograd, 2. sept. Z odlokom predsedstva Začasne narodne skupščine so bili odlikovani na predlog vrhovnega poveljnika Jugoslovanske armade maršala Jugoslavije,- Josipa Broza-Tita za zasluge, storjene za svobedo in za o stvaritev bratstva in enotnosti med ZSSR in narodi Jugoslavije: z redom narodne osvoboditve ljudski komisar za zvezo z ZSSR Sergejčuk; z redom bratstva in motnosti prvega reda namestnik ljudskega komisarja za zvezo z ZSSR Fortoženko, poveljnik operativne skupine Kravčenko in načelnik oddelka za oddajo Cim Železova.
Za zasluge za osvaritev bratstva in enotnosti med južnoslovanskimi narodi, sta bila odlikovana, z redom bratstva in enotnosti I. reda polkovnik Ivan Pangarov; z redom bratstva in enotnosti IL reda kapetan Lilo M. Panov.
Primorska — dežela vesele obnove
V	zelenih dolinicah med Trnovskim ozdom je vojna vihra uničila ne-eto pr jaznih vasic. V Lokvah je
čenih 84 hiš. V čepov-anu stoje le .¿¿vine. Raztresene hišice ob skai-¿iem robu Predmeje do Cola so po-jane. Kraške Brkini so razrušeni to je slika vseh hribovskih vasi ¡a Pr morskem. Le golo zidovje se eli med zelenjem. Kjer je preje tek-mirao življenje, tam so sedaj tiho rečo zamenjale podrtine in skrbi. ;_ža se zima, potrebno je zgraditi •eho nad glavo, številni otroci vse-kor ne morejo spat ped milim ebom. Potrebno je rešiti stanovanj-io vprašanje.
Pa Primorska je bila iznajdljiva borbi, iznajdljivo se je pokazala di pri obnovi. Ljudje so se s skupim močmi osvobodili in hočejo užno zgraditi svoje vasi. Ker pa radi pcmanjkanja apna in delov-l moči ni mogoče pred bližajočo zimo pozidati svoj h hiš, si povijajo lesene barake. Njihova Uka je zelo prikupna. To so nizke, šljive barake, dolge le 6.92 m, in ke 5.32 m. Imajo dve majhni .Inici, tesno kuhinjo in shrambo, ■stavljene so iz dvojnih sten, ki so ¡.’.polnjene z žaganjem, da se bo toplota po sobah lažje branila pred r.rzlo burjo in sneženim pišem. Za-iiivo je, da rabijo komaj 12 m3 losa za barako, žaga v Ajdovščino žaga v desetih urah 70 m3 lesa, torej lahko preračunamo, da se take osice množe kot gobe po dežju. Nafti za barake je izdelal inž. Janete. Poskrbel pa je tudi, da hiše niso šemo udobne, temveč tudi lepe. Zelene oknice so porisane z gorenjski-srčki. Ob praznikih ljudje na njih izobesijo slovenske zastave, simbol oje borbe in svobode, ki so zanjo tvovali svoje lepe vasi itn nešteto življenj. Mnogi pa so vhode okrasili jelenjimi rogovi, da se človeku zazdi, kakor bi prišel v lovsko kočo. Samo bele razvaline kažejo, da je na to tiho zemljo stopila trda fašistična noga.
Kmetje upajo, da bodo naslednje leto že prebivali v svojih zidarih hišah. V postojnskem in ajdovskem [okraju zidajo apnenice. Nad požgano vasjo Gorenci so jih že zakurili. Opeke pa na Primorskem ni potrebno žgati, kajti svoje hiše grade iz kamenja, ki ga seveda ne manjka. Tako bo mogoče Primorska prva izmed naših pokrajin, ki bo sama obnovila svoja porušena naselja.
Kot primer, kako se obnavljajo ViSi, naj nam služi vas Cesta, Vas šteje približno 250 ljudi nn so vsi zavedni Slovenci. Drugi julij 1944 je tisti dan, katerega se vsak vaščan spominja z grozo, a obenem s ponosom, ki ga lahko razumejo samo najboljši in najbolj predani borci v osvobodilni borbi. Tistega dne na večer se je tik pred njihovo vasjo pokvaril nemški tank. Švabi so ga dolgo ogledovali od vseh strani, preklinjali in poganjali motor, a tank se ni premaknil z mesta. Sršeči švab-ski pogledi so kazali, da ne upajo Primorcem zaupati tanka na cesti. Zato so ga obminirali in odšli brez tanka.
Vaščani so kaj kmalu tank opazili. Tedaj se je dvignila vsa vas. Vse je vrelo: Možje so pograbili za krampe, ženske so privihrale z vilami na železni cklopnik, otroci — zgleda, da so bili najbolj pametni — so prinesli slame. Nek: najbolj navdušeni »tarec je stopil na mino. Mina mu je odtrgala obe nogi. Nesreča je vaščane še bolj podkurila. Stlačil so v tartk slamo in ga zažgali. To je bil v šek njihovega veselja.
Naslednjega dne so pridrveli Švabi. Opazili so zažgani tank in se maščevali nad vaščani. Vas Cesto so obkolili, ljudi odpeljali v Gorico in jih pretepali do nezavesti. Nekatere so obesili na goreče stene za pete. Le malo jih je ušlo. Ko so se vaščani vrnili, ne žalujejo za žrtvami. Težko je res, mrtv h ne morejo obuditi, a vas bodo znčva sezidali. Postavili so si lesene barake, in žene same so začele s pospravljanjem ruševin in s pripravami za zidanje.
Nekaj pa je vaščanom žal. Naša vojska je odpeljala požgani tank in tako nevede uničila vaščanom načrte. Vaščani so nameravali na trgu narediti kamenit podstavek in na njega postaviti požgani tank, da bi bil vsem smbol njihovega junaštva in povedal vsemu svetu, kaj je Primorska doprinesla za osvoboditev.
V	Lokvah so Švabi 25. septembra 1943. zažgali 84 hiš. Na strmih hribih pred Gorico so jih zadrževali hrabri partizani tri tedne s hudimi borbami. Fašistični škof Margott je bil takrat najhujši nemški propagator in kot zagrizen fašist storil vse, da so Nemci zlomil: junaški upor. Ko so potem Nemci uničili Lokve, je poslal vaščanom 8000 lir podpore. Vaščani pa so se mu za hinavsko darilo najlepše zahvalili in mu ga vrnili. Zato so pa sedaj hvaležni oblasti, ki jim je zaenkrat preskrbela prijetne barake.
Prav tako kot vasi so Švabi uničili mostove. Vendar so Primorci že povsod obnovili premet. Pr: Dobravljah so sezidali betonske mostove in
Začasno obnovljena vas Gorenjci na Primorskem, kjer je sovražnik požgal sleherno hišo
izbrisali sleherno sled razdejanja. V žellnu pol Idriji so nad skalnato sotesko v 20 dneh postavili- 18 m dolg most, Iti nosi težo 20 ton in je visok 12 m. Pred Predmejo so na Strmi skali izročili prometu 18 m dolg most, lci je visok nad 20 m. Most je naredil delavski bataljon II. čete XXVI. divizije. Tako vidimo, kako
pomaga tudi vojska obnavljati promet. Na cesti, ki pelje v Tolmin, je čez bistro Idrijco popravljeno e šteto razrušenih mostov. Tako ni nikjer več prometnih ovir.
Tako Primorci s pesmijo in z veseljem obnavljajo deželo sonca, ki so ji priborili svobodo.
F. B.
Svečanosti za počastitev bazoviških žrtev
Trst, 3. septembra.
Dne 6. septembra ob zori bo minilo petnajst let, ko so padli pod streli fašistov štirje mladi borci proti fašizmu: Ferdo Bidovec, Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in Vekoslav Valenčič.
Tako so dobojevali svojo borbo za pravico dva Tržačana, Istran in Kraševec, ki jih je obsodilo posebno sodišče iz Rima na smrt s streljanjem v hrbet, da bi s tem strahovalnim zgledom zatrlo v Tržačanih in Primorcih hrepenenje po svobodi. Posebno sodišče v Rimu se je za ta proces preselilo v Trst, a učinek, ki ga je doseglo, je bil prav nasproten: Tleča žerjavica odpora proti fašizmu se je še bolj raz-netila in ves svet je tedaj spoznal, da so ti štirje junaki le prvi glasniki splošne borbe svobodoljubnega ljudstva proti fašizmu. Sodbo, diktirano iz Rima, so sprejeli dostojanstveno in brez strahu, v zavesti izpolnjene dolžnosti.
Sodna razprava sama je pokazala, da so bili obtoženci dejanski predstavniki delovnega ljudstva v borbi za svobodo in enakopravnost narodov: na zatožni klopi je sedel kraški kmet poleg tržaškega delavca, nabrežinski kamnar poleg goriškega študenta.
Njihova borba je pomenila prvi oborožen upor proti zanikovanju osnovnih človečanskih pravic, za priznanje svobode jezika, vesti, pravice do dela in človeka vrednega življenja.
Njihova borba je bila naperjena proti sredstvom, ki jih je uporabljal fašizem v svojem proti-ljudskem terorju in proti fašističnemu glasilu »II Popolo di Trieste«, ki je netil mržnjo med Italijani in Slovenci.
Nikakor ni bil slučaj, da se je prva oborožena borba proti fašizmu začela v Trstu in Primorju, kajti ljudstvo, ki prebiva tod, že po naravi silno ostro občuti vsako telesno ali duševno nasilje. Dvajset let je trajal neenak boj
ljudstva proti zatiralcu, in sicer na različne načine. Ko pa je leta
1941.	Osvobodilna fronta slovenskega naroda razglasila nov oborožen upor, je bilo spet to ljudstvo med prvimi, ki je zgrabilo za orožje. Kljub nadčloveškim žrtvam ni odnehalo od borbe, saj uresničenje njegovih idealov svobode in pravice ni bilo še nikoli tako blizu. Na praporu ljudskih brigad iz Primorske sta poleg rdeče zvezde, skupnega simbola svobode delovnega ljudstva, zablesteli tradicionalni imeni osvobodilne borbe: Garibaldi in Bazovica.
Spomin prvih borcev proti" fašizmu bomo proslavili ob petnajstletnici njihove smrti v svečanostih, ki bodo imele naslednji spored:
1.	V sredo, 5. septembra ob
20.30	bo spominska proslava s slovensko - italijansko kulturno prireditvijo v dvorani Theatro Fenice, Via Cesare Batisti v Trstu.
2.	V četrtek 6. septembra ob
8.30	poklonitev delegatov in povabljencev na grobu žrtev, ki so ga našli šele letos pri Sv. Ani v Trstu. Odkritje začasnega nagrobnega spomenika in polaganje vencev.
3.	V nedeljo 9. septembra ob
9.	v Bazovici maša zadušnica in nato odkritje spomenika na morišču.
Po opoldanskem odmoru bo ob
15.	proslava 9. septembra, dneva splošne vstaje svobodoljubnega ljudstva proti fašizmu, in sicer z večjo kulturno prireditvijo.
Dolžnost vsega protifašističnega ljudstva Trsta, Gorice, Primorske, Istre in Slovenije je, da primemo proslavi te pomembne zgodovinske dneve in da se v čim večjem številu udeleži predvsem svečanosti na Bazovici, ker nas bo ta skupna manifestacija še bolj povezala v delu za napredek obeh narodov, italijanskega in slovenskega.
Že io@ let ni Mio take vinske letine
Gospodarska vprašanja našega sbaiav tjafočega se vinogradništva
Razmere
v Krmi nu
Krmin, 2. sept. V Krminu in vseh okoliških vaseh se gibljejo znani fašisti popolnoma prosto. Mnogi izmed njih vodijo fašistično propagando, n. pr Salvatore Torregiano, bivši fašistični oficir >Črne brigade«, ranjen v borbah s partizani; Pagano, maršal karabinjerjev, ki ¡je odgovoren za streljanje in interniranje partizanov in aktivistov; Marjan Dante, uradnik pri davčnem uradu v Desklah, fašist-prostovoljec JČrne brigade«, odgovoren za interniranje mnogih antifašistov; Consentino, prostovoljec ičme brigade«; Ugo Nadale, bivši poveljnik mestne straže v Krminu, in Corazza, aktivni fašist in bivši ravnatelj hranilnice v Kanalu. Anglo-ameriška oblast je bila o tem že večkrat obveščena, a še ni ničesar ukrenila.
Lesenjača sredi razrušenih Loke®
Pod pritiskom teh elementov je guverner v Krminu odslovil vse uslužbence NOO ter nastavil stare občinske uradnike, katere je Ljudstvo zaradi njihovega protinarodnega delovanja odstavilo.
Kamion živil za revno beneško vas
Gorica, 1. sept. Dne 29. avgusta so borci Jugoslovanske armade pripeljali v Gorenje Merso v Benečiji 32 centov živil. Čim je prispela hrana, so fašisti zastrašili kamion in zahtevali, da se živila oddajo trgovinam. Na odločno zahtevo beneškega rojaka podporočnika Ozjaka Jožka so se fašisti umaknili. Hrana je bila nato razdeljena med revne benečanske družine. Prebivalstvo je silno hvaležno Jugoslovanski armadi za podarjeno hrano, saj je ta pokrajina popolnoma izčrpana.
Aretirani zločinec
Gorica, 1. sept. Dne 24. avgusta je anglo-amer. policija aretirala v Gorici Terčelja Zdravka iz Šturi j pri Ajdovščini 'Omenjeni je bil v službi pri domobranski policiji v Ajdovščini ter eden največjih zločincev v Vipavski dolini. Do sedaj je prispelo 13 ob-tozilmh izjav, med katerimi jih je nekaj, M obtožujejo Terčelja, da je usmrtil 16 italijanskih partizanov in enega Angleža.
Na vesti ima še druge zločine, o katerih je preiskava v teku.
V prvem članku o našem vinogradništvu smo poleg pregleda o njega razširjenosti in pomenu pokazali. na občutno škodo, ki sta mu ga prizadejali vojna in okupacija, in na glavna vprašanja obnove opustošenih vinogradov. Napredek vinogradništva pa je združen z zadovoljivo rešitvijo še mnogih drugih vprašanj. To so naloge, za katerih rešitev se naš vinogradnik zavzema, odkar se bori s svojo zemljo za čim večji in čim boljši, pridelek. Marsikaj je v tem dolgem razdobju že dosegel, veliko pa bo treba še izboljšati, razširiti in okrepiti.
Važno vprašanje je trsni izbor. Prizadevanja vinarskih strokovnjakov so v tem pogledu rodila uspeh že pred ietL Naš trsni izbor je bil izdelan kot plod dolgoletnih izkušenj naših vinogradnikov. Zato mu ni mogoče danes kaj posebnega prigovarjati. Kolikor bi potrebe in želje pokazale, da bi ga bilo treba ponovno pregledati, se bo to zgodilo v interesu resničnega izboljšanja in napredka.
Veljavni trsni izbor dopušča sajenje naslednjih belih in črnih vrst: laški rizling, beli burgundec, zeleni silvanec, rdeči traminec, renski rizling, rulandec, bela klevna, šipon, muškatni silvanec, bela in rdeča žlahtnina, Bouvierjeva rani n a, rumeni muškat, rdeča kraljevina, zgodnji rdeči veltinec, modri burgundec, modra frankinja, modra portugal-ka, žametasta črnina in vranek. Za vsak vinarski okoliš so dolečene po 3 glavne bele in, kjer uspevajo, 3 črne vrste. Od namiznih vrst so bile v trsni izbor sprejete: biser iz čabe, bela, rdeča in muškatna žlahtnina, Hamburg, muškat Ottonel, rumeni muškat in modra portugalka. Vse te trsne vrste so žlahtne in cepljene na amerikanskih podlagah.
Boj samorodnicam
Veliko preglavic dela našemu naprednemu vinogradništvu vprašanje samorodnic. Znano je, kakšne zle posledice za zdravje in družbo je povzročalo vedno uživanje zloglasne šmarnice. V predvojnih razmerah boj proti samorodnicam skoraj ni Imel uspeha. Protiljudski režimi niso imeli pravega interesa, da šmarnico in druge samorodnice z učinkovito in pravilno akcijo iztrebijo. Nasadi šmarnice in drugih samorodnic (izabela, otelo itd.) so bili sicer' tu pa tam opuščeni, pojavljali pa so se kmalu novi, večji in obširnejši. Tako smo po statistiki iz leta 1937 imeli nad 1000 ha vinogradov zasajenih s samorodnicami. Danes ocenjujejo strokovnjaki površino vinogradov, zasajenih s samorodnicami, predvsem s šmarnico na 1500 ha! Zanimivo in značilno je, da je največ nasadov šmarnice v mariborskem okrožju, to je v predelih, kjer pridelujejo najboljše vino. Počasi se šmarnica širi tudi v druga vinorodna okrožja, zlasti tja, kjer ni razvito sadjarstvo.
Boj šmarnici in drugim samorodnicam ni samo gospodarsko vprašanje, temveč tudi socialno in zdravstveno. Posledice uživanja šmarnice so zelo globoke. Zato bo naloga naše ljudske oblasti, da na tem področju odločno poseže vmes in samorodnice, predvsem šmarnico, odpravi. Boj šmarnici bo v naši novi državi mnogo lažji, ker so bili malemu človeku, zlasti viničarju, ki je bil v prejšnjih razmerah velik pospeševalec šmarnice, ustvarjeni primerni življenjski pogoji. Važna nologa bo v tem pogledu dodeljena našim vinogradniškim zadrugam.
Vprašanje vnovčenja naših vin
Pred vojno je bil naš vinogradnik vedno v skrbeh, kako bo vnovčil svoj pridelek. Naša vina so v primeri z drugimi jugoslovanskimi kakovostna vina. Iz drugih krajev v Slovenijo uvažano cenejše vino slabše kakovosti je močno tekmovalo z domačim na našem trgu. Domača vina so izgubljala pri nas odjemalce zlasti med revnejšimi sloji, ki jih je gospodarska kriza, silila, da so se zadovoljili s cenejšim, čeprav slabšim vinom. V zadnjih. letih pred vojno je bilo naše vinogradništvo vedno manj rentabilno. Značilno je, da se zato površina naših vinogradov ni zmanjšala. K odpornosti našega vinogradnika sta največ doprinesli: prirojena ljubezen do vinogradov in dejstvo, da zemlja, na kateri rasejo trte, ni posebno ugodna za druge nasade.
Pred prejšnjo svetovno vojno smo mnogo našega kakovostnega vina izvažali v severne kraje. Kasneje je izvoz naglo padal. Glavni uvoznici našega vina pred sedanjo vojno sta bili Avstrija in Čehoslovaška.
Danes je glede vnovčenja naših vin položaj v mnogočem drugačen in ugodnejši. Izgledi za vnovčenje so splošno dobri. Ker v Sloveniji trenutno ni prav nobenih vinskih zalog, bodo naši vinogradniki svoj letošnji pridelek z lahkoto vnovčili na domačem tržišču, čeprav bo ponudba 100%. Ker pa naša oblastva računajo z vinogradništvom in mu posvečajo vso pozornost, ni bojazni tudi za vnovčenje naših vin y bodoče. Stremi se za tem, da se našim vinom zagotovi predvsem domače tržišče. Uvoz vina v Slovenijo naj bt prišel v poštev šele, če bi domača proizvodnja ne mogla kriti vseh potreb.
Drugačni so danes izgledi za izvoz. Poleg Avstrije in čehoslovaške, ki bosta po ureditvi mednarodnih in trgovinskih odnosov gotovo še ostali nsAi odjemalki, čeprav morda v manjšem obsegu, se bo na našem trgu pojavila kot kupec Sovjetska zveza, kamor je bila doslej našim vinom pot zaprta. Tako ni nobene nevarnosti, da bi naš vinogradnik ne mogel vnovčiti svojega pridelka po primernih cenah.
Strokovni pouk za trsnice
Strokovni pouk bo nas vinograd-niSki naraščaj tudi v bodoče dobival v vinarski šoli v Mariboru, ki bo reorganizirana v kmetijsko srednjo šo-
mm&m
kmetijsko šoli v št. Juriju pri Celju In v kmetijski šoli na Grmu. Posebni viničarski tečaji bodo ponovno oživljeni v Pekrah in na Kapeli in na novo organizirani tudi drugod. Pomanjkalije strokovnega osebja je občutno. Temelji našega novega kmetijskega in vinarskega šolstva, ki se sedaj polagajo, pa zagotavljajo, da bo tudi v tem pogledu v bodoče odločno boljše.
V zvezi z obsežnimi nalogami, ki so združene z obnovo naših vinogradov, so važno vprašanje naše trsm-ce. Pred vojno smo jih imeli precej, v bodoče se bo pa njihovo število še pomnožilo, oziroma se bodo sedanje trsnice povečale. Trsnico v Pekrah, ki so jo L 1939 opustili, bodo obnovili in povečali. Povečana bo trsnica v Kostanjevici, oživljene pa trsnice v Virštajnu, pri Sv. Barbari in drugod na državnih posestvih narodne imovine. Razen naštetih smo imeli pred vojno trsnice, ki bodo tudi v bodoče razvijale svoje koristno delo, na Kapeli, v Drašičih pri Metliki, na Sv. Uršuli pri Dramljah, v kmetijskih šolah v Mariboru, v št. Juriju, na Grmu in v Mali Loki.
število zasebnih trsnic, ki jih je bilo pred vojno okoli 100, je občutno padlo. Zasebna pobuda bo dopuščena in tudi pospeševana, bo pa pod strožjim nadzorstvom glede sortimenta kakor doslej. Praksa je namreč pokazala, da so najzanesljivejše vedno državne trsnice, kjer ne odloča špekulacija.
Vinski zakon in kugo
Stari vinski zakon iz leta 1929 je v bistvu dober, potrebno bi talo le prenesti kaznovalno oblast iz rok sodišč v roke NOO. Sodišča niso pokazala dovolj smisla za važna vprašanja vinogradništva in so v mnogih primerih sodila premilo. Bila so premalo povezana z vinogradniškim življenjem.
Za Izvajanje odredb vinskega zakona -bo skrbel kletarski nadzor-stvenik. Nadzorstvo bo poglobljeno in razširjeno. Preizkušnje vina sta doslej opravljali poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani in Mariboru. Vojna in okupacija sta nam v tem pogledu napravili veliko škodo. Po-
skusno in kontrolno postajo v Ljubljani, Id je bila odlično opremljena, je skoraj popolnoma uničila eksplozija na ljubljanskem kolodvoru, laboratorij postaje v Mariboru pa je bil demontiran. Obnova obeh postaj je nujno vprašanje, ker sta našemu kmetijstvu in vinarstvu potrebni.
Izgledi za letošnjo letino
Kljub škodi, ki je doletelo naše vinogradništvo v tej vojni, so izgledi za njeno postopno obnovo zadovoljivi. Naši vinogradniki se lahko že letos nadejajo obilne gmotne pomoči, ker bo, kakor kaže, letošnja letina nekaj izrednega. Če se vreme ne poslabša, bomo letos imeli vino ođli&đe kakovosti, če bodo vinogradniki potrpežljivi in se ne bodo prenaglili, bo letošnja letina taka, kakršne nismo imeli že 100 let. Strokovnjaki trdijo, da je bila zadnja podobna letina 1. 1834. Skoro neverjetno je, da je bilo letos grozdje razen paškega in renskega rizlinga mehko že v prvi polovici avgusta in da je bilo v drugi polovici, pr nekod pa še bolj zgodaj, primemo za zobanje.
Največ težav je naše vinogradništvo letos imelo zaradi pomanjkanja delovnih moči. Orodja skoraj nikjer ni primanjkovalo, razen v krajih, kjer so izgubo orodja povzročili vojni dogodki. Modre galice je bilo pravočasno dovolj na razpolago in je njena proizvodnja zagotovljena tudi v bodoče z delom tovarn v Celju, šabcu in Subotica Bolezni letos ni bilo. Nekaj škode je ponekod napravila v zadnjem času toča. Do 80% so prizadeti ljutomerski, dol-hjelendavski in novomeški okoliš. Drugje ni bilo večjih nesreč.
Rok za trgatev je bil običajno 10. oktober. Vsem vinogradnikom priporočamo, če bo vreme ugodno, naj se ne prenaglijo s prezgodnjim trganjem. Izgledi so odlični za kakovost in količino letošnjega pridelka in bi jih bilo škoda z hrezglavostjo zavreči. Naj hi bila letošnja odlična letina ugodna perspektiva za napredek našega vinogradništva v novi Jugoslaviji.
Ključavničarji v slavnostnem sprevodu na Jesenicah
(Píselo
Na Bloški pianoti
Po dolgih treh letih me je zanesla <pot na Bloško planoto, kjer so bile nekdaj tako lepe vasice in mala naselja. Že na prvi pogled opaziš, da okupatorjeva roka pri svojem razdiralnem delu tudi tu ni počivala. Porušene kmetije in požgani domovi samevajo zdaj tam in pričajo o strahotah, ki so besnele mimo njih.
V srce sega človeku beda teh ljudi, ki so morali dolga leta prenašati nasilje, plenjenje in pustošenje. In da je bilo gorja še več, so gnusnim tujcem pomagali še domači hlapci. Saj je ravno zaradi teh padlo na jasah Bloške planote toliko nedolžnih ljudi.
Zamišljen stopam po polju, ki se kopa v poletnem soncu, med njivami, ki bodo letos bogato obrodile. Zlatorumeno pšenično klasje pada pod rokami pridnih ža-njic, poštar en kmetič priganja voliča.
Naproti mi pride ženica in ko mi odkriva gorje in bedo, ki jih je zadela v tej vojni, se ne more vzdržati solz. Obleke in obutve primanjkuje, zime so pa tod okrog tako dolge in hude. Vendar so hvaležni, da so po dolgih letih spet dobili sol, sladkor in še kaj, kar je bilo redkost v teh krajih. Pa srečni so, da zvečer lahko ležejo mimo počivat in se jim ni treba več skrivati po gmajnah.
Pridno je to ljudstvo in revno, a vendar goji svetle nade v svojih srcih:
»Čeprav je težko v začetku, saj vsaka vojska samo uničuje, kmalu bo boljše, delali bomo in si med seboj pomagali, pa bomo spet kaj imeli.«
Res so delavni ti ljudje. Oe se ozreš po tistem obsežnem polju, se ti čudno zdi, kako so mogli obdelati toliko zemlje, ko manjka vprežne živine in krepkih moških rok, ki bi prijele za delo. In to uganko ti kar sami razložijo: »Od ranega jutra do pozne noči delamo, z živino pomagamo drug drugemu, naše ženske hite od njive do njive.«
Tako živijo, tako se trudijo in
Tona
nam
Tuđi Rajka
je moral pasti . . .
Ko se spominjamo neštetih znanih in neznanih tihih junakov, in borcev, ki so dali svoja življenja za lepšo bodočnost Koroške, je prav, da se spomnimo tudi tovariša Rajka Kotnika, bivšega nameščenca jeklarne v Guštanju, ki ga je gestapovsko sodišče v Gradcu lani septembra obsodilo na smrt
Rajko je izšel iz tiste naše borbene mladine, ki se je našim narodnim zatiralcem že v bivši Avstriji z vso odločnostjo postavila po robu. Videli smo ga kot mladega borca med judenburškimi uporniki, kmalu nato pa že v Malgajevem odredu v Guštanju, kjer je z vsem srcem sodeloval pri osvoboditvi Mežiške doline m Koroške.
Po nesrečnem plebiscitu se je ustalil v Guštanju, počival pa m. Neumorno je nadaljeval svoje delo. Pri srcu mu je bil posebno Rdeči križ, ki mu je posvetil ves svoj prosti čas. Njegova zasluga je, da je bilo v Guštanju zgrajeno moderno kopališče, ki dona-ša Rdečemu križu stalne dohodke. Mnogo si je tudi prizadeval, da sp junaku Malgaju v Guštanju postavili spomenik.
Kakor je nesebično in požrtvovalno deloval na socialnem področju, tako je bilo tudi njegovo delo veliko v borbi za Koroško. Tega se je dobro zavedal, zato je moral l. 1941. ob navalu Nemcev zapustiti Guštanj in se umakniti v Ljubljano. Toda iztaknili so ga tudi v Ljubljani in marca 1942 so prišli gestapovci iz Celovca, ga zgrabili na ljubljanski ulici, vrgli v avto in odpeljali v celovške ječe.
Težke muke v celovških zaporih, ki jih je junaško prenašal, so trajale dolgi dve leti in pol. Krvavi gestapovski justici se je zahotelo njegove smrti. Z edino obtožbo, da je deloval v Osvobodilni fronti, so ga obsodili na smrt.
Dolga je vrsta junakov, ki so padlj za svobodo Koroške — tudi Ti Rajko si moral pasti — a Tvoja veitka žrtev ne sme biti.
Podpis brezpogojno predaje Japonske
Litina o brezpogojni predaji je bila podpisana ▼ nedeljo na krova vojne ladje „Misaeuri“
London, 2. sept Danec ob 10.30 dopoldne po tokijskem času so na krovu ameriške vojne ladje »Missouri« svečano podpisali listino o japonski predaji
Vrhovni zavezniški poveljnik general Douglas Mac Arthur je v svojem govoru, ki ga je imel na svečanosti izjavil; »V skladu z izročili dežel, ki jih zastopam, izjavljam, da je moj trden namen, uvidevno in pravično izvrševati svoje dolžnosti. Medtem bom «dal vse potrebne ukrepe, da zagotovim uresničenja pogojev predaje. Pozdravljam zastopnike večine držav, ki so se zbrati, da sklenejo svečan dogovor, s katerim bo vzpostavljen mir.
Vrstni red pri podpisovanju je bil naslednji: Japonska, general Mac Arthur, Združene države. Kitajska, Združeno kraljestvo, ZSSR, Avstralija, Kanada, Francija, Nizozemska in Nova Zelandija.
Zavezniški vrhovni mornariški poveljnik admiral Chester Nimitz je dejal: »Dolga in grenka borba z Japonsko, ki se je tako izdajalsko pričela dne 7. decembra 1941, je končana. Združeno smo se borili in združeno smo zmagati. Potek, ki je stremel za tem, da se Japonska priključi družini civiliziranih narodov in ki je bil prekinjen, ko je Japonika izrazi'a svojo željo po osvojevanju, bo kmalu spet pričel svojo pot. Vsi svobodoljubni narodi vsega sveta se veselijo zmage ter so ponosni na uspehe naših združenih sil. Združeni narodi bodo morali budno paziti, da se izvršijo mirovni pogoji, ki so naloženi Japonski.«
Japonski cesar je v svojem proglasu, ki zapoveduje cesarskemu glavnemu stanu in cesarski vladi, da sprejmeta potsdamske pogoje dejal: »Vse moje ljudstvo mora prenehati s sovražnostmi, odložiti mora svoje orožje in mora izvršiti vse pogoje predaje in povelja, ki jih izda japonski cesarski glavni stan v skladu z določbami predaje.«
Konec japonskega odpora
T°kio, 2. sept. Japonski vojni minister Sadamo Sikomura je izjavil v svojem govoru, naslovljenem na vojake, da 50 oni elementi japonskih sil, ki so imeli namen, da se tudi da'je borijo brez obzira na predajo, sedaj odločili, da položijo orožje, sledeč cesarjevemu povelju.
[ Proglas predsednika japonske vlade
Tokio, 2. sept. Marmoru Sigem»cu, minister za zunanje zadeve in general Jožijiro Umesu, šef glavnega stana, sta obiskala danes cesarski dvor v Tokiju, da poročata cesarjti o podpisu listin o predaji. Avdienci je prisostvoval japonski ministrski predsednik princ Narušiku Higasi Kuni. Princ Higasi Kuni je pozval japonsko ljudstvo, da naj zvesto izpolnjuje vse točke listine o predaji in odredbe, katere sta razglasila vlada in cesarski glavni stan. V pozivu je navedeno: Naša bolečina je neizmerna, posebno če upoštevamo, da je bilo imperialnim silam z njihovo slavno preteklostjo odvzeto orožje. Sedaj, ko je cesar izdal ukaz, da se sprejema predaja, moramo prenesti poraz brez skritih misli in vzdržati celo tudi neznosnost Princ Higaši Kuni je nadalje pozval japonsko ljudstvo, naj zgradi novo Japonsko, zasnovano na miru in civilizaciji.
Predaja ca Kitajskem se bo izvršila v Nankingu
Cungking, 2. sept. Predaja j spon-skih čet na Kitajskem se bo vršila v četrtek v Nangkingu.
Kitajske čete vkorakale v Kanton
Cungking, 2. sept. Kitajske čete so vkorakale v Kanton in Ičang, ne da bi naletele na odpor.
Trumanov govor na dan zmage
Washington, 2. sept. Predsednik Truman je v svojem današnjem radijskem govoru proglasil 2. september za »Dan zmage«.
Dejal je: »Ni še napočil dan za formalno proglasitev konca vojne oziroma prenehanja sovražnosti. Toda to je dan, ki se ga bomo Američani vedno spominjali, ker je dan plačila. .Spominjali se ga bomo tako, kot se spominjamo dneva sramote (Pearl Harbour). Z današnjim dnem gremo naprej. Bližamo se novi dobi svetovne varnosti. Z drugimi Združenimi narodi stopamo v nov boljši svet miru mednarodnega sodelovanja in naklonjenosti.
Grčiji grozi nova vstaja
Proglas grških delavskih strukovnih zveš
Atene, 3. s«pt. V soboto eo grške delavske strokovne zveze izdale proglas, v katerem opozarjajo, da bi v
Grčiji lahko prišlo do vstaje kot posledice slabega položaja. V proglasu izjavljajo: >Vlada mora razumeti, da smo na pragu upora vsega ljudstva, ki ga bo povzročil trarični položaj.« Proglas pripisuje namestnika ministrskega predsednika in ministra za preskrbo Varvaressosu krivdo za stavke, za razmah črne borze in za špekulira nje.
Angleški tisk o položaju v Grčiji
London, 1. s opt. List »N aw Statesman and Nation« je objavil glede na svoj prejšnji članek, ki zahteva, naj britansko ministrstvo za zunanje zadeve reorganizira britansko diplomatsko službo v inozemstvo, dopis člana spodnje zbornice L. Wilkesa. V tem dopisu pravi, da dogodki ▼ Grčiji podpirajo zahtevo po reorganizaciji britanske diplomatske službe v inozemstvu. nato pa dodaja: >V Grčiji je n. pr. splošno znano, da bo onemu, ki je «umljiv, da simpatizira z EAM-om ali celo z venizelisti, >iz zdravstvenih razlogov« onemogočen vstop v novo grško vojsko, katero je opremila in vežba britanska vojaška misija v Grčiji. Maršal Alexander je objavil, da britanska vojaška misija ne bo zapustila Grčije, dokler ne bodo najmanj tri grške divizije opremljene in iz-vežbane. Poleg tega daje Anglija tanke in drugo orožje na razpolago politični, a ne narodni armadi, torej armadi, katere rojalistični častniki splošno ne taje svoje mržnje proti Sovjetski zvezi in svojih teritorialnih zahtev proti Albaniji in Bolgariji. Mislim, da je povsem resna stvar, če so v tej novi armadi v velikem številu grški častniki iz kvizlinških oddelkov varnosti.
Lahko navedem incident iz svoje osebne izkušnje, nadaljuje g. Wilkes. V novembru 1944. leta je bilo zbranih ▼ Gitnonu pod skupno stražo ELAS-a in britanskega letalskega polka 1400 članov teh oddelkov varnosti. G. Pa-pandreu je poslal iz Aten g. Kara-seaasa, da izvede sodne preiskave o poedinih primerih. Po preiskavi }e Karaseas s pristankom Elas-a, ki je jamčil za varnost osvobojenih, izpustil vse izvzemši 280 izmed teh 1440 članov oddelka varnosti. Proti tem 280 osebam so obstojali jasni dokazi, da so ubijali talce iz vrst EAM-a, da so požigali vasi v Ardartrn in da so zakrivile še druge zločine med okupacijo. Teb 280 zločincev je ELAS, ne da bi jim povzročil kakršno koli zlo. čuval v pričakovanju sodbe v zaporih v Kalamati in Parti ve« čas borb v mesecu decembru. Prvo, kar je napravil g. Vrahnos, ki ga je general Pla-stiras postavil za guvernerja Mesi-nije, ko se je v spremstvu britanskih Čet vrnil v Kalamatu marca 1945, je bila odredba, da se ti ljudje izpuste iz zaporov. Bili so izpuščeni ob zvokih godbe, ki je svirala rojalistične pesmi. Po enem tednu so zaprti Da-iasa, bivšega predsednika občine v Kalamatiji skupno s 60 osebami, ki so gojile simpatije do EAM-a. Proti njemu ni bila izdana nobena obtožnica. Dalas je član agrarne stranke Gavrijelidlsa. Morem potrditi njegovo protifašistično delovanje m njegov izreden značaj. Človek se vznemirjen vprašuje: ati takšni incidenti, kakor je omenjeni (lahko pa bi navedel še mnoge druge podobne iz svoje osebne izkušnje), sploh najdejo pot v poročila britanskega veleposlanika Sira Lee-pera, na podlagi katerih naj laburi stična vlada zasnuje svojo bodo«, politiko.« S temi besedami končuje narodni poslanec Wilkes. (Tanjug.)
Poziv beguncev iz Egsfáe Makedonije maršalu Titu In zavezniškim vladam
svoje rodne zemlje, zbrani na protestnem zborovanju 26. avgusta v Bitolju pozivamo vlade velikih zaveznikov, naj napravijo konec monarho-fašističnim tolpam v Grčiji, ki iz dneva v dan vse bolj preganjajo naš narod, zažigajo irr ropajo naše vasi.
Skrajni 6as je, da se zaščiti naš narod, ki je dal svoj delež v borbi na strani demokratičnih sil. Z vso pravico zahtevamo, da se naše narodnostno in politično vprašanje pravilno reši v duhu medzaveznižkih demokratičnih načel za male narode.«
Beograjska »Borba« o novih zločinih grških monarhoSašlstov
Beograjska »Borba« je objavila na- t slednji članek pod naslovom »Ob no-! vih zločinih grških monarhofašistov; nad našimi sonarodnjaki v Egejski1 Makedoniji«:
Vesti iz Egejske Makedonije poročajo, da monarhcfašistične tolpe v! Grčiji nadaljujejo z nezmanjšano sr- j ditostjo nasilstva proti makedonski nacionalni manjšini. Vulgarisova vlada, o kateri so pred kratkim mislili,! da se ne bo obdržala na oblasti, je očlvidno našla v izjavah britanskega zunanjega ministra Bevina, da ni razlogov za njeno izmenjavo, povod za mnenje, da ni ostala brez podpore v svoji politiki. Ta vlada, o kateri upravičeno poudarjajo grški de- j mokrati in resnični demokrati v inozemstvu, da je izrazito protidemokratična in da se naslanja na teroristič- : ne tolpe, sestavljene pretežno iz fa- j iistjčnlh elementov in vojnih zločin- i cev, ni podvzria doslej niti enega ukrepa za zaščito naših makedonskih sonarodnjakov, ki žive v mejah da-; r.ašnje Grčije. Nanijetu tega imamo [ resne dokaze, da daje Vulgarisova | vlada, ki ocenjuje današnji poiožaj kot ugoden za uresničenje načrta velik o-grških šovinistov o iztrebljenju narodnih manjšin, r prvi vrsti makedonske, še nadalje polno pod-j poro momarhofašističnim tolpam v njihovi zločinski hajki na življenje in premoženje naših makedonskih bra-1 tov. Uradni organi grške vlade so izdati odkrite naredbe o popolni prepovedi uporabe makedonskega jezika. Posamezne enote in pripadniki regularne grške »nacionalne garde« Vedno bolj odkrito sodelujejo pri množičnih nasiljih nad Makedonci po vaseh in mestih. Tako so pred kratkim, — da omenimo samo en primer izmed mnogih, — enote »nacionalne garde« skupno z zloglasnim organizatorjem gestapovske organizacije Pao Kolarišom in njegovimi tolovaji sodelovale pri pokoljih in nasiljih nad Makedonci v lerinski pokrajini ter severno od Vodene.
Razumljivo je, da ne mere ostati takšno stanje v Egejski Makedoniji brez odmeva v naši javnosti. Naša javnost, ki se upravičeno zanima z izjemno težkimi razmerami, v katerih žive naši nesrečni bratje in sestre v Egejski Makedoniji, spremlja največjim ogorčenjem najnovejše zločine grških monarhofašistov. Jugoslovanski narodi ne morejo biti ravnodušni do usode svojih sonarodnjakov v Egejski Makedoniji, ki so izpostavljeni pod krvavim terorjem grških monarhofašistov popolnemu iztrebljenju in mučenju. Javnost v Jugoslaviji mora s polno pravico sprejeti vsako sovražno stališče do Makedoncev, ki žive pod suverenostjo današnje Grčije, kot izraz sovražnega izzivanja proti naši državi in našim narodom sploh. Dejstvo, da je makedonsko prebivalstvo v Grčiji brez osnovnih pravic in da je obsojeno na popolno uničenje, za kar odgovarja v prvi vrsti grška vlada, sili rodoljube naše države, da najostreje obsojajo današnji režim v Grčiji in da smatrajo izpade odgovornih grških krogov in njihovih organov proti obstoju, svobodi in časti naših makedonskih bratov kot pojave, ki so v odkritem nasprotju tudi z najosnovnejšimi obziri do naše države, ki bi jih morali upoštevati tudi v Grčiji, če Je njenim današnjim voditeljem do miru in do dobrih odnosov z nami.
Naš tisk, ki ocenjuje izzivanje grških monarhofašistov na naši meji in njihove zločine nad makedonskim prebivalstvom v Grčiji kot direktno ogražanje miru v tem delu Evrope, in žeti, da bi se našel način za popolno zagotovitev življenj ln imovine naših brezpravnih bratov ▼ Egejski Makedoniji ter se tako odstranile vse nevarnosti, ki izhajajo iz današnjega položaja, je objavil vrsto ugotovitev o mnogoštevilnih zločinih gr-
Beograd, 3. sept. Begunci iz Egejske Makedonije so imeli pred nekaj dnevi protestno zborovanje v Bitolju. na katerem so obsodili strahovito strahovlado, ki jo izvajajo monaihi-stične tolpe nad makedonskim narodom v Egejski Makedoniji. Z zborovanja so poslali predsedniku zvezne vlade maršalu Titu naslednjo brzojavko:
»Zbrani na protestnem zborovanju V Bitolju 26. avgusta, pozdravljamo tisoči beguncev iz Egejske Makedonije največjega pobornika demokracije na Balkanu. Občudujemo naše brate v Vardarski Makedoniji, ki so pod tvojim modrim vodstvom izvojevan popolno svobodo in portali enakopraven narod v demokratični federativni Jugoslaviji. Mi iz Egejske Makedonije smo nerazdružni brati Vardar cev in vseh ostalih slovanskih
narodov. Medtem ko uživajo vsi ostali naredi plodove naše borbe, naša Egejska Makedonija ie nadalje ječi pod nezaslišano strahovlado fašistične drhali, ki neusmiljena preganja in uničuje naš narod in našo domovino.«
Ob koncu pozivajo begunci maršala Tita in vse bratske jugoslovanske narode, naj store vse, kar je v njihovi moči, da bi prenehala nezaslišana strahovlada nad makedonskim narodom v Egejski Makedoniji in da bi se temu izmučenemu narodu dale pravice v smislu demokratičnih načel.
Preko zvezne viade Jugoslavije so begun« poslali brzojavki vladama Anglije in Združenih držav Amerike.
j v katerih je rečeno:
»Dva in pol tisoč starih 'm mladih
iz Egejske Makedonije,
ških teroristov. Istočasno je naša vlada v duhu svoje miroljubne politike opozorila grško. vlado na skrbi povzročujoč položaj, ki je posledica terorja grških monarhofašistov in izzivanj grških tolp na jugoslovan-sko-grški meji. Jugoslovanska vlada je obvestila o tem tudi naše velike zaveznike. Brez dvoma je ta delavnost naše vlade kakor tudi pisanje našega tiska o tem še en dokaz težnje naših narodov, da se tudi v tem občutljivem vprašanju, ki je zaostreno zaradi zločinskih izpadov grških monarhofašistov in zaradi stališča grških odgovornih krogov, najde primerna rešitev, ki bo prispevek k utrjevanju miru na Balkanu. Toda z obžalovanjem je treba ugotoviti, da to naše upravičeno stališče ni naletelo v nekem delu javnosti na zapadu na pripravljenost, da se sprejmejo dejstva o terorju nad makedonskim prebivalstvom v Grški Makedoniji, ki so nepobitna in podprta z vso močjo popolne dokumentiranosti, kot takšna
Našo javnost zares nenavadno zanima, kakšno metodo raziskovanja so izbrali organi britanskih čet v Egejski Makedoniji, ki so informirali Bevina o tem vprašanju, da niso mogli videti tistih dejstev, ki so Jim sicer vsak dan pred očmi. Podatki, ki so jih organi britanskih čet dali s tega področja na razpolago Bevl-nu, so namreč takšni, kakor je razvidno iz govora Bevina v spodnji zbornici, da je ta ugledni predstavnik britanske vlade mogel oporekati upravičenosti jugoslovanskih informacij o terorju v Egejski Makedoniji, ko se resnično sploh ne more zanikati, ker je podprta z brezštevilnimi neoporečnimi dejstvi, kakršna so na pr. tisoči žrtev momahofašlstlč-nega terorja v Egejski Makedoniji, ki žive kot begunci ▼ Jugoslaviji, mnogoštevilni članki ln poročila, objavljena v grškem demokratičnem tisku, poročila nekaterih britanskih tn ameriških novinarjev, ki so na mestu proučili položaj itd.
Naša vlada Je izrazila r svojih notah, poslanih zaveznikom v zvezi s položajem v Egejski Makedoniji, željo, da bi bik v predlagani preiskovalni komisiji predstavniki vseh štirih zaveznikov, Sovjetske zveze, Združenih ameriških držav, Velike Britanije In Franclje. Pri tej priliki je naša vlada naglasila, da lahko pristane na preiskavo edino ▼ primeru, če bo njena glavna naloga proučitev vprašanja monarhofašistič-nega terorja nad našimi sonarodnjaki v Egejski Makedoniji, če bo prišlo do takšne ankete, ni dvoma, da bo soglasno mnenje predstavnikov vseh zavezniških sil v komisiji dokazalo vso opravičenost in neoporečnost naših informacij o položaju v Egejski Makedoniji. To bo Istočasno pripomoglo tudi k spoznanju stvarnih razmer onim krogom v inozemstvu, ki danes v vprašanju zločinskega monarhofašlstlčnega terorja in protijugoslovanskih izrivanj v Grčiji ne zavzemajo pravilnega stališča, kakršnega bi bilo morda mogoče od njih no pravici pričakovati. Prav tako bi takšna preiskovalna komisija, Id bi se lotila proučitve položaja v Egejski Makedoniji v takšnem obsegu, kakor ga smatra za potrebnega naša vlada, brez dvoma prišla do ugotovitev, ki bi onemogočile novinarjem takšne vrste, kakor je Alexander Clifford, dopisnik »Daily Malla«, da "sekakor malo dobronamerno povzro-čajo zmote v mednarodni javnosti s svojimi neobjektivnimi in neresničnimi prikazovanji položaja v Egejski Makedoniji, poslužujoč se »neumnih izmišljotin« (da uporabimo Cliffor-dov izraz), in otežkočajo pravilno rešitev prilično kočljivega problema — tako občutljivo povezanega Š splošnim problemom miru ln varnosti v tem delu Evrope.
»Izvestija« o pogledih svetovne Javnost! m osvobojene južno vzhodne države v Evropi
Moskva, l. sept. (Tass). Diplomatski dopisnik časopisa »Izvestja« piše: V minulem tednu je posvetilo svetovno javno mnenje veliko pozornost vprašanjem osvobojene Evrope in zlasti evropskemu jugovzhodu. Raz-p ivljanja v angleški zbornici so dala ponude živahnim diskusijam o položaju v deželah južnovzhodne Evrope. Svetovni tisk je na široko tolmačil nekatere izjave kot n. pr. tisto, ki pravi, da na predstavljajo vlade Bolgarije, Rum unije in Madžarske večine ljudstva.
Podobne izjava so vzudile kritikov angleški zbornici tako pri mladih članih delavske stranke kakor tudi izven Anglije, kakor ugotavlja ameriški radijski komentator SteeL Izjava min. Bevina o Bolgariji, Rumuniji in Madžarski ne priznava nujnih potreb balkanskih dežel. Madžarski demokratični borbeni svet kakor tudi madžarski narodni svet sindikatov in ameriško časopisje izražajo obžalovanje, da so angleški javni krogi »tako slabo poučeni o novi madžarski demokratični vladi«.
Isti časopis »Manchester Guardian«, ki mu je razčlemba položaja, katero smo priobčili minuli teden, bila silno nevšečna in ki bridko obžaluje zaton zapadne demokracije v južnovzhodni Evropi, se ne smatra upravičenega, da bi molčal o nekaterih zelo pomembnih dejstvih.
V enem izmed svojih uvodnikov je moral »Manchester Guardian« prignati, da vzbuja Bevioova izjava e
Madžarski kot o deželi ¿totalitarne oblike, zamenjane z neko drugo«, veliko začudenje. Časopis poudarja, da tvorijo današnjo madžardto vlado tri socialnodemokratske stranke, trije člani stranke malih posestnikov, trije komunisti, en predstavnik narodne kmečke stranke in en predstavnik meščanske demokratične stranke; razen tega sta v vladi dva generala izven strank, katerih eden načeluje vladi. Časopis ne more zanikati, da so izločene iz vlade skupine, ki so privedle deželo do poloma.
V vsakem primeru se ne more mlada demokratična Madžarska ničesar naučiti pri tako dvomljivih demokratih kakor so tisti, ki pišejo v časopise »Ekonomist«, »Observer« itd. Ona ustvarja resnično živ organizem, ki odgovarja vsakdanjim potrebam širokih ljudskih množic. Stone, dopisnik ameriških časopisov, kritizira razno angleško vmešavanje, ki kaže mnogo več skrbi in zanimanja za manjšino kakor za večino.
Zivljenskost vlad Madžarske, Bolgarije in Rumunije ne izvira samo iz tega, d« predstavljajo vse protifašistične sile dežel, temveč predvsem iz tega, ker so bile zmožne v najkrajšem času in v povojnih razmerah uvesti različne reforme, kT najbolj odgovarjajo vsem nujnim potrebam ljudstva. Zato ni slučajno, da ugotavlja opazovalec časopisa »Times«, da gledajo nove balkanske vlade na zapad kot rekcionaren svet, ker se zapadne süe in zlasti Anglija kažejo nenaklonjene
Stalin narodom
Sovjetske zveze
Beograd, 2. sept. Kakor poroča Tass, je 2.- septembra ob 14.30, naslovil generalisim Stalin preko radia naslednji proglas narodom Sovjetske zveze:
»Tovariši, tovarišice, rojaki, rojakinje! Danes 2. septembra so predstavniki države ln oboroženih sil Japonske podpisali listno o brezpogojni kapitulaciji. Poražena do konca na morju in na kopnem in obkoljena od vseh strani od vojnih sil Združenih narodov, je Japonska priznala svoj poraz in položila orožje. Dvoje žarišč svetovnega fašizma in svetovne napadalnosti se je stvorilo na predvečer sedanje svetovne vojne: Nemčija na zapadu in Japonska na vzhodu, ki sta sprožili drugo svetovno vojno :n spravili človeštvo in njegovo civilizacijo na rob propada, žarišče svetovne napadalnosti na zapadu je bilo izločeno Iz boja pred 4 meseci in Nemčija je morala kapitulirati. štiri mesece zatem je bilo izločeno iz boja žarišče svetovne napadalnosti na vzhodu m japonska, glavni nemški za vezna«, je morila prav tako podpisati listino 0 predaji To pomen-, da je končana druga svetovna vojna.
Zdaj moremo reči da so že doseženi pogoji, Id so potrebo- za mir na vsem svetu. Treba je poudariti, da japonski napadalci niso povzročili škode samo našim z&vestiicom Kitajski, Združenim državam Amerike in Veliki Britaniji Prizadejali so prav težko škodo tudi naši državi Zaradi tega imamo mi še svoj posebni račun z Japonsko. Japonska je pričela svoj napad na našo državo že leta 1904, za časa rusko-japonske vojne. Kakor je znano, je Japonska februarja 1904, ko so se še vršila pogajanja med Japonsko ln Rus jo, izkoristila šibkost cartstične vlade ter nenadoma &n izdajalsko napadla našo deželo, ne da bi napovedala vojno. Napadla je ruško mornarico v območju pristanišča port Arthurja, da bi onesposobila nekaj ruskih vojnih ladij ln tako ustvarila ugoden položaj za svojo mornarico. In res so bile urrčene trj prvorazredne ruske vojne ladjo. Značilno Je dejstvo, da je 37 let pozneje Japonska ponovila docela enako Izdajalsko dejanje proti Združenim državam Amerike, ko je leta 1941. ■*-padfek ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbour in maketa ceš» vrsto bojnih lad j te države. Znano je, da je bila Rusija takrat ▼ vojni z Japonsko poražena. Japonska je iažto-ri stila poraz carističae Rusije hi je ugrabila Rus! j’’ južni del Sohalina ter okrepila svoj položaj aa Kurti »kih otokli, da bi tako imela nadzorstvo nad vsemi izhodi na vzhodu naše države proti Oceanu in nad vsem- dohodi do sovjetskih pristanišč na sovjetski Kamčatki ta na sovjetski Cuhotki. Povsem jasno je, da si je Japonska postavila za e1J, odtrgati od Rusije ves njen Daljni vzhod.
Toda japonski osvajalna podvigi proti naši državi s tem niso biti končan'. Leta 1918, po ustanovitvi sovjetskega sistema v naš! domovini, je Japonska izkoristila tedanje sovražno zadržanje Britanije, Francije in Združenih držav Amerike proti sovjetski državi ter je, naslanjajoč se na njihovo pomoč, napadla našo zemljo, zasedla Daljni vzhod ja 4 leta uničevala naš narod ter oropala sovjetski Daljni vzhod. Toda celo to ni vse. Lata 1938. je Japonska znova napadla našo državo ▼ pokrajini Hasanskoga jezera blizu Vladivostoka, z namenom, da bi obkolila Vladivostok. Naslednje leto je Japanaca ponovila svoj napad, to pot na drugem kraju, Uisu HaBtin-Gola na ozemlju MottgcMke ljudske
republike, z namenom, da M izvrs la vpad na sovjetsko ozemlje, prerezalo našo glavno sdfarsko železniško progo ter odrezala Daljni vzhod od Sovjetske zveze. Res je, da so bili japonski napadi pri Hasanu in Halkic-Golu razb ti od sovjetskih čet v veliko sramoto Japoncev. Prav tako so bile um>ešno likvidirane japonske vojaške intervencije v letih 1918 <So 1922 in japonski napadalci so bili pregnani z ozemlja našega. Daljnega vzhoda. Poraz ruskih čet leta 1904. med rusko-japoosko vojno pa je zapust i v zavesti naroda težke spomine. To je bil črn madež za našo državo. Naš narod je čakal in veroval, da bo prišel dem, ko bo Japonska poražena in ko bo ta madež izbrisan. Mi, ljudje starejšega pokoljenja, ano 40 let čakali na ta dan. Končno je prišel. Dane3 je Japonska priznala, da je premagana ln je podpisala listno o brezpogojni predaji To pomeni, da bodo južni Sahalin in Kurilski otoki znova pripadali Sovjetski zveri in da v bodoče ne bodo več «užil kot sredstvo za zapiranje Oceana Sovjetski zvezi ln kot oporišče za japonski napad na naš Daljni vzhod. Služiti bodo kot sredstvo za neposredno zvezo Sovjetske zveze z Oceanom in kot obrambno oporišče naše države proti Japonskemu napadu. Naše sovjetsko ljudstvo ni štedilo svojih moč: in svojega dela, da bi doseglo zmago. Preživeli smo težka leta, zdaj pa vsak Izmed nas lahko reče: »Zmagali smo!«.
Od danes naprej smemo smatrati svojo domovino za osvobojeno nevarnosti nemškega napada na zahodu :a japonskega napada na vzhodu. Prišel je dolgo pričakovani mir za vse narode po vsem svetu. Čestitam vam, dragi moj rojaki ta rofakinie, k tej veliki snagi, koncu zmagovite vojne ta k prihodu miru na ves svet!
Naj ž:ve oborožene sile Sovjetske zveze. Združenih držav Amerike, Kitajska jn Velike Britanije, ki so izvojevale zmago nad Japonsko!
Naj žive naše čete na Daljnem vzhodu in naša mornarica na lihem oceanu, fc: so ohranile čast ta dostojanstvo naše domovine!
Naj žrvi naše veliko ljudstvo — zmagovalec!
Večna »lava junakom, ki so padli v borbi za čast ta zmago naše domovine!
Naj Hvi ta uspeva naša domovina!«
Proslava zmage v Moskvi
Moskva, 2. sept. V zveri z odlokom predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR. ki je proglasil 3. september kot dan, v katerem se bo proslavila zmaga nad Japonsko, je gvei ljudskih komisarjev odločil, da proglasi dan 3. septembra 1945 za nedelovni dan. Svet ljudskih komisarjev je dal vsem sovjetskim državnim ustanovam navodilo, da 3. septembra, na dan velikega narodnega zmagoslavja — v proslavo zmage nad Japonsko, izobesijo na svojih poslopjih državno zastavo Zvese Sovjetskih socialističnih republik.
Sovjetsko vojno poročilo
Moskva, L sept. Poročilo sovjetskega obvestilnega urada o operacijah dne L septembra.
1.	septembra so čete n. daljnovzhodne fronte, ki so nastopale skupno z ladjami in edinicami tihomorskega brodovja, zavzele Kunafiri in Singtan — otoka v južni skupini Ku-rilskih otokov in so na ta način popolnoma očistile Kurilskg otoke japonskih čet
Dne 31. avgusta se je vdalo našim četam 13.000 japonskih častnikov in vojakov in 5 generalov.
Komentar Tassa o novih Jugoslovanskih demokratičnih zakonih
Moskva, 2. sept V mednarodnem pregledu Tassa piše A. Satilov:
Tretje zasednje Začasne narodne skupščine Jugoslavije, ki se je pred kratkim zaključilo, je sprejelo vrsto zakonov, ki očividno pričajo o ogromnih uspehih, ki so bili doseženi v Jugoslaviji za okrepitev demokratične oblasti. Celo samo naštevanje sprejetih zakonov pokaže, da so bili doslej izdelani temeljni zakoni, ki uravnavajo najvažnejše strani političnega življenja. Ti demokratični zakona so zamenjali fašistično »zakonodajo«, ki je izginila obenem s fašističnim režimom. Na zasedanju so b2a sprejeti zakon o ustavodajni ski^Jščirn, zakon o svobodi združevanja rn javnih zborovanj, zakon o tisku in zakon o kaznivih dejanjih proti narodu in državi ter drugi zakoni.
Ko je minister zvezne vlade Jugoslavije Milovan Djilas označeval pomen teh novih jugoslovanskih zakonov, je podčrtal, da »normalizirajo in uravnavajo odnošaje, ki so bili ustvarjeni med osvobodilnim bojem in ki tvorijo široko varno podlago za končno določitev državne oblike ter korak naprej v boju jugoslovanskih narodov za bratstvo, enakopravnost in svobodo,«
Značilna poteza trii zakonov je ta.
vsem njihovim načrtom in političnim in socialnim reformam.
Angleški tednik »New Statesman and Nation« izraža želja, »da bi Bevki v bodočnosti dopdafi ovoja iejavo in izpremenil svoja sovražna stališče, ki neizogibno tadva neprijateljstvo resničnih demokratov ne samo v Madžarski temveč na vsem evropskem jugovzhoda.
da so dosledno protifašistični in da dejansko ščitijo demokracijo pred fašizmom. Zakon o ustavodajni skupščini določa na primer ustanovitev dveh enakopravnih domov, zvezne skupščine in skupščine narodov. Skupščina narodov zagotavlja okrepitev federativnih načel za izgradnjo države in zavarovanje interesov jugoslovanskih narodov. Tudi votivni zakon je izredno demokratičen. Volitve bodo na podlagi tajnega, enakega, splošnega in neposrednega glasovanja ne glede na spol, raso in veroizpoved. Votivno pravico ima tudi mladina od 18. leta dalje. Votivno pravico so dobili prvič vojaki in častniki Jugoslovanske armade. Takega demokratičnega votivnega zakona Jugoslavija ni poznala. Zakon o strankah in o organizacijah daje popolno svobodo za ustanavljanje novih in obnovo obstoječih političnih strank in organizacij (do 6-januarja 1929., dneva vojaško-faši-stdčnega prevrata v Jugoslaviji). Izključene so profašistični organizacije, ki hočejo sejati razdor in plemensko sovraštvo. Dovoljena je svoboda tiska. Na ta način zagotavljajo jugoslovanski zakoni široke pravice ljudstvu, postavljajo pa se proti onim, ki skušajo ovirati izgradnjo novega svobodnega življenja Zaradi tega ni čudno če so bili ti zakoni sprejeti z večino glasov poslancev v skupščini in jih ljudske množice v Jugoslaviji popolnoma odobravajo.
Voiivna pr?»wc» mladine v Italiji
Rim, Sl. avg. »Italia libera« poroča, da je bil na seji vlade zavrnjen predlog, ki je zahteval za mladince nad IB let starosti pravico glasovanja.
NASE GOSPODARSTVO
Ljubljanske nabavljale® zadruge
so se združile v eno zadrugo
Ustanovni občni zbor enotne Nabavljalne in prodajne zadruge je bil pomemben praznik našega zadružništva
Ljubljana, 3. septembra Po daljših, temeljitih pripravah pripravljalnega odbora se je v nedeljo dopoldne vršil na Taboru ustanovni občni zbor enotne Nabavne in prodajne zadruge za vse področje velike Ljubljane. Občni zbor je bil lepa in mogočna manifestacija radruzne misli v glavnem mestu Slovenije in je potekal v popolnem
sme se zgoditi, kakor v pretek! isti, da bi se zadrug polastili špekulanti in jih izrabljali za orodje svojih političnih stremljenj. V izbiranju vodstev naših zadrug moramo .i ti pazljivi, zadruge morajo vedno biti v rokah pravih zastopnikov našega de-'ovnega ljudstva. Le tako bomo utrjevali našo ljudsko oblast.
Drugi vidik, po katerem morajo
Samostojni predlogi in zaključek
1 v 2 letih ali pa pol leta po izplačilu j I zavarovalnine za pogorelo poslopje. * Zborovalci so ob tej priložnosti z V diskusiji so zborovalci predlagali, ; odobravanjem sprejeli predlog, da se naj bi zadružniki pri obnovi poško- j pošljejo z ustanovnega občnega zbo- , dovanega doma sami sodelovali s fi-ra nove zadruge, v trenutku ko je ' žičnim, udarniškim delom. Oba pred-
: .g*asju vseh številnih udeležencev.! delovati naše zadruge, je splošna sro-Zborovalni prostor na prostem je bil spodarska in politična linija v-;iga po okrašen z zastavami, zelenjem našega življenja: vključiti moramo m cvetlicami, s slikami maršala Ti- ; v naše delo ^ plasti našega naro-:a m gcmeralisima Stalina. Pred go- da. Nosilec vsega našega življenja
je zveza osnovnih ljudskih množic
stopila dejansko v življenje, pozdravne brzojavke maršalu Titu, podpredsedniku vlade tov. Kardelju in predsedniku naše federalne vlade tov. Borisu Kidriču. Sledilo je sklepanje o prevzemu premoženja starih zadrug. Sprejet je bil predlog tov. Borštnarja, naj se novi odbor pooblasti, da izvede vse posle, ki so v zve-
loga so zborovalci sprejeli in odobrili. Prav tako so sprejeli predlog, da ' se sme zadruga za potrebe svojega , obratovanja zadolžiti do zneska 10 j milijonov dinarjev. Ta znesek glede j na velik obrat, ki ga bo imela za- | druga, ni visok, saj že promet sedanjih zadrug presega to številko. Računati pa je treba tudi, da je za ot>-
orniškim odrom sta tvorili stražo Ive skupini v narodnih nošah z veli-;dma trobojnicama. Ves potek občnega zbora so dvignili zadružni evci, ki so marljivo skrbeli, da je il ta važen praznik našega zadruž-.ištva vseskozi živahen in vesel, da ■e je resno delo družilo s prijetnim azvedrilom.
Zborovanje se je začelo s himno, lakar je predsedujoči tov. inž. Slavio Zajec pozdravil vse navzoče, dasti pa zastopnike Mestnega na-iodno osvobodilnega odbora in dru-ii oblasti. Pozval je zborovalce k počastitvi žrtev, ki so jih doprinesli cadružniki za našo svobodo v na-jdro osvobodilni borbi. Z vzklikom Slava jim« in enominutnim pietet-m moikom se je skupščina poklo-uia padlim borcem.
Poročilo pripravljalnega odbora
Takoj po osvoboditvi je bil s so-.elovaiijem iniciativnega zadružnega odoora za Slovenijo sestavljen v -jubijaoi pripravljalni odbor iz za-jpn-kov vsen nabavljalnih in pro-lajnih zadrug. Njegova naloga je la, da izveae reorganizacijo ljub-;.inskih zadrug in njih združitev v
Posojilo bi se poplačalo najkasneje
ditev potrebnih skladišč in obnovitev poškodovanega zadružnega doma na Masarykovi cesti. To notranje posojilo bi se najelo tako, da bi za-
........ ................ druga predložila svojim članom v
delavcev, kmetov in delovne inteli- \ Ppopi:> 10.000 obveznic^ po 100 din.
gence.	............... ~	’-
Ko ustanavljamo zadruge, si moramo biti na jasnem o njihovi vlogi v bodočnosti ljudskih množic. Ne smemo si delati iluzij, da bi mogli s pomočjo zadrug uvesti nov način gospodarjenja. S pomočjo zadrug ne bomo ustvarili novega gospodarskega reda. Z njimi tudi ne bomo izlo-
zi z vključitvijo premoženja starih novo poškodovanega doma na Masa-zadrug v novo zadrugo. Pripravljal- rykovi cesti potrebnih 3 milijone dini odbor je predlagal razpis notra- , narjev.
njega zadružnega posojila med za- j S tem je bil dnevni red ustanov-družniki samimi v višini 1 milijona nega občnega zbora nove Nabavljal-din, ki bi bil gradbeni sklad za zgra- ne in prodajne zadruge izčrpan. No- j
va zadruga je napravila prvi korak v življenje. Soglasje in trdna volja j zadružnikov, ki sta se pokazala na zboru, sta porok, da so položeni temelji čvrsti in da bo zadruga uspevala v korist zadružnikov in v korist utrditve naše ljudske oblasti.
Gorskega Kotara, v zimskih mesecih pa bo lahko sama dajala električni tok drugim krajem.
Uprava za elektrifikacijo Dalmacije je sestavila program elektrifikacij-skih del, ki bi se izvršil v dveh petletkah. V prvi petletki bi se izvršila dela z namenom, da se zasigurajo veliki industriji v Dalmaciji zadostne količine električnega teka. V tej petletki bi se zgradil tudi daljnovod Lo-zovac — Zadar — Manojiovac — Knin — centrala »Tito« — Dubrovnik, kakor tudi daljnovod Sestanovac — Imotski ter daljnovod Dugopclje — Sinj. Za gradnjo teh daljnovodov bo potrebno 550 ton bakrene žice in 500 ton betonskega železa za železobeton-dke nosilce. Te dni je bilo v Splitu ustanovljeno posebno podjetje, ki bo gradilo betonske nosilce. Tako bodo v kratkem lahko pričeli z izvrševanjem načrta.
Celfske naročnike
naprošamo, naj odslej plačujejo naročnino v PODRUŽNICI »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« v Celju, Kocenova 2, poleg »Evrope«, td sprejema nove naročnike, oglase, osmrtnice In rešuje vse reklamacije.
rago. V tern odboru so bile zastoje: Nabavijaina zadruga državnih cev, Nabavijaina zadruga
Minister Hskang o odkup» žita
m preskrbi pasivnih krajev
Predsednik Gospodarskega sveta j Po načrtu je treba poslati do prve-čili iz“'našega“go^odai^vT“^ebne ; DFJ> zvezni minister za industrijo ga novembra Iz Vojvodine v Hrva-trgovine. Zadružništvo je samo eno ! Andrija Hebrang je sprejel danes ško 8000 vagonov koruze in pšenice, izmed sredstev ljudstva v borbi pro- predstavnike domačega tiska in dal v Bosno ln Hercegovino 9000 vago-ti Izkoriščanju in izrabljanju. Je Ea njihova vprašanja o odkupu, raz- nov, v Slovenijo 5000 vagonov, v Ma-
delitvi in prevozu previškov žita sle- kedonijo 5000 vagonov in v Crno godečo izjavo:	| ro 4000 vagonov. To se mora izvršiti
Prehrana je v tem času nedvomno brezpogojno pred zimo. Ce ne oskr-najvažnejši življenjski problem, ki ga blmo Bosne ln Hercegovine, južne morajo rešiti naše narodne oblasti in Hrvaške, Slovenije, črne gore in Ma-naše ljudstvo. Od rešitve tega vpra- kedoinlje z živili pred snegom, bodo bo ^morala 7 delom" radražririva "tu- šanja odvise živlienia milijonov lju- pomrli stotisoči od lakote. To pa se dl zasebna trgovina podrediti svoje ! ^ v opustošenih krajih v Bosni, juž- v nobenem primeru ne sme zgoditi,
interese interesom ljudskih množic. “ Hrvaški, Sloveniji, Črni gori, Ma- --- “	*“*	*
,T .	...... kedoniji in Dalmaciji. Mi smo pod-
Vazna so vprašanja notranje ure- vzeli spomladi vse ukrepe, da bi za-dltve naših zadrug kjer mora priti gotovU1 prehrano našega prebival-do veljave načelo, da je v svobodni “tva ob veUkih naporill ^ pod iz-
sredstvo za obvladanje našega trga. Zadruge morajo skrbeti, da bo volja potrošnikov odločilno sodelovala pri ureditvi našega trga, da bodo naše delovne množice oskrbljene z vsem potrebnim in dobrim blagom. Tako
zadrugi beseda vsakemu poštenemu zadružniku svobodna. Odnosi med zadružniki in zadružnim! nameščenci morajo biti urejeni in tovariški v korist splošnega napredka naših zadrug. Delovanje naših zadrug mora biti postavljeno na trdne temelje. Ne služoencev državnih železnic, L de- j sme računati na podpore od zunaj, . -:v konsumno društvo, Konsumno ; temveč mora refe-vati svoja vpraša-: ..Sivo Vič, Nabavijaina zadruga j nja s samopomočjo, z lastnimi sila-.tžUrih uslužbencev, Konsumna za- j mi mora stremeti k napredku.
- aga za Ljubljano in okolico v Ši- j Ustvarimo si take zadružne po-- Nakupovalnica in vnovčevalnica slovalnice, da bo vsak vstopil v nji-Dravljah in Nabavna in prodajna heve prostore z veseljem, ker bodo adruga v št. V idu nad Ljubljano, j sodobno in lepo opremljene. Zadruž--vCi- vojni dogodki, razen eksplo- - n«ki morajo imeti priložnost, da se . - na glavnem kolodvoru, ki je unt- , shajajo v svoji zadrugi ln da se na a glavno poslopje in skladišča Na- j pogostih sestankih lahko pomenijo r vi jalne zadruge uslužbencev dr- 0 svojem zadružnem delu, o svoiih v/nih železnic, ljubljanskih zadrug nalogah in delovnih napakah. Zato prizadeli, je bilo delo priprav- družni prostori naj bodo prostori za-
it: ga odbora na poti formiranja notne zadruge olajšano. Ljubljanske udruge, ki vstopajo v novo enotno -.nirugo, štejejo že danes nad 18.000 tinev in bo tako nova zadruga mo-.•:.na gospodarska organizacija sega ljubljanskega prebivalstva, v ažno je, da so z ustanovitvijo nove zadruge padle vse politične in itanevske razlike, ki so do nedavna tako usodno razdruževale naše za-
družnega kulturnega dela :n zadružnega razvedrila.
Diskusija in sprejem pravil
V diskusiji, ki se jo razvila po govoru tov. dr. Lemeža, so se oglasili k besed* zastopniki posameznih ljubljanskih zadrug, ki so vsi pozdravili zborovanje in obljubili svojo pomoč pri delu nove, enotne zadruge. V imenu Mestnega narodno osvobodil-
žnlke pri njihovem delu za kori- nega odbora je skupščino pozdravil
tti najširših delovnih množic. Nova radruga se oblikuje v skladu z norm duhom in v novi enotnosti, ki preveva vse naše javno življenje. V času delovanja pripravljalnega od-
tov. dr. Ivan Stanovnik, ki je med drugim naglasil, da Je naše zadružništvo porok, da bodo ostale pridobitve naše narodno osvcoouilne borbe t’njne. V imenu enotnih sindika-
ta je pristopilo v vrste ljubljan- ; tov ps Je spregovoril pozdravno čekih zadružnikov 1197 članov, ki so sedo član glavnega odbora tov. Sve-■-pisali 1S3.000 din deležev glavnice, tek, ki je med drugim dejal, da so plačali pa že 85.000 din. Priprav- j s> enotne delavsko-nameščenske stro-jalno delo za ustanovno skupščino ; kovne organizacije in enotne zadružne bilo izvršeno po posameznih za- i ne organizacije kot brat in sestra.
rugah in na sestankih posameznih četrti, kjer so bila prediskutirana ca vila s pravilnikom. Ti sestanki so lužili tudi propagandi zadružne mili. Tu so bili pripravljeni tudi predlogi za enotno kandidatno listo.
Programatični govor tov. dr. Lemeža
Tov. dr. Milan Lemež je nato v
svojem programatičnem govoru poudaril smotre in naloge novega zadružništva. Današnja skupščina zaključuje dolgo pionirsko razdobje razvoja našega zadružništva, ko je bilo razcepljeno po stanovskih in političnih vidikih in zato ni moglo Izpolniti vseh svojih nalog v prid delovnega ljudstva, ki se ga je oklepalo in v njem iskalo rešitve svojega težkega položaja. Narodno osvobodilno gibanje, ki je ustvarilo enotno politično gibanje, zaključuje tudi dobo zadružniške razcepljenosti ln vodi naše zadruge na skupno, enotno pot.
Bilo bi pa napačno, če bi vse to,
kar je bilo v preteklosti ustvarjeno, smatrali kot brezpomembno in nekoristno. Pionirji slovenskega zadružništva iz let okoli 1870. in 1890. so orali ledino, ustvarili so z drugimi sodelavci iz kasnejših časov pogoje, da se je zadružna misel med siovenridm narodom razširila in poglobila. če teh tovarišev ne bi bilo, bi danes ne bilo mogoče razpredati zadružno misel tako na široko in s tako velikim uspehom. Vse njihove usnnhe mora naše zadružništvo
Delavstvo bo vedno z vsemi silami podpiralo zadružništvo. V naši enotnosti leži naša velika bodočnost. Vse govornike in njihova izvajanja so zborovalci sprejeli s ploskanjem In odobravanjem.
Sledila Je obrazložitev pravil nove Nabavljalne in prodajne zadruge z o. j. v Ljubljani in obrazložitev pravilnika o volitvah delegatov za skup-
redno težkimi okoliščinami je bilo zasejano okrog 90% obdelovalne površine. S tem so bili ustvarjeni dobri izgledi za prehrano prebivalstva.
Medtem pa je velika suša zmanjšala pridelek na polovico predvojnega povprečnega pridelka. Suša Je deloma ali popolnoma požgala posevke v Makedoniji, črni gori, Bosni ih Hercegovini, v delih Hrvatske, zlasti pa v Dalmaciji in Sloveniji. Slaba je bila letina v Vojvodini ln Srbiji. Tako so se znatno zmanjšale naše rezerve žita. Ce letos pridelku dodamo zaloge lanskega pridelka v Vojvodini in Srbiji, dobimo okrog 450.000 vagonov, kar pomeni okrog 60% predvoj- _	____ _	___________
nega povprečnega pridelka Od tega se 1 oddaji previškov pomeni v današnjih
Zavedati se moramo, da bo dovoz živil v te kraje, kadar pade sneg, nemogoč zaradi pomanjkanja prometnih sredstev in živine ln zaradi neprehodnega terena.
V zvezi s tem je važpo tudi vprašanje cen žitu, Doslej smo povišali cene pšenici, ječmenu, ovsu ln nekaterim drugim žitaricam. Sovražniki ljudstva in špekulanti odvračajo ljudstvo od tega, da bi oddalo presežke.. Govore mu, da je treba čakati na višje cene in s tem ustvarjajo neraspoloženje za oddajo presežkov. Odkup žita se vrši za opustošene ln pasivne kraje. Predpisane cene so zmerne, zato ne bo povišanja cen žitu nad sedaj predpisanimi. Možno bi bilo samo povišanje cen koruzi, da bi bila njena cena sorazmerna s ceno pšenice.
Špekulirati z žitom in Izmikati se
nahaja v Vojvodini in Srbiji okrog 330.000 vagonov, v vseh ostalih deželah pa 120.000 vagonov, če primerjamo obstoječo zalogo žitaric s povprečno predvojno potrošnjo, se izkaže primanjkljaj okrog 130.000 vagonov. Dodati moramo, da je tudi krma za živino hudo trpela zaradi suše, kar bo zelo otežkočilo prehrano pičlega števila živine, ki nam je še preostala.
Da bomo mogli rešiti vprašanje prehrane In oteti stotisoče ljudi pred smrtjo, bomo morali rešiti sledeče probleme: 1. Naglo in odločno zbrati vse previške žita; 2. pravilno razdeliti žita v tistih krajih, katerim preti lakota in ki so največ dali za osvoboditev naše domovine; 3. pravočasno, to je pred zimo, poslati živila v
okoliščinah špekulirati z lakoto sto-tisočev naših bratov v opustošenih krajih. To bi bil najpodlejši zločin nasproti domovini in našim narodom. Ml bomo za vsako ceno preprečili zločinske namere špekulantov. Kraji, id so v tej vojni najmanj trpeli, imajo živila v izobilju. Oni ne smejo pozabiti, da so naši ljudje v krajih, M so največ dali v krvi in materialnih žrtvah za oevobojenje domovine, ogroženi od lakote in smrti. Predvsem pa je dolžnost nas vseh, predvsem tistih, ki imajo presežke, da dado vse, da bi rešili naše tovariše in brate v opustošenih krajih pred smrtjo.
Naše narodne oblasti ne bodo ln ne morejo pozabiti krajev, ki so največ žrtvovali za našo osvoboditev.
Imenovanje uprave Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev
Z odlokom zveznega ministra za socialno politiko z dne 28. avgusta je postavljena začasna uprava Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje v Zagrebu. Pri določitvi članov uprave je zvezno ministrstvo upoštevalo potrebo sorazmerne udeležbe posameznih federalnih edrnic glede na števio zavarovancev, ki odpade na vsako posamezno federalno edinioo. upoštevalo pa je tudi potrebo, da bodo zastopane vse glavne gospodarske panoge v državnem kakor tudi v zasebnem sektorju.
Začasna uprava šteje 15 članov. Za člane te uprave so imenovani iz skupine delavcev in nameščencev; Pavlovič Pavle, krojaški pomočnik iz Beograda, Beše Danilo, zasebni nameščenec iz Novega Sada, Debeuc Franjo, kovinski delavec iz Zagreba, Mlinarič Rudolf, pekovski pomočnik iz Zagreba, Perko Venceslav, kovinski delavec iz Ljubljane, Cinovič Sa-fet, krojaški pomočnik iz Sarajeva, Petkovški Angel, zasebni nameščenec iz Skopi ja m Starovič Savo, zasebni nameščenec iz Cetinja. Iz skupine delodajalcev pa so imenovani: Hristo-dulo Dimitrije, bivši kontrolor prometnega ministrstva iz Beograda, Šu-šakovič Ljubomir, čevljar iz Beograda, Robiček Rudolf, upravitelj tvor-
nice »Union« iz Zagreba, Faber Ivan, lastnik tvrdke »A. Faber in sin«, tvornice pil iz Zagreba, inž. Kenda Franc, ravnatelj državnega rudnika v Velenju, Seunig Ivan, lastnik tvornice »Seta« v Tacnu pod Šmarno goro in inž. Čavič Drago, uradnik ministrstva za gozdove Bosne in Hercegovine iz Sarajeva.
Za člane nadzornega odbora so imenovani iz vrst delavcev in nameščencev: Arandi^ovič Ražo, uradn:k iz Beograda, Hivaš Djuro, zasebni nameščenec iz Zagreba in Žumer Franc, kovinski delavec z Jesenic; iz skupine delodajalcev pa: D juriš j a Jovan, načelnik splošnega oddelka ministrstva za trgovino in oskrbo Srbije iz Beograda in dr. Žagar Vo:ko, lastnik firme »Smolpasta« iz Zagreba.
Gospodarske vesti
= Industrija perila v Sloveniji. Od
večjih podjetij za izdelovanje perila, ki jih imamo v Sloveniji, so nekatere že pričele z delom in beležijo zadovoljive uspehe. Ostala podjetja se prav tako trudijo, da bi dobila potrebne delovne moči in čimprej začela obratovati. Ko bodo vsi obrati vzpostavljeni, se bo v Sloveniji predvidoma izdelovalo najmanj 20.000 kosov perila dnevno. Tako bodo pokrite najnujnejše potrebe perila pri nas. Nekatere tvornice delajo že v dveh izmenah, torej po 96 ur tedensko. Udarniki dela teh podjetij porabijo za izdelavo moške športne srajce 45 minut, za moške spodnje hlače pa le 26 minut. Delavstvo teh podjetij se trudi, da bi se izdelki iz-gotavljali še v krajšem času, ker bi se s tem dosegla nižja režija, kar bi zopet omogočilo cenejšo nabavo perila najširšim plastem naroda.
Minister za kmetijstvo federalne vlade Besne in Hercegovine o zakonu o kolonizaciji
“	M"* «•*>	«« i» <"**•
vzela vse potrebne ukrepe, tako organizacijske kakor tudi finančne, da bi se pravilno rešil problem prehrane.
Po raznih pripravljalnih ukrepih se je vršila 29. avgusta zaključna konferenca v Gospodarskem svetu. Na tej seji je bil Izdelan načrt o odkupu, razdelitvi In prevozu živil za opustošene kraje. Odlok se glasi: 1. Družba »Poljopromet« je dolžna do 1. novembra odkupiti 30.000 vagonov pšenic^ in koruze. Vsi organi narodnih oblasti so dolžni nuditi popolno pomoč »Poljoprometu«, da bo lahko
ščino in o poslovnih odborih pošlo- pravočasno odkupil gornje količine valnic. Glavne določbe teh temeljnih žitaric;
listin nove zadruge, ki so bile predi skutirane že na pripravljalnih zborovanjih, je obrazložil tov. dr. Ceferin. Pri glasovanju so bila pravila s pravilnikom, h katerim se bomo še vrnili v samostojnem članku, sprejeta soglasno.
Novi odbor
Po kratkem odmoru so sledile volitve predsednika prvega upravnega odbora, 24 članov upravnega odbora ln 9 njihovih namestnikov, 9 članov nadzornega odbora in 3 njihovih namestnikov. Za predsednika je:
2.	Ministrstvo za promet Je dolžno po načrtu za razdelitev žitaric poskrbeti do 1. novembra za prevoz 30.000 vagonov žita v določenih smereh;
3.	»Poljopromet« bo takoj določb nakladalne postaje za železniški in rečni promet in določil količine žita, ki se bodo natovorile na posmeznih postajah. Ta načrt je treba predložiti ministrstvu za promet, da bo moglo organizirati prevoz;
4.	Tovariš major Drago Sokliča se pooblašča kot predstavnik ministr-
bil soglasno ln z velikim odo- i stva trgovine tn oskrbe, da nadzira bravaniem izvoljen tovariš dr. Mi-! izvrševanje gornjih nalog, da bo na I lan Lemež, ki je takoj prevzel j terenu preprečeval motnje In pravo-j vodstvo zborovanja in se v kratkem ; časno zahteval intervencije vlade, ko-govoru zahvalil za izvolitev. V uprav- ; likor bi bilo to potrebno. Razen tega
bo redno obveščal predsednlštvo ministrskega sveta in ministrstvo trgovine in oskrbe o izvrševanju zadanih nalog.
ni odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši tn tovarišice: žel. uradnik Viktor Belič, strojevodja Anton Logar, žel. zvaničnik Jože Okršlar, nadnremtkač Luka Jeza, strojni stavec Srečko Žumer, javni tožilec Vilko Pitako, sodnik vrhovnega sodišča
dr Vladimir Rupnik, zadružni pošlo- | DeSef etlli naČ^t Za C^eVtrifi-■ vodja Drago Avšlč, strojni tehnik
najodločnejše ukrepe, da jih rešijo lakote in smrti. Ta problem bo mogoče rešiti samo takrat, če se bo delalo naglo in odločno. Treba je pravočasno zahtevati vse previške in jih odposlati ▼ pasivne in opustošene kraje. Mi bomo, če upoštevamo še povečano pomoč, ki nam Jo pošilja UNRRA, za silo lahko zagotovili prehrano teh krajev. Za to veliko delo je treba napeti vse sile, treba je delati naglo in odločno tn mobilizirati vse organe trgovine in oskrbe, narodne odbore ln vse narodne organizacije.
Načrt za odkup in prevoz se mora izvršiti v predvidenem roku. Pri tem je treba naglo tn odločno preprečiti vse ovire, ki M nastale.
Velika vloga prt izpolnjevanju načrta za odkup in prehrano pripada našemu tisku in naši propagandi. Ona mora 1. pojasnjevati vso resnost vprašanja, 2. ustvarjati med širokimi množicami razpoloženje, da M se to vprašanje rešilo po določenem načrtu, 3. dajati pobudo organizacijam in organom oblasti, da bodo bdele nad Izvrševanjem načrta prehrane in žigosale malomarnosti ln nedostatke.«
V nadaljnjem razgovoru a časnikarji je minister Hebrang poudaril, da se bo vršil v Srbiji odkup tudi preko zadružnih organizacij tn da bodo odkupljene količine razporejene po pasivnih in opustošenih krajih. V tiste kraje, v katere pošhja UNRRA pšenico, bo dovožena v	ko-
ruza.
Sarajevo, 2. spet. Ob objavi zakona o kolonizaciji, ki je imel velik odmev v vsej Bosni in Hercegovini, je sprejel minister za kmetijstvo federalne vlade Bosne in Hercegovine generalni major Vlado Segrt novinarje, ki so mu postavili nekaj vprašanj v zvezi z izdajo tega zakona.
Na vprašanje: »O kolonizaciji se že mnogo govori v vseh krajih Bosne t in Hercegovine. Kaj nam lahko pove- j ste vi?« je minister odgovoril;	;
»Pred dnevi je bila v ministrstvu za kolonizacijo v Beogradu konfe-; renca ministrov za kmetijstvo odnosno njihovih pomočnikov vseh federalnih vlad. Konferenci je pred e- | doval minister za kolonizacijo Sreten Vukosavljevič. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se naseli v Vojvodini na osnovi zakona o kolonizaciji 35.000 družin — poljedelcev iz vseh krajev Jugoslavije. Istočasno je bilo to število razdeli jno na posamezne fede- j ralne enote. Z ozirom na to razdeli- j tev je dobila Bosna in Hercegovina j zemljo za 9.000 družin. Razdelitev za ostale federalne enote je naslednja:! Hrvatska 7.000, Črna gora 6.000, Sr-^ bija 4.000, Vojvodina A000, Slovenija 3.000 in Makedonija 2.000 družin. Ministrstva za kmetizstvo so prevzela nalogo, da rešijo v čim krajšem času vprašanje preselitve določenega šte- j vila družin. Za vsako posamezno fe-^ I deralno enoto so že določeni kraji odnosno vasi, ki jih bodo naselili njeni kolonisti.
»Ali je že doslej kaj storjenega v zvezi z naseljevanjem naših kmetov na zemljo, Iti so jo dobili v Vojvo- i dini?«	i
Naša vlada je že pred omenjeno ( konferenco podvzela nekatere ukre-pe na osnovi odloka mmiistrstva narodne obrambe in končala posamezne posle. Z ozirom na naš razpis okrožnim odborom je prvi del prosilcev, ki ; so hoteli dobiti zemljo, in ki jih je bilo 3.000, že dobil zemljo in se mora njihovo preseljevanje pričeti 6. sep-
tembra.
»Adi nam lahko poveste o pogojih in razmerah, ki čakajo naše ljudi v Vojvodini?«
Tudi to vprašanje smo prilično spoznali. Vse vasi so velike in lepo urejene. Vsaka vas ima električno razsvetljavo. Hiše so solidno grajene in prostrane, zelo dobro ohranjale in opremljene z vsem potrebnim, deloma tudi s posteljami. Vasi imajo tudi vodnjake, teko da naseljenci v nobenem slučaju ne bodo pogrešali vode. Vsaka vas ima 60 krav in od 80—100 konj, ki bodo zadovoljevali skupne potrebe naseljencev. Ker je relativno medo živine, ki bo na razpolago kolonistom, je sklenjeno, da živina ne bo razdeljena med posamezna gospodarstva, temveč bo služila za potrebe vseh gospodarjev v do’očeni vasi Isto je tudi s kmetijskim inventarjem. Za enkrat naseljeni« ne bodo mogli posamezno obdelovati svoje zemlje, temveč se bo obdelovala zemlja s skupnimi močmi. V jeseni bodo obdelale zemljo strojne traktorske postaje, ki jih je organiziralo v to svrho federalno ministrstvo za kmetijstva Za vse naseljence je zagotovljena prehrana do naslednje žetve. Kar se tiče zemlje, je treba poudariti, da so tu njive prvovrstne kvalitete, ki dajejo odlične žetvene rezultate.
Kakšen pomen pripisuje država kolonizaciji, se najbolje vidi iz dejstva, da vodi vse posle v zvezi s tem zvezno ministrstvo narodne obrambe. Država in njeni voditelji pričakujejo od naših ljudi, ki odhajajo na dobljeno zemljo v Vojvodini, da bodo z enako ljubeznijo, navdušenjem in voljo, s kakršnim so se borili v težki osvobodilni vojni za svojo svobodo, pričeli delati za izgradnjo, utrjevanje in dvig svoje narodne oblasti in svoje ljudske države. Prepričani smo, da bodo popolnoma opravičili zaupanje in pozornost, ki jim jo izkazuje demokratična federativna Jugoslavija z maršalom Titom na čelu.
»Pravda« desetletnici stahanovstva
vkTiuciti v svojo novo stavbo.
Poudariti pa je treba še eno važ- j ^van Hladnik, uradnik MNOO L»eo-nc dejstvo. Vsi naši pionirji in za- \ Jezovšek, gosp. referent mestne družni bojevniki v preteklosti so elektrarne inž. Slavko Zajec, diplom.
kadjo Dalmacije
Dalmacija ima ogromne vodne sile,
razumeli In postavljali zadružno ml- i tehnik Milan Udovč, zadružni pošlo- W nudijo najširše možnosti za elek-
Kl l:ot politično misel. Postavljali so	Vinko Zalaznik, tekstilni moj-	... ............. ”
jo kot sredstvo borbe slovanskega	StrTič, kmet Leopold Go-
naroda za svoj obstanek in svojo tiar, profesor Rafael Bačar, tapetni-
**	...	čiri	V i« _ —i — -- - —
osamosvojitev od nemškega in ita-liie.nskesra inmperlalistlčnega kapitala. Tako sta pojmovala slovensko zadružništvo med drugimi tudi dr. Vošnjak in dr. Krek. To pravilno
ški moister Danilo Pne, gimnazijski ravnatelj v pok. dr. Pečovnik, trg. sotrudnik Stanko Vernik, invalid Milan Kreačič, strojni delovodja Leander Kerševan, mizarski mojster Vik-
~w>anfe na zadnTnTtvo"mo‘rä’‘ve- , tor	nadpremikač Anton Zu- silami
Ijati tudi danes. Tov. Edvard Kar- Paniie ,n zadruzna uslužbenka Mi-delj. podpredsednik zvezne vlade, je
podal za zadružništvo iste smernice, ko je dejal, da je vsako gospodarsko
hel.ca Hojkarjeva,
V nadzorni odbor so WH izvoljeni: dipl. tehnik Emil Strniša, komisar
vprašanje vedno tudi politično vpra- Zavoda za soc. zavarovanje Ernest šanie ln ko is ponovno poudarjal, da Vilfan, ravnatelj Pokojninskega zaje zadružništvo eden izmed stebrov, voda Aloizij Hartman, uradnik Pold naj utrdi našo ljudsko oblast. ) štne hranilnice Zmago Porekar. urad-Zat.o mora naša zadružna organi- nik Henrik žena'ar. profesor Franc zarila služiti izgraditvi naše ljudske Vrhovnik, uradnik dr. Srečko Goijar, ohladi da ne bodo nikoli eč zavla- kmet Vinko Jer omel in fin. nadnre-dall protiliudski režimi, ki so ljud- glednik Toonold Zabukovec. Razen stvo izm izgnvali Zadružniki nicr-.no teh so bi» ' biti v tem pogledu skrajne budni Ne mestnik!.
trifikacijo. Zato je uprava za elektrifikacijo Dalmacije pričela s pripravljalnimi deli za izvedbo velikega elektrifikacijakega načrta, ki bo preobrazil vse gospodarstvo Dalmacije. Dalmacija že ima nekaj velikih hi-drocentral. Velika centrala »TITO« na Cetini s svojimi 100.000 konjskimi je že usposobljena za obratovanje. V drugi centrali na Krki piri Manojlovcu so še v teku dela za obnovo in moderniziranje naprav. Cim bo prispela potrebna žica, bo obnovljen daljnovod Manojiovac—Šibenik, medtem ko je daljnovod od centrale »TITO« do Sp’ita že obnovljen. Dela pri obnovi daljnovoda Lozovac—Zadar pa so v polnem teku. Predvideno je tudi nadaljnje razširjenje nareže daljnovodov. Predvsem je v načrtu
čltev Brača ln Hvara rva daljnovod iz centrale »TITO« ter elektrifikacija Pelješca in Korčule. Ta dela so nujno potrebna, da se omogoči in razširi pogon industrijskih podjetij Dalmacije. S tem bo odpadla potreba letnih 180 vagonov nafte, ki se sedaj troši za proizvodnjo električnega toka v majhnih kaloričnih centralah.
Uprava za elektrifikacijo Dalmacije namerava povezati obe skupini hidro-central na Cetini in na Krki, teko da bo na eni in drugi strani Dalmacije na razpolago dovolj električnega toka. v premogovnih bazenih pri Drnišu in Sinju pa namerava zgraditi kalorične centrale kot kalorično rezervo. Ves ta sistem central bi bil še povezan z Liko odnosno z veliko centralo. ki se gradi v Gorskem Kotaru pri Fužinah. Te povezava je potrebna, ker imajo dalmatinske hidrocentrale poleti najniije vodno stanje, in to prav v dobi, ko bo imela bodeča hidrocentrala v Gorskem Kotaru, ki je alpskega značaja, dovolj vode.
gradnja 160 km dolgega daljnovoda
v t,ldj njihovi na- ! od centrale »TITO« preko Makarske Tako bo v poletnih mesecih Dalma-i in Metkovića do Dubrovnika, priklju- ! cija dobivala del glektričnega tete z
Moskva, 1. sept. »Pravda« komentira 10. obletnico stahanovstva in piše:
Stahanovstvo je posledica zmage social ama v ZSSR. Nagel razvoj tega gibanja je dokazal, da sovjetska dežela nima samo napredne tehnike, ampak tudi može in žene, ki so tehniko obvladali in jo še nadalje izpo-polnujejo. Taka dežela je bila močna v mirni soc altst čni Izgradnji Tako ljudstvo je moglo vojno samo dobftd! Stahanovstvo je prehodilo dolgo pot od udam’šklh podvigov posu možnih znamenitih delavcev do množičnega kolektivnega stahanovstva. Med vojno je to gibanje zajelo š roke mnrži-oe. Domovinski duh ljudstva je našel svoj izraz v sta ha novskih pOdv*gih. S svojim neseb=čnim delom so delavski razred, kolhezna®? in so vjetrić intelektualci gospodarsko in vojaško zmagah nad sovražnikom. Stahanov-skemu udarniškemu delu gre zasluga, da so se v Vojnih letih naše tovarne in kolhozi izkazal-’ zmožni z manjšim številom delavcev več proizvajati ln v kratkem času organizirati v naših tovarnah množično pro-zvodnjo orožja in streliva.
Vendar stahanovstvo nima samo zgodovine in preteklosti, ampak tudi veliko bodočnost pred sabo. Naša dežela se pripravlja na izvedbo petletke za obnovo in razvoj narodnega
gospodarstva. To bo obsežen program dviga proizvajalnih st v naši deželi, veličasten načrt gospodarskega ta kulturnega razvoja sovjetske države. Zgradili bomo na tisoče novih tovarn, povečali stare tovarne ter razš“rtt tehnično osnovo prevoza in poljedelstva. Istočasno bo dvig v delavni proizvodnji eden največjih virov za rast našega gospodarstva. Stahanovstvo mora izvršiti nova čudovita dejanja v razvoju našega povojnega gospodarskega ž vljenja.
Leta 1935. je Stafn dejal: »Dandanes je le malo stahanovcev. Iti M dvomili, da se njihovo število ne bo jutri podeseterilo«. Zdaj je na milijone. stahanovcev. V mnoer h tovarnah večna delavcev izboljšuje proizvodnjo. Stalin je dejal, da je seme bodočega kulturnega in tehničnega dviga delavskega razreda v bistvu stahanovstva. Mnogi izmed prvih stahanovcev so zredno dvignili proizvodnjo in vodijo zdaj delo v velikih kolektivih. Peter Krivonos je načelnik severnodoneške železnice. Nikolaj Smotan n je ravnatelj velike tovarne za obutev »Spsrtak« v Kazanu. Alekse! Semivolos <e ravnatelj lliškfh rudnikov v kotlini Krivega roga. Udarništvo nrvh stahanovcev so nlihovi nsrieđn'k* že davno prekosil* Vendar pa stah«novci, kakor org j, del—i - čudeže in naglo dvigajo proizvodnjo.
KULTURNI PREGLED
Delo in načrt! Drašiva za kult sodelovanje s Sovjetsko zvezo
* £M;l B
Dobra dva meseca sta potekla, odkar je bilo tudi v Ljubljani ustanovljeno Društvo za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo. S tem je bila izpolnjena stara želja nas vseh, zahteva, ki smo jo glasno povedali že 1. 1940, preden je tudi našo deželo zajel val velike vojne, že takrat je podpisalo 40.000 Slovencev pristop k Društvu prijateljev Sovjetske zveze — s tem so manifestirali voljo našega človeka do tesne povezanosti z ruskim in z vsemi sovjetskimi narodi in znova pokazali smer, v katero naša dežela po naravnih in človeških zakonih teži.
Društvo za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ustanovljeno že prve tedne po zmagi v osvobojeni Ljubljani, začenja zciaj, po uspešno zaključenih organizacijskih pripravah, z javnim delom: z organiziranjem članov, podružnic po vsej Sloveniji, ob tem pa tudi že s pripravljanjem tečajev, javnih nastopov, predavanj, koncertov itd.
Društvo je v Ljubljani organiziralo nekaj tečajev za ruski jezik in sodeluje tudi pri tečaju za učitelje ruskega jezika na gimnazijah. Pri tem je posebno težko vprašanje pomanjkanje učnih moči. Zato je velika skrb društva, da dvigne kader sposobnih učiteljev ruščine. Organiziralo pa bo tudi otroške vrtce z ruskim občevalnim jezikom — tako bi se najmlajši v igri in zabavi naučili ruščine. Pri tem bodo društvo podprle ženske in mladinske organizacije. Pomanjkanje ruskega čtiva, zlasti akcentuira-nih tekstov z razlagami, bodo odpravili z ruskimi berili, M jih bo v redakciji društva izdajal Knjižni zavod Osvobodilne fronte v zvezkih no IB strani. Ljubljanski radio bo uvedel v kratkem v sodelovanju z društvom dve tedenski oddaji novic iz Sovjetske zveze, gospodarskih, kulturnih itd. in tudi radijski tečaj ruščine. Skrb za jezikovne tečaje, berila in radijske oddaje ima Vera Brnčič-šermazano-va.
V	nekaj dneh bo odprta v Ljubljani tudi razstava fotografskega gradiva o divjanju nacističnih tolp in uničevanju kulturnih znamenitosti v Sovjetski zvezi. Razstav je bila že v Beogradu, Skoplju, Zagrebu itd.
V	načrtu je tudi vrsta predavanj. Profesorja Kidrič in Košir, ki sta se mudila v Sovjetski zvezi, bosta predavala v Ljubljani in drugod po Sloveniji o svojih vtisih iz Moskve in Leningrada. Pravnik dr. Kobe bo govoril o zakonskem pravu in o zaščiti mater in otrok v Sovjetski zvezi, docent Pavel Šivic pa pripravlja predavanje o sovjetski glasbi in komponistih.
Sovjetska organizacija za kulturno sodelovanje s tujino (VOKS), ki. razpošilja članke o raznih sovjetskih problemih, je nekaj tega materiala poslala že tudi našemu društvu: o sovjetskem federalizmu, o sovjetski muziki, o delu Šostakoviča za časa vojne itd. To je v glavnem gradivo za predavatelje, marsikaj pa bo izšlo tudi v tisku. Poleg tega se je že pričela izmenjava knjig s Sovjetsko zvezo in bo dobilo naše društvo v kratkem prvo pošiljko. V seriji prireditev, ki jih pripravlja društvo, bo več večerov ruske glasbe, ruskega pesništva itd. Cim prej bo ustanovljena tudi knjižnica in čitalnica, kjer bodo na razpolago knjige in tudi periodični tisk.
Ko smo snovali pred petimi leti Društvo prijateljev Sovjetske zveze, so prihajale Iz vse Slovenije pristopne prijave. Danes, ko utrjujemo v svobodi stare vezi in gradimo nove, mora postati to društvo zares množična organizacija, ki bo našo povezanost tudi na zunaj manifestirala in nam kulturo ruskega; in vseh sovjetskih narodov posredovala in približevala.
Društvo ima svoje prostore na Miklošičevi cesti št. 7, kjer se tudi sprejemajo novi člani.
Celjsko ekfolje pripravlja kulturni
festival	/
Celjsko okrožje bo pokazalo uspehe svojega kulturno-prosvetnega dela v posebnem »tednu ljudske prosvete«, ki bo v Celju od 9. do 16. septembra.
Namen »tedna ljudske prosvete« je, prikazati razvoj 'kulturno-prosvetnega dela od osvoboditve do danes, in sicer: v dveh pevskih festivalih izvež-hsnost mladinskih in odraslih pevskih zborov iz vsega okrožja, likovno umetnost v slikarski in kiparski razstavi, narodno osvobodilno borbo in tisk v fotografski in tiskovni razstavi. izvirna dela naših literatov na literarnem večeru, glasbeno življenje v Celju s koncertom, na katerem bodo sodelovali orkester, celjski pevski zbori ter solisti, pevci in instrumentalisti; fizkuiturno delo s telovadno akademijo, gledališko umetnost z uprizoritvijo drame »Kralj na Betajnovi«, izvešbanost godbe na pihala s promenadnim koncertom, ter moč masovnih govorilnih zborov z izvirnim reciiaeijskim večerom. Poleg razstav, ki bodo odprte ves teden, bo spremljal kulturni festival tudi šahovski turnir.
Posebnost tedna bo gostovanje mladinskega pevskega zbora in mladinskega orkestra iz Trbovelj z »mladinsko revijo« — L j. prireditvijo, kjer bodo povezani govorni zbori in de-klamatorji, pevski zbori in solisti in orkester.
Pri »tednu ljudske prosvete« sodeluje poleg pevskih zborov, literatov in likovnih umetnikov iz vsega okrožja še celjski orkester, sindikalni in mestni pevski zbor, solisti, šahovski klub, železničarska in vojaška god ba, vojska, civilno prebivalstvo, di-iaštvo. pedagoški tečaj, fizkuiturno društvo, gledališka družina ter vse množične organizacije.
Cisti dobiček »tedna ljudske prosvete« je namenjen osiroteli partizanski deci in revnim dijakom.
Celjsko okrožje se bo s »tednom ljudske prosvete« pač zasluženo postavilo na vodilno mesto na kultumo-prosvetnem polju, obenem pa najprimernejše oddolžilo klicu, da noben otrok ne sme ostati nepreskrbljen.
Kaf tópavlja
Kssjlžssl zav@đ OF
Knjižni zavod Osvobodilne fronte, ki je bil ustanovljen pred nekaj tedni. je izdal že vrsto brošur o političnih. gospodarskih in kulturnih vprašanjih, nekaj lepih knjižnih del, kot n pr. Globočnikovo umetniško mapo »fferravolk«, in prevzel v prodajo tudi velik del knjig in brošur, ki jih je prej izdala Propagandna komisija pri IGOF- Za prihodnje mesece je na sporedu vrsta knjig, znanstvenih, leposlovnih, umetniških in drugih. V načrtu za letošnje leto je med drugim tudi pet velikih knjig — štiri od teh so izvirne, napisane v letih osvobodilne vojne, pa še ne objavljene. Dobili bomo nov roman Prežihovega Vo-ranea. ki se je vrnil iz taborišč in zaporov in je spet med nami, — »Jamnico«. Anton Ingolič, ki je preživel ta leta v izgnanstvu v Srbiji, je napisal zbirko novel. Zbirka novel je tudi knjiga Miška Kranjca »Tihožitja in pejsaži«. Ferdo Godina pa bo izdal roman »Bele tulpice«. Iz tuje književnosti bomo dobili zbirko Puškinovih pesmi. Klopčičeve in Župančičeve prevode. Vse te knjige bodo izšle še v tem letu.
M» flfšss - E* Segal, Kako je Shsvek ftsstal velikan
Kot prvi zvezek serije poljudno znanstvenih knjig ie izdal »Nakladni zavod Hrvatske« Iljin-Segalovo knjigo »Kako je človek postal velikan«. Prvi del knjige kaže človekov razvoj od nižjih vrst preko najtežjih zaprek do tiste dobe. ko je človek z delom pridobil razum in postal — po definiciji razumno bitje — ali pravilneje rečeno: človek delavec, kajti, kot pravi Engels, delo je naredilo človeka. V drugem delu knjige, ki ima naslov .»Velikanova mladost«, sta opisala Tljin in Segal, po rezultatih etnologije in prahistorije tisti del zgodovine človeštva od prvega orodja do razdelitve dela in diferenciranja družbenih odnosov.
Na začetku knjige je rečeno: »V tej knjigi želimo pripovedovati o življenju in dogodkih človeka ... o tem, kje se je človek na zemlji pojavil, kako
se je učil hoditi, govoriti, misliti, o njegovi življenjski borbi, o njegovih bolečinah in veselju, zmagah in porazih.«
»To je edinstvena knjiga,« piše zagrebški »Vjesnik«, »iz katere se morejo mnogo naučiti učitelji in učenci, izobraženci in ročni delavci. Vsakdo bo našel v njej to. kar mn je treba in kar ga zanima. Učenjaki bodo našli v njej način, kako je treba približati znanost ljudstvu, ljudstvo pa pot in sredstva, s katerimi je človek postal velikan.«
Zapiski
STOTI KONCERT SRBSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA »OBILIC«
Srbsko pevsko društvo »Obilic«, ki je imelo 25. t. m. v Zagrebu svoj stoti koncert, je bilo osnovano 22. oktobra
1944.	na ruševinah pravoslavne cerkve v Glini, na mestu, kjer so poklali ustaši okrog 2100 Srbov. V tem kratkem času je obšel zbor vso Hrvatsko in velik del Bosne in Srbije. Zdaj je imel svoj stoti nastop — to se pravi, od ustanovitve povprečno vsak tretji dan po en nastop. V zboru so po večini kmetje s Korduna, stari borci-partizani inr invalidi iz osvobodilne vojne Po večini so Srbi. med njimi pa je tudi deset Hrvatov — celo dirigent Jakov Miculinič je Hrvat. Za jubilejni nastop so izbrali najboljše iz svojega sporeda narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Najlepše med njimi so bile: »Druže, podji doma«, »Buči. buči, more adriansko« in »Brankovo kolo«.
HRVATSKI PRAVOPIS
DR. DRAGOTINA BORANTČA
Ministrstvo prosvete federalne Hrvatske je izdalo na predlog komisije za pravopis odlok, ki določa, da ostane do nadaljnjega v uporabi v vseh šolah, uradih in javnem tisku na področju federalne Hrvatske (4. oziroma) 8. izdaja »Pravopisa hrvatskog ili srpskog jezika«, delo dr. Dragutina Boraniča. Ministrstvo prosvete bo ustanovilo posebno komisijo, ki bo priredila 9- izdajo s potrebnimi popravki in primeri iz sodobnega življenja. Srbi v federalni Hrvateki se morejo posluževati v svojih izdajah pravopisa, M velja v federalni Srbiji.
Delovna nedel ja v Ljubljani -
10,980 prostovMjnili delavcev Je napravilo §3«©$® d-sSuvsžISs usr
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!
S.	Gregorčič.
Ljubljana je vsa zavita v meglo. Nekaj tajinstvenega se dpgaja v njej in narava je sama skrbela- zato, da ne pride vse prezgodaj na dan. Počasi se prebije sonce s svojimi žarki skozi meglo, katera se počasi dviga. In res, kaj je to — naša prestolnica je obdana z obročem — toda ne z okupatorskim, ampak sedanji je stena živih teles, ki s svojimi pridnimi rokami popravlja, obnavlja in ustvarja novo. Veselje je gledati to množico, ki s pesmijo daje duška svojemu elanu do dela. Kamor pogledaš, vidiš, kako so se odzvali vsi z dobro voljo, da pomagajo bližnjemu in vsemu narodu. Vidiš našo mladino, M skuša biti povsod prva, ali tudi starejši ne zaostajajo za njo. Vsi tekmujejo, da* bi s svojo voljo in pridnostjo čim več doprinesli k skupnosti. Skoro vsi stanovi so zastopani: od učenca, vajenca, dijaka, akademika, delavca do uradnika in še naša vojska noče zaostajati. V tekmi za čim prejšnjo obnovitev naše prestolnice.
Ali poleg pridnih rok 6i videl zjutraj, ko je bila megla še nizka, kako
jo nekateri izrabljajo, da se kot nevidni duhovi zgube v daljavo, kjer se bodo odpočili od trudapolnega tedenskega »dela«. Ti zastopniki »dela« so vedno eni in isti, pa naj je to bilo za časa stare Jugoslavije ali okupatorske oblasti. Ti so vsi pridno »delali« le za sebe. Upajmo, da bo tudi ta kasta uvidela, da če ne pomaga drugemu, tudi drugi ne bodo nji. Zato ni čuden odgovor nekega Ljubljančana, ki je šel prav počasi s svojo ženo na sprehod in ga je vprašal udarnik: »No. tovariš, kaj pa ti, ne boš nič pomagal?« Vprašani: »Jaz že čez teden udarniško delam po 6 ur na dan!« Takih in enakih prizorov je bilo najbrže še dosti. Zato nam ti morajo služiti za primer, da so med nami še taki, ki se ne morejo odločiti za neplačano skupno delo. Naša dolžnost je, da tudi te privedemo v našo sredo, kjer jih bomo morali vzgajati, kakor je to tov. podpredsednik MNOO povedal v svojem pozdravnem govoru pred Narodnim domom.
Toda kljub dobro pripravljeni organizaciji je treba ugotoviti, da bomo morali prihodnjič še marsikaj izpopolniti. Navajam nekaj nedostalkov:
Primanjkovalo je vozil za odvažanje materiala, kar se je posebno opazilo na Mirju. Če bi bilo zadosti vozil, bi
se odpeljalo še .več ruševin. Ljudstvo in strokovnjaki so ugotovili, da bi bil končni uspeh še trikrat večji, če bi bilo zadosino število prevoznih sredstev. Prav tako je bilo v šiški pri remizi, kjeT so zasipali jarke. Vodstvo pri tej skupini, ki je bila zelo velika, ni dobro razvrstilo delovnih moči. Pri boljši razvrstitvi bi se še več naredilo. Pri zasipanju mlakuže pod Rožnikom je bilo premalo delovnih sil. Vsega skupaj je tam delalo 65 oseb.
Vsi, ki so delali, in tisti, katerim je bilo s tem pomagano, so bili veseli in srečni. Prvi zato, ker so lahko pomagali, drugi pa, ker so videli, da jim je bilo s skupnim, složnim delom pri-i hranjenega dosti truda, stroškov in ! časa.	.,
:	Po končanem delu je večina delav-
] cev prikorakala z zastavami na čelu j pred Narodni dom, kjer jih je pozdravil tov. podpredsednik MNOO in se jim ; zahvalil za izvršeno delo. i Prihodnjič moramo napake, ki smo jih pri prvi delovni nedelji napravili, popraviti, da bo delo rodilo še več uspeha. Vsi pa soglašamo in odobravamo članek »Veselo delo in požrtvovalnost« tov. T. Seliškarja, kjer je med drugim rečeno: »Brez dela ni življenja!«
V znamenju krampov in lopat
V meglenem jutru so zapeli krampi in lopate. Ljubljana se je s krepkimi zamahi, bodro voljo in dovtipom poslavljala od betonskih in žičnih pregrad, v katere jo je za težka 3 leta gradil okupator z domačim izdajalcem
Vsa Ljubljana je v nedeljo pokazala, da se zaveda časa in njegovih zahtev. Vsi so prijeli za krampe in lopate, od pionirjev do starčkov. V zgodnjih jutranjih urah so z zastavami in s petjem, veseli in razigrani odhajali na delo. Lenuhe, ki so ostali doma, je bilo sram in se niso upali pokazati na cesti, ker kamor koli so prišli, so naleteli na skupine zavednih delavnih Ljubljančanov. Reakcionarji in tisti, ki še do sedaj niso razumeli svoje dolžnosti, so lahko jasno videli, da zavedno ljudstvo ne samo govori o potrebnosti dela, ampak brez pomišljanja tudi prime za delo. Ta nedelja naj bo tem ljudem šola in vzgled, kako dela ljudstvo, ki se zaveda svoje dolžnosti, ljudstvo, ki ve, da bo imelo to, kar si bo ustvarilo. Ljudje, ki si bodo z delom ustvarili boljšo bodočnost, ne bodo trpeli v svojih vrstah lenuhov in zavestnih saboterjev.
Ljudstvo, ki je delalo, je lahko ponosno na svoje uspehe. Ta nedelja mu je lahko v zagotovilo, da bo z delom, z delom vseh, M vedo, kaj delo danes pomeni, doseglo svoj cilj, boljšo bodočnost in močno jugoslovansko republiko, državo delovnih, zavednih in zadovoljnih ljudi. To nedeljo naj bi si ogledali Ljubljančane reakcionarji in izdajalci v inozemstvu, ki še vedno trobijo o terorju in nezadovoljstvu v DFJ. Naj bi si ogledali ljudstvo, ki je z navdušenjem delalo, iz zavesti, da je delo potrebno in da bomo ravno z delom pokazali izvržkom, kaj je zpož-no in kaj hoče; to ljudstvo je jasno izreklo svojo voljo: Nič več razlik, nič več lenuhov, nič več kraljev in različnih protiljudskih izkoriščevalnih režimov! Hočemo, da delajo vsi, da vsi sodelujejo pri obnovi in graditvi države, ker ie-ti bodo deležni pravic. Hočemo Tita in republiko, ker le tako bomo lahko svobodno delali in vedeli, da delamo zase in da naših sil ne bo nihče izkoriščal za svoje žepe.
Tudi mladina se je v velikem številu udeležila dela, mladina, ki nadaljuje delo, začeto že pred štirimi leti in je pokazala, da je vredna svobode in zaupanja, s katerim gleda vse ljudstvo vanjo.
Naše ženstvo je prav tako pokazalo svojo aktivnost in vnetost Dela so se udeležili zadrugarji, sindikati, vojska, uredništvo itd.
Skupno se je udeležilo dela 10.980 ljudi; od teh je bilo 4050 mladine.
Naredili so skupno čez 53.000 delovnih ur.
Delo so našli povsod. Čistili so ceste, zasipavali jarke, pospravljali ruševine, podirali bunkerje in stolpe, vozili materija! in z njim zasipavali lijake in jarke, zlagali opeko in zbirali les.
Udarniki četrti Center (869, od teh ZMS 254, OF 489, AFŽ 130) so delali večinoma na Mirju, kjer so pospravljali ruševine, jih odvažali in z njimi zasipavali jarke. Pri prulski šoli so čistili teren.
Posebno pohvalo zaslužijo pri mladini: Bemot Vesna, Beraot Mafana, Tavčar Leo, Simončič Majda, Matul Niko, Černe Mili, Grafenauer Cvetka, Stojičevič Mila, Rupel Niko, Resman Slava, Šuštar Dušan. Glanc Šime (pionir). Od starejših pa: Kralj Rosa, Šest
Esta, Menard Niko, Gerbič Marija, Kastelic Alojzij, Komolec Lovro, Dolič Mehmed in še toliko drugih, ker so vsi delali res udarniško. Članice AFŽ so izdelale v nedeljo 3000 dečjih opremic irr zaslužijo posebno pohvalo. Izkazala se je mala pionirka Vipotnik Bredica.
Vsi skupno so naredili čez 4300 ur.
Iz četrti Rakovnik je delalo 1616 ljudi Naredili so skupno 8080 ur. Čistili so ceste na Prulah, podirali bunkerje, zasipali protitankovski jarek, dolg 100 metrov, zasuli 200 m strelskega jarka, pobrali 200 žičnih ovir in porušili dva strojniška zaklona. Nekateri so delali na Ižanski cesti, kjer so prav tako odstranjevali bunkerje, žične ovire, sploh vse ostanke okupatorja.
Odlikovali so se pri mladini: Pengov Anča, Vidmar Mato, Čelešnik Štefan, Kovačič Milan, Magušar Mica, Inkret Sašo, Pleško Viljem, Brus Ljubica, Bučar Antonija. Od ostalih: Nagode Julka, Selan Anton, dr. Vlah. Poljak Slava, Zgonc Franc, Mencelj Alojz, Podlipe« Franc, Modic Angela in še drugi.
Četrt Tabor je delala pri čiščenju okoli kolodvora. Podirala je zaklonišče pri belgijski vojašnici, snažila ceste v Vodmatu in Zg. Št. Petru. Delalo je poleg drugih 175 mladincev, ki so naredili 875 ur. Najbolj so se izkazali mladinci: Zore Franci, Zalokar Žarko, Kajfež Anton, Kober Franc, Grm Marko, Grčar Stane, Potnik Ivica, Topol-šek Štefka. Vuk Bruna, Kregelj Draga, Pohleven Silva in mnogo drugih.
V četrti Tabor je delalo tudi starejših 305, ki so naredili 1725 ur, skupno
2600 delovnih ur. Odlikovali so se: Je-zovšek Polde. Smoljanovič Štipe, Čeplak Franc, Malič Marko, Pcvše Vili, Flere Nina, Pust Janez, Keber Franc, Hoge Maks, Boškovič Angela, Zajc Julka, Hribar Košana, Ocvirk Jože, Dolenc Jože, Jerše Leo, Grčar Fani, Poljak Milka.
Četrt Vič je dala 1212 delovnih lju-| di. Od teh je bilo okoli 600 mladincev.
Podirali so bunkerje, zasipavali strel-j ske jarke, pospravljali ruševine na Tr-j žaški cesti in v Langusovi ulici. Naredili so skupno 6060 ur.
V	tej četrti se je odlikovalo pri delu 159 ljudi.
Četrt šiška je imela pri delu 894 ljudi, od teh 385 mladincev. Skupno so naredili 4470 ur. Zasipali so jarke in pri tem so se najbolj odlikovali Nebec Ivan, Furlan Danica, Terčič Joža.
• Št. Vid je imel na delu 400 mladincev, 200 OF in AFŽ in ca. 200 vojakov. Popravljali so cesto na Podutik, podirali stolpe, vozili les. Skupno so naredili 7500 delovnih ur.
Na Ježici je delalo skupno 250 ljudi, od tega 211 mladincev. Napravili so 1250 ur.
V	Polju je delalo okrog 400 mladincev poleg ostalih. Delali so na premi-kalnem kolodvoru, podirali bunkerje itd. Najbolj so se odlikovali mladinci: Zabukovšek Štefka, Ocvirk Lada, Ma-rincelj Nada.
Za Bežigradom je delalo 118 mladincev. Zasipavali so jarke na bloku. Izkazali so se: Šolar Slavko, Vidic Bia-la, Sršen Slavko, Čebulj Mara,
Poročilo o delu v Mostah še prida.
Posebno se je odlikovalo ljudstvo četrti Rakovnik in Vič. Na Viču je delal 75 letni Klemenčič Matevž, 69 letni Novak Anton, 66 letna Boncelj Nežka, 70-letni Jeglič Leopold, ki zaslužijo posebno priznanje in so lahko vzgled mladim lenuhom.
Dela so se udeležili iz ministrstev (622), z magistrata (800), pedagoška šola in gluhonemi (268), tečajna gimnazija in učiteljišče, sindikati, tovarne, železnica (1800), univerza (150).
Če pregledamo udeležbo in uspehe prve ljubljanske delovne nedelje, lahko mimo rečemo: Ljubljana se zaveda časa in po tej poti bomo dosegli svoje cilje. Videli smo uspehe ljudske volje po vsej naši državi, vemo, kako dela ljudstvo v SSSR in mi nočemo ostati zadaj.
Ljubljana bo imela še več delovnih dni in pri naslednjih bodo izostale pomanjkljivosti, ki so se pojavile ob začetku.
Nadaljujemo z delom na podlagi, ki nam jo je ustvarila naša vojska!
5. B.
Na Bakovniku
Preko cele četrt: se je že med i predstavljali ravno t£ bunkerji in ta tednom raznesla vest: >V nedeljo vsi j žica za nas preko vojne, zato so se na delo!«	! še z večjim elanom in srdom na pre-
Napravili smo pregled udeležbe in sicer za teren:
Rudnik ca 40 oseb črn 10 voznikov,
Galjeviea ca 400 vseb in 14 voznikov,
Barje ca 100 oseb dn 10 voznikov,
Trnovo ca 350 oseb in 8 voznikov ter za teren,
Prule ca 180 oseb in '-Izvoznik, torej skupno 1070 cseb in 43 voz. S takšno udeležbo smo računali.
V nedeljo zjutraj pa se je pokazal popolnoma drugačen rezultat. Od vseh strani smo vreli vkup stari in mladi s kramp: in lopatami v rokah in v naših srcih je pela samo ena pesem, pesem nesebične ljubezni do naše izmučene domovine ... Tovariško smo tekmovali mlad nci, žene in možje, da si združeni čim hitrejše ustvarimo naš lepši dom.
Veličastno je donela pesem krampov in lopat cd Rudnika, kjer se je število delavcev ogromno povečalo. Polovica tovarišev je zasipavala jarke pri protitankovskih okopih in odkopavala pot pri Martincu. Druga polovica je sušila seno. Odzvalo se je 10 voznikov, ki so preko celega dopoldneva neumorno pomagali naši skupnosti.
Ista pesem je donela preko Barja, kjer so z nepopisno spretnostjo in hitrostjo odstranjevali fašistične ostanke: bunkerje in žične ovire. Dobro go se ljudje zavedali kaj so
klete fašiste odzivali delu in podrli preko 4 km žice.
Pesem je donela dalje preko Ga-ljevice. V ranem jutru so se zbra.l: delavci na zbirališču letnega telovadišča ¡n od tam sredi nepopisnega razpoloženja odkorakali na določena mesta. Tu si videl tovariše, kako so s požrtvovalnostjo razbijali zadnje ostanke takozvane »Rupnikove trdnjave«. Zcpet dalje si imel priliko slišati simfonijo dela na Rudniškem bloku in na Ižanski cesti, koder so z naglico odstranjevali bunkerje in žične ovire ter planiral: okope. Zaposleni so bili pri tem delu tudi pionirji. Skupno je delalo ca 480 oseb.
Na Prulah smo. Z navdušenjem so se naš' prulski tovariši odzvali delu. Na bivšem sokolskem telovadišču odstranjujejo nabrani materijal, pri šoli odstranjujejo zgodovinski ostanek reakcije — bunker. V Florjanski ulic; čistijo nove prostore četrti Rakovnik, dalje čistijo ulice in nabirajo star papir in staro železo. Naši Prulčani so se odrezal;. Delalo jih je okrog 313.
Preko prulskega mostu gremo in v Trnovem smo. Na koncu Opekarske ceste pri »Koscu« si lahko slišal pravi akord dela. Kot b' pogledal mravljišče. Vse je hitelo in ustvarjalo. Nič več ni tistih časov, ko si gledal na uro kedaj bo delo dokončano, ampak so ti tekle ure ko mi-
nute. Vsakdo se je zavedal enega: »Člen skupnosti ne sme in ne more popustiti!« Rušili so se bunkerji in podirale so se žične ovire, k: so nain dolga štiri leta pile kri. Nam se ni treba več obkrožati z žičnimi ovirami in bunkerji, mi nimamo več strahu. Samo na tem področju je bilo zaposlenih skupno ca 470 tovarišev, od katerih je bilo 43 mladincev s terena Napoleonov trg, tovarišev iz magistrata in tovarišev Sz trošariaskega oddelka. Velčastno je izzvenela pesem dela na meji četrti, pred Konjušnico. Ca 120 tovarišev je razdiralo in pospravljalo razvaline, prizadete ob bombnem napadu dne 9. 3. 1945. Pri »Jemaču« (Oven) je z požrtvovalnostjo odstranjevalo ruševine ca 35 ljudi. Istotako je pri tov. Puleu v Lampetovi ulici odstra-njalo ruševine hiše 23 tovarišev ZMS 'z Trnovega in ca 30 ostalih tovarišev iz Trnovega in Kolezije. Mnogo je bilo tudi tovarišev iz centra, ki'so prišli nesebično pomagat težko prizadetim.
Preko cele četrti je Izzvenelo to delo v pravem akordu enotnosti in medsebojnega tovarištva. Mnogo tovarišev se je odlikovalo z neumornim delom. Za vedno so pozabljeni oni časi terorja in medsebojnega sovraštva. Pr; delu smo se znašli vsi tovariši dn baš delo nas Je združio n nas še združuje.
Zgodovina piše novo stran. Svet se preraja, nov duh veje preko zemlje. Neradi se oziramo nazaj na črne dni naše zgodovine; naša edina skrb je, kako si bomo čim preje postav® nov dn lepši dom.
Vsi tereni so bili, enotni v tem, da se slične nedelje ponavljajo tudi v bodeče. Prva delovna nedelja je dala vzglede vsem zaspancem in lenuhom, ki še stoje ob strani. V bodoče bo lahko vsakega sram, kdor bo ostal še doma in sedel v naslanjaču.
Med nami ni več razrednega gledanja, danes smo si vsi tovariši, Intel gent in delavec. Skupno delo nas združuje in nas bo družilo, tako da bo cela naša slovenska zemlja postala ena sama velika zadruga tovarištva in bratstva.
Dejanska udeležba tovarišev četriS Rakovnik pri nedeljskem dehi je bila; 1616 oseb in 35 voznikov.
Fslfasssld pionirji v Kesmšml tsvasrn Maste
Nedelja 2. septembra 1945 je bila v Kemični tovarni Moste zelo živahna. Delavci in nameščenci so v pospešenem tempu prijeli za delo pri obnovitvi neke tovarniške stavbe. Kmalu po pričetku dela ob 7. uri zjutraj je_ prikorakala pred tovarniška vrata četica mladih pionirjev kvarta Poljane in hotela v tovarno. Na vprašanje, kam so namenjeni, je bil odgovor: k vam, tudi mi hočemo pomagati pri obnovitvi domovine. Četni komandant mali tov. čresnovec Stefan je nato popeljal svojo četico v strumnem koraku naravnost pred stavbo, ki se obnavlja. Po kratkem raportu in navodilih nadzornika stavbe so se mladi pionirčki z nejvečjo vnemo vrgli na delo. Njihove male ročice so res da komaj držale opeko, toda pridnost in navdušenje jih je napravilo močne, tako da so zidarji imeli vedno preveč dela, toliko so jim pionirčki nanesli opeke.
Ob pol dvanajstih so se spet postavili v vrsto in med petjem odkorakali iz tovarne v zavesti da so, če prav še majhni, doprinesli zadosti velik delež pri obnovi domovine.
Vodstvo Kemične tovarne Moste je pridne pionirčke spremljalo z velikim zadovoljstvom pri delu in jim izreka javno pohvalo. Zanimalo se je za imena pionirjev in izvedelo, da so sodelovali sledeči: Čresnovec Štefan, četni komandant; Čresnovec Marjan, Vrhovec Stane, Novak Dušan, Kokol j Matjaž, Kokol j Peter, Kos Stane in Štepec Jože.
Vodstvo Kemične tovarne Moste, kakor tudi stavbno podjetje Ing. Ferjan. ki ima nadzor nad stavbnimi deli, se vsem navedenim pionirjem javno zahvaljuje za njihov» delo pri obnovi domovine.
Nasfsem&e
v Novem mesta
naprošamo, naj odslej plačujejo naročnino v PODRUŽNICI »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« v Novem mesto, Glavni trg 5, ki sprejema nove naročnike, oglase, '-•anrtnice in rešuje vse reklamacije.
Pomagajte pri ustanovitvi mladinskih domov! Nahranimo dnevno enega otroka brez doma!
Zbirajte igrače za naše male, ki so vojne sirote!
Blagoslov v letu osvoboditve: Dobr polaska občina ne slovi zaman j svojih poljskih pridelkih. Na tem kajšnjih njivah ie v letu osvoboditi zrasel ogromen krompirjev gomol kj tehta samo 10 đkg manj kr.k< 1 kg

Pavliha n prihaja!
ft
Trafikanti in kolporterji, naročite ga v Ljubljani, Gosposka 12. Prva številka izide te dni na 8 straneh in bo stala 3 dinarje.
BELEŽNICA
KOLEDAR
Torek, 4. septembra: Rozalija, Ida. Spominski dnevi
4, 1944. — Osvobojen Bruselj; Finska prosi za premirje.
4.—6. 1944. — n, zbor aktivistov OF. Dežurne lekarne
Danes: Lekarna Plccoll. Dunajska cesta Mr. Hočevar. Celovška cesta 62.
VREMENSKA NAPOVED ZA LJUBLJANO
Sestavil dr. Vital Manohin Torek, 4. septembra: Lepo vreme bo trajalo dalje.
Sreda, 5. septembra: Nobene bistvene spremembe.
POZIV DAJALCEM KRVI
Na oddelku za transfuzijo krvi, naj se javijo naslednji krvodajalci in sicer od 8. do 10. ure dopoldne v torek: Volkar Rene, Jernejeva 19; Va-ias Rozalija, Zbačnikova 3; Umek Ivan, Kogejeva 74; Šimenc Anica, Friškovec 3; Svetlin Fani, Vodnikova 17; Sedeu Adolf, Cenetova 19; Rožmane Martin, Aškerčeva 14.
V sredo naj se javijo naslednji: Nikolič Miro, Ljubljana; Pirnat Alojzij, Rudnik 122; Obsteter Karolina, Vodovodna 40; Novak Mara, Vodovodna 59; Mule Nežka, Ljubljansko vojno področje; Menduslč Marija, Trnovski pristan 4; Masle Ljubo, Križevniška 9; Laznik Ivan, Jegličeva 10. Ne zajtrkujte mastnega,
Narodno gledališče
OPERA
Sreda, 5. septembra: Prireditev gledališke podružnice Sindikata prosvetnih delav. cev v korist akcije za preskrbo osirotelih otrok.
Sindikat Prosvetnih delavcev, podružnl-
Gledališče. bo v korist akcije za preskrbo osirotelih otrok priredila s sodelovanjem svojih članov v sredo, 5. t. m. ob 0. url v Operj kulturni večer. Spored obsega štiri baletne točke pod vodstvom koreografa mg. Golovlna in s sodelovanjem Eolistov-piesalcev Bravničar!eve. Japljeve, Remškarjeve in Such ega. člani Drame uprizorijo dva skeča: Zupanove »Tri zaostale ure« in Milčinskega »Ob uri strahov« ali »Naše pokojne stranke. — Predprodaja vstopnic po cenah od 30 din navzdol pri dnevni blagajni v Operi od torka 4. t.m. od 10. ure dalje.	v
Radio Ljubljana
TOREK, DNE 4. SEPTEMBRA 1945 6—6.30: Pisana glasba. 6.30—6.45 Napoved časa ln Izvleček lz poročil z dne 3. 9. 6.45—7: Ksilofon, wurliäke orgle ln havajska kitara. 7—7.15: Pregled sporeda, objave ln poizvedbe. 7.15—7.30: Waldteufel: Valček. Popper: Mazurka. Massenet: Meditacija lz opere »Thals«. Brahms: Ogrski ples št. 5. 790—7.45: Napoved časa ln ooročlla. 7.45—8: Dve operni fantazij) — Massenet: Manon čajkovsklj: Pikova dama. 12—12.15: Skladbe Rlmskl-Korzakova.
12.15—	12 30: Pregled tiska. 12 30—13: Pester koncertni prsgram. 13—1390: Napoved da— poročila, objave tn preeled sooreda. 13.20—14: Koncert malega opernega orkestra pod vodstvom Alberta Jermola. 18—18.15: Sovjetske ln češke pesmi.
18.15—	1830: Oddala za telesno kulturo.
13.30—	18.45: Trlo Radia Ljubljane. 18 45—
19: Zdravstvena ura. 19—19.20: J-nez Pelko: Pet dni roške ofenzive. 19.20—19.45: Slovanski orkestralni koncert. 19.45—20: Oddala o Sovjetski zvezi. 20—21: Koncert operne In operetne glasbe. 21—21.20: Napoved časa poročila, ob lav e in pregled sporeda 21.20—21 45: Violinski koncert Jurila Gregorca, pri klavirju pianist Bojan Adamič. — 21.45—20; Vokalu! koncert sopranistke Mb'ne Polajnarleve. pri klavirju prof. Ciril Cvetko. 22—22.15: Oddala za tovariše v taboriščih po Nemčiji. 2215—22.30:	Dnevnik Radia Ljubljane.
22.30—	23. Lahka glasba.
Kinemat^raS
KINO UNION- Ameriški film »NOTREDAMSKI ZVONAR«. Ob 16.. 19. in 21. url.
KINO MATICA Amer.ški IHm »TIHOTAPCI«, ameriški tednik. Ob 16., 19. ln 21. uri.
KiNO SLOGA: Sovjetski film »MAVRICA« dokumecri>rni film o JASENOVCU. Ob 17.. 19. ln 21. url.
KINO TIVOLI: Sovjetski film »MAVRICA«. dokumentarni film o JASENOVCU. Predstave ob lepem vremenu od 19-30 dalje.
Dnevne vesti
Mestni stanovanjski odsek M. N. O. O. — V smislu čl. 1 Uredbe Ministrstva za socialno politiko o začasni ureditvi najemnin z dne 24. VIL 1945 je treba vse prošnje vlagati pri mešanem stanovanjskem odseku M. N. O. O. v Šubičevi ul. 3-1.
Uredništvo in uprava »Naše žene« je Komenskega ulica 7 v Ljubljani tel. št. 45-28. št. 6—7 je bila poslana še na okrajne AFŽ odbore, kjer jih lahko dobite. Pohitite z zbiranjem naslovov, ki jih pošiljajte upravi, da bo št. 8 lahko poslana direktno naročnicam.	587-n
Tov. profesorje udeležence zgodovinskega tečaja obveščamo, da dobe vse potrebne informacije glede tečaja v predsobi predavalnice št. 90 na Univerzi v sredo 5. t. m. od 8. do 10. ure dopoldne. Udeležencem izven Ljubljane bo preskrbljena hrana in stanovanje za dobo trajanja tečaja.
Direkcija pošte v Ljubljani je zaznala, da imajo privatniki, kakor tudi uradi, predvsem v Mariboru in Celju v posesti telefonski materijal, aparate, centrale, ojačevalce, itd., ki so last poštne uprave. Ponovno pozivamo v smislu svoječasne odredbe št. 8 z dne 15. V. 1945 Jugoslovanske armade, glavni štab za Slovenijo vse posestnike takega materiala, da v iz-ogib kazenskim posledicam v roku 7 dni oddajo ves tak material pristojni telefonski sekciji v Ljubljani, Mariboru, Celju ali pa najbližji pošti.
590-n
PRESKRBA
KVAS
Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani obvešča vse cenjene odjemalce pekovskega kvasa, da je sedaj kvas v prosti prodaji. Radi prometnih ovir je zaenkrat mogoča odprema le po železnici. Kvas odpremlja-mo le proti predplačilu, ker železnica na povzetje ne prevzema b'aga. Cena za 1 kg kvasa Je Din 35.50 franko tovarna v Ljubljani. Pošljite predplačilo po položnici, ki jo lahko kupite na vsaki pošti. Naš račun ima številko 10.477. Kakor hitro bo pričeia pošta sprejemati pakete, bomo od-premljali na željo tudi po pošti. 592-n
prašek je boljši
ADRIA. F. ŠIBENIK. Ljubljana
mm
Pjzgp športnika!
Drevi ob 20. uri na kopališču Ilirija dvoboj najmočnejših plavalnih edinic Hrvatske in Slovenije
OFD MLADOST (Zagreb) :
FD UDARNIK (Ljubljana)
Spored dvoboja obsega vse plavalne discipline in waterpolo. Vstopnice po 20, 15 in 10 Din so v predprodaji pri desni blagajni kopališča Ilirija. 2076/a
Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici št. 4 je po krajšem presledku pričela zopet obratovati, na kar opozarjamo vse prebivalce. Obratovalni čas je od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.	591-n
Putnikov izlet v Bohinj. Putnik priredi k svečanostim »Kmečkega praznika« v Bohinju v nedeljo 9. sept. Izlet s posebnim vlakom v Bohinjsko Bistrico in od tam z vozovi k jezeru. Prijave se zaključijo v petek 7. sept. Program in pogoji se dobe pri Putniku, Dunajska c. 2, Hotel Slon. tel. 24-72.	593-n
Življenje otrok v naših počitniških kolonijah
OPOZORILO! Radi velikega nava la v Domu v Kamniški Bistrici, j« Pododbor za planinstvo pri FOS-SPE odločil, da imajo prednost za prenočevanje predvsem planinci člani planinskih društev, dočim ostali gostje ob sobotah in dnevih pred prazniki ne morejo računati na prenočišče. Gostje, ki se mude v Domu v Kamniški Bistrici dalj časa, morajo ob omenjenih dneh dati svoja ležiš™ na razoolago planincem.	594-n
Kamniška koča na Jermanovih vratih je oskrbovana ob sobotah in nedeljah. dnevih pred nraznikom in na praznik. Večje družbe, ki bi hotele obiskati kočo tudi med tednom naj se zglase nri oskrbniku Tonetu Gradišku v Stahovici.	595-d
Volivcem mestne četrti Tabor
Volivni imeniki vseh volišč naše četrti so od 4. septembra t 1. da1 je na vpogled volivcem vsak dan od 17. do 19- na Poljanski cesti št. 6, v prostorih četrti Tabor.
Volilni Imeniki četrti Rakovnik bodo razgrnjeni na vpogled v gostilni Marenče, na Dolenjski cesti koleg mitnice, od 4. IX. 1945 dalje vsak dan od 13. do 15. ure. Razen tega se vsakdo lahko prepriča, če ni pomotoma izpuščen iz volilnega imenika pri svojem terenskem odboru OF.
Šolska obvestila
Drž. nižja srednja (meščanska) Sola v Celju. Dopolnilni in razredni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek 10. septembra ob 8. uri v šolskem poslopju v Vodnikovi ulici. Prijave je treba oddati nri ravnateljstvu šole 6. septembra 1945.
POZIV STUD. MED., ABSOLVENTOM IN ZDRAVNIKOM, KI SO MED OKUPACIJO STUDIRALI NA MEDICINSKI FAKULTETI V ZAGREBU.
Na podlagi zakona o razveljavljenju akademskih naslovov, izpitov in semestrov, se pozivajo vsi, ki so si med zasedbo pridobili diplome in semestre ter opravili izpite na medicinski fakulteti v Zagrebu, da do 30. septembra 1945 predložijo prošnjo Komisiji za priznanje akademskih naslovov, diplom in izpitov na medicinski fakulteti v Zagrebu. Prošnji, ki mora biti kolkovana s kolkom za 40 din, mora biti priložen indeks, diploma, maturitetno spričevalo, opremljeno s priznavalno klavznlo srednješolske komisije — če je bila matnra opravljena za časa zasedbe — ter izpolnjen dijaški list, ki se dobi pri dekanatu medicinske fakultete v Zagrebu.
B A Z G L A S
o sprejemu slepih otrok v Državni zavod za slepo mladino v Ljubljani.
Z dovoljenjem ministrstva prosvete z dne 7. julija 1945 se bodo ob pričetku šol L 1945/46 sprejemal’ na prošnjo staršev ali njih namestnikov v državni zavod za slepo mladino v Ljubljani slepi ln močno slabovidni šoloobvezni otroci.
Pogoji za sprejem so:
1.	Slepota ali tolika stopnja slabovidnosti, da se otrok ne more šolati v ljudski šoL
2.	Izpolnjeno 6. leto starosti.
3.	Primerna telesna in duševna sposobnost in zmožnost izobraževanja. Ne sprejemajo se slaboumni In božjastni otroci ter otroci invalidi, ki bi ne mogli slediti pouku radi hudih telesnih Ifb.
Zavod sprejema tudi nad 14 let
stare po vojnih poškodbah oslepele, ki so željni in zmožni izobrazbe.
Poleg slepih orok — novincev bo zavod sprejel tudi vse one bivše gojence, ki so zaradi vojne morali prenehati s poukom in so ostali doma.
Prošnje je nasloviti na Upravo drž. zavoda za slepo mladino, Ljubljana, Zaloška c. 5, gluhonemnica. Prlo-žiti je rojstni list, domovnico, izkaz o premoženju staršev in zdravniško spričevalo. Nadaljna navodila bodo dobili starši od uprave pozneje.
Uprava zavoda sprejema prijave iz vseh krajev slovenskega ozemlja.
On‘, ld še niso vložili prošnje, naj to store takoj.
Ministrstvo za socialno politiko je organiziralo po Gorenjski veliko počitniških kolonij, kjer najdejo revni in osiroteli, zdravja in okrepitve potrebni otroci najskrbneje urejena zatočišča.
Počitniška kolonija v Predvoru s svojo lepo lego, zdravim gorskim zrakom in najskrbnejšim vodstvom resnično ustreza vsem potrebam in nudi našim revnim otrokom to, kar je za njihovo zdravje in okrepitev potrebno.
Okrog 500 revnih otrok s Štajerske, Dolenjske, Primorske in drugih krajev je že odšlo iz Predvora zdravih in okrepčanih. Trenutno je v koloniji 450 otrok. To so otroci revnih partizanskih družin, otroci osirotelih in oni, katerih očetje so v vrstah Jugoslovanske vojske.
Ob izdatni in dobri hrani, življenju na čistem zraku in najskrbnejši negi
se otrobi okrepčajo že po treh tednih. Komur pa je za okrepitev potrebno več časa, ga uprava zadrži in pošlje domov šele tedaj, ko je res zdrav in telesno okrepljen.
V koloniji vladata red in vzorna disciplina. Otroci so organizirani v Pionirskih odredih in razdeljeni po četah. Izdajajo tudi svoje stenske časopise, kar jim nudi precej razvedrila, obenem pa se vsestransko vzgajajo.
Mladinske organizacije in organizacije žena iz okolice posvečajo počitniškim kolonijam veliko pozornost. Ne mine nedelja, da ne bi ta ali ona organizacija mladine ali žena obiskala počitniške kolonije. Otroci se teh obiskov silno vesele, saj prinesejo mladinke in žene s seboj vedno polne jerbase priboljškov, ki jih med tednom nabero med prebivalstvom iz okolice.
Za republiko In obnovo naše države
Na skupnem sestanku ESZDN : tej domovinski vojni pod vodstvom uslužbenstva Iz Ministrstva za notra- našega hrabrega voditelja TITA. ŽI-nje zadeve dne 1. sept. so se po zu- VELA REPUBLIKA — ŽIVEL MAR-nanje ln notranje političnem položaju sat. TITO! dotaknili tudi vprašanja bodoče ure-
ditve naše države. Enoglasno je bila sprejeta resolucija naslovljena na
Resolucija je bila z navdušenjem enoglasno sprejeta. Nato je bil spre-
Predsednistvo min sveta DFJ v Beo-, jet sklep, s katerim so se vsi zave-gradu;	(zali, da bodo vzdrževali in popolno
Nočemo monarhije! Režimi v bivši skrbeh za partizansko siroto, da se monarhistični Jugoslaviji so nam je- I na ta način oddolže staršem padle mali prave ljudske pravice, izrabljali sirote, ki so dah svoje življenje za
so nas moralno in materielno. Sami so netili med narodi Jugoslavije nacionalne, verske ln strankarske delitve. V težkih dnevih preizkušnje je kralj zapustil svojo državo v nemilost okupatorju ter nato v tujini celo organiziral ln podpiral bratomorno klanje jugoslovanskih narodov. Zato po naši štiriletni krvavi borbi, ko smo dosegli pravo demokratično federativno Jugoslavijo, obsojamo monarhijo, ker vidimo v njej vrnitev starega reda, nacionalne nesvobode ln zatiranje ljudskih pravic. Trdno .smo prepričani, da more le z republikansko obliko vladavine priti do najpopolnejšega Izraza suverenost, demokracija ln federacija vseh jugoslovanskih narodov. HOČEMO REPUBLIKO! Hočemo ohranitev tistih pravic, ki smo jih s krvjo dosegli v
lepšo bodočnost slovenskega naroda. Ob koncu sestanka so se pogovorili, da bo naslednji dan, to Je nedelja, posvečen našemu obnovitvenemu delu. Zgodaj zjutraj so se zbrali prea vladno palačo ter z udeleženci pri Predsedstvu vlade skupno odšli na delo. Osem tovarišev je pohitelo na pomoč nekemu tovarišu pri popravilu njegove hiše, poškodovane od bombnega napada. Udeležba je bila popolna. Pomagali so pri zasipanju strelskih jarkov ln jam za protiletalsko artilerijo na vojaškem vež-bališču. Delo je šlo hitro od rok ln samo nameščenci našega ministrstva so napravih dopoldne 260 delovnih ur. Sklenili so, da bodo tej delovni nedelji sledile še druge, da bo člmpre-je dosežena obnova naše domovine in lepa bodočnost našega naroda.
TELESNA VZGOJA
Izgubljeno
Izgubila se je denarnica na Ime
Alojz Rudman v vlaku Sevnica-Celje. Prosim poštenjaka, da vrne dokumente brez denarja na naslov Rudman Alojz — pri Zakelšku — Kopitarna, , Sevnica.	2074/a
Dvoboj v vođi
Drevi ob 20. v kopališča niriji: Mladost (Zagreb)—Udarnik
Drevi ob 20. bo v kopališču Iliriji dvoboj med plavalci ln waterpollstl zagrebškega FD Mladost ln ljubljanskega Udarnika.
V Mladosti, ki Je nastala lz nekdanjega ZPK Ih Maratona, so se zbrali v času po 6. aprilu 1941 mnog) najboljši plavalci ln plavalke lz najmočnejših predvojnih jugoslovanskih plavalnih središč kot Sušška, Dubrovnika ln oetallh krajev Hrvatske ln Dalmacije, tako da Je danes kakovostno Mladost brezdvomno najmočnejša plavalna edlnlca v federalni Hrvatski.
Spored dvoboja obsega Iste discipline, kakršne Je obsegal dvoboj Trst : Ljubljana, torej:
100 m prosto moški, 100 m prsno ženske, 100 m prsno moški, 50 m prosto ženske, 100 m hrbtno moški, 100 m hrbtno ženske, 5X50 m prosto moški, 4X50 m
Katerega otroka koš preskrbel b?
Oglej si razstavo v palači Bate! 445 slik naših otrok je tam. Otrok, katerih očetje so padli v partizanih, katerih starši so pomrli v internaciji, otrok sirot, ki jih moramo preskrbeti.
Kajti očetje niso padli samo za lepšo bodočnost svojih otrok — temveč tudi tvojih — Oddolži in zahvali se jim in skrbi za otroke, ki so pomoči potrebni.
Bodi otrokov varuh! Plačaj zanj oskrbnino!
Daruj staro obleko, rjuhe, obutev, igrače in drago!
Šiška in Center tekmujeta. V zvezi z akcijo za preskrbo sirot mestni četrti Šiška in Center plemenito tekmujeta. Četrt Center je posredovala pri socialnem ministrstvu, ki se je takoj s polnim razumevanjem odzvalo. Preskrbelo bo perilo za 3.000 do-’ jenčkov. Perilo bo sešilo' 20 žen iz Centra. Teren Strogi center je prevzel vso skrb in odgovornost za pre-: hodni dom partizanskih sirot v uršu-
linski šoli. Žene tega terena so jih že oblekle in obule v mehke copate.
Pod hribom v Zg. šiški je par prijaznih ulic, katere tvorijo VI. teren. Vsi bi morali te kratke ulice posnemati, kajti pripravljene so prispe-' vati mesečno 2485 din za sirote. Razen tega sta se javili družini Borin Peter, Matjanova pot 15, in Čeme Jože, Vodnikova cesta 133, da vzameta vsaka po eno siroto za svojo.
Tekma bo v sredo 5. t. zn. ob 19.30 na
Kodeljevem, seveda samo, če bo vreme lepo; če bi jutri zvečer deževalo, bo dvoboj naslednji dan ob istem času ln na Istem prostoru.
Novice iz Beograda
Kakor «mo zabeležili že v nedeljski številki našega lista, so udeleženci manlie-stacljske kolesarske dirke lz Trs la v Varno že v petek zvečer prispeli v Beograd in so tudi do tja premoč ln vsa najboljša mesta obdržal) Hrvati. Na delu proge od Osijeka do Beograda Je bil zmagovalec Hrvat Josip šolman s časom 8:0854. naslednji dve častni mesti pa ste zasedla Bolgar Mitev in srb Prljevlč.
V	skupnem vrstnem redu najboljših vozačev do Beograda &o omembe vredne naslednje podrobnosti:
1. Milan Poredskl (Hrvatska) 27:3129, 2. Mitev (Bolgarija) 28:17:23. 3. Bat (H) 28:18:56, 4. Ješlč (Srbija) 28:20:05, 5. Strat-nl (Trst) 28:22:56 6. Pokupec (H) 28:25:44, 7. Mirko Horvatek (H) 28:29:46. 8. Dušan Davldovlč (Srb.) 28:34:43. 9. Vojnov (Srb.) 28:36:07. 10. Mičič (Srb.) 28:36:08 11. šolman (H) 28:36:14, 12. Drago Davldovlč (Srb.) 28:37:11. 13. Franc Abulnar (Slov.) 28:38 14. Gabrijel Celesnik (Slov ) 28:46:48 15. Tomaž Štirn (Slov.) 28:48:53. Med plasiranimi Je nadalje še eden naših ožjih rojakov in sicer Ivan Valant, o katerem pa skupni doseženi čas n! znan.
V	nedeljo zjutraj so se dirkači ud''~žlll velike krožne dirke okrog Kalimegdana, v ponedeljek zjutraj p« nadaljevali dirko proti Nišu ln črnemu morju.
Včeraj ob 14. se Je v Beogradu začelo tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu. V prvih dveh tekmah sta nastopili reprezentanca Srbije ln čme gore ter reprezentanca Hrvatske ter Bosne ln Hercegovine. Drugi tekmovalni dan Je Jutri v sredo, 5. t. m., ko se bosta ob 14. sestali reprezentanci Makedonije ln Vojvodine. noto pa bodo ob 16. Igrali Slovenci s predstavništvom Jugoslovanske armade. Turnir se bo nadaljevsl na praznik. 8. t. m. z dvema tekmama med aragovsld prvih dveh kol ter zaključil v nedeljo dne 9. t. m. z obema finalnima tekmama, najprej med premagancema prejšnjega dneva, nato pa še med obema zmagovalcema se-mlfinala.
Razpis
izbirnega lahkoatletskega tekmovanja
Pred državnim prvenstvom v lahki atletiki prirede telesnovzgojna društva Krim, Svoboda ln Udarnik v soboto ln nedeljo 8. ln 9. t.m. izbirno lahkoatletsko tekmovanje mladincev In m'adlnk na Stadionu v Ljubljani (vhod lz Vodovodne ceste).
V	soboto, 8. t. m. s pričetkom ob 15.: Mladinci: tek na 200 m. 800 m; met krogle (7.257 kg), met kopja (800 g); skok v višino, troskok; mladinke: tek na 80 m preko zaprek; met diska (1 kg); skok T daljino.
V	nedeljo, 9. t. m. s pričetkom ob 9.: mladinci: tek na 400 m. 5000 m. 110 m preko zaprek; met diska (2 kg), met kladiva (7.257 kg); skok v daljino, skok ■ palico; mladinke: tek na 100 m. met krogle (4 kg), met kopja (600 g); skok v višino.
Tekmovanja se lahko udeleže člani te-lesnovzgojnih društev ln ZMS kakor tudi nečlani lz področja ljubljanskega okrožja. iz oetallh okrožij pa le. če sami ne morejo prirediti izbirnih tekem. Mladinci med 16. ln 18. letom starosti naj se prijavijo le za one discipline, za katere ao telesno usposobljeni ln v katerih lahko uspešno tekmujejo s starejšimi.
Prijave z rojstnimi podatki posameznikov (posameznic) pošljite v pisarno POS-a. Narodni dom. Tomanova ul. 1. v Ljubljani, do vključno petka 7. t. m. V enem dnevu sme posameznik nastopiti največ v treh točkah. Posebnih vabil društva ne bodo prejela. Skrb,- za prenočišča ln prehrano izvenljubllansklh tekmovalcev prireditelj! ne morejo prevzeti.
Medklubski prireditveni odsek. «
Fizknltumo društvo »Svoboda-Vič« va-
prosto ženske, 3X100 m mešano moški, vaterpolo.
V vmesnih točkah bodo nastopili vsi tekmovalci Udarnika, ki v dvoboju ne bodo pritegnjeni, so pa na propagandnih nastopih po štajerskem nedavno dosegali najboljše uspehe.
Vstopnice za prireditev, m sicer sedeži po 20 ln 15 din ln stojišča po 10 din so v predprodaji pri desni blagajni kopališča Ilirije.
Prva stočna tekma
Jutri ob 19.30 na igrišča na Kodeljevem — s Tržačani
Prvič po šestih letih — ln prvič na tem Igrišču sploh — bodo jutri zvečer zažareli žarometi nad igriščem bivše Mladike ob Mladinskem domu na Kodeljevem. Neumorni Svobodaši so se dogovorili s tržaško nogometno reprezentanco, ki je mimo Ljubljane na poti v Maribor ln Celje, da se bo za nekaj ur ustavila v Ljubljani ln nastopila v tekmi s Svobodo (vzhod) pr) umetni luči. Prireditve te vrste so že bile v Ljubljani ln so vsem ostale v prijetnem spominu.
C» upoštevamo, da so vsi nastopajoči nogometaši v prav dobri formi ln so Tržačani povrh z» Ljubljano še posebno zanimivi ln redkj gostje, potem skoraj ni dvoma, da bo Igrišče ta večer dobro zasedeno ln bo trud Svobodašev za to
majhno presenečenje športnega občinstva _ __________________________________
lepo nagrajen. Slednjič pa Je tudi dolž- bi vse prijatelje dramatike, da se udeleže nost Ljubljančanov, da pridejo tudi ob sestanka v torek dne 4. t m ob 20 v tej prilik) na igrišče pozdravit drage go- . telovadnici meščanske šole na Viču. De-ste lz Trsta.	jati začnemo takoj. Pripravljalni odbor.
^xnroootsoooooooccoooonnnoonoooocoanoooonrioooooooooooooctooociooooooooooooooooooooc
ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI
ODPRTO
s Is septembrom za jesensko sezono
OGLJIKOVE KOPELI. ZDRAVNIK IN VSE OSTALO. — Cene za vse Din 100.— do Din 120.— dnevno. — Prinesti s seboj odeje. Dohod z vlakom preko Pragerskega ali z avtobusom preko Maribora.
IZKORISTITE JESENSKO SEZONO!
ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI
COOOOOOOCOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX300CXXXXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX
VALENTIN
RATAJEV
ŽENA
26
SPOMINU
EVGENIJA PETROVA
»Ne izsiljuj, prosim, komplimentov,« sem rekla. »Ti nisi star, ampak si čudovit, mlad in jaz te imam zelo rada.«
Svoje prste sem vklenila v njegove in jih. stisnila na vso moč.
»Razumeš to, Andr juha?«
»Razumem«, je smeje se rekel Andrej.
»Ampak še se bomo bojevali Za svojo srečo se je treba boriti Vendar, kako velika sreča je že samo to, da sva se midva srečala.«
Rdeče, mračno sonce se je dotaknilo obzorja. Hitro se je začelo spuščati v temnomodro, razburkano morje. Kmalu je iznad vode gledal le še njegov zgornji rob, podoben žarečemu oglju. Počil je topovski strel in ogeljček je padel v morje. Takoj se je stemnilo, in po jamborih na redu so splezale rumene lučke topovskih izstrelkov.
»Konec,« je rekel Andrej.
Vstala sva, se prijela za roke in odšla navzgor.
XIX.
»Vidite,« je rekla Nina Petrovna, »na to sem mislila tistega žalostnega četrtega julija. Zdelo se mi je, da ne bom mogla preživeti izgube Sevastopolja, »mesta ljubezni«. Pa sem le preživela, življenje je bilo močnejše od smrti, in življenje je zmagalo.«
Nina Petrovna je umolknila. Naokoli je bilo vse tiho. Luna se je opazno premaknila na zapad. Nebo se je počasi prevleklo z drobnimi, umazano belimi oblački. Postalo je mračno. V štabnem avtobusu je utihnilo ropotanje pisalnega stroja. Nekje blizu je komaj slišno atrepetaval motorček pohodne električne centrale. Na zapadni strani obzorja je vzplamtel in se premaknil motno-modri svetlobni snop žarometa.
»Nemški žaromet; iz Orla sveti«, je rekel stražar in stopil k nam.
»Kako blizu,« je menila Nina Petrovna.
»Z roko bi dosegel.«
Stražal je še postal, zazehal in odšel. Prej pa je še rekel:
»Zadnjo noč sveti iz Orla, gad. Jutri mu bomo že pokazali!«
Iz štabnega avtobusa je prišel polkovnik s plaščem čez roko. Posvetil je z žepno svetilko, nas našel in pristopil.
»Ne spita?«
»Ne, tovariš polkovnik, pogovarjava se«, sem rekel.
»Se pravi, največ se jaz pogovarjam«, je rekla Nina Petrovna.
»Spati bi morali, ne pa pogovarjati se«, je rekel polkovnik. »Vas, Nina Petrovna, gotovo zebe. Zato tudi ne spite. Vzemite plašč in se pokrijte.«
Polkovnik je postal, zazehal in rekel: »No, kako je v Moskvi? Saj mi še niste odgovorili — se je Hudožestveno gledališče že vrnilo?«
Hotel sem odgovoriti, tedaj pa se je zaslišal šum in iz teme je skočil^ oklopnik. Nekdo je jahal na kupoli. Oklopnik se je nenadoma ustavil. Oni, ki je sedel na kupoli, je skočil na zemljo, hitro stopil k polkovniku, prislonil roko k ščitu in s hripavim, deškim glasom energično pogrkaval:
»Tovariš gar-r-r-rdljski polkovnik, nujna pošiljka od komandanta kor-r-rpusa.«
Bil je zvezni oficir.
Polkovnik je vzel zavoj, ga odprl in pri svetlobi žepne svetilke prečital.
»Dobro.«
»Odgovora ne bo?«
»Sporočite ustmeno, da so inženirci odšli, pred dvajsetimi minutami.«	-
»Kje je general?«
»Na prehodu.«
»Sporočite, da je prišlo nujno šifrirano sporočilo iz štaba armije.«
»Bom sporočiL Smem oditi?«
»Pojdite!«
Zvezni oficir se je gizdalinsko obrnil, skočil na nklnpr.Hr in ga zajahal.	°
»Na pr-r-rehod!« je zakričal s svojim hripavim deškim glasom.
Oklopnik se je obrnil in v trenutku izginil, noseč v temo malo, vitko postavico zveznega oficirja. Po travi je zadišalo po bencinu. Polkovnik se je hitro vrnil v svoj avtobus, odkoder se je takoj za-
slišalo ropotanje undervooda. Nemški žaromet se je še enkrat zganil, potem pa ugasnil kakor da so ga pokrili s kapo. Griček je previdno zacvrčal.
Nina Petrovna se je oblekla v polkovnikov plašč in se zavila vanj.
»Zdelo se je. da se v naši tovarni ni nič izpremenilo,« je rekla. »Na prvi pogled je bilo vse po starem. V resnici pa je bilo mnogo novega.	-
Hozjo, na primer, sem postavila pred preizkušnjo, kako bi delal na dveh strojih in on je odlično opravil svojo nalogo, tako da se je rdeča zastavica od Musje preselila spet k njemu. In Hozja se je pridušil, da Mus ja nikdar več v življenju ne bo videla zastavice na svojem stroju.
Musja je prezirljivo stisnila ustnice, toda nos ji je zardel in v očeh so ji zablestele solze. Skomignila je z rameni in rekla:
»Bomo videli!«
Skoraj ves svoj čas sem prebila v tovarni, toda zdaj se nisem več čutila tako osamljeno. Mila, dobra teta Zina mi je mnogo pomagala pri tem, da sem laže prenašala svoje gorje. Včasih sem dobila pismo od Petje. Opisoval mi je svoje vojaško življenje, se spominjal preteklosti, jaz pa sem mu pripovedovala o naši tovarni in se včasih tudi spominjala preteklosti.
V oktobru je preteklo leto, odkar sem se s tovarno vred preselila sem, na srednjo Volgo. Bližala se je druga zima. V tovarniški upravi je visel velik šolski zemljevid SZ z debelimi rekami, in strašno ga je bilo gledati. Zdelo se je, da je položaj še bolj grozen, kakor je bil lani ob tem času.
Vsa usta so izgovarjala besedo »Stalingrad«. Izgovarjali so jo s prav takim dostojanstvenim čustvom ponosa in bolečine, s kakršnim so še nedavno izgovarjali besedo »Sevastopolj«.
Abraša Milk, ki je letel v Stalingrad poslovno, po kovino, se je vrnil ranjen v ramo in v nogo. Z roko v obvezi, opirajoč se na palico, je hitro šepal po cehu, kakor vedno obkrožen s pomočniki in pooblaščenci.
»No, Nin očka,« je rekel, se za minuto ustavil poleg mene in grozno zabliskal z očmi, »skoraj bi me več ne videla. Strahota! Kovino pa smo vendarle natovorili. Dve tovorni ladji. Toda niti predstavljati si ne moreš i Kakim peklenskim naporom.« _
BSBSESCSBBSSGESBOBBBRB
JAVNA BOEZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM Razpoložljiva mesta za moške: Službo dobi:
3 kosci, 8 Hlapcev, večje število delavcev za sekanje drv, večje število delavcev apueničarjev. 28 delavcev minerjev, i pečarski pomočnik, 5 avtomehanikov, 6 orodnih kovačev, 15 stavbenih ključavničarjev, 3 urarji. 2 žagarja na venečijanko, 1 mizar, 1 krojaški pomočnik, 1 klobučar, 1 torbar, 38 čevljarskih pomočnikov, 68 zidarjev, večje število delavcev k stavbenim podjetjem. 1 so-boslikar, 1 črkoslikar, 37 tesarjev, 1 sedlar, 1 soboslikarski vajenec, 1 mehaniški vajenec.
SLUŽBE iščejo
TOVARIŠICA, izučena v trgovini s čevlji, zmožna tudi prodaje kakršne koli druge stroke, prosi službe. Spretna in vljudna. — Naslov v Javni borzi dela.	9C93-1
KNJIGOVODJA-BILANCIST, vodilna pisarniška meč, z večletno prakso v lesni in kemični industriji, z bančno prakso. perfekten i tali j ansko-nemški dopisovalec, išče nameščenja kjer koli v Sloveniji. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Agilen«.	8569-1
MESTO PLAČILNEGA NATAKARJA ali poslovodjo iščem za kavarno ali restavracijo. Cenjene ponudbe na Javno borzo dela pod »Dolgoletni strokovnjak«.	8877-1
STAREJŠA TOVARIŠICA, dobra kuharica ir- gospodinja, išče mesta za samostojno gospodinjo. Ponudbe na podružnico Javne borze dela v Celju pod »Gospodinja«.	9016-1
URADNICA, trgovsko naobražena, vešča vseh pisarniških del in perfektna v strojepisju, išče primemo zaposlitev. Naslov v Javni borzi dela.	9078-1
2ELEZNINARJA. nameščenca z večletno prakso, eventualno kot družabnika, sprejme trgovina z železnino. Ponudbe na Javno borzo dela pod šifro »Ljubljana«.	8867-1
ABSOLVENTKA mešč. šole in enoletnega trg. tečaja išče primerne zaposlitve kjer koli, in tov., ki ima posebno veselje za pobiranje zank, gre tudi kot sobarica. Poizve se: Marica ček. Pokopališka ulica št. 35.	S080-1
KURJAČ ZA PARNO LOKOMOBILO. centralno kurjavo, z izpitom, zmožen električnih, ključavničarskih in drugih hišnih popravil, išče namestitve. Ponudbe poslati na Javno borzo dela pod »Vesten in zmožen«.	8982-1
SLUŽBO dobe
GOSPODINJSKO POMOČNICO k maloštevilni družini sprejmem. Hrana dobra — nastop takoj. Naslov v Javni borzi dela.	9047-2
ERIKROJEVALCA sprejme dobro uveden liro jaški salon za moške in ženske v večjem kraju v okolici Ljubljane, ali pa se ta z vsem inventarjem odda v najem. Naslov v Jav. borzi dela. 9023-2 SLUŽBO NOČNEGA ČUVAJA dobi mlajši moški v večjem industrijskem podjetju. Ponudbe z osebnimi podatki ped šifro »Nočni čuvaj« na Javno borzo dela.	8743-2
SOBARICO, samostojno tudi za kasiranje. iščemo za takoj. Ponudbe na »Hotel Jugoslavija«. Ptuj.	8891-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobro moč, sprejme takoj Kolodvorska brivnica.	9077-2
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj M. Podkrajšek, Ljubljana, Sv. Petra cesta 12.	9070-2
ZASLUŽEK
NALIVNA PERESA vseh sistemov sprejema v popravilo Starčič, Maribor, Smetanova 47.	  9058-4
SPECIALNI PRIVATNI POUK: francoščino, angleščino, klavir, nudi šolski mladini in odraslim Aneta Potočnik, spec. dipl. Groharjeva 2, Tržaška IT. 8622-4 ZA IZKORIŠČEVANJE RAZLIČNIH PATENTOV ter izdelavo aktualnih strojev iščem priključek k strojni tovarni oz. finančni skupini. Dopise na oglasni oddelek »Sl. poroč.« pod »Ugodno«. 9091-4 INŠTRUKTORJA za srednješolsko matematiko za takoj iščejo 4 dijaki. Dušan Pokcvec, Komenskega 24, pritličje pri g. Andrašičevi.	9008-4
VAŠ ŠIVALNI STROJ je potreben temeljito urediti in očistiti. Oddajte vaš naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca« pod »Poceni« pa vas obiščem.	  8822-4
PREVZAMEM V ROČNO PLETENJE vsakovrstne jopice, puloverje, otroške garniture. Prenaredim iz starega novo. Oglasiti se cd 3. do 6. pop. Naslov v ogi. odd. »Slov. poročevalca«. 9088-4
ROD
M
RADIO »GRAETZ ULTRA«, 4valovne doL. žine s televizijo prodam. Bedi na, Vodovodna 47. Ogled od 12. do 3. in 6. do 8. ure.	9062-5
ZARADI SELITVE prodam preprogo 3x4, nov električni gramofon s ploščami in skoraj novo moško suknjo. Ogled ta teden vsak dan od 2. do 3. ure popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca*.	9061-5
RADIO -»MINERVA« 4+1, malo rabljen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	9063-5
ŽIČNI PLAŠČ, nov, 26 X13/8, zamenjam ■tudi za žičnega 28 X15/8X1 Vs, prodam tudi dva nova plašča 26X1%. Naslov v ogi. odd. »Slov. poročevalca«. 8874-5 DALJNOGLED Trieder 6+30 prodam. Na_ siov v ogi. cdd. »Slov. poroč.«. 8875-5 ROMANE V FRANCOŠČINI, 38 krasno vezanih knjig, fino ilustriranih, za 1300 din prodam. Naslov v oglasnem odd. »Slov. poročevalca«.	8876-5
MOŠKO KOLO zamenjam za žensko ali prodam. Pržanska ul. 10, Dravlje. 8880-5 PISALNI STROJ, skoraj nerabljen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	8905-5
STAR KLAVIR prodam. Naslov: Knjigarna Goričar, pri blagajni Celje, Stanetova ulica.	90S0-5
SALONSKA GARNITURA (rdeči pliš) in veliko ogledalo na stojalu naprodaj. Ogled od 11. do 12. in od 5. do 6. pop.. Gosposvetska cesta 4/n., levo. 9007-5 RAČUNSKI STROJ Remington-Rand in pisalni stroj Evereet. veliki, prodam. Naslov v ogi. odd. »Slov. poroč.«. 9067-5 POPOLNOMA NOV ELEKTROMOTOR 220-380 V. 19 kW (25 ks) 14400 min. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	9056-5
DVA MOŠKA BICIKLA prodam. Povprašati v trgovini Višnjevec, Florijanska ulica 37.	8687-5
»GAšPERL« pečico, malo rabljeno, prodam. Naslov v ogi. oddelku »Slov. poročevalca«.	9051-5
BILANČNO TEHTNICO z utežmi prodam.
Naslov v ogi. odd. »Slov. poroč.«. 9050-5 URO ŠTOPARICO, športno, prodam. Ogled od 8. do 9. Naslov v ogi. odd. »Slov. poročevalca«.	9040-5
RADIO 4+lcevni prodam. Seliškar, Apihova 18.	9025-5
MODRO OBLEKO za fanta 141et iz predvojnega blaga, še dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	9000-5
MCŠKI POVRŠNIK za manjšo postavo prodam. Tržaška 11/1., desno. 9024-5 GLOBOK VOZIČEK, ter gramofon prodam. Rimska c. 2/IH., vrata 20. 9022-5 SALONSKI RADIO znamke »Orion« 6+1. 6 valovnih dolžin, odličen ton, pro dam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. noročevalca«.	9020-5
ZAJCE čiste sreberce in hlev prodam. Zglasiti se je okrog 1. popoldne, šmar-tinska 136.	9019-5
DAMSKO KOLO, kompletno, prodam. Ogled dnevno od 17. dalje. Tržaška cesta 43.	9017-5
ŽENSKO KOLO	brez	gum	pečeni pro-
dam. Vprašati pri Ambrožu. Tyrševa cesta 71.	9081-5
MODRE HLAČE in rjav suknjič za srednjo postavo prodam. Cigaletova št. 1. klet.	9036-5
LIMONO v čaju dobro nadomešča limonin ekstrakt Citrol. Prinesite stekleničko s seboj.	Drogerija Anton	KANC,
židovska ulica	1.	8467-5
SPALNICO (trd	les),	čisto,	lepo	ohra-
njeno, sobno kredenco In drugo pohištvo ter ženski šivalni stroj »Singer« ugodno prodam. Ogleda se lahko razen nedelje vsak dan med 15. in 18. Naslov v ogi. odd. »Sl. poroč.«. 8844-5 KOMPLETNO .JEDILNICO mahagoni in žensko kolo prodam. Ogled od 1.—3. popoldne. Resljeva 23/1., ing. Bartl.8968-5 PISALNO MIZO, našega največjega pisatelja, pri kateri je ustvarjal svoja nesmrtna dela nad 30 let, prodam. Ponudbe pod »7. S. 7.« na oglasni odd. »Slovenskega poročevalca«.	8979-5
KARTOTEČNO KOPIRNO KNJIGOVODSTVO in ostali kartotečni material Kartoteka, d. z o. z., Ljubljana, Kotnikova 17/m.	8994-5
MOŠKE ČEVLJE, visoke, št. 44, močne nove otroške, visoke št. 34, ženske nove št. 37, delovne moške, stare, modeme hlače, fine, predam. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«. 9097-5 ŠPORTNI VOZIČEK prodam; istotam prodam ali pa zamenjam moške čevlje 42 za 44. Kongresni trg 5/n. 9096-5 RADIO Lorenz-Super 5+2 žarnici, predvojni, prvorazreden s priključkom na električni gramofon, 3 valovne dolžine, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	9094-5 !
VELIKO OGLEDALO 1X34, planinski cepin 1X35 prodam. Gerbičeva 14. 9092-5 PISALNI STROJ, prvovrsten, poceni prodam. Ogled od 9. do 11. ure. Rimski trg 8, pritličje, levo.	9089-5
MOŠKO ŽEPNO URO »Omega«, dvokrov-no, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«.	9087-5
OMARA, 2 postelji z vložki, 2 posteljni omarici naprodaj. Ogled Bohoričeva
ulica 3.	_____ 8907-5
DVE PLATNENI RJUHI prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poroč.«. 8933-5 ZIMSKO SUKNJO za nizko ceno prodam. Ogled od 8. do 11. ure pri Vrankarju, Čopova 1/IV.	8954-5
ŠTIRI ČEBELNE PANJE z čebelami prodam. Ivan Visočnik, Razvanje št. 124, p. Hoče pri Mariboru.	8948-5
DVE VET,TKI IN DVE MALT PREPROGI, električni aparat za britje in veliko stensko uro prodam. Naslov: Francka Selih, Celje, Gaber j e 33.	9013-5
VELIKO KLETARSKO STISKALNICO z okroglim dogo-obodnim kosem in žele-zovzvodnim pogonom, sadni mlin podobne kakovosti, stroj za luščenje koruze, svinjski kotel in trsno škropilnico prodam. Pojasnila: Trgovina Puncer. laško.	9012-5
ZIMSKO SUKNJO, moško, prvovrstno, in klobuk prodam. Naslov v ogi. oddelku »Slov. poročevalca«.	8860-5
LESTENEC, lep, moderen, prodam. Naslov v ogi. odd. »Slov. poroč.«. 8866-5 RISALNO MIZO s predali, pripravno tudi za prikrojevale©, velikost 200X110, pro-‘ dam. Ogled od 9. do 11. ure. Naslov v ogi. odd. »Slov. poročevalca«. 8677-5 MAJHNO KUHINJO, sestoječo iz kredence, mize, štirih stolov in zaboja, zeleno pleskano prodam.. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 9002-5 KUHINJSKO MIZO. tri stole, zaboj za premog, 3 žimnate vložke z mrežo poceni prodam. Ogled Tržaška cesta 19/1., desno.	9029-5
S3NGERICA z dolgim čolničkom, spalni divan, umivalnik, ogledalo, stoli, vse dobro ohranjeno, naprodaj. Wolfova ulica 3/H. Ogled dnevno od 15. do 18. ure.	9005-5
ČEVLJE, visoke, delavske štev. 42, črn suknjič za srednjo postavo, dve moški spodnji maji, dinamični zvočnik in drug radijski material, bloke, upore prodam. Rudolf Mali, Postojnska ulica št. 20. klet.	9032-5
ALT SAKSOFON, plašč za kolo, in banjo za sedeti prodam. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poroč.«.	9030-5
DAMSKO KOLO Legnano, 2 m blaga za površnik, ženske čevlje št. 39. 2 moški žepni uri prodam. Rebolj, Kamniška ulica 13.	9026-5
MOŠKO KOLO »Styria«, močno, prodam Rebolj, šiška, Celovška 63.	9049-5
OTROŠKI VOZIČEK, športni, predvojni, prodam. Vprašati: Šubičeva 3/1. nad., desno.	9045-5
KRASNO TELICO proda Jelenič, Ljubljana, šlajmerjeva 1-	9042-5
STAJICO, otroško, lepo. zložljivo, poceni prodam. I s t i n i č, Pod gozdom 8 pri Bellevueju.	8897-5
VISOKO POLICO, steklen balon, tehtnico, 7 m dolg nov tekač kokos, nekaj starih letnikov Ljubljanskega zvona ugodno prodam. Ogled od 3. do 5. ure pop. Naslov v oglasnem oddleku »Slov. poročevalca«.	8896-5
ŽENSKE ČEVLJE št. 37, zimske, prodam.
Naslov v ogi. odd. »Sl. poroč.«. 9033-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, 120 basov, 1 register, Piginj Marino, in eno z 80 basi prodam. Jarška 25. Anžlo-var.	9C66-5
STARINSKA URA z verižico in tolarji za narodno nošo ter kokoši in jarčke naprodaj. Hudovemikova ul. 41.	9065-5
ŠPORTNI VOZIČEK, moderen, proda Mele, Zaloška cesta 7.	8883-5
DVA NOVA ŽIČNA PLAŠČA za kolo 23 prodam ali zamenjam za kar koli. Alojzij Vrhovnik, Jernejeva štev. 19. šiška.	9031-5
DALJNOGLEDA, gledališki in lovski, prizmatični 3X, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«. 9036-5 BICEKELSKO GUMO Pirelli, novo. kompleten par (plašči in zračnice) prodam. Naslov v oglas, oddelku »Slov. ooročevalca«.	9085-5
GOJZERJE št. 43, ženske šolne št. 39, otroške 33, 25 prodam. Naslov v ogi. oddelku »Slov. poročevalca«. 9034-5 TRICIKEL, lahek, zelo poceni naprodaj.
Ambrož Tyrševa 71.	9082-5
MOŠKO OBLEKO, rjavo, novo, prodam. Ogled: Jesenovec, Dalmatinova 3 pritličje.	9076-5
VEČ SERU ZNAMK Ljubljanske pokrajine, s pretiskom in brez pretiska ter okoli 500 kosov posameznih, prodam. Kavčič, tel. 35-06. Poljanska 58. 9068-5 463 AVSTRIJSKIH ZNAMK in 280 jugoslovanskih, nesortiranih, samo izrezanih, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogi. odd. »Sov. poročevalca« pod »Znamke«.	9038-5
K. V
Delniška dražba pivovarne Union v Ljubljani
obvešča vse cenjene odjemalce pekovskega kvasa,
da je sedaj kvas v prosti prodaji.
irladi prometnih ovir je zaenkrat mogoča odprema le po železnic:. Kvas odpremljamo le proti predplačilu, ker železnica na povzetje ne prevzema blaga. Cena za 1 kg kvasa je Din 35.50 franko tovarna v Ljubljani. Pošljite predplačilo po položnici, ki jo lahko kupite na vsaki pošti. Naš račun ima številko 10-477. Kakor hitro bo pričela pošta sprejemati pakete, bomo odpremljali na željo tudi po pošti.
VOZ ZAPRAVLJIVČEK in sanke kupi Ivan San ca, Bled, Rečica 120.	8836-6
KUPIM NA MESEČNO ODPLAČILO ¡01 vzamem v najem avto Diesel od 3 ton naprej, tudi z malenkostno reparatu-ro. Naslov poslati na oglasni oddelek »Slov. poroč.« pod »Diesel«. 8879-6 KUPIM SENO. plačam v blagu ali gotovini. Andrej Kregar, št. Vid nad Ljubljano.	9053-6
OPERI »RUSALKO« IN »PIKOVO DAMO«, klavirska izvlečka z besedilom, kupim takoj. Frelih, operno gledališče. 9074-6
N
JEM
VINOTOČ ali GOSTILNO vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na oglasni odd. »Slov. poroč.« pod »Res potrebna«.	9027-9
SKLADIŠČE, večje, suho, lahko dostopno, prednost šiška, išče Motarmetan, MalJ gajeva 10.	9048-9
STAN OV ANJE išče
ZAMENJAM
ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE išče 4članska družina. Dovoljenje za preselitev preskrbljeno. Naslov na ogi. odd. »Slov. poroč.« pod »Nujno 40«. 9068-10 POZOR SLOVENCI V ZAGREBU! Zamenjam komfortno trisobno stanovanje v centru Ljubljane z enakim ali štirisobnim v Zagrebu. Expresne ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poroč«. pod »Redka prilika«.	0028-10
DVOSOBNO STANOVANJE, podstrešno, v centru, snažno, nizka, najemnina, zamenjam za večje dvosobno, najrajši z vrtom. Naslov v ogi. odd. »Slov. poročevalca«.	9037-10
VEČJE STANOVANJE z vrtom, na Mirju (Kolezija) zamenjam za dvosobno na Friškovcu ali v bližini. Ponudbe pod »Lepo stanovanje« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«.	8981-10
ENONADSTROPNO NOVO HIŠO v Zagrebu z razpoložljivim 3sobnim stanovanjem bi zamenjala z manjšo hišo in malim posestvom v okolici Maribor?— Rogaške Slatine ali Slov. Gradca. Ponudbe na Filomeno Javor, Zagreb Ba-bonlčeva ulica 47.	9059-10
SOBO IŠČE
URADNICA MINISTRSTVA išče sobo V centru mesta s svojim perilom. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Lastno perilo«. 8976-12 SOBO iščem, event. bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem odd »Slov. poročevalca«.	9046-12
SOBICO, po možnosti s hrano, išče samski državni uslužbenec, tud, kot sostanovalec. Ostalo po dogovoru. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Sl. poročevalca« pod »Skromen«. 9064-12
SOBO ODDA
SPREJMEM SOSTANOVALCE k 2 tovarišema. Sv. Jakoba trg 3/n.	9004-13
OPREMLJENO SOBO, preprosto, brez postrežbe, zažel'eno lastno perilo in odeja, nudim eni ali dvema, najrajši ženskima osebama. Naslov v ogi. odd. »Sl. poročevaca«.	9075-13
R
N
ŽAGANJE DRV. Janežič, Orlova ulica 11, telefon 41-93.	9054-14
TISTEGA. KI JE NAŠEL v četrtek otroški jopič v Tivoliju do Verovškove, prosim, naj ga odda v Verovškovi ulici št. 22.	9098-14
PRI VČERAJŠNJEM UDARNIŠKEM DELU sem pozabila na carinamiških hišah na ograji volneno vinsko-rdečo jopico. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne na Ministrstvo za gozdarstvo, eko-nomat, Bleiweisova c. 1.	9079-14
PRISTOPIM KOT DRUŽABNIK, sodelujoč, v trgovino, obrt ali pa pod: zmožen trgovinskih in pisarniških poslov, vloga do 30.000 din, po potrebi tudi več. Ponudbe na ogi. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Delaven«. 9001-14 IZGUBILA SEM 2. 9. t. 1. ob 4. uri v tramvaju pozlačeno zapestnico. Ker mi je drag spornim, naprošam najditelja, da jo odda proti nagradi na Mestni trg 11, trg. Hajrulal Djemal. 9095-14 USNJENA LISTNICA z zlatim monogra-mom MA, knjižico za kolo, osebno izkaznico in drugimi listinami ter cca. 600—700 din gotovine je bila izgubljena v petek zvečer od Gradišča do šišenske cerkve. Slučajno opaženi najditelj naj blagovoli omenjeno oddati v oglasnem oddelku »Slov. poroč.« ali na ime L. Možina, šišenska cesta 60, proti dobri nagradi.	9003-14
OSEBA, ki je 29. Vlil, vzela ženske rjave čevlje na Krakovskem nasipu 4 v Ljubljani z okna kopalnice, naj jih v najkrajšem času vrne, ker je bila opažena, če se hoče izogniti posledicam.	8886-14
ZLOŽLJIV OTROŠKI STOLČEK je bil pozabljen v Tobačni ulici. Prosim, da se vrne na naslov: Brus, Tržaška cesta 17a.	, 90.52-14
POČNO TORBICO sem izgubila. Najditelja prosim vsaj za dokumente. Simončič Boža. Čopova lb.	9071-14
TOVARIŠICA, katera je sporočila. da je njen mož našel dve živil, karti na Zaloški c., naj jih čimprej prinese na Zaloško c. 119, ker sem jo pod navedenim naslovom iskala zaman. 9043-14 ŠTIRI KLJUČE na obročku, sem v soboto izgubil v Lingarjevi ali Stritarjevi ulici. Oddajo naj se proti nagradi pri portirju splošne bolnišnice.	9041-14
p o iTT e d ~HTe
KDOR KAJ VE o dr. Hugonu Baumgar-tenu, zdravniku iz Trbovelj, ki je bil odpeljan v Dachau septembra 1944 in se je javil še januarja 1945 iz Bergen-Belsena ter od Otonu Baumgartenu, ki je bil do februarja 1945 v Neuengam-me prj Hamburgu, naj javi, prosim na naslov: dr. Marijana Baumgarten, Ljubljana, Staretova ulica 16.	8956-15
VABILO
sea izredni občni zbor
ki bo 9. septembra 1945., ob 8. ari dop. v zadružnih poslovnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Sklepanje o spojitvi Prve dolenjske posojilnice In Hranilnice in posojilnice v Metliki v eno zadrugo.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Ak» bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, bo čez pol ure drugi občni zbor, ako to dopuščajo določila §§ 34, 38 in 42 zadružnih pravil, sicer pa po 15 dneh, na istem kraju in z istim dnevr/ n redom. Ta drugi občni zbor bo v smislu § 38 zadr. pravil veljavno sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov.
V Metliki, dne 28. 8. 1945.
Upravni odbor
!iiiii!ii!UHiiiiijii!!i!iiiiiiii!iii!iuH!ii!iuHiiiiiiiiui!iDiiuiuuiuiiiin!nuH!un!munimiuminim!!i!in;i
ZAHVALA
Vsem, ki ste lajšali trpljenje in izkazali zadnjo čast naši ljubljeni
Franji šušteršičevi
izrekamo naj toplejšo zahvalo. Ljubljana, 3. septembra 1945.
žalujoči ostali
• Zahvala
Za vse d jkaze iskrenega sočustvovanja ob izgubi našega ljubljenega moža in očeta
Ivana Podgornika
se vsem najtopleje zahvaljujemo. Najlepša zahvala za poklonjeno cvetje in venče ter za mnogoštevilno udeležbo na njegovi poslednji poti.
Maša zadušnica se bo darovala v sredo 5. t. m. ob 7. zj. v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 3. septembra 1945.
Žalujoči.
PROSIM TOVARIŠE, da mi sporočijo o usodi mojega moža Rudolfa Tronjka iz Kicarja pri Ptuju. Nasilno je bil odpeljan v nemško vojsko in se je zadnjič javil 3. decembra 1944 iz Pa-dencev pri Kninu. Menda je <>d tam šei v partizane. Jerica Trojnko, Kicar 9, Ptuj.	9010-15
POIZVEDUJEM ZA BRATA Stanislava Prelesnika, ki so ga odpeljali 1. 1942. iz Ljubljane s tistim vlakom, ki je bil napaden. Od tedaj ni več sledu o njem. če kdo ve o njem, naj javi na naslov: Pepca Šešek. Orehek 46. pri Kranju.	8996-15
KDOR KAJ VE o Izidorju Skoku, ki je odšel 7. novembra 1944 s skupino iz tuk. sodnih zaporov v Dachau, naj sporoči podrobnosti Francu Kovačiču, pošta Ljubljana 1.	9009-15
PARTIZAN (bil je bat. obveščevalec ali kurir, doma iz okolice Novega mesta), ki je bil 11. X. 1943 ujet od Nemcev skupno z vodičem (civilistom) v Kr-žišču pri Krmelju na Dolenjskem In potem z njim skupaj zaprt v Radečah. naj javi svoj naslov na: Mara Papež, Mirje 17.	8904-15
INTERNIRANCI, POZOR! Moj sin Aleksander (Saša) Mohorčič je bil 5. junija 1945. kot interniranec iz Srbije v bolnišnici v Gušenu - Mauthausenu. Od tedaj ni več sledu o njem. Prosim vsakogar. ki mu je kaj znanega o njem. naj javi materi Gizeli Mohorčič, Maribor. Vinarska ulica 12.	8889-15
POIZVEDUJEMO za Stankom Petejanom iz Maribora, šel je iz Zagreba v partizane 19. sept. 1944. v družbi neke tov. doktorice in tov. doktorja Slovenca, za katerih imena ne vemo. Javil se je samo enkrat s pismom, in sicer 30. sept 1944., v katerem je sporočil svoj naslov: štab. Kal. P. O. H. Prosim oba tov. dr., ali če bi kdo drug kaj vedel o njem, naj javi očetu Antonu Petejanu. Maribor. Puškinova ul. 9.	8890-15
Dr. med.
ROLF LOOCK
specialist za očesne bolezni
ordinira zopet v Kranju
KOBLARJEVA CESTA ?.
Nenadoma nam je umrl 2. septembra ob 9. naš dobri mož in oče
BLAS JOŽEF
železničar
Pogreb dragega pokojnika bo 4. septembra ob pol 6. popoldne z žal iz kapele sv. Petra.
Ljubljana, 3. septembra 1945. žalujoča žena Antonija in otroka Joško in Dragica
Sporočamo, da je nenadoma preminula naša dolgoletna, zvesta uslužbenka tovarišica
Antonija Kršlin
ki jo bomo ohranili v trajnem in najlepšem spominu.
Pogreb drage pokojnice bo 4. septembra ob 18. uri na pokopališču na Viču.
Ljubljana, 4. septembra 1945. Tovarna kemičnih izdelkov GOLOB & Komp., na Viča
Naznanjamo, da je padel za domovino v borbi z izdajalci 19. julija 1.945. pri Šoštanju naš nepozabni sin, brat
LIJAN TESTEN
komandir
Vej. Mengeš. 30. avgusta 1945.
Žalujoči starši, bratje, sestri in zaročenka

t
Zapustil nas je po dolgem trpljenju v cvetu let naš edini sin, brat, svak in bratranec
OTON LESKOVAR
Pogreb ljubljenega je bil v ponedeljek 3. septembra ob 5. pop. v Trbovljah.
Trbovlje, Ljubljana, 3. septembra 1945.
žalujoči: IVAN, oče; MARIJA, mati; ELI LOGAR in HILDA POŽUN, sestri ter ostalo sorodstvo.
t
PISALNI STROJ Olimpija zamenjam za dober radioaparat, ali pa prodam po ugodni ceni. Naslov v ogi- oddelku »Sl, poročevalca«.	9055-7
BLAGO za 2 moški obleki zamenjam za dober radioaparat; prodam tudi prima jahalne hlače. Naslov v oglasnem odd. 'Slov. poročevalca«.	9044-7
V KOMISUSKO PRODAJO sprejemamo fotoaparate, daljnoglede, umetnine in vsakovrstne druge luksuzne predmete. Parfumerija Venus, palača Bata. 8965-7 DOBER PISALNI STROJ »Olympia« zamenjam za istovreden. najmanj 4cevni radio. Ponudbe na podružnico »Slov. poroč.«, Celje, pod »Stroj«.	9015-7
KLARINET ali violino zamenjam za dobro harmoniko. Grobler. Petrovče.	9014-7
SKORO NOVE MOŠKE ŠTRAPACNE ČEVLJE št. 42, zamenjam za dekliške športne, dobro ohranjene, k nizko peto, št. 37 in pol do 38. Tončka Plešnar. Ljubljanska 55.	9083-7
K
U
M
FOLNOJ ARMENIK kupimo. Ponuditi Lesindustrlji Ličen, Prevalje. 9057-3 RADIO, dober, malo rabljen, kupim. Ponudbe na ogi. odd. »Slov. poroč.« pod »Radio la.«	8999-6
MOTORNO KOLO do 200 ccm kupim. V račun dam lahko popolnoma novo moško kolo. Ponudbe z zahtevami na ogi. oddelek »Slov. poroč.« pod »Takoj motor«.	9021-6
TOVARIŠ POČ naj Javi svoj naslov Bogataju, Dvorakova ulica 3. Ljubljana.	9006-15
TOVARIŠE IZ TOMŠIČEVE BRIGADE lepo prosim, kdo- kaj ve o mojem sinu Mirku Furlanu Mlholu. bil je 1. 1943. vodnik 1. čete 2. bataljona, a se do sedaj še ni nič javil — naj javi na naslov: Antonija Furlan, Cigaletova 5, Ljubljana. Stroške povrnem. 8906-14 TOVARIŠI IZ KOZJANSKEGA ODREDA! Alojzij Pečnik, je bil v 4. operativni coni na štajerskem za referenta za veze še 30. X. 1944. leta, ko se je javil pozneje na Kozjanskem. Kdor kaj ve o njem, naj to sporoči družini Pečnik. Zaloška 86, Ljubljana. Stroške povrnemo.	9018-14
NAPROŠAM VSE. ki kaj vedo o tov. Milivoju Jokanoviču, pomočniku političnega komisarja 3. čete 4. bataljona XVI. »Vojkove« brigade, ki je bil v aprilu 1944 ujet od Nemcev v črnem vrhu na poti Idrija—Gadovič in od tam odpeljan v neznano smer, naj sporoče vse podatke na naslov: Para-skeva Djorič. Kruševac, Nemanjina št. 10, ali pa Mančič Dušanu, Beograd, Kralja Aleksandra cesta št. 150. telefon 43-823. Nagrada sledi.	8872-15
PODPISANA PROSIM VSE, ki se vračajo iz ujetništva in raznih taborišč, če bi kaj vedeli o Zlati Jerič, naj mi to sporoče. 22. I. 1945 je bila aretirana in zaprta v Celju, nato odpeljana v Maribor, kjer Je bila 4. aprila 1945 odpuščena iz zapora. Naslov:	Lojzka
Jerič. Celje, Pod gradom 44.	9011-15
ZAHVALA
Ob Priliki prevoza našega, za svobodo padlega nadvse ljubljenega sina. brata
ing. mont.
HUBERTA
ŠTSBERNIKA
partizana
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Najlepša hvala čč. duhovščini, t j variš u ravnatelju ing. mont. Malovrhu Francu, tov. rudarjem, nameščencem rudnika Zagorja.
Posebno zahvalo izrekamo narodni milici za zadnji pozdrav, pevskemu zboru podružnice ESZDNJ za ganljivo petje, tov. Slamniku Avgustu za tople poslovilne besede' vsem številnim darovalcem cvetja in končno vsem iskrena hvala za izrečeno sožalje.
Globoko žalujoči starši in sestra
Po težki in mučni bolezni je za vedno zaspal nas nenadomestljivi edini sin, brat, nečak, svak in stric, gospod
FRANC DEČMAN
dipl. gradbeni tehnik.
Na poslednji poti ga spremimo danes v torek ob pol 5. pop. z žal, kapele sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. septembra 1945.
JOSIPINA, mati; JOSIPINA, ŠTEFKA por. MOHAR, PAVLA, sestre in ostalo sorodstvo.
Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, dobri oče, stari oče in tast
DEČMAN MARTIN
zvaničnik drž. žeL v pokoju.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 4. t. m. ob 5. popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Torino, dne 2. septembra 1945.
Žalujoča žena MARIJA z otroci ter ostalo sorodstvo
Nenadoma je umrl naš predragi tovariš
0ČVIR1C TINI
KAPETAN KOMISAR
Pogreb bo v torek, 4. septembra ob 4. popoldne z žal, iz kapele sv. Jožefa, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, 3. septembra 1945.
TOVARIŠI

Zahvala
vsem tovarišem in tovarišicam, ki ste našega nepozabnega sina
EDITA SMUKA
spremili tako lepem številu na njegovi prerani zadnji poti. Prav posebna iskrena hvala njegovim tovarišem šoferskega voda na Grosupljem za poklonitev lepega venca, kakor tudi politkomisarju za ganljivi poslovilni govor pri .odprtem grobu. Prav iskrena hvala tudi kvartu Zelena jama za prekrasni venec in vsem darovalcem cvetja, zlasti pa AFŽ za njeno veliko požrtvovalnost in vsem, ki so nam stali ob strani.
V Ljubljani, 3. septembra 1945.
Žalujoči družini ZALAR-SMUK in MENCIN

Točno ko je dopolnil svoj 80. rojstni dan, nas je zapustil naš predobri soprog, oče, tast, stari oče, gospod
Ivan Bliunauer
žeL uradnik v pokoju
Pogreb se je vršil 3. septembra 1945, ob 10. uri dop.
Vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti ter izrazili sožalje, naša naj-tnplejša zahvala.
Ljubljana, dne 3. septembra 1945.
Rodbina BLUMAUER s sorodniki
Rokopise »prejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št, 5/H, Telefon uredništva in uprave št 31-22 do 31-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« ^ Glavni urednik Ciril Kosmač.